PRIMORSKI dnevnik *® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. aeptembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra '944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ntaja 1945 pa v osvoboje-2®™ Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV- NIK v zasuZnjeni Evropi. primorski M. dnevni n-, -s t-i o o- x w o o C o h-: m o x r « m x z; 7: ; c C— c o x i> x r i- ^ n-: c i- o — n z 'v , U 1-1 m !-! O Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 200 (11.923) Trst, četrtek, 23. avgusta Medtem ko ni še nihče odkril skrivnostnih min v Rdečem morju Minolovci izpluli iz La Spezie Andreotti se zavzema za soudeležbo OZN SZ poslala v Rdeče morje poleg minoloveev tudi križarke j. RlM, KAIRO — Brez zvokov fan-?r;, skoraj sramežljivo so včeraj iz-proti Rdečemu morju trije ita Janški minolovci »Castagno«, »Loto« n »Frassino« v spremstvu pomožne ;?dje »Cavezzale«. Za 290 mož, ki so j h s Pomola v La Spezii pozdravlja objokane matere in drugi svojci, n? začela dolga vsaj šestdnevna ovba proti Rdečemu morju. Več kot .. vozlov ostarele povojne ladje, ki r,n jo Italija kupila od ZDA v pet-setih letih, ne zmorejo. gA1'1 .srečo pa imajo tri bivše lesene n^rtške barkače na krovu najsodob-Js<) opremo za iskanje min, da boli; lakko nadoknadile druge pomanjk-„ v°sU- Tudi posadke so sodeč po a-aeijskih vesteh izurjene, kljub tenih’ mcd njimi precej nabor- om mornarjev. m pa se v Italiji noče in no- Med tei i," Moči polemika glede umestnosti 2dUJansl ^unanji niinister Andreotti je v vče- nske misije v Rdečem morju. .*»* “uiusici ruu jsnjem intervjuju za neko revijo en, ar‘l’ da je od vsega začetka za-Itavrjal soudeležbo OZN, da se je a *Ja Posvetovala s Stekleno palačo, Ca Qa lahko formalno zahteva skli-0Zm(> varnostnega sveta in pobude srna Sam° ena od držav, ki je nepo-čem0 Pf'zadeta zaradi min v Rde-ra: m°rju. Egipt tega ni storil in je rov u')ral Pot dvostranskih dogovo-7-adnZ ^hodnimi državami. Navse-tegVJe H* P° Andreottijevih besedah rgj storil niti Južni Jemen, ki je kaj., z#Pr°sil za sovjetsko pomoč. Vse-trPh_r Pa je Andreotti poudaril, da je cit; t aFC' a" s'cj v vso akcijo vklju-histn d- riZN. Italijanski zunanji mi-zKrp.r je tudi opozoril1, da bi bilo kritik^0 ^emooizirati Libijo«. Glede *eotr ltal‘.ianskih komunistov je An predv. Prikazal ,kako so se znesli bistv,sern. mi formalno plat in so v straajtjPriznaU, da je treba mine od- jih^il^Paisti seveda vztrajajo pri svo-Rgint, tVa^’ dS je italijanska pomoč bi |a,, dvomljiva, protislovna in da teresn^° nudila kritje ameriškim in-agenr.;- v iem delu sveta. Sovjetska sya j3 »TASS« pa je včeraj zapi-riško 3 80 mine le pretveza za ame-da jpP^sotnost v Rdečem morju in večna(.- a*ria v bistvu pristopia k hitrn 10nalnim natovskim silam za vSod^OSege- Kaira R0. vesteh ki prihajajo iz rana nič manj zainteresi- So kara. čiščenje min kot Zahod, saj 8a Zah ,ri njene ladje bile žrtev te-biinoi '"Pmega orožja. Še več, poleg v Rdeivev j® predsinočnjim zaplula križarji1 morje tudi neka sovjetska hrek0|)a’ dve Pričakujejo v Sueškem ja, (ja , ze danes, Pentagon pa nava-Plula * lahko v Rdeče morje za- Danes bi morala prispeti v Part Said še dva francoska minolovca. Vode Rdečega morja postajajo torej iz dneva v dan ba’j tesne, nevarnost blokovske konfrontacije pa vse večja. Na dnu Rdečega morja pa čakajo potuhnjene mine na nove žrtve. E-giptovskih vesti, da so po vsej verjetnosti italijanskega izvora, ne more trenutno še nihče preveriti, saj so bila vsa dosedanja iskanja neuspešna. Italijanska vlada pa je kot kaže že predčasno sprožila preiskavo med italijanskimi proizvajalci min. Negotovost pa se bo nedvomno nadaljevala, dokler ne bodo iz morskih globin privlekli prvo neeksplodirano mino. Iskanje se torej nadaljuje z izrednimi napori, saj je kot kaže v Rdečem morju precej praznih železnih sodov in druge kovinske šare, ki moti sodobne elektronske naprave in sili posadke v zafhudno preverjanje. Na slikah (telefoto AP): italijanski konvoj pluje proti Fort Saidu; objokane matere so se poslovile od sinov. dedi o o o de O S c pobuda KPI za referendum RIM — Konec poletnih počitnic bo sovpadal s pospešeno akcijo vseh struktur KPI za uspeh pobude o ljudskem referendumu za razveljavljanje vladnega zakonskega odloka, ki je draginjsko doklado oklestila za štiri točke, ali v vsem letu za več kot 250.000 lir. Doslej je KPI, kljub dopustom uspelo nabrati že okrog 200.000 overovljenih podpisov, partijski voditelji pa so prepričani, kot so včeraj ugotovili na sestanku čla nov osrednjega mdstva in deželnih odgovornih za