Učiteljski tovariš
Stanovsko politlško glasilo J. V. C/. — sekcife sza dravsko banovino v Ljubljani
.. Pr/lCll/^^/Ir/__Uredništvo in uprave .* Ljubljana. Franliikanska nliem 611. Rokopisov no vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak ietrtek. Naročnina letne
E|| JSJf^SCČMia priM. UfJtJ. flUal/CllI« == 60 Din za Inozemstvo 80 Din. Člani sekcijo J. U. U. plačajo Ual s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Po», ček. rač. 11.197. Tele/on3J12
Zborovanje društvenih predsednikov v Celju
Radi proučitve položaja in ureditve razmer nastalih po glavni skupščini v učiteljski organizaciji, je sklicalo vodstvo sekcije po sklepu seje upravnega in nadzornega odbora za nedeljo 24. septembra v Celju zborovanje društvenih predsednikov. Udeležilo se ga je osem članov upravnega odbora, štirje člani nadzornega odbora in 26 opolnomočenih zastopnikov sreskih društev.
Uvodoma je podal predsednik tov. Ivan Dimnik poročilo o splošni situaciji in o delu sekcije za uzakonitev učiteljske stalnosti, iz-premembe disciplinskega postopka ter ureditve razpisa in oddaje službenih mest. Ob-• širno je 'poročal o svojem razgovoru z gosp. banom dr. Marušičem in o sprejemu zastopstva sekcije pri g. ministru dr. Kramerju. Pri obeh predstavnikih so bile v razgovoru gornje zadeve. Zastopstvo sekcije, ki so ga tvorili poleg predsednika tovariši Arrigler, La-pajne, Pleskovič, Mlekuž in tajnik Kumelj, se je zglasilo 4. septembra pri g. ministru, s katerim je konferiralo o nujnosti ureditve gornjih zahtev učiteljskega stanu, o ureditvi nadzorniškega vprašanja v smislu organizač-nega stališča in o zaščiti članstva. Izneslo je poleg tega tudi druge aktualne stanovske zadeve in podpiralo poedine primere s konkretnimi dokazi. Tekom razgovora je bilo tudi docela razčiščeno ozadje, radi katerega je prišlo v mesecu aprilu v Novem mestu na skupščini JNS do izpada proti sekciji.
Najvažnejšo točko dnevnega reda je tvorila glavna skupščina. Iz sejnega zapisnika upravnega odbora sekcije z dne 3. septembra so bila prečrtana poročila članov skupščinskih odborov, debata o glavni skupščini in sklepi. Dalje je priobčil predsednik zboru tudi vse druge dopise, ki jih je prejela sekcija glede gl. skupščine. Po dolgotrajni debati je zbor predsednikov soglasno sprejel že objavljeni komunike upravnega in nadzornega odbora z dne 3. septembra. Osvojeni sklepi naj tvorijo bazo za sporazum in ureditev razmer.
K vprašanju slovenskega književnega jezika je predsedniški zbor soglasno sprejel stališče, ki je objavljeno v 8. številki »Učit. tovariša« z dne 28. septembra t. 1.
Z ozirom na predlog dravograjskega sre-skega društva sta stavila predsednik in tajnik sekcije na zbor vprašanje zaupanja. Zbor je uvidel umestnost zahteve in ponovno izrekel obema popolno zaupanje. Proti je glasoval predlagatelj, vzdržala sta se glasovanja zastopnika društev Ljubljana okolica vzhodni del in Ptuj.
Neobhodno je potrebna izprememba or-ganizačnih pravil. Izvede naj se v smislu sklepov odbora za pravila na letošnji glavni skupščini. Za glavne skupščine je treba izdelati takoj projekt skupščinskega poslovnika. Iz-premembo pravil in sprejem poslovnika naj izvede izredna skupščina.
Zbor je odobril smernice za izvenšolsko delo, ki jih je razposlala sekcija sreskim društvom.
Za leto 1933./34. je bil soglasno osvojen za sreska društva sledeči delovni program:
1.	Asanacija JUU — pravila, poslovnik glavne skupščine, poročila delegatov letošnje glavne skupščine, sklepi društev glede te skupščine.
2.	Javno udejstvovanje učiteljstva: sodelovanje učiteljev v raznih odborih, zastopstva učiteljstva v javnih korporacijah, evidenca tega dela pri sres. učit. društvih.
3.	Zahteve učiteljstva glede stalnosti, nameščanja in disciplinskega postopka — akcija izven stanovske organizacije, udeleževati se je mora vsak poedinec, delo pri strankah in njihovih odborih je treba nadaljevati, nadaljevati je treba borbo proti lajiškim vplivom v personalnih vprašanjih.
4.	Stanovska razsodišča naj dvigajo etične in moralne vrednote članstva; službena korektnost.
5.	Gospodarske institucije naše organizacije — gospodarski dan.
6.	Organizacija poročevalske službe v or-ganizačne in druge liste.
7.	Organizacija učit. izvemšolskega dela
—	»Prijatelji vaške kulture«. — odsek pri vodstvu sekcije. »Prosveta«, glasilo za objave »Prijateljev vaške kulture«.
8.	Program predavanj pri sreskih društvih in preskrba predavateljev. Isto morata skrbeti ljubljansko in mariborsko društvo za brezposelni učit. naraščaj in naraščaj na učiteljiščih. Akcija s sreskimi kmetijskimi referenti
—	eden do dvadnevni idejni tečaj pri sreskih društvih. Politična šola za učiteljstvo naj iz-vežba učitelje za uspešno sodelovanje v občinski politiki. — Državljanska vzgoja. —• Lige.
9.	Skrb za brezposelni učit. naraščaj —
evidenca učit. abiturientov in abiturientk, vzdrževanje stikov, udeleževanje zborovanj sres. učit. društev, organizacija 'hospitacij v sporazumu s sres. šol. nadzorniki, preskrba zaposlitve najpotrebnejšim.
Predsedniški zbor si je osvojil stališče, naj sprejmejo sreska društva novi poslovnik za stanovska razsodišča, ki pa naj poslujejo še v stari sestavi, dokler se pravila ne izpre-mene. Po sprejetju poslovnika pri sreskih društvih bo smatrala sekcija, da velja ta poslovnik tudi za razsodišče sekcije.
V svrho gojitve stikov z učiteljstvom v prijateljskih državah naj se osnujejo učiteljske lige.
Končno je razpravljal zbor predsednikov o tisku »Našega roda« in publikacij M. M. Izvoljen je bil tričlanski odbor (tovariši: Grum, Arrigler, Zupančič), ki mu je bila poverjena naloga, urediti zadevcr tiska v smislu sprejetega sklepa.
Zakon o občinah, komasacija občin, občinske volitve, šolske občine in učiteljstvo
V	»Učiteljskem tovarišu« z dne 21. sept. t. 1. se je opozorilo učiteljstvo narodnih šol v dveh noticah na važnost komasacije upravnih občin in razpis občinskih volitev.
V	interesu narodne šole, kakor tudi v interesu nas samih je, da si ustvarimo v osnovnih stanicah države, to je v predstavništvu upravnih občin, v občinskih odborih stališče in vpliv na smer in delovanje bodočih občinskih uprav.
Na zadnji banovinski skupščini se je začrtal program dela, ki ga brezkompromisno zahteva sedanja in bodoča doba od jugoslovanskega učiteljstva. Nihče ne more ugovarjati dejstvu, da postaja narodni učitelj vedno važnejši in potrebnejši faktor pri graditvi narodovih gospodarskih, socialnih in kulturnih dobrin. Kajti gospodarske, socialne in kulturne^ strukture, nastajajoče v državah okoli nas, izžarevajo tudi na našo državo vpliv, kateremu se ne moremo izogniti. Gospodarsko in nacionalno življenje našega naroda zahteva od jugoslovanskega učiteljstva po poslanici z najvišjega mesta, da aktivno sodeluje kot tvorec narodove duše v pravcu narodne ne-pokolebljive zavesti in kulture pravega jugoslovanskega nacionalizma s ciljem duhovne in gospodarske zgraditve velike in mogočne nase Jugoslavije.
. Dosledni temu našemu globokemu prepričanju in zavestnemu hotenju, da posežemo v sedanji in nastajajoči dobi, obkroženi od preobratnih pojavov širom sveta, ki rušijo gospodarske temelje v njih osnovah, smo vsi učitelji enotnega naziranja, kar smo tudi pred široko javnostjo poudarili na zadnji banovin-
upravni občini, nikakor ne sme manjkati najbolj poklicani delavec, narodni učitelj.
Novi zakon o občinah z dne 14. marca t. 1. bo temeljito preobrazil način in obseg delovanja upravnih občin. Že § 3. zakona reže globoko v sedanji ustroj upravnih občin, ko zahteva, da mora imeti vsaka občina najmanj 3000 prebivalcev, da jo gospodarsko usposobi, z ozirom na razširjeno davčno moč, da bo kos svojim nalogam. V dravski banovini smo imeli do sedaj mnogo upravnih občin, ki so štele le par sto prebivalcev z davčno osnovo par tisoč dinarjev direktnih državnih davkov. Take male občine niso bile v položaju, gospodarsko, socialno in kulturno vršiti z uspehom nalog, ki jih neizprosno zahteva sedanji čas. Z uredbo o spojitvi občin v dravski banovini z dne 8. septembra IV br. 2100 notranjega ministrstva so se odstranile te ovire. Kako majhne upravne občine smo imeli v banovini, je vidno iz uredbe, kjer opazimo, da je bilo potrebno v nekaterih sre-zih združiti kar 14 sedanjih upravnih občin v novo upravno občino, da ustreza zahtevam § 3. zakona o občinah. Tako ustvarjenim velikim upravnim občinam, katerih davčna osnova znaša povprečno nad 100.000 Din direktnih državnih davkov, je začrtal zakonodajalec tudi v resnici tako obširen delokrog, da posega v prav vse panoge našega življenja. Skoraj lahko trdimo, da je ni zadeve, ki bi v svojih začetkih ne imela osnove v delokrogu upravne občine. Saj obsega področje občine vse posle, ki se tičejo interesov občinske zajednice in se nanašajo na gospodarski, kulturni in socialni napredek v občini. Upravljati in pridobivati ima občinsko imovino, ustanavljati najrazličnejša potrebna občinska podjetja, skrbeti za občinske prometne ustanove, vzdrževati in podpirati bedne in uboge, skrbeti za vzgojo siromašne in zapuščene dece in vzdrževati zadevne zavode in ustanove, skrbeti za dobro zdravstveno stanje prebivalstva in vse, kar je s tem v zvezi, pospeševati narodno gospodarstvo vobče, to je ustanavljanje in podpiranje zadrug, sodelovati pri preskrbi boljših vrst semenja, sadnega drevja, plemenske živine, izboljšanje rodovitnih zemljišč, uravnavanje potokov in drugo. Upravna občina ima širiti in pospeševati narodno prosveto z zidanjem šol, ustanavljanjem knjižnic in čitalnic, gospodarskih tečajev, gospodinjskih tečajev, analfabetskih tečajev, prosvet. društev in s prirejanjem prosvetnih predavanj. Občina skrbi za krajevno
policijo, kolikor je ne vrši državna oblast, vrši tudi kazensko oblast v poslih krajevna policije. Vrši pa tudi prenešene posle državne uprave.
Iz tako obširnega delokroga občine pa se jasno zrcali neobhodno potrebno učiteljevo delo v občini. Upravičeno lahko trdimo, da se učitelj celo hote ne more izogniti delovanju v občini. Zato zahtevajo predstoječe občinske volitve od učiteljstva, da v interesu šole in stanu zastavi vse svoje sposobnosti za pozitivno rešitev vseh perečih gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov, katere bodo morali obravnavati in reševati izvoljeni občinski odbori.
Ne smemo pa si zapirati oči pred težko-čami in ovirami, ki se bodo stavile učitelj-stvu v zasledovanju začrtanih ciljev po danih razmerah v posameznih upravnih občinah pri sedanjih občinskih volitvah. Bodimo odkriti in priznajmo vse ono, kar govori za uspeh in neuspeh našega aktivnega poseganja v potek izbire novih občinskih uprav. Kljub temu, da bo pravilno orientiran narodni učitelj v predstoječem volilnem boju pri občinskih volitvah dosledno dokazoval občanom, da je treba postaviti na čelo upravnih občin može, prevdarne in dobre (gospodarje, najboljše med najboljšimi, ki dajejo s svojo poštenostjo, neomadeževanostjo, preudarnostjo in požrtvovalnostjo dovoljno garancijo, da bodo skrbeli na čelu občinske uprave le za blagor občanov, bodo marsikje lokalne razmere vendar močnejše kot učiteljeva osebnost.
Ne smemo podcenjevati dejstev, da odloča o uspehu pri podrobnem delu v upravni občini mnogo komponent tako stališče učitelja kot osebe, dalje posebne krajevne razmere, dalje gospodarska, socialna in kulturna struktura kraja, gospodarsko vplivne osebnosti in ne v zadnji vrsti predstavitelji bivših političnih strank.
Kljub vsem navedenim neprilikam, z ozirom na uvodoma utemeljene zahteve današnje dobe in nujne potrebe dela v podeželskih občinah učitelj mora nastopiti pri izbiri občinskih uprav aktivno v interesu šole, stanu, naroda in države.
Prav posebne važnosti pa je izbira novih občinskih uprav po novem občinskem zakonu v pogledu vpliva, ki ga bodo imele na razvoj šolskih občin in posredno tudi na splošni razvoj narodnega šolstva, o čemer izpregovori-mo še posebej.
Izvajanje 1. odst. § 263. uradniškega zakona
ski skupščini, da hočemo zastaviti vse svoje sposobnosti zlasti na gospodarskem polju med narodom. Zato je nujna posledica navedenih ugotovitev in stremljenje intenzivno udejstvovanje učiteljstva v javnem, zlasti v gospodarskem življenju naroda. Vsak kulturen napredek pa je odvisen od solidne gospodarske baze, kar je mogoče doseči edino z aktivnim sodelovanjem učiteljstva v vseh javnih, posebno gospodarskih institucijah. Pomnimo, da bi bilo vsako malodušje in od-tezanje učiteljstva od sodelovanja v gospodarskih in socialnih korporacijah v škodo tudi našemu kulturnemu udejstvovanju, tako v šoli in zunaj šole in seveda s tem posredno tudi v škodo narodni šoli in našemu stanu.
Iz tega razloga je sekcija v pretečenih počitnicah organizirala tečaje prvenstveno gospodarskega značaja, da pred javnostjo odločujočimi činitelji pokažemo program učiteljevega zvanja v sedanjosti in bodočnosti med narodom. To je, da hočemo delati med narodom predvsem na gospodarski osnovi, katero smatramo kot predpogoj vsakega kulturnega napredka naše vasi.
S tem pa že tudi prihajamo do osnovne in najvažnejše gospodarske in kulturne edi-nice, na kateri bazira gospodarska, kulturna ln nacionalna moč države, na torišče našega dela. to so naše upravne občine.
Tu se razvija prav podrobno vse naše gospodarsko, kulturno in socialno delo. Tu se gradijo temelji gospodarske, kulturne in socialne strukture države z rezultatom resnično pravega jugoslovanskega nacionalizma. In pri delu v tej osnovni stanici države, v
Finančno ministrstvo je glavni kontroli poslalo pod štev. 27.516/1 od 11. julija t. 1. dopis g. fin. ministra, katerega v točnem do-slovnem prevodu objavljamo:
»Ob izvajanju § 263. u. z. so se pojavila nekatera sporna vprašanja, ki jih je zaradi pravilnega in enakega postopanja in prepre-čenja sporov in nesoglasij v upravi treba načeloma pojasniti.
Prvo vprašanje je: da li se 1. odst. § 263. nanaša na vsako napredovanje v teku službovanja ali samo na prvo napredovanje po uveljavljenju uradniškega zakona, to je: da-li se po izvršenem napredovanju oz. priznanem periodskem povišku izplačujejo novi dohodki šele po preteku enega leta samo v primerih prvega napredovanja ali prvega pe-riodskega poviška ali se po vsakem napredovanju in periodskem povišku v teku službo-( vanja novi prejemki pričenjajo izplačevati' šele po enem letu.
Ko sem proučil to vprašanje, sem našel, da je navedeno določbo treba tako razumeti, da ne velja za vsako napredovanje oz. pe-riodski povišek v teku službovanja, temveč da velja samo za primere, kadar uslužbenec dobi prvo napredovanje oz. prvi periodski povišek po uveljavljenju uradniškega zakona od 31. marca 1931. Nasprotno tolmačenje ne bi bilo pravilno zato, ker se 1. odst. § 263. kot določba prehodnih odredb ne more zo-perstaviti določbi 2. odst. § 30. u. z., ker bi v 'nasprotnem primeru prišlo do tega, da določba predhodnih odredb derogira določbo iz splošnih načel istega zakona. Po tem torej predstavlja 1. odst. § 263. izjemo od 1. odst. § 30. samo za izplačilo prejemkov od prvih napredovanj in periodskih poviških po uveljavljenju ur. zak od 31. marca 1931.
Drugo vprašanje je: kako naj se izvaja 2. odst. § 263. v tistih primerih, kjer dobi uslužbenec prvo napredovanje po uveljavljenju uradniškega zakona, pa potem, preden poteče rok od leta dni, dobi prihodnjo višjo položajno skupino, ker za to drugo napredovanje izpolnjuje pogoje po posebnih zakonskih predpisih.
Uradnik je bil na primer na dan uveljav-Ijenja uradniškega zakona preveden v VIL položajno skupino, pa je bil po nekem času in izpolnitvi pogojev po tem zakonu pomaknjen v VI. položajno skupino, a je pred potekom leta dni od dne, ko je bil pomaknjen v VI. skupino, bil pomaknjen v V. položajno skupino, ker je izpolnil pogoje za to zadnje napredovanje po posebnih
zakonskih predpisih. To razlagam tako, da se v takih primerih prejemki položajne skupine po zadnjem napredovanju ne morejo izplačati v smislu 1. odst. § 30. u. z. takoj, ker še ni potekel rok leta dni po prvem napredovanju v smislu 1. odst. § 263. istega zakona, temveč šele po izteku leta dni s starimi prejemki. Po dobljenem prvem napredovanju se morajo izplačevati prejemki skupine po zadnjem napredovanju.
V navedenem primeru bi se morali uradniku izplačevati prejemki VII. položajne skupine za leto dni po napredovanju v VI. položajno skupino v smislu 1. odst. § 263., negle-de na to, da je v tem času dobil tudi V. položajno skupino. Šele po preteku tega leta bi se mogli uradniku izplačevati prejemki V. položajne skupine. Drugačna razlaga je nemogoča, ker če bi se prejemki V. položajne skupine pričeli izplačevati od prvega dne prihodnjega meseca po ukazu o pomaknitvi v V. skupino, bi to nasprotovalo 1. odst. § 263., ker uradnik ni obdržal starih prejemkov leto dni od prvega napredovanja po uveljavljenju uradniškega zakona. A če bi se prejemki V. položajne skupine pričeli izplačevati šele po preteku enega leta v V. skupino, bi to spet nasprotovalo 1. odst. § 263., ker se 1. odst. § 263. nanaša samo na napredovanja, ki se dobivajo prvikrat po uveljavljenju ur. zakona, kakor je spredaj razloženo.«
Prednjemu pojasnilu je pritrdila glavna kontrola na splošni seji dne 21. julija, štev. 82147 od 9. avg. 1933.
Za vse aktivno državno uslužbenstvo je zlasti velikega pomena prvi del tega pojasnila, ker nam nudi odgovor na vprašanje, o katerem doslej sploh nihče ni mislil, da bi se moglo drugače, to je v prid državnemu urad-ništvu, razlagati. Doslej so stala namreč vsa oblastva na stališču, da mora državni uslužbenec, ki je pomaknjen v višjo položajno skupino, ali kateremu je bil priznan višji periodski povišek k plači, prejemati še 12 oz. 13 mesecev po napredovanju svoje dotedanje prejemke. Iz prednjega pojasnila je jasno razvidno, da bo odslej uslužbenec, ki bo napredoval, dobil nove višje prejemke takoj oz. po preteku enega meseca po napredovanju. Dvanajst mesecev je treba torej čakati na višje prejemke samo enkrat, namreč ob prvem napredovanju, ki se izvrši po prvem aprilu 1931, torej po uveljavljenju sedanjega uradniškega zakona.

Navzlic temu docela jasnemu besedilu se je ponekod pojavil dvom, kako je razlagati to pojasnilo. Posamezni uradniki razumejo namreč pojasnilo tako, da je vsakemu uslužbencu treba ostati še dvanajst mesecev po napredovanju pri starih prejemkih dvakrat, in sicer enkrat pri prvem napredovanju v višjo položajno skupino, enkrat pa pri prvem priznanju periodskega poviška po uve-ljavljenju sedanjega urad. zakona.
Na kaj opirajo ti dvomljivci svoje dvome, ni jasno. Iz besedila samega, še bolj pa iz tendence, ki je vodila fin. ministrstvo ob iz-danju pojasnila, nujno izvira, da je taka razlaga prisiljena in da tako ozkosrčno stališče skuša državnemu uslužbenstvu od komaj priznanega prava spet odščipniti košček.
V podkrepilo tega naziranja opozarjamo samo na besedilo prvega odst. § 263. u. z., iz
katerega je prav tako razvidno, da je zakonodajalec mislil samo na prvo napredovanje sploh. Pod izrazom »napredovanje« uradniški zakon namreč stalno razume tako napredovanje po položajnjh skupinah, kakor tudi po periodskih povišklh. Za oboje veljajo povsem enaka načela kot recimo glede rokov, za ustavitev napredovanja itd. Cemu naj bi torej to pojasnilo fin. ministrstva skušalo utesniti že v zakonu samem priznana prava, je prav tako neumljivo.
Sicer je pa § 263. u. z. med »prehodnimi določili« in ima namen urediti le prvo prevedbo na prejemke po novem urad. zakonu.
Prepričani smo, da bodo vsi prišli do pravilnega presojanja, ker je namen finančnega ministrstva: dosedanjo napačno prakso izboljšati v korist uslužbenstva, vsakomur očiten.	(»Naš Glas«.)
SploSne vesti
Predlogi z glavne skupščine
Predlogi odbora za predloge.
Odbor je prejel: 1. Predlog izvršnega odbora JUU glede postavitve doma v Vrnjcih, s katerim se naproša skupščina za pooblastilo, da se prične tekom leta 1933./34. z zidanjem doma v Vrnjcih.
2.	Predlog istega odbora, da se kupi zemljišče nekje blizu Slavije v Beogradu radi postavitve novega učiteljskega doma.
O prvem in drugem vprašanju se je vršila debata in nikdo od delegatov, ki so o stvari razpravljali, ni mogel uvideti zadostne obrazložitve in upravičenosti zahtev, posebno ne stvarne materialne možnosti za realizacijo tega namena. Soglasno je bilo sklenjeno, da se predloga zavrneta in da izvršni odbor tekom prihodnjega leta natančneje prouči vprašanje materialne možnosti za prvi predlog, in ako Smatra, da splošno stanje udruženja in okol-nosti to dovoljujejo, pripravi drugi predlog in ga obširnejše in detajlnejše obrazloži ter predloži prihodnji skupščini. Glede prostora V ulici Kralja Milutina, kjer stoji dom učiteljskega udruženja, naj izvršni odbor tekom leta najresnejše prouči in razčisti to vprašanje pri beograjski občini.
3.	Tretji predlog je dostavila ljubljanska sekcija in se tiče izključitve tov. Frana Erjavca. Glede tega odloča odbor, da je predlog definitiven v smislu čl. 40. predzadnjega odstavka pravil. Vsled tega ni bilo treba, da je izvršni odbor dostavil predlog temu odboru in to toliko boli. ker sam ni dal svojega mnenja v smislu čl. 14.
4.	Četrti predlog je poslal preko izvršnega odbora tov. Sretan Dinič. Predlog se tiče ustanovitve posebne sekcije za narodno izobraževanje pri glavnem odboru. Tudi ta predlog je bil zavrnjen z ozirom na predpise čl. 3. naših pravil.
5.	Peti predlog je poslala sekcija za dravsko banovino o ligah za zvezo z učitelj stvom slovanskih držav. Dasi je bil ta predlog v načelu pozdravljen, vendar ni bil sprejet z ozirom na že obstoječe predpise čl. 3. toč. e) naših pravil. Nalaga se in prepušča izvršnemu odboru, da v smislu tega predpisa vrši vidnejše svojo dolžnost. Razen teh predlogov je bil odboru neposredno dostavljen po članu Lundru Dušanu predlog sekcije za dravsko banovino. Predlog vsebuje večje število raznih zahtev o vprašanju splošnih učiteljskih pravic. Ta predlog je bil sprejet s pripombo, da ga v celoti prečita in razloži predlagatelj, ako bo skupščina to zahtevala.
Predlog resolucije.
ki ;ga je izdelala manjšina odbora za resolucijo glavne skupščine v Ljubljani. Predlog ni bil prečitan na skupščini, pač pa ga je objavil jugoslovenski učiteljski glas.
Resolucija.
1.	a) Stoječ na načelih, izraženih v resoluciji na učiteljskem kongresu v Beogradu leta 1920., poudarjamo tudi ob tej priliki, da je celokupno učiteljstvo vedno bilo, je in hoče v bodoče ostati najizrazitejši pobornik edinstvene jugoslovenske ideologije in veren sodelavec svojega narodnega kralja pri izvedbi vseh namer v dobro naroda in države.
b) Obsoja se zlonameren poskus osporiti nacionalno korektnost enega dela učiteljstva. Skupščina poudarja, da je nacionalizem za učiteljstvo svetinja, ki je izven vsake diskusije.
2.	Ugotavljajoč slabo vzdrževanje šolskih poslopij, prosi skupščina merodajne činitelje, da se postavi vzdrževanje šol na bolj zdravo podlago.
3.	Z ozirom na potrebe čim uspešnejšega vzgojnega dela v šoli in kulturnega dela izven šole, prosi skupščina, da se vrne učiteljstvu stalnost.
4.	Skupščina poudarja potrebo, da je v interesu enotne vzgoje v osnovnem šolstvu, uvesti čim prej enotne učne knjige državne izdaje.
5.	Šolsko nadzorstvo naj ostane v rokah izkušenih učiteljev kot najboljših poznavate-ljev prosvetnih in kulturnih razmer. Ti nadzorniki naj se nameščajo na predlog prosvetnega sveta. Nadzorniki naj bodo stalni.
6.	Splošna učiteljska želja je, da se v pogledu disc. predpisov izenači učiteljstvo z ostalim drž. uradništvom.
7.	Z ozirom na težko deio v šoli naj se prizna učiteljstvu pravica do pokojnine že po 32 letih službe, a po preteku te dobe naj se jih takoj upokoji.
8.	Naj se čim prej omogoči otvarjanje novih razredov in tako zaposli brezposelne učiteljske kandidate.
9.	Skupščina je prepričana, da je v kulturnih, prosvetnih in nacionalnih vprašanjih potrebna soglasnost vsega učiteljstva, radi tega ni primerno vnašati strankarske razmere v organizacijo.
10.	Učiteljstvo spontano pozdravlja prosvetnega ministra g. Radenka Stankoviča radi pravilne ocenitve morale v učiteljskih vrstah in radi odločitve, da preidejo učiteljski domovi v savski banovini v učiteljske roke.
Ljubljana, 20. avgusta 1933.
Člani odbora za resolucijo: Bogdan Ve-šovič vardarska banovina) s. r. Milinko Lazič (dunavska banovina) s. r. Bogdan A. Madič (moravska banovina) s. r. Dušan Markovič (zetska banovina) s r. Milan. A. Trajkovič (vardarska banovina) s. r. Velizar Milosavlje-vič (drinska banovina) s. r.
—	Spremembe v prosvetnem ministrstvu.
Gospod Milan Ševarlič, načelnik oddelka za osnovni pouk, je imenovan za načelnika splošnega oddelka v prosvetnem ministrstvu. — Gosp. Vladimir Durdič, šef personalnega odseka oddelka za osnovni pouk, je imenovan za direktorja gimnazije v Jagodini.
—	Draginjske doklade dodeljenega učiteljstva. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, iz katerega je razvidno, da pripadajo dodeljenemu učiteljstvu draginjske doklade onega kraja, kamor so dodeljeni. A pravico do doklad kraja, v katerega so dodeljeni, imajo le oni učitelji (ice), ki so dodeljeni prosvetnemu ministrstvu, ministrstvu za fizično vzgojo in kraljevskim banskim upravam.
—	Razstava šolskih vrtov na Jesenicah.