nabiralno akcijo, da bodo lahko predložili predlog referenduma kasacijskemu sodišču že v prvi polovici septembra. Že prihodnji teden bodo začeli namreč podpise zbirati pred tovarnami, mnogo si pa o-betajo tudi od osrednjega festivala komunističnega tiska v Rimu. Medtem sta proti referendumu nastopila sindikata CISL in UIL (ki sta se bila februarja dogovorila z vlado o klestenju draginjske doklade), češ da gre za »instrumentalizacijo KPI«, ki naj bi ogrožala perspektive ponovne sindikalne enotnosti, čemur pa iz vrst CGIL odgovarjajo, da pri njih ni dvoma o vračilu izgubljenih 4 točk v. okviru predvidene reforme plač in da ni mogoče oporekati pobudi KPI, dosledni z njeno parlamentarno borbo, kar pa ne obvezuje struktur CGIL. lahko najsodobnejša križarka no-opterjev »Leningrad«. Danes nastop Ronalda Reagana V vrstah republikancev le previdna razhajanja DALLAS — Po spektakularni otvo-«ritvi se konvencija republikanske stranke v Dallasu nadaljuje bolj timer jeno, brez večjih presenečenj, pod volilnimi paro'ami in brez poglabljanja vprašanj. Poleg poveličevanja Ronalda Reagana, ki bo jutri prispel v Dallas in za govor katerega vlada precejšnje zanimanje, konvencija v bistvu služi kot odskočna deska za republikance, ki se že pripravljajo za ameriške volitve leta . 1988. Tak je primer načelnika senatne finančne komisije Roberta Doleja in žene E’isa-beth, sedanji minister za prevoze. Osrednja točka konvencije je seveda bila volilni program, ki so ga delegati soglasno sprejeli, tudi da bi ohranili enotnost stranke. Na kongresu, kjer je očitno prevladalo konservativno krilo republikanske stranke, so se namreč tudi včeraj pojavile kritike in zaskrbljenost »zmernih« zaradi programa, ki predvideva odločno zmanjšanje davkov in krepko naraščanje državnih izdatkov za oboroževanje in vojaški sektor, kar bo obreme- nilo državni proračun za 100 milijard dolarjev letno in to v trenutku, kot je na primer poudaril senator Dole, ko že dosega državna zadolžitev 170 milijard dolarjev. Precej pomislekov in kritik je izzval tudi del volilnega programa, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI Z »reformo,< ki povsem diskriminira črnce Volilna farsa v Jušni Afriki JOHANNESBURG — Včeraj so bile v Južni Afriki prve volitve, na katerih so mešanci (»coloureds«) volili 80 članov posebne predstavniške zbornice, ki naj bi po novi ustavi skupno s podobno zbornico Indijcev oziroma Azijcev, za katero so razpisane Papež afriškim škofom RIM — Včeraj se je v Harareju v Zimbabveju pričelo prvo meddeželno srečanje škofov iz južnih afriških držav. Udeležujejo se ga cerkveni dostojanstveniki iz Angole, Mozambika, Lesota, Svazilanda, Zimbabveja, Bocvane in Južnoafriške republike, trajalo pa bo do 28. avgusta. Ob tej priložnosti je papež Janez Pavel II. naslovil na škofe udeležence posebno poslanico. V njej izraža polno solidarnost katoliške Cerkve z vsemi, ki trpijo, ki so tlačeni in ki ne uživajo političnih pravic. Istočasno pa poudarja, da se omenjena solidarnost ne sme javljati v obliki razrednega boja. Papežev a poslanica izzveni tudi kot obsodba volilne farse v Južnoafriški republiki, datum katere slučajno sovpada z začetkom škofovskega srečanja. volitve 28. avgusta, pomenila nekakšno »delitev parlamentarne oblasti« med prebivalci različnih ras. Iz te svojevrstne »delitve oblasti« so izvzeti, kot znano, čmd, ki tvorijo veliko večino. Gre za »reforme«, ki v resnici skoraj v ničemer ne spremene politike apartheida, se pravi rasne diskriminacije, ki jo izvaja manjšina be’cev do temno in rumeno-poltega prebivalstva. Zato ne čudi, da je OZN te dni izglasovala resolucijo, ki obsoja južnoafriško ustavno reformo in volitve, ki so jih v skladu z njo razpisali. Med samimi mešanci se je pojavilo močno gibanje za bojkot volitev, ki ga južnoafriške oblasti seveda preganjajo. Tako so, na primer, na predvečer volitev aretirali 33 ljudi, ki so se v zaporu pridružili številnim pristašem »Enotne demokratične fronte« (UDE). Ta se že leta bori proti rasni diskriminaciji in se je tudi opredelila za bojkot volitev. Ze izdelan podrobni načrt zahodno obvoznico v Gorici ^^jo^^'A —’ M Gorici so na županstvu že izdelali podrobni načrt za <- zahodne obvoznice, ki bi povezala Svetogorsko cesto z vsemi mosti Širili * ° Prvenskega do ločniškega in štandreškega. Ponekod bodo le raz-°bstoječe ceste, drugod pa bodo uničili cvetoča polja in travnike. 