Sreski odbor za razstavo šolskih vrtov za radovljiški srez je kljub težkočam in neugodnim vremenskim prilikam s požrtvovalnim sodelovanjem učiteljstva radovljiškega sreza priredil razstavo šolskih vrtov. Razstava bo otvorjena v soboto dne 7. oktobra t 1. ob 10. uri v narodni šoli na Jesenicah. Na to prvo sresko šolsko-vrtnarsko razstavo vabimo učiteljstvo, pa tudi prijatelje šole ter ljubitelje sadjarstva in vrtnarstva.
—	Prekinitev pouka zaradi nujnih jesenskih poljskih del in trgatve je odločilo ministrstvo prosvete, da je glede prekinitve pouka zaradi nujnih jesenskih poljskih del, odnosno trgatve tudi v tekočem letu postopati po razpisu ministrstva prosvete iz lanskega leta (ON br. 74617 z dne 28. sept. 1923). Sreska načelstva naj predlagajo tozadevna dovoljenja v naknadno odobritev kr. banski upravi.
—	t Anton Mikuž. Dne 26. septembra je umrl v Senkovem turnu, kjer je bil na letovišču, upokojeni višji računski svetnik Anton Mikuž. Pokojnik, ki je dosegel lepo starost 76 let, je bil odličen jezikoslovec, slovničar in izvrsten poznavalec slovenskega jezika. Sodeloval je pri urejevanju Pleteršnikovega slovarja, vzorno urejeval 14 let »Planinski Vest-nik«, vršil pri »Ljublj. Zvonu« odgovorno službo korektorja in se kot slovničar živahno udejstvoval v raznih listih do zadnjega. Za lepoto in pravilnost slovenskega jezika je neutrudno delal vse življenje. Pokojni Mikuž je bil gimnazijski suplent. Pri protiavstrijskih demonstracijah ob odkritju Griinovega spomenika v Ljubljani je bil odpuščen iz državne profesorske službe in je sprejel mesto računskega uradnika pri tedanjem deželnem odboru, kjer je dosegel čin nadsvetnika% Bil je velik prijatelj učiteljstva, zato je tudi najrajši zahajal v učiteljsko družbo. Zaslužnemu javnemu delavcu ohranimo časten spomin.
Nove
predpisane tiskovine:
Proračun kraj. šol. odbora, Obračun kraj. šol. odbora, Zapisnik proračunske seje in Zapisnik obračunske seje kraj. šol. odbora
Naročila sprejema
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
—	Telovadba po sokolskem sistemu. Pod
tem naslovom je priredila sekcija J. U. U. za savsko banovino tečaj v Crikvenici. Tečaj je trajal od 16. julija do 13. avgusta. Vodja tečaja je bil šolski nadzornik Dušan Bogunovič. Predavanja so trajala dnevno 5 ur. Na tečaju se je obravnavalo: Telovadba za otroke od 6. do 14. leta, predaval Dušan Bogunovič, So-kolski sistem dr. Miroslava Tyrša predaval prof. Milutin Mudrinič; lahka atletika pouče- i val Miroslav Dobrin; orodna telovadba, predaval Vinko Matejčič; veslanje kapetan Ru-žič in plavanje gdč. Zlata Vimer. Predavali so še g. Jovan Milojevič, Ivan Ivančič in Ante Šepič. Udeleženci tečaja, ki so se zbrali iz ; vseh banovin, so prirejali med tečajem ob nedeljah in praznikih izlete po Hrvatskem Pri-morju. Iz tega tečaja je odšlo 42 iskrenih in marljivih sokolskih delavcev. Do sedaj je priredila sekcija J. U. U. za savsko banovino že 8 sličnih tečajev, ki jih je obiskovalo 546 učiteljev in učiteljic.
NA DELO ZA NASE DOMOVEI VSA NAROČILA POTOM UGP.
—	Milan Skrbinšek; »Božji volek in drugi«. Igre za mladinske odre. Ljubljana 1933. Učiteljska tiskarna. Str. 136. Priznani gledališki strokovnjak, režiser ljubljanske drame g. Skrbinšek, je zbral v tej zbirki, ki jo je po-' svetil spominu svojega očeta, šest svojih otroških igric. Uvod je »beseda vodjem mladin- ] skih odrov in misli za pouk dece o gledaliških vprašanjih«. Avtor razvija tu svoje misli o drami, dramatiki, o režiserju, igralcu in niih delu. Ker se posebno ozira na mladinsko literaturo in mladinske odre, bodo ravno te uvodne besede dale mnogo pobude in poguma ravno vzgojiteljem in poznavalcem naše dece. Zaključuje »z željo, da bi vodje šolskih odrov obujali v deci tisto ljubezen do igra- j nja, ki izvira iz zavesti, da s svojimi nastopi služi — lepi stvari.« — Od posameznih igric bi posebno omenjali ravno »Božjega volka« (3 prizori). Za božič je namenjena igrica v 2 slikah »Pod božičnim drevesom«. Mična je posebno igrica v 6 prizorih »Siroti Zorica in Marko«. Ker sta to dve gledališki siroti in je snov vzeta deloma iz igralskega življenja, bi še prav posebno opozorili nanjo. Otroški komediji v 6 prizorih »Spletkar Niko«, ki je zares posrečena, sledi pustna šala v 7 prizorih »Krinke«, ki je gotovo že zgolj igralsko najbolj zanimiva. To bo nekaj za otroški pred-pust. —Zbirko zaključuje simbolična slika »Vstajenje«, za katero je napisal verze pesnik dr. J. Lovrenčič in katero je avtor režiral na Krekovem večeru 1. 1918. v Trstu v gledališču »(Politeama Rossetti«. — V splošnem moramo reči, da bodo te zbirke naši vzgojitelji zelo veseli. To so same male, toda profinjene igri- ] ce, lahko vprizorljive že zato, ker ne zahtevajo nobenih kulis in navlake in ker je vsako igro avtor strokovno-režisersko tako opremil, da tudi laik ne bo imel ž njimi nobenih težav. Ker ni v niih nobenih banalnosti, pač pa mnogo vzgojnih vrednot in dobrin, jih bodo starši zelo radi jemali v roke, še bolj pa otroci, katerim so namenjene. Zato zbirko vsem toplo priporočamo.
—	Cvetlične čebulice vse najboljše vrste za lončke in za vrtove, kakor: hijacinte, tulipane, narcise, krokuse, anemone, zlatice itd. priporoča Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Tozadevni cenik je priložen današnji številki ter ga priporočamo posebni pozornosti naših cenj. naročnikov.
Jože Župančič:
Nemško manjšinsko šolstvo v dravski banovini
V stolpcih našega »Učiteljskega tovariša« smo že večkrat razpravljali o zanimivem in važnem ter zelo poučnem vprašanju — glede manjšinskega šolstva. S tako zadevo se je prav koristno pobaviti tudi za lastno informacijo. Jaz, na primer, sem zašel lanske počitnice na Kočevarsko in sem o tem nekaj drobnih vtisov priobčil v »Učit. tovarišu« pod zaglavjem: »V dolini Divjega potoka«. Takrat sem — s pomočjo tov. Šerbca, ki službuje v Crmošnjicah v novomeškem srezu, dobil bežen pogled v manjšinsko šolstvo naše banovine. S tovarišem Kovačičem iz Šmartna in tov. Netkom Adamičem iz Zagorja pa smo vtaknili svoje radovedne nosove v razmere manjšinskega šolstva na severozahodu naše države ob priliki, ko smo potovali na cerske svečanosti. Ugotoviti moram, da vsa naša javnost posveča tej zadevi premalo svoje pažnje. Inozemci čuvajo budno nad svojimi pobratimi in najdejo najmanjšo priliko, da razpihnejo vsako dozdevno nepovoljnost, ki se jim je dogodila (ali pa se iim ni ugodila kaka pretiranost) njihovim sobratom v velikansko afero, ki zaide često tudi na mednarodno diplomatsko polje. Naj omenim mimogrede le epizodo t razboritimi buršev-skimi študenti iz Rajha. Prigodila se je te dni. Izbrali so si za svoj počitniški izlet vodno pot skozi Zasavje. Po Savi so zaveslali v kajakih. Mladi nergači pa so imeli pritrjene na krnicah svojih kajakov nemške praporce s hitlerjevskimi »hakenkrajci«. Naši domači kopalci so se seveda razburjali, ko so mimo njih švignili izzivajoči izletniki. Na pozive s kopnega, da je neumestnost potovati skozi naše kraje s hitlerjevskimi insignijami, so naši dobili iz kajakov zasmehovalne odgovore, o
čemer je bila obveščena tudi varnostna oblast. Mlade tevtonce je našla kasneje službujoča orožniška patrulja na idiličnem savskem bre-žuljku, ko so si kuhali pod pravkar zgrajenim platnenim domom večerjo. In vrhu šotora je spet plapolala germanska trobojka s hitlerjev-skim znamenjem.
Uro kasneje, ko so se morali buršaki predstaviti pri oblastvih zaradi izzivanja, pa je že zavrtel nemški konzulat telefonsko ročico — vrag vedi, kje je zvedel za svoje ko-rajžne fante — in posredoval za mlade »Volksgenosse«...
Ta dogodek je, menim, značilen za tip nemškega človeka, ki tvori v naši državi vsekakor pomembno manjšino. V letošnji proračunski debati je senator dr. Rožič, po poklicu ljubljanski profesor, ki se je že svoj čas močno udejstvoval pri narodno obrambnem delu, sprožil tudi vprašanje glede narodnih manjšin. Navedel je, da je po naših statističnih podatkih v Jugoslaviji 470.000 Nemcev, medtem ko trdijo Nemci, da jih je raztresenih po vsej državi 600.000 (kakor naše kompaktne narodne manjšine v Julijski Benečiji).
Gotovo je, da vživajo v političnem oziru jugoslovanski Nemci toliko političnih pravic, kakor Srbi, Hrvatje ali Slovenci. Saj smo zvedeli prav te dni iz listov, da je bil sprejet v JNS celo sam voditelj nemškega življa v naši državi dr. Kraft (ki pa je glasoval, — če se ne motim, — proti letošnjemu budŽetu).
Nemška narodna manjšina ima pri nas svoje šole celo v takih krajih, kjer jih prej niso imeli, saj so dobili v lanskem šolskem letu 58 nemških oddelkov samo v savski banovini.
Za primero pa naj navedem naslednjo statistiko iz šol. leta 1931./32. Takrat so imeli Nemci v Jugoslaviji:
39 otroških vrtcev z 2894 otroki, 620 osnovnošolskih razredov za 29.904 otroke, 188 razredov višjih narodnih šol za 7045 šolarjev.
Naša organizacija JUU je kot čuvarica državnih in nacionalnih interesov posvečala vso potrebno pozornost manjšinskemu šolstvu, zlasti še, ker je to v naši banovini precej razširjeno. Iz poročil nekaterih agilnih sreskih društev posnemamo v »Učit. tovarišu« čestokrat, kako pazno zasledujejo gibanje naših narodnih manjšin. Tem zadevam pa smo pogledali do dna na predsedniških zborovanjih, koder so naši obmejni tovariši prinesli mnogo žalostnega materiala, ki je dokazoval, kako se favorizira manjšinsko šolstvo na škodo naše nacionalno usmerjene jugoslovanske šole. Ves ta zbrani material smo predložili merodajnim činiteljem v opozorilo in uporabo. JUU pa se je znašlo pri obrambi naših nacionalno-šolskih interesov ramo ob rami tudi z drugimi narodnimi korporacijami. Močno oporo imamo zlasti v CMD, čije generalni tajnik je ing. Mačkovšek, ki je poudaril na lanskoletni glavni skupščini Cirilmetodarjev v Slov. Bistrici, da pride na tisoč Nemcev več razredov, kakor pa na tisoč Jugoslovanov!...
Prinašamo še kratko statistiko, kakor jo je sestavil Odsek za manjšinsko šolstvo pri naši banovinski sekciji JUU:
Število učencev:
Srez Jugosl. Celje Črnomelj Kočevje Ljubljana Ljutomer Maribor 1. br. M. Sobota Novo mesto
Zanimivo je, da so namerjali ustanoviti nemški manjšinski razred celo v Hrastniku v Zasavju. Nad vse zanimivo pa je bilo postopanje celjskih Nemcev v začetku šolskega leta 1930./31. Tam je bilo v tistem času le 23 nemških otrok, s čimer seveda n i bilo zadoščeno pogoju za ustanovitev nemškega manjšinske-
Razredov			Nemcev
			Skupaj
1	25	5	30
i	69	12	81
21	830	_	830
2	59	5	64
8	319	_	319
3	101	—	101
3	125	4	129
9	361	31	392
ga razreda. In od teh 23 nemških prijavljen-cev je imelo 20 (!) otrok pristne naše slovenske priimke, v živ dokaz, kako je germaniza-cija že posegla po slovenskem življu v mestu ob Savinji.
Kako znajo biti Nemci nasilni, kadar jim gre za ustanovitev nemških manjšinskih razredov, pa naj govori stenografski zapisnik iz našega senata. Iz njega posnemamo naslednje: Nemška kulturna in prosvetna društva v Jugoslaviji, ki so povezana v »Kulturbundu«, štejejo 415 edinic. Kulturbund pa nima samo manjšinskega namena, temveč lovi tudi jugo-slovensko deco in nadaljuje že v Avstriji za-početo germanizacijo. Eklatanten primer nudi za to Sladki vrh, malo naselje v srezu Maribor levi breg. Za te otroke so priredili Kultur-bundovci celo nemško božičnico. Njih starše pa so nato prisilili, da vpišejo svojo deco v nemški manjšinski razred. Šolski upravitelj je to seveda odklonil, ker je to v nasprotju s § 45. in 46. zakona o narod, šolah. Na podlagi nekega tozadevnega poverljivega akta ministrstva prosvete, ki govori o organizaciji manjšinskih razredov, je nemški »Kulturbund« tega šolskega upravitelja ukoril.
Dovolj značilen incident, ki jasno ilustrira nemško — lojalnost.
Cesto se dogodi, da trpi nacionalni pouk jugoslovanske dece, ki je zaradi krajevnih ne-prilik »družena z manjšinsko deco. Ta naša mladež bi nikakor ne smela izgubiti prilike do pouka v materinščini. Zatorej naj v vseh teh primerih obvelja stališče našega narodno obrambnega odseka; a če je v manjšinskem razredu tudi en sam otrok naše jugoslovanske narodnosti, mora, uživati pouk v svojem materinskem jeziku.
Kajti ne gre nikakor, da bi bil naš mali državljan ob prirodne pravice na korist manjšinskih tovarišev. Prihodnjič pa še kaj o naših narodnih manjšinah v Korotanu in v Julijski Benečiji.
Osebne zadeve
j i, „„ „ V. skupino sres. š.
-i Napredovali so v	^ Božidar>
nadzorniki: Cepuder Leon,	Močnik
Drnovšek Fran, Zahrastnik v
Peter-	so učitelji (ice) v V.
_i Napredovali so	prescrja Polak
skupino: Zupančič iv ^^ Ljublja-Janko iz Ljubljane f ogaške Slatine, Šmaj-ne, Majsel	Dular Marija iz Haj-
dek Ivan iz SL v^upino: žunič Štefanija iz dine. — V 1A. Trbon^^^^—
Učiteljski pravnik
T>D A V1CE IN DOLŽNOSTI STARŠEV PRI VZGOJI OTROK V NARODNIH ŠOLAH.
Pod navedenim naslovom prinaša »Slov. ¿os p od ar« od 9. avgusta 1933 v prilogi »Za dnsDodarje« med drugim v interpretaciji zakona o narodnih šolah nastopno:
»Poslovodja krajevnega šolskega odbora ie redno šolski upravitelj, ako ni bil izvoljen za predsednika, ako ni šolski odbor na sedežu občine Poslovodja sestavlja zapisnike od-borovih sej, poročila, vloge itd ; vodi dopisovanje pomaga predsedniku solskega odbora in hrani odborov arhiv. Za to delovanje dobi lahko poslovodja nagrado, ki jo je določiti v šolskem proračunu; po našem mnenju ne bo treba dajati nobene posebne nagrade ker je ta po zakonu določena in predvidena dolžnost, za kar dobi vsak upravitelj že plačo, kakor tudi stanovanje in kurivo. Nagrade se pa dajejo le tedaj, ako kdo prostovoljno kaj izvrši, ali sicer ni za svoje delo že drugače primerno in dovolj plačan.«
Navedeno tolmačenje § 132. zakona o narodnih šolah je pogrešno. Šolskemu upravitelju pripada po § 84. zakona o narodnih šolah, kakor vsemu ostalemu učiteljstvu, natu-ralno stanovanje ali stanarina in na deželi tudi kurivo.
Zato spada naturalno stanovanje odnos-no stanarina in kurivo k zakonitim službenim prejemkom, katere prejema po zakonu vsak učitelj, odnosno učiteljica narodnih šol. Ta zakoniti službeni prejemek je ukinjen s fin. zakonom za 1. 1933./34. v § 30., le učiteljicam, poročenim z neučitelji, zakonskim učiteljskim parom pa daje pravico le na eno stanarino. Jasno je tedaj, da ni smatrati naturalnega stanovanja odnosno stanarine in kuriva za plačilo šolskemu upravitelju, ki ima po zakonu o narodnih šolah opravljati posle poslovodje krajevnega šolskega odbora. Ker vrši poslovodja krajevnega šolskega odbora vse administrativne posle v področju šolske občine in skrbi za inventar, šolska poslopja in ostalo šolsko premoženje, da se isto upravlja brez škode za lastnino, to je šolsko občino, je le v interesu krajevnega šolskega odbora, da prizna poslovodji za ta odgovorni in vestno vršeni posel primerno priznanje, kar je predvidel tudi zakonodajalec v § 132. zak. o nar. šolah s tem, da odreja za poslovodjo nagrado, določeno s šolskim proračunom.
DRAGINJSKE DOKLADE DRŽ. UPOKOJENCEV — DOLOČITEV DOHODKA OD POSLOPIJ.
Obči oddelek ministrstva za finance je pod svojo štev. 36.034/1 od 25. avgusta 1933 izdal na podlagi čl. 32. uredbe o drag. dokla-dah drž. upokojencev od 14. marca 1932, št. 11330/1 naslednje uradno in obvezno
pojasnilo:
Kadar se ob presoji, če pripada upokojencu osebna oz. rodbinska draginjska dokla-da navzlic nekim dohodkom od hišne posesti v smislu čl. 25. in 27. cit. uredbe (oz. v smislu lit. c) čl. 17. in lit. e) čl. 20. iste uredbe), mora določiti čisti mesečni dohodek od poslopij, se ta ugotovitev izvrši tako-le:
1.	od kosmatega zneska dejanskih najemnin in od ocenjene najemnine za stanovanje, v katerem upokojenec (oz. njegova žena ali otrok) stanuje, se odbije odstotek, določen s čl. 36. zakona o nep. davkih v kritje stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo poslopja;
2.	tako določeni znesek se nato zmanjša za vsoto kosmato ocenjene najemnine za stanovanje, katero uporablja upokojenec sam (oz. žena ali otrok);
3.	od tega zneska se odbije še skupna vsota javnih davščin, katere se plačujejo od dejanskih in od ocenjene najemnine.
Razlika, ki ostane po taki izračunitvi, tvori čisti dohodek od poslopja, katerega je treba upoštevati pri odločanju o pravici do osebne in rodbinske draginjske doklade drž. upokojencev.
Po prednjem navodilu, s katerim se strinja tudi glavna kontrola (po odločbi splošne seje od 11. avgusta 1933, št. 89.758) se bo v bodoče postopalo pri ocenitvi čistega dohodka od poslopij drž. upokojencev, kadar .gre za vprašanje pripadnosti drag. doklad in to osebnih kakor tudi rodbinskih doklad za ženo oz. otroke upokojenca.
sipu Rošu 100 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena zahvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 14.300 Din, slike 2460 Din, grb 75 Din.
Naša gospodarska organizacija
— Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za julij, avgust in september 1933. Darila: Učit. društvo Slov. Bistrica 100 Din; namesto venca na grob tov. A. Farčnika so darovali A. Reher, I. Lovše, Fr. Rošker, A. Hren; upokojeno učiteljstvo v Mariboru 450 Din ter učiteljstvo šole na Teznu 80 Din; maturanti mariborskega učiteljišča iz 1. 1895. o priliki obletnice v Rog. Slatini 200 Din; učit. društvo Murska Sobota 500 Din; UGP od čistega dobička 5207*35 Din; A. Hren v spomin umrlima tovarišema Tomu Petrovcu in sošolcu Jo-
Mladinska matica
S 4. seje 27. sept. 1933.
L Napravi se vloga na kr. bansko upravo, da se priporoči »Naš rod« po šolah!
2.	JUU v Beogradu je odkupila za »Ju-goslovenče« klišeje »Brkonje Celjustnika« od Mladinske matice.
3.	Prečitali in odobrili sta se okrožnici glede nabiranja naročnikov za »Naš rod« in publikacije, kakor tudi glede razprodaje zaloge knjig po znižanih cenah.
»Naš rod« bo letos še zanimivejši kot lani. Bogato ilustriran bo. Vsaka številka bo imela glasbeno prilogo. Milko Bambič izdela za vsako številko novo naslovno stran. Za one, ki pravilno rešijo uganke in bodo izžrebani, bodo razpisane bogate nagrade v vrednosti par tisoč dinarjev. Pravico do teh nagrad bodo imeli seveda samo naročniki. Vsak učenec bi moral postati naš naročnik!
Znižanje cen pri naši zalogi so pozdravili vsi z velikim zadovoljstvom. Uprava že dobiva prva naročila. Samo ena šola (Lokovica pri Prevaljah) je naročila 99 knjig.
Vse knjige naše zaloge smo pocenili za 25—50%. Posamezne številke nekompletnih letnikov »Našega roda« pa oddajamo po 20 par.
—mm Prihajati so začela naročila za »Naš rod«. Potreba po dobrem čtivu je danes mnogo večja kot kdaj prej. S kakšno nestrpnostjo pričakujejo po šolah »Naš rod«! Posebno tam, kjer so naročeni nanj že več let zaporedoma in jim je list že dober prijatelj, ki ga ne morejo več pogrešati. Tudi kriza ne vpliva tako na število naročnikov kot bi si kdo mislil. Mnogo je odvisno od poverjenika in učitelja. Kjer je učitelj sam navdušen za naše publikacije, tam število naročnikov ne pada. Številke govore jasno! Naši učitelji pa so na mestu. Število naročnikov, kot vse kaže, letos ne pade, temveč poraste. Prve številke vsaj tako govore.
Kaj dobijo naši naročniki letos za 22'50 Din.
1.	Cel letnik »Našega roda«.
2.	Bevkovo zanimivo povest.
3.	Kresnice VII.
4.	Kardeljevo: Potovanje skozi čas.
5.	Slikanico v barvah ali bogato ilustrirano pravljico za naše najmlajše.
—mm Prva naročila za »Naš rod«:
Šola letos	lani
Poljane nad Škofjo Loko ....	23	13
Sinji vrh..........3	2
Trbovlje - Vode, dekliška o. š. .	71	76
Log, p. Brezovica............23	30
Svetinje, p. Ivanjkovci ....	12	7
Grahovo....................42	36
II. razred deške vadnice ....	21	16
Ščavnica..........9	7
Šmartno v Slov. gor..............9	10
Brezno ob Dravi.......4	4
Cajnarji..........22	18
Skupaj: 239 219
LOVCI NA MIKROBE.
Po raznih virih sestavila Marija Kmetova. Knjižnica Mladinske matice 22.
Marija Kmetova se je opogumila in izpolnila s to knjigo vrzel ne samo v mladinski ampak v vsej naši poljudno znanstveni literaturi. Knjigo sem prečital z zanimanjem in z veseljem, saj je v njej podano na priprost način življenje mož, pri nas še tako malo poznanih; in življenje drobnega nevidnega sveta, ki so ga ti možje s tolikim trudom in z nevarnostjo za lastno življenje odkrivali, ti lovci, ki niso po sili svoje genialnosti nič manjši od poznanih vojskovodij, od katerih smo morali toliko poslušati v šolah, po plemenitosti svoje duše pa večji od njih, kajti odkrivali so vzroke, radi katerih je moralo umreti milijone ljudi in pokazali sredstva, s katerimi je mogoče mnogo teh vzrokov preprečiti. Saj so popisani v tej knjigi Lazear, Carrol, Cooke, Folk, Ki-sen, Moran, ki so zastavili svoje življenje v prospeh znanosti in lajšanje gorja človeštva. In drugi, ki se niso zbali posmeha, ne truda, ne dolgih poti. S te strani prikazana bo knjiga blagodejno vplivala na mlade duše in jih učila plemenitosti in požrtvovanja. Pa tudi po svoji snovi jim bo zanimiva, zlasti če jih bo s to knjigo v roki učitelj, učiteljica navajala v čudovito življenje drobnega sveta. Kjer imajo v šoli mikroskop, bo lahko samo drobna kapljica iz vaške luže pritegnila razred v živahno pozornost. Ta knjiga ni važna samo za šolsko mladino, ampak jo bodo z zanimanjem čitali tudi njihovi starši, saj je bila tudi premnogim izmed njih nepoznana, ali vsaj nejasna ta snov, ki se jim bo razodela iz te knjige. Mnogo jih je še, ki smatrajo cepljenje za hokus-pokus, ali pa vsaj ne vedo, kaj je bistvo cepljenja. Iz te knjižice jim bo marsikaj postalo jasnejše. Znanje o teh osnovnih stvareh pa je prvi korak v higieno. Knjiga je pisana zelo poljudno, za otroke kolikor mogoče živahno. Mislim, da ne bo delala za razumevanje težav nikomur,, razen najmlajšim. Tam pa naj priskoči na pomoč učitelj, učiteljica. Rad bi, da bi izšla v Mladinski matici še marsikatera knjiga iz prirode. Biologija nam je odkrila toliko čudovitih stvari iz življenja rastlinic in rastlin, živalic in živali od prvih početkov do danes. Pripovedujte otrokom in samim sebj o njem! Priroda je dom, v katerem se vrtimo vse življenje. Zakaj bi ga ne poznali.	B. Magajna.
Učiteljski pevski zbor JUU
Koncert je pred durmi! Predzadnji pevski tečaj bo 12., 13. in 14. oktobra ob 9. uri v Glasbeni matici.
Tov. pevce (ke) prosimo, da se tečaja udeleže točno ob napovedani uri, ker se bomo takoj razdelili po posameznih glasovih. Študirali bomo Gallusovo Motetto, pri kateri je potrebna popolna zasedba glasov že pri vajah. Ker pa v Gl. matici ni dovolj prostorov na razpolago, bomo preskrbeli za študira-rije nekaterih glasov pevske lokale drugod.
Od nas samih je odvisen moralen uspeh prihodnjega koncerta. Ta koncert mora pokazati glasbeni publiki, da Učit. pevski zbor i>apreduje. — Zato prosimo še enkrat za točnost.
Pri objavi članstva v zadnji štev. »Učit. tovariša« se je vrinila neljuba pomota, katero danes popravljamo. Med soprani je izostalo ime pevke Košar Ive.
Tov. pevci in pevke, kateri rabijo prenočišče, naj to javijo odboru.
Tovariše šolske upravitelje prosimo, naj dovole članom Učitelj, pev. zbora poset pevskih tečajev. Članstvo naj se pri svojih upra-viteljstvih sklicuje na odlok kraljevske ban-ske uprave IV. No. 18948/1 in na odloka ministrstva prosvete ON br. 30780 z dne 2. VI. 1925 in ON br. 32398 z dne 18. XI. 1926.
Šolski radio
NAGOVOR PREDSEDNIKA ŠOLSKEGA
RADIA G. PROF. LEOP. ANDREE-A ob otvoritvi letošnjega šolskega radia v torek
3. oktobra t. 1. Dragi učenci in učenke! — Cenjeno občinstvo!
Danes se pričenja tretje leto našega šolskega radia. Pred nekaj dnevi še nismo vedeli, kaj bo letos s šolskim radiem in lansko šolsko leto smo bili ves čas v hudi krizi, a vendar smo prebili — upam, — ne samo krizo, temveč tudi vse početne težkoče našega šolskega radia. Radio spada v vsako moderno šolo! Šolski radio mora napredovati in se razvijati, ne sme pa prenehati.
Zahvaljujem se kr. banski upravi, da nam je v svoji uvidevnosti nakazala podporo in omogočila s tem našo današnjo otvoritev.
Nisem prijatelj praznih besed. Zato se ne zahvaljujmo z besedami, temveč pokažimo v dejanjih, da smo vredni naklonjenosti kr. banske uprave!
Naš odbor bo gotovo vršil svojo nalogo, kakor jo je tudi do sedaj, pričakuje pa podpore od tebe, draga mladina, in od vsega cenjenega učiteljstva.
Kako naj nas podpira mladina? Mladina, poslušaj rada oddaje našega šolskega radia! — Po enkrat na mesec odgovarjamo na dopise učencev. Učenci in učenke! Dopisujte našemu odboru! Pišite mu o vsem, kar vas zanima v naših oddajah, kaj vam ugaja, iti opišite vse, kar se je pri vas zgodilo in bi utegnilo zanimati vaše prijatelje drugod!
Šole v razdalji 10 km od Domžal opozarjam na detektorske aparate, ki jih učenci lahko sami narede in poslušajo na nje program naše domače postaje doma. Učenci, prosite gospoda učitelja, da vas pouči, kako se sestavi detektorski aparat! Ta aparat je tako enostaven in poceni, da ne sme manjkati v nobeni hiši v bližnji in tudi daljnji okolici od Domžal. Z majhnimi stroški si lahko preskr-bite veliko zabavnega in poučnega.
Cenjeno učiteljstvo prosim, da opozori mladino na detektorske aparate, ki sem jih opisal v »Učiteljski prosveti« od 30. junija 1932. leta, in ji pri sestavi aparata pomaga. Opozarjam, da je treba detektorski aparat najaviti najbližji pošti in plačati od njega mesečno naročnino.
Vljudno prosim vse naše učiteljstvo, naj podpira vsestransko naš odbor. — V čem obstoja ta podpora? Učitelj sodeluj v šolskem radiu s članki v »Učiteljskem tovarišu«, z dopisi na naš odbor in s predavanjem ali razgovorom na učiteljskih sreskih zborovanjih. Učitelji - radioamaterji, organizirajte se!
Učitelj naj povabi na poslušanje kmetijskih, higienskih in drugih važnih predavanj
svoje vaščane v šolo. Šolski radio-aparat je treba dobro izrabiti in dati na razpolago ljudski izobrazbi — ljudski univerzi.
Nadalje prosim cenjeno učiteljstvo, naj se javi k udeležbi v strokovnih svetih, da končno izgradimo nekaj vzornega v našem šolskem radiu. Te oglase smo že nekajkrat objavili in jih bomo še ponovili.
Vsaka oddaja našega šolskega radia stane 440 Din. To je lep denar, ki ne sme biti zavržen, temveč mora nositi dobre obresti.
Zahvaljujem se vodstvu »Radia-Ljublja-na« za velikodušno podporo našega šolskeg-i radia in ga zagotavljam, da ne bodo njegovi izdatki zastonj, saj služijo oddaje šolskega radia vzgoji, napredku, izobrazbi in blagostanju naše ožje domovine in s tem tudi vse naše države.
Na delo torej! Vabljeni ste vsi, mladina in vse naše učiteljstvo.
II. teden. V torek, dne 10. oktobra bo obravnaval g. Miroslav Zor temo »Povodenj« po sledečem razporedu: Po katerih krajih dravske banovine so bile zadnje poplave. Meteorološki vzroki poplav. »Oblak se je odtrgal.« Vzroki poplav na kraškem svetu. Škoda, ki jo povzroči poplava. Pomagajmo poplavljencem. — Pripravite zemljevide slovenskega ozemlja in pokažite med predavanjem kraje in vode, ki jih bo predavatelj imenoval.
V petek 13. oktobra bo predaval g. prof. Petkovšek: »O varstvu živali«.
Stanovska organizacija JUU
Iz druStav:
= JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC bo imelo svoj redni letni občni zbor v osnovni šoli na Rakeku dne 14. oktobra 1933 ob pol 9. uri.
Na dnevnem redu so poročila vseh društvenih funkcionarjev, dalje poročila o obeh skupščinah in o zboru predsednikov v Celju dne 24. septembra. V sporazumu s sreskim kmetijskim referentom določimo delovni program za tek. šol. leto. Ob 8. uri je kratka odborova seja. — Predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, ZAH. DEL bo zborovalo dne 21. oktobra 1933 ob pol 9. uri v Ljubljani v telovadnici nar. šole na Grabnu s sledečim dnevnim redom: Poročilo o drž. in banovin-ski skupščini. Račun in proračun. Razno
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, VZH. DEL zboruje v soboto, dne 14. oktobra t. 1. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Pedagoško predavanje. 3. Poročilo o banovinski in državni skupščini ter o predsedniškem zborovanju. 4. Slučajnosti. — Dolžnike opozarjamo, da do zborovanja poravnajo svoj dolg, sicer se bo seznam teh dolžnikov prečital na zborovanju.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE zboruje v ponedeljek, dne 9. oktobra 1933 ob 9. uri v državni narodni šoli v Kočevju. — Dnevni red je sledeči: 1. Predsednikovo poročilo in dopisi. 2. Poročila funkcionarjev upravnega in nadzornega odbora. 3. Poročila o obeh skupščinah. 4. Poročilo o zadnjem predsedniškem zboru. 5. Predlogi in slučajnosti. —Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI bo zborovalo v soboto 7. oktobra dopoldne v osnovni šoli na Jesenicah. Isti dan bo tam otvorjena ob 10. uri dopoldne šolska vrtnarska razstava.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek 12. oktobra ob pol 9. uri v telovadnici II. deške osnovne šole na Grabnu. Poleg običajnih točk sta na dnevnem redu tudi poročili o banovinski in državni skupščini. — Odbor.
== JUU SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU zboruje v soboto 7. oktobra v Žužemberku ob 10. uri — Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Stanovske zadeve. — Poročilo o ba-^ novinski in drž. skupščini. 3. Referat tovariša Žumra: Smernice za smotreno delo med narodom. 4. Slučajnosti.
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
OSNOVNO ŠOLSTVO V U. S. A. V ŠTEVILKAH.
Šolstvo v U. S. A. je urejeno po sledečem principu: Otroški vrtec — 8letna osnovna šola — po končani osnovni šoli nfore učenec preiti v 4 letno višjo šolo (High-Schools) za to v 4 letni Coleg in iz tega 4 leta univerze.
Statistika osnovnega šolstva v U. S. A. iz 1. 1929./30. kaže naslednje številke:
Javnih osnovnih šol je bilo 238.306, a privatnih 9.275. V vseh teh šolah je bilo: v javnih, 20, 555.150 otrok, a v privatnih 2,255.430 otrok. Na javnih osnovnih šolah je bilo 67.239 učiteljev in 573.718 učiteljic, a na privatnih osnovnih šolah je bilo 1,466 učiteljev in 60.101 učiteljica. Vsega učiteljstva na osnovnih šolah v Ameriki je torej 702.524.
Na vsako učno moč v osnovnih šolah v U. S. A. pride 37 učencev.
KAKO ŽIVI UČITELJ NA POLJSKEM.
V letošnjem šolskem letu je prenehalo poljsko prosvetno ministrstvo nastavljati učiteljske novince, pa tudi mesta obolelih ali odsotnih učiteljev se ne izpolnijo. Zato morajo tamkajšnji tovariši suplirati po več ur na teden in so s tem delom prezaposleni. Mnogo ur pa odpade tudi zaradi tega, ker je premalo učiteljskih moči v službi. Jasno je, da so otroci, ki posečajo razrede brez stalnega učitelja, sila oškodovani in prikrajšani na
pouku. Iz takih razredov se tvorijo razredi repetentov, ti pa zopet onemogočajo ob začetku šolskega leta sprejem šolskih novincev, ker nimajo v šoli prostora.
Poljski tovariši pa žive v abnormalnih razmerah. Šolski uradi odpuščajo učitelje z majhno odpravnino, ali pa brezobzirno upo-koje bolne učitelje. Zato tajijo bolni svoje bolezni in je med šolskim letom učiteljski sanatorij popolnoma prazen ter čaka 80 postelj brez uspeha na bolnike. Ko pa se prično velike počitnice, pa čaka na vsako posteljo 10 ali še več bolnikov. In ko se začne zopet novo šolsko leto, so pa zopet vsi učitelji »čudežno« ozdravljeni. Tamkajšnji učiteljski časopis »GIos nauczycielski« navaja, da 800.000 otrok (kar je 20% vsega dijaštva) trpi v šoli na nepopolnem pouku, ker ni denarja za nagrade nadomestujočim oziroma za primanjkujoče učitelje.
Pa tudi druge šolske razmere so jako kritične. Mnogo je enorazrednic, ki imajo 80 do 110 učencev. Prav za prav mora vsakega učitelja razveseliti, da je dovolj šolske mladine, toda poučevanje take mase in kar cele dneve učinkuje na učitelja porazno, posebno pa še pouk v neprimernih, zatohlih sobah, ki so že služile v vse druge namene. Končno so pa namenjene — šoli. O teh slabih poljskih šolskih razmerah se ne piše samo v učiteljskih časopisih, marveč tudi v dnevnem tisku.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Delo v taki šoli uničuje zdravje učitelja in mu ne daje notranjega zadovoljstva. Najhujše in najslabše pa je to, da se mora tamkajšnji učitelj vedno bati — redukcije. Zato nima moralne podpore v delu, neglede na gmotni nedostatek. Na stanovanje čaka naš severni tovariš 4 ali 5 mesecev, preden mu ga občina preskrbi. Kako pa izgleda to učiteljevo stanovanje, je težko najti pravih izrazov in primerov. Stanovanje je seveda vedno zračno, ker skrbe za to špranje v oknih in vratih. Tla so brez lesenega poda, z veliko pečjo, na kateri je prespalo že več rodov.
POSEBNOSTI V TURŠKEM ŠOLSTVU.
Turški prosvetni minister je v nekem razgovoru izjavil, da mu povzroča velike skrbi dejstvo, da je premalo denarnih sredstev na razpolago za povzdigo turškega šolstva. Ker ne morejo zidati nove vaške šole, je potrebno, da se iz obstoječih naredi čim več. V dveh večjih in pomembnejših krajih sta naredili občini naslednji preizkus: šoli sta bili spremenjeni v internat. Vsak teden so prinesli starši v teh domovih nastanjenih otrok vsa potrebna živila za prehrano. Kuhinjo vodijo gospe in matere iz kraja, kjer je ta šola, a nadzorstvo nad vsem ima župan. V teh šolah odnosno internatih stanujejo šoloobvezni otroci iz oddaljenejših vasi dotične občine. Organizacija šol v tem smislu se je zelo dobro obnesla in jo skušajo uvesti tudi drugod. Otroci, ki so neprestano pod vodstvom učiteljstva, pridobijo primerno znanje, ne da bi s tem preveč obremenjevali starše in državo. Minister sme v tem letu osnovati tri take internate. Njegova glavna skrb obstoja v tem, da pridobi za turško šolstvo moderna učna sredstva in učne pripomočke. V ta namen ima na razpolago 700.000 turških funtov. —ž
POLOŽAJ REVNEGA OTROKA NA DALJNEM VZHODU.
Težko je karakterizirati položaj revnega otroka na Koreji, na Kitajskem in Japonskem, ker se življenjski pogoji teh pokrajin bistveno razlikujejo od evropskih šolskih in splošnih razmer.
Mirno lahko trdimo, da sloni baza kolonialnega kapitalizma kitajskega, kakor tudi japonskega na izkoriščevanju nedoletne mladine. Tu sploh ne poznajo pravne zaščite za mladino in njeno delo ter se tamkaj ne po-
lagajo nikake ovire niti proti trgovini z otroki. Na Kitajskem sicer eksistira varstvo mladine — pa zadeva je samo formalnega značaja.
V kitajskih delavnicah delajo otroci 12 do 15 ur, včasih podnevi, včasih pa tudi v
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
nočnem času. Ta uboga para prihaja v zavode, kjer dela ponoči prav tako kakor odrasli delavci, pa so ti delavčki mnogokrat mlajši od devetega leta. Število otrok, zaposlenih v takih tovarnah, je ogromno, kajti ta delavna sila je najcenejša. Tako je n. pr. v tovarnah tujskega dela Šanghaja zaposlenih 22.500 otrok, mlajših od 12 let. Take otroke vzame vodstvo tovarne v službo od staršev na podlagi posredovanja posebnih agentov. Starši dobivajo mesečno približno dva kitajska dolarja (25 frankov), agenti štiri dolarje, otroci pa ne dobe za svoje delo razen slabe hrane ničesar. Enako situacijo srečavamo v tekstilni in svilarski industriji na Japonskem. Ofi-cielne statistike izkazujejo, da tekstilni zavodi zaposlujejo 264.317 otrok, mlajših od 14 let; razen tega dela v rudokopih 35.867 delavcev, mlajših od 17 let. Zakon sicer prepoveduje sprejemati v zavode otroke, ki so mlajši od 13 let; druga tozadevna naredba pa zopet dovoljuje zaposliti otroke tudi pred 13. letom, ako so dovršili osnovno šolo, ali če obiskujejo kako nadaljevalno šolo. Zakon pravi, da ne sme biti delavni dan za mladino daljši od 13 ur ter da je nočno delo otrokom pod 15. leti sploh prepovedano. Vendar pa nimajo tukaj nikakih nadzornikov, ki bi nadzirali delavstvo. Zato hodijo v delavnice najrazličnejši delavci in delavke v najrazličnejših časih, torej tudi tedaj, ko zakon zabra-njuje.
Nadaljnji tudi karakteristični pojav za Kitajsko in Japonsko je trgovina z otroki. Podeželski kitajski ljudje, ki se nahajajo v stiski, često prodajo svoje lastne otroke industrijalcem za znesek 100 yenov (1250 fr.), kar pomeni predujem. Na Japonskem sicer drugače ni govora v pravnem smislu glede trgovine z otroki, praktično pa je isto, kakor na Kitajskem. Predujem, ki je bil izplačan staršem, se v obrokih odbija od otrokovega zaslužka; ostanek plače se pa izplačuje vsak mesec staršem. Otroci pa nimajo nikake pravne pravice na svojo plačo.
Zato bomo zaman iskali na Kitajskem, Japonskem in na Koreji javne ali zasebne institucije, ki bi skrbele za revne otroke. Tudi otroških zavetišč in podobnih zavodov, ki skrbe za mladino, ni nikjer. Tudi tamkajšnje šole nimajo nikakih socialnih institucij, ki bi skrbele za ubogega otroka. Razumljiv rezultat teh razmer je nenavadno visoka umrljivost otrok, ker le ti izrabljajo svoje nežne moči v tovarnah, zraven pa stradajo kruha. Zaman iščemo zavode, ki bi skrbeli za nezakonske otroke in uredili težke razmere ob takih prilikah, bodisi za otroka ali mater.
Tak je položaj majhnega proletarijata na
Učiteljska knjigarna
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
Kitajskem in Japonskem, o katerem se trdi, da je prepojen z evropsko kulturo. Življenje revnega otroka na Daljnem Vzhodu se niti v najmanjši malenkosti ne razlikuje od do-raščenega delavca: boj enega in drugega za življenjski obstanek je za prvega in drugega.
Novosti na knjižnem trgu
—k Dobrodošla knjižica za tovarišice.
Učiteljice bodo gotovo z veseljem pozdravile lično knjižico »Dekliško perilo«, ki jim nudi res prvovrsten pripomoček bodisi pri pouku v ročnem delu, bodisi za lastno uporabo. Prvi del obsega 29 slik vseh vrst perilnih kosov, tako da najde prav vsaka nekaj za svojo uporabo. Kroji vseh naslikanih kosov se lahko posnamejo s priložene krojne pole. V drugem delu pa so podani »Nasveti za šivanje in vezenje perila« tako jasno in preprosto, da jih lahko prav vsak s pridom uporablja. Zlasti veliko vredna je priloga, ki vsebuje na eni strani kroje perilnih kosov, na drugi strani pa 42 vzorcev za vezenje perila z vsemi podatki glede barve prejice ter načina vezenja. Tudi glede krojev je naznačeno vse potrebno za lajika, tako na pr. starost, za katero je kroj prirejen. Vzorci so zelo okusni, risbe so naravnost plastične. Pripomniti je treba, da so vse risbe originalni osnutki naših dijakinj pod spretnim vodstvom strokovnjakinje.
To so torej prvi početki naše osamosvojitve na tem polju, saj smo se doslej posluževali vedno le tujih sredstev. Že zato smo prepričani, da bodo našle zlasti naše učiteljice razumevanje za ta poskus in se naročile na strokovno knjižnico »Ženskega sveta« oziro-
ma kupovale posamezne številke, saj velja en izvod samo 6 Din. Prihodnje izdaje bodo prinesle posteljno perilo, otroško perilo, moško perilo, posamezne tehnike ročnega dela itd. Knjižica bo dobro služila tudi učenkam meščanskih in srednjih šol, zato jo tudi tem najtopleje priporočamo. Naroča se pri Upravi »Ženskega sveta« v Ljubljani, Tavčarjeva ulica.
—k »Krog«, zbornik leposlovja in razprav, je pravkar izšel s sledečo vsebino: R. Ložar: Človek in čas. Bogomir Magajna: Legende o prevzetnem zidarju. Boris Orel: Na robu slovenske legende. Edvard Kocbek: Dnevne in nočne pesmi. Pino Mlakar: Misli o plesu. Božo Vodušek: Za preureditev nazora o jeziku. Mirko Javornik: Stvar brez obraza. Bogomir Magajna: Sedem dni. Vilko Ukmar: Pota moderne glasbe. Bogomir Pregelj: Romantična znanost. Božo Vodušek: Pesem pomladnemu vetru. Pesem o ločitvi. Zdravica v ranem jutru.
Oddelek za uiila
LJubljana Maribor
Ludvik Klakočer: D. H. Lawrence in eros. Mirko Javornik: Beg v umetnost. Rajko Ložar: K novemu stavbarstvu. Boris Orel: Prve pripombe k slovenskemu filmu. Vilko Ukmar: Ta strašni čas {kompozicija). Zbornik »Krog« je izšel na 160 straneh poleg 8 strani glasbene priloge in 8 umetniških prilog na finem papirju, del slov. umetnikov Goršeta, Pavlovca, Maleša, del slov. arhitektov Tomažiča, Deva, slov. filma itd. Zbornik »Krog« stane 50 Din in se naroča na naslov: Zbornik »Krog«, Ljubljana, Bleiweisova cesta 20/111. Oni, ki žele prejeti zbornik po pošti, naj dodenejo za poštnino znesek 5 Din.
MALI OGLASE
Mali oglasi, Id služIjo t posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjU znesek Din 5*—
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stati trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA!
Priporoča se
Slovenske srbohrvaške e e 6 k e
nemške francoske angleške
In druge
knjige
šolske znanstvene	muzikallje
leposlovne	revi je
šolske in pisarniške potrebščine, zvezke In noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir In še mnogo drugega nudi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA	MARIBOR
FRANČIŠKANSKA 6	TYRŠEVA ULICA 44
c e
n j e n m u učiteljstvu, restavracija
»Pri Šestici«
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANA
MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3
Oglejte si zbirko učil
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame In gospode
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco plaščki
ABIAN1 & JURJOVEC
=== i
LJUBLJ AN A — STRITARJE V A ULICA ŠT. 5
Nudimo veliko izbiro angleikega in češkega blaga za gospode^ in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. PHš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v pliša in linolej. — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih girjavah. — Žima, perje, puh, kapok od najcenejie do najboljše vrste.
PostreZba točna in solidna.
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
K. PUČNIK
Šelenburgova ulica Slev. 1 nasproti kavarne „Zvezda" Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!
Šolske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 - MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44