0 njp^ ^°v°dnjah in v Štandrežu niso prav nič zadovoljni z novim načrtom, bodo razpravljali na jesen v goriškem občinskem svetu. NA 8. STRANI tržaški industrijski obrati Se se vedno soočajo s krizo NA 4. STRANI Pertinijeva skrb za bocenski statut BOČEN — Predsedstvo bocenske pokrajinske uprave je včeraj spre jel na vljudnostnem obisku predsednik republike Sandro Pertini, ki je še no dopustu v bližnji vojašnici finančne straže. Med prisrčnim pogovorom so mu predsednik pokrajine Gebert-Deeg, podpredsednik Boesso in ostali člani delegacije orisali razna pereča vprašanja, med katerimi še neizvajane člene avtonomnega statuta, zlasti v zvezi z jezikovno enaj kopravnostjo, pri čemer so upravitelji opozorili, da zavlačevanje pod žiga nestrpnost in radikalne težnje, na škodo mirnega sožitja in družbenega sodelovanja vseh skupnosti. Pertini je zagotovil svoje zanima nje in pohvalil delarmost južnotirol skih ljudi ter njih občutljivost za za ščito krajine, izrazil pa je željo po čedalje boljšem sodelovanju, tudi prek dopolnitve avtonomnega statuta. Preplah zaradi napadov na vlake RIM — Notranji minister tise ar Luigi Scalfaro je za danes sklical sestanek, na katerem bodo obravnavali varnost železniških in drugih prevozov v Italiji. Sestanka se bodo udeležili še minister za prevoze Claudio Signorile, minister za pošto in telekomunikacije Antonio Gava ter poveljnik policije Porpora. V zadnjih časih se je namreč z zaskrbljivo naglico razširil pojav napadanja vlakov. Skoro ne mine teden, da ne bi oboroženi banditi oropali kak poštni voz, ki prevaža vrednostne papirje ali denar v gotovini. Do takega primera je prišlo spet včeraj na postaji Santa Maria la Bruna pri kraju Torre del Greco. NA 12. STRANI Italijanski nogometni pokal Udinese in Triestina uspešno stortala Včeraj je bilo prvo kao v italijanskem nogometnem pokalu. Na startu sta bila seveda tudi Triestina in U-dinese, ki Sta uspešno premostila prvo oviro. * Tržhčard so namreč sinoči doma premagali Brescio z 1:0. Zmagoviti zadetek pa je v začetku drugega polčasa dosegel De Falco. Udinese pa je igral v gosteh proti Caveseju in zanesljivo zmagal s 3:0. Atletski miting v Ziirichu Svetovni rekord Ashfordove (ZDA) NA 10. STRANI • V vrstah NADALJEVANJE S 1. STRANI obravnava »žensko« vprašanje in v prvi vrsti nasprotovanje amandmaju k ustavi, ki predvideva enakopravnost med spoloma. V podobnih tonih, kot prejšnje dni, so tudi včeraj senator Dole, bivši predsednik Ford in drugi govorniki napadli demokratskega kandidata Monda'a, ki ga vsi prikazujejo kot dediča Carterja, ki »je zapravil ugled Amerike v svetu«, in ki naj bi bil celo šibkejši od njega. Demokratska stranka za katero voli dober del Američanov, se je pa tako spremenila — poudarjajo republikanci — da je ne bi več prepoznala niti Kennedy, niti Roosevelt. Medtem ko se v Dallasu pripravljajo z godbami na pihala, pevskimi zbori in balončki z barvami ameriške zastave na prihod Reagana, se Ge-raldine Ferraro sooča z novimi težavami. Po tiskovni konferenci, kjer je kandidatinja za mesto podpredsednika ZDA obrazožila družinsko finančno stanje, »bolj natančno kot kdorkoli pred njo«, in je že deloma poravnala dolgove z davkarijo, je namreč v tej vroči fazi volilne kam panje zapustila svoje mesto Patricia Bardo, njen tiskovni ataše, zaradi organizacijskih težav, ki so se pojavile v zvezi z afero o davčnih utajah. Trenja med suniti in alaviti prerasla v krvav obračun V severnolibanonskem pristanišču Tripoli že od ponedeljka divjajo krvavi spopadi BEJRUT — V severnolibanonskem pristanišču Tripoli že od ponedeljka divjajo krvavi spopadi med sunitsko in alavitsko skupnostjo, ki so po prvih obračunih povzročili smrt več kot 100 oseb, število ranjencev pa je najmanj trikrat višje. Vsi poskusi, da bi pomirili obe skupnosti so se do sedaj izjalovili. Libanonska vlada se je včeraj sestala, a ji ni uspelo sestaviti zadovoljivega pomiritvenega načrta. Zaradi odsotnosti voditelja druzov Džumblata so morali pustiti v predalu tudi načrt za pomiritev Šufa. V libanonskih političnih krogih pa je vsa pozornost posvečena dogajanjem v Tripoliju. Po zadnjih vesteh so suniti integralističnega gibanja za islamsko združitev ob podpori islamskega odbora in odbora mošej praktično obkolili alavitsko versko skupnost v mestni četrti Baal Mohsen. O-boroženi oddelki alavitske Demokra- tične stranke pa se ne pustijo ugnati in se žilavo upirajo napada’cem. Eni kot drugi obenem ne varčujejo s topovskimi salvami proti obljudenim mestnim četrtim, da se iz ure v uro veča število mrtvih. Še največ ljudi je kot kaže, izgubilo življenje, ko je poskušalo zbežati iz mesta v bližnje vasi. V Tripoliju že primanjkuje hrane, zdravil, predvsem pa krvne plazme za stotine ranjencev. Izid boja je kljub sunitski premoči negotov. Ala-vitov je že res samo 50 tisoč, a so tesno povezani s sirskimi voditelji, ki so prav tako alaviti. Pri do'itvi oblasti po verskem in etničnem ključu, so namreč pozabili na libanonske alavi te, ki sedaj terjajo vsaj enega poslanca. V Bejrutu so seveda zaskrbljeni, saj bi lahko sedanji spopadi načeli skoraj dva meseca trajajoče premirje v Bejrutu, Libanonska vlada narodne enotnosti se je včeraj sestala zaradi zaostrenil1 odnosov v državi (Telefoto AP) Evropski »zračni avtobus« bo poletel leta 1986 Obetavne perspektive ob koncu sezone Pozitivni pokazatelji o iztržku turističnega gospodarstva v SFRJ •g Jm Poskusni polet evropskega »zračnega avtobusa«, ki bo od leta 1986 peljal na dolgih razdaljah od 200 do 300 potnikov (Telefoto AP) BEOGRAD — Turizem v Jugoslaviji letos ne bo razočaral pričakovanj. Promet tujih turistov bo najverjetneje za približno 15 odstotkov presegel lanskega, čeprav so predvidevali 10-odstotno povečanje. Njihov o-bisk je bil zelo dober na vrhuncu sezone, še zlasti v prvi polovici avgusta, pa tudi jeseni ne bo slab. Zato pričakujejo 4,5 milijona več nočitev in približno milijardo 100 milijonov dolarjev deviznega prihodka, oziroma za približno 18 odstotkov več kot lani. Če se bodo ta predvidevanja uresničila, bo turizem izpolnil devizni načrt, je dejal sekretar Splošnega združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije Ivan Avžner. Tudi letos so najštevilnejši gostje iz Zvezne republike Nemčije, najbolj pa se je povečal obisk iz Velike Britanije, Francije, Italije in ZDA. Odziv gostov iz Velike Britanije bo po vsem sodeč za 25 do 30 odstotkov večji kot lani, s tem pa se nadaljuje stalno naraščanje gostov iz te države od leta 1981, kar je zelo pomembno. Vse več turistov prihaja iz ZDA in Kanade in to med vsem letom. Ker možnosti še zdaleč niso izkoriščene, so se agencije, hotelirji in prevozniki pravkar dogovorili o skupnem nastopu v ZDA in Kanadi. Čeprav je za zanesljivejše napovedi še prezgodaj, pa bo letos verjetno več turistov iz vseh držav. Istra in Kvarni bosta, na primer, porušila rekord iz leta 1981. Glede na plačilne možnosti Jugoslovanov, so fori. slični delavci pričakovali velik padec obiska domačm gostov. Vendar so leti v drugem delu julija in VrW polovici avgusta množičneje prihajali na dopust, kot s predvidevali. Za domače turiste bo privlačnejša Posf. zona, ker bodo cene po 1. septembru v glavnem za • do 30 odstotkov nižje. Zato pričakujejo solidno posezo no. Če bo tako, bo celoten letošnji obisk domačih 0 stov le za nekaj odstotkov manjši kot lani, uteg»6 P se celo zgoditi, da se bo približal lanskemu obisku, ni Avžner. To polletje je bilo največ zanimanja za W.. grame za delovne organizacije, zato si bodo prizadeval, da bi bilo teh programov v prihodnje več. _ Jugoslovanske turistične organizacije so končale di dogovarjanje s tujimi partnerji za prihodnje leto. h telirji in agencije so pri povečanju cen upoštevali . flacijske .stopnje v državah, iz katerih v glavnem P^ hajajo turisti v Jugoslavijo. Te stopnje so ,0. podražitve in ker te meje niso presežene, so juB'0 vanske cene ostale konkurenčne, pravijo tudi organ torji potovanj, (dd) V' Na Švedsko namesto v Afganistan STOCKHOLM — Bivši pomočnik ministra za pravosodje sovjetske republike Estonije, 26-letni Valdo Rand pere, je imel včeraj v švedski prestolnici svojo prvo tiskovno konferenco, odkar je 2. avgusta pribežal na Zahod, skupaj z 22-letno ženo, popevkarico Leilo Miller, medtem ko sta komaj 13-mesečno hčerko Kaiso pustila doma. Randpere je zatrdil, da je beg pripravljal že dve leti, med katerimi se je pretvarjal za zvestega režimu in je bil celo voditelj komunistične mladine, potem ko je oktobra lani zapustil ministrstvo. Z ženo naj bi pobegnila tik pred trdo represijo nacionalističnega gibanja v Estoniji, glavni vzrok pa naj bi bil strah pred morebitnim vpoklicem v vojsko, da bi ga poslali v Afganistan. Na sliki (telefoto AP) : Randpere in žena pred fotografi. Pregled delovanja in perspektiv France Popit in Čkrebic na obisku v Luki Koper KOPER — Predsednika predsedstev Slovenije in Srbije France Popit in Dušan čkrebič sta včeraj obiskala Luko Koper, kjer sta se seznanila z delovnimi uspehi in problemi tega kolektiva z 2.500 zaposlenimi. Člani poslovodnega odbora koprske luke so ju seznanili z dosedanjimi prizadevanji kolektiva za čimvečji devizni priliv v vrednosti približno 16 milijonov dolarjev, od tega celo 13 milijonov v konvertibilni valuti. Z novimi naložbami, med katerimi so najpomembnejše skladišče za fosfate in silosi za žitarice, bi se ta priliv lahko še povečal. V koprski luki bodo do k00?.. „a ga leta pretovorili blizu 2,5 mu J • ton raznovrstnega blaga, ^c.Azfjstot-hodnje leto pa predvidevajo ^,oarast no povečanje pretovora. Taksno. bo predvsem omogočil nov h‘rn ^ za razsute tovore, ki bo od s^Lč,iji-bra naprej delal s polno zrn" vostjo. . • tre' Med problemi, s katenmi s«- go nutno srečujejo v koprski luk1 v prvi vrsti problemi z transportom. Železniško gosP00^ pa namreč nima dovolj vagonov, na-pogosto zavira hitrejše delo P tovarjanju in iztovarjanju h ^ Italijanskemu sodstvu ne bo uspelo nadoknaditi zamujenega Zapleti zaradi zakona o preventivnem zaporu RIM — Italijansko sodstvo bije plat zvona, saj z grozo ugotavlja, da bo moralo s 1. februarjem prihodnjega leta pustiti na prostost na stotine obtožencev, ki že leta sedijo n preiskovalnem zaporu ali bolje rečeno, v preventivnem zaporu. Po vsem sodeč, sodnike malo briga, da so kot prve za sedaj izpustili na svobodo Bruna Tas sandina in še tri obtožence bankrota Calvijevega Banca Ambrosiana Filippa Leonija, Giacoma Botto in Carla Luigija Costo. Zaskrbelo pa jih je, ko so morali predvčerajšnjim izpustiti na prostost obtoženca na procesu »7. april« Maria Dalmavi vo, domnevnemu rdečemu brigadistu Giulianu Narii pa so določili hišni pripor v pričakovanju dokončnega sklepa sodišča v Traniju. S 1. febru arjem pa bi lahko zapore zapustilo dobršen del rdečih brigadiston, ki so jih aretirali leta 1978. Še bolj grozljiv pa je podatek, da se bo neapelj ski zapor Poggioreale dobesedno izpraznil, saj bodo morali na prostost izpustiti dobršen del ka-moristov, ki čaka na sodne obravnave. Sedanji zaplet je v bistvu sprožil pravičen zakon, ki vsaj delno približuje Italijo drugim omikanim državam. Julija je namreč parlament odobril zakon, ki zmanjšuje roke preventivnega zapora. Dosedanji italijanski sistem je namreč predvideval kar deset let in 8 mesecev preventivnega zapora. Po noi\em pa bodo roki preiskovalnega zapora sledeči: pet mesecev za obtožence, ki so zagrešili taka kazniva dejanja, za katera zakonite predvideva največ tri leta zapora; eno leto preventivnega zapora za zločine, za katere je predvidena zaporna kazen nad štiri leta; štiri leta zapora za vse tiste, ki bi bili lahko obsojeni na zaporne kazni pod 20 let in končno 6 let preventivnega zapora za osumljence obtožene najhujših zločinov, za katere kazenski zakonik predvi-veda zaporne kazni od dvajsetih let do dosmrtne ječe. Ob vsem tem je popolnoma jasno, v kakšnem vrtincu se bo znašla Italija prvega februarja saj čaka od desetih italijanskih zapornikov, kar sedem na proces. Do sedaj pa lahko le ugotavljamo, da so domnevnemu brigadistu Narii, ki že osem let sedi v preventivnem zaporu, onemogočili prostost. Že res, da bolni Naria nima toliko prijateljev kot drugi »uglednejši« zaporniki, a zakon bi moral biti za nse enak. Sodstvo ima sedaj nalogo, da čimprej začne procese proti vsem tistim obtožencem, ki so »družbi nevarni«. Časa je že res izredno Tnalo, a še tega niso kot kaže dovolj izrabili. Vsekakor pa mora Italija plačati tudi neprijeten davek, če se hoče vsaj nekoliko približati drugim omikanim državam. Tako ali drugače pa bo itclljc.:iski ccdr.i cistern še vedno v sramoto omikznemu svetu, do kler ne bodo končno izvedli 1 olikokrat napove dane reforme o kazenskem post >pku. Nov uspeh za Peresa m pflb' TEL AVIV — Na izraelskem r» tičnem prizorišču se dolga _ kriza nekoliko jasni. Dva bivs ,^ad s tra, ki sta pred leti zapumi* >r in ustanovila svoji stranki, E*® . gjje-man in Jigal Hurvitz, sta vče V nila politični sporazum z •«m pod' katerem se obvezujeta, da IK- d» pria laburiste tudi v Pri®.’(iò «a: jim ne bi uspelo sestaviti ^ noVi rodne enotnosti. Svoj prismP jgjiet-' koaliciji je napovedal tuat 1-jpir»" stranke Tami, ki je do sedaj Pj^ la Likud, Aharon Abu Ha ' Po vsem sodeč je torgi v l>> prišlo do bistvenih premik» » lahko laburisti sestavili v.. mti nil Likuda, če bi jim uspelo P0 svojo stran še šest poslance- ypii ’rhko poiščejo samo med se* .jfl i&' verskimi strankami, saj m ^oVt>° vezništvo s komunisti m stranko »izdajstvo domovine • v Dušan Šinigoj obiskal Timav in Splošno plovbo Pogovor predsednika slovenske vlade s predstavniki združenega dela na Obali PORTOROŽ — Sozd Timav trenutno zadosti približno polovici slovenskih potreb po vrtninah, do leta 2000 pa naj bi pridelal kar 20 tisoč ton vrtnin (11 tisoč ton za potrebe trga, ostalo za predelavo), smo lahko zvedeli ob obisku Dušana Šinigoja, predsednika republiškega izvršnega sveta SRS v Portorožu. Dosedanji podatki iz sozda Timav so spodbudni — kaže namreč, da bodo že v tem srednjeročnem obdobju presegli načrtovano melioracijo kmetijskih površin, da bodo torej meliori-rali tisoč hektarov zemljišč. Resda gre pretežno za zemljišča, kjer gojijo poljščine in le v manjši meri vrtnine. Toda tudi podatek, da bodo le-los na skromnih 60 hektarih melioriranih in komasiranih zemljišč pridelali kar 1500 ton različnih vrtnin, je dokaz, da so na pravi poti. Doleta 1990 bodo namreč vrtninam skušali name niti vsaj tisoč hektarov zemljišč z namakalnimi sistemi in poljščinam dva tisoč hektarov. Ko je Miran Petrinja, predsednik poslovodnega odbora Droge Portorož govoril o izvozu vrtnin, pa je pr udaril, da bi morali na Obali že sedaj bolj računati na pridelek primicij —-torej zgodnjih vrst posameznih vrtnin, ki jih je mogoče veliko laže in po boljših cenah izvažati. »Nemci, na primer, imajo po 10. juliju dovolj svojega paradižnika in ga po tem da tumu ne uvažajo več. Zatorej, je treba na trg priti prej, v juniju, ali maju . . .« Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj pa je poudaril, da je kljub težavam pri konsolidaciji novega sozda na Obali, moč reči, da ta sozd ubira prgvo pot: »Brezkompromisno je potrebno utrjevati delovno organiza cijo, ki mora delovati povezano in združevati vse poslovne funkcije neke organiziranosti, enako velja za sozd. Naj tozdi še naprej ostanejo sredstvo delavskega razreda za doseganje ■ svojih ciljev, ne pa vrtiček, malo podjetje, v katerega se je moč zapreti . . .« Na Splošni plovbi pa se je Dušan Šinigoj največ časa pogovarjal o prenovi ladjevja in deviznih zapletih, ki ovirajo delo tega ladjarja. Ko na Splošni plovbi poudarjajo, da je celo po nekaterih uspešnih pomlajevalnih akcijah (prodali so nekaj starih in najeli nekaj novih ladij), njihova flota še zmeraj v povprečju stara 14 let, poudarjajo tudi, kako pomembno je, da uspe ladjarju v čim krajšem času preusmeritev na novo — drugačno tehnologijo ladij, ki jo zahtevajo hitro spreminjajoče se razmere v svetu. Z ene strani je namreč prisotno zapiranje^ trga in kriza, vendar so drugod še zmeraj možnosti za zaslužek. Če nimaš ustreznih ladij, pa ti tudi te majhne priložnosti kmalu spolzijo iz rok. S trenutno konjunkturo na liniji med ZDA in Sredozemljem si ne morejo veliko pomagati, ker imajo premalo ustreznih ladij in morajo v zadnjem času blago prepuščati drugim (po dobno je z linijo za Zahodno Afriko). Do novih kapacitet pa je dolga pot. V domačih ladjedelnicah so ladje vse dražje, kreditni pogoji slabi in tudi čakalna doba dol ga. Iz tujine pa je ladje zaradi ovir — uvozna dovoljenja in dajatve, skorajda nemogoče kupiti. Uvozne omejitve so za ladjarje nerazumljive, saj zaradi uvoza tujih ladij, domače ladjedelnice ne bi bile prizadete (delo imajo zagotovljeno do konca leta 1986). Uvoz ladij bi le okrepil domače ladjarje, ki bi potem laže konkurirali tujim prevoznikom vsaj na domačem trgu. Tako pa Splošna plovba zdaj prevaža le tretjino blaga za domače uporabnike (pa še ti ne poravnajo deviznega deleža stroškov), osta le količine pa vozijo tujci, (oni zaračunajo storitve v celoti v devizah) podobne težave imajo tudi drugi domači ladjarji. Če bi se ta neurejen odnos do jugoslovanskih ladjarjev še naprej nadaljeval, pa bi morali prepuščati vse več blaga tujim prevoznikom, sami pa bi na ta račun nazadovali, namesto napredovali, kot smo to zapisali med načrte o dolgoročni stabilizacijski usmeritvi države. BORIS ŠULIGOJ Od danes na Koroškem Tabor narodnosti CELOVEC — Danes se bo na Per-šmanovi domačiji na Koroškem začel Tabor narodnosti, ki bo trajal do nedelje, 26. avgusta. Tabora se bodo udeležile razne mladinske organizacije iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Dnevi, kot je razvidno že iz samega naslova, so namenjeni diskusiji o problematiki in organizaciji manjšin v matični domovini in izven njenih meja. V tej smeri bodo potekala predavanja o zgodovini koroških Slovencev in njihovi sedanjosti še posebno ob priliki referenduma o šolskem vprašanju. Med drugimi bodo Peršmanovo do mačijo obiskali predsednik Socialistične mladine Avstrije, predsednik So cialistične mladine Koroške in predsednik ZSMJ, Goran Radman ter Mirko Kert. Tabor narodnosti prirejajo že drugič. Lansko leto je potekal v Kopru in ga je organizirala republiška konferenca SZDL v Ljubljani. Tabor narodnosti, za prireditev katerega bo iz leta v leto poskrbela druga mladinska organizacija, pomeni letem možnost krepitve odnosov in vzpostavljanja stikov Sidrišče v Ospu -. "birm privezov, ki bi t pe jMivezov, ki oi ne bili «amo za milijarderje, je v Trstu izredno c- Marsikateri iznajdljiv lastnik čolna pa se je zatekel kar v Osp, kjer je na desetine iz desk zgrajenih pomolov Sindikati ostro kritizirajo govorice o možnosti italijanskega odkupa Zanussija PORDENON — Iz bančnih krogov v Sieni so se te dni razširile govorice, po katerih naj bi skupina italijanskih podjetnikov in finančnikov bila pripravljena prevzeti družbo Zanussi ter poravnati njene dolgove, ki zna šajo okrog 500 milijard lir do italijanskih bank in 180 milijonov dolarjev do tujih. Skupina naj bi se zbrala okrog denarnega zavoda Euromobiliare, katerega podpredsednik je Carlo Benedetti, ki je sicer bolj znan kot predi sednik Olivetti ja. Če bi te govorice bile resnične, bi lahko prišlo do prekinitve pogajanj s švedsko tvrdko Electrolux, ki namerava kupiti 49 odstotkov Zanussijevih delnic. Vendar jih zaenkrat ni nihče potrdil v italijanskih finančnih krogih in niti v sami banki Euromobiliare. Njen pooblaščen upravnik Guido Roberto Vitale je dejal le, da načelno ne izključuje omenjene ali podobne možnosti. Govorice pa so medtem že naletele na oster odpor pri sindikatih. Tajnik CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino Giannino Padovan je na tovarniški skupščini Zanussi - Rex v Pordi takole dejal: »Smo pred poskusom, za katerega je v prvi osebi odgovoren predsednik banke Monte de» Paschi di Siena Piero Barucci, da bi se izjalovila edina možnost odkupa Zanussija, ki se je pojavila, se pravi tista, ki jo predlaga švedska tvrdka Electrolux. Barucci pa govori o možnosti italijanskega odkupa, o kateri dobro ve, da je minister Altissimo v šestih mesecih disku» sij ni mogel najti.« Giannino Padovan je svoje kritike še poostril. Izra-. zil je namreč prepričanje, da se za omenjenimi govoricami v resnici skriva poskus, da bi Zanussi prišel pod komisarsko upravo. »Ni skrivnost,« je dejal tajnik CGIL, »da se skupina evropskih in italijanskih konkurentov prizadeva za bankrot pordenonske družbe. Med njimi so tudi člani Zveze industrijcev.« Medtem pa so včeraj vodstva sindikatov CGIL - CISL -UIL naslovila na ministrstvo za industrijo zahtevo, naj bi se čimprej sestali predstavniki vlade, sindikatov in E-lectroluxa. Šolo obiskujejo kiparji in študenti s celega sveta Kiparska šola v Kornariji ~ V bujski občini je skoraj vsaka večja vas Značllru^ svojih kulturno - zgodovinskih vrednotah in vabla mesecih so vsekakor turistično najbolj narod’ ^raji severne Bujštine kot npr. Grožnjan (Med-Morn,?.1 center Glasbene mladine in Likovni center), deluje ^zn9n P° starem kaštelu) in pa Marušiči, kjer in znani pevski zbor pod okriljem KUD »Bratstvo« Kortin^^odna poletna kiparska šola na prostem — v zajJl®' Omenjena šola je bila ustanovljena leta 1980 Indi vdenem komnalomu Kornariji, po katerem je je biln°,a. ime. Eden od pomembnejših soustanoviteljev ^°slaua)*’ Obalna galerija Piran (pod vodstvom Tonija [eQa j(J?ar'ža Ima že dalj časa mednarodni pomen. Iz žati $enln°loma so že pred mnogimi stoletji začeli izva-netke danes zelo cenjeni istrski marmor v Trst, Be v New Torku itd. Tudi sedaj v poletnih Zn kamnolom oživi in vsak dan odmeva zvok dle-nitl in manj znanih kiparjev iz Španije, Italije, Čila, Peruja, ZDA, Avstralije, Japonske, Indonezije, Kanade, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in drugih držav. Šolo v Kornariji poleti obiskujejo kiparji in študenti s celega sveta (z izjemo Afrike). Posrednik je St. Martiné’s school oj Art iz Londona, s katero je šola v Koimariji podpisala dolgoročni sporazum o sodelovanju, ki letos poteka že poto leto. Prvo leto delovanja šole v Kornariji so semkaj prihajali samo tuji študenti s posredovanjem londonske umetniške šole. že leto kasneje (1982) pa so Kornarijo začeli obiskovati mladi študenti in kiparji iz Jugoslavije in vnesli nov delovni elan in umetniško aktivnost v delovanje šole. Med voditelji tečajev naj omenimo kiparje Janeza I^enassija, Francisca Gatizna iz čila, Carlosa Lizaritu-rija iz Španije in Masayka Nagasseja, ki zelo uspešno vzgajajo nov kiparski rod. Zasluga šole v Kornariji je tudi v tem, da je okolica Marušičev dobila novo vsebino, ki jo odrejajo razstavljene skulpture na prostem in na ta način dopolnjujejo prelepi istrski pejsaž. SLAVKO GABERC Kako poteka popotresna obnova v Podbonescu PODBONESEC — Vprašanje obna ve po potresu na področju javnih del v občini Podbonesec je pred nekaj dnevi bilo v središču pogovorov med deželnim odbornikom Specogno in županom Manzini jem. Deželni odbornik za obnovo po potresu, ki je doma prav iz Podbo-nesca, je uvodoma poudaril svoje zanimanje za vsa pereča vprašanja Nadiških dolin. Nato je Specogna za gotovil pod beneškemu županu finančno podporo v višini 350 milijonov za elektrifikacijo vodovoda v Črnem vrhu. Na osnovi deželnega zakona 70, ki v bistvu uresničuje zakon 828 o obnovi po potresu in gospodarskem preprodu manj razvitih področij, bo deželna uprava prispevala še 300 milijonov za izgradnjo infrastruktur v obrtniški coni v Briščah. V določenih krogih v Nadiških dolinah seveda pozitivno ocenjujejo pomoč deželne uprave podboneški občini, kjer je na področju popotresne obnove treba še marsikaj narediti, vendar v tem vidijo tudi prve znake volilne kampanje za prihodnje administrativne volitve. KD v Podbe-nescu in v prvi vrsti župan Manzini so že nekaj časa v vrtincu polemik, nenazadnje tudi zaradi javnega preklica podpisa župana na več dokumentih, kjer se zahteva čimprejšnja odobritev zaščitnega zakona tudi za Slovence videmske pokrajine. V soboto in nedeljo v Izoli vse živo ^ ribiškim praznikom konec glavne turistične sezone ^ebil kg ~~ November ali december je' po-h?*°vU vTC r'bolovne sezone. Po zadnjem ri-i 9zhik VKtu 80 s* ribiči vedno pripravili svoj J*jhi jo .brali so se okoli ‘z morskimi dobro-ribn,Vlnorn obloženo mizo in veselo skle-s^anj t\VTl0 *eto. Pred njimi so namreč bili i° 8a L**, meseci »zimskega spanja«, ki Iv’ kityn°rist‘b za popravila ladijskih motor-v^gi tri ',e ln barvanje bark, krpanje mrež . . . ,^'i kranfi■ m?seci pa so bili predvsem me-se i- -^oja. filozofiranja, bil je to čas, Jezik ot>ičajno molčečim ribičem razvezal ^ ■* bi to i* • g. borcem pošiljala denar, hran® aVa!i rožje. Prvi domačini so nam ^ oditi v partizane julija ^r’ 0\,$ lahko kulturno udejstvovali, sta Požela prve sadove svojega prizade-y®nJa. Potem ko sta dolgo časa demonstrativno prirejala koncerte lah-e glasbe in druge podobne priredi- tve kar na cestah ali v zasilnih dvoranah, jima je tokrat uspefo, da sta priredila večjo predstavo rock glasbe, gledališča in filma nič manj kot na dvorišču Grada sv. Justa, ki ga je dala brezplačno na razpolago le-toviščarska ustanova. Prireditve, ki je bila v soboto, se je udeležilo veliko mladega občinstva. Približne 500 ljudi si je predsinoč-njim ogledalo na športnem igrišču na Kontovelu gledališko predstavo Primorske zdrahe. Igro je posnel Mirko Rupel po zna-ni Goldonijevi komediji »Le baruffe Chiozzotte«, prestavil pa jo je prav v ribiški Kontovel in tudi narečje, ki ga igralci govorijo, je kontovelsko. Komedija se je torej odnijala »na domačih tleh« in gledalci so njenemu vabilu odgovorili z množično prisotnostjo. Dela je režiral Branko Kraljevič, v njem pa nastopajo igralci petih slovenskih gledališč, med njimi tudi i gralci tržaškega SSG in novogoriškega PDG. Osnovni problem, ki ga komedija načenja, je prepirljivost, ki temelji v ženski jezičnosti, v moški ljubosumnosti, v trmi vseh in pa v določeni pravdarski in zdraharski »navadi«. Bistven je seveda kolorit igre, bistveni so dovtipi in pa karakterji. Prav na tej ravni igra najbolj učinkuje. S teh vidikov je bila predstava dobro pripravljena, posamezni igralci in posamezne scene so vzbudile veliko smeha in veliko aplavzov. Morda je bila najvidnejša napaka predstave razvlečenost pri nekaterih delih oziroma, motile so nas pavze in ritem, ki ni bil vedno dovolj poskočen. Vsekakor pa, so Primorske zdrahe sveža predstava, ki so jo gledalci lepo sprejeli. Ob uspehu predstave moramo ponovno potrditi dejstvo, da je poletje dokaj primeren čas za gledališke igre in ostale kulturne prireditve. Tako so beležile lep obisk predstave Fo-jevega Burkaškega misterija, tako je lepo odmevala med občinstvom kabaretna predstava skupine Le Bal-con »Toč« in še bi lahko naštevali. Očitno je prav poletje čas, ko ljudje radi »zamenjajo« televizijo s kulturno prireditvijo. Da se povrnemo k Primorskim zdraham; drevi bo ob 21. uri predstava na Opčinah in sicer na dvorišču tamkajšnjega Prosvetnega doma. »Pošteni« tatovi Tatovi, ki so ponoči »obiskali« stanovanje 70-letnega Tesea Cazzola na Staroistrski cesti 86, medtem ko je ta spal z ženo, so si protizakonito prilastili 110 tisoč lir. Bi/1! pa so vsaj tako »pošteni«, da so v torbici, iz katere so izmaknili denar, pustili osebne dokumente Cazzolove žene. Požar uničil fiat 128 pri Sv. Ivanu Včeraj, malo po polnoči, so v Drevoredu Sanzio ognjeni zublji zajeli •ut 128 rally, ki je bil parkiran nedaleč od gostilne »Campo sportivo«. Na ■ aJ so prihiteli tržaški gasilci, ki so v nekaj minutah pogasili požar. Ogenj J Povzročil precejšnjo škodo in skoraj povsem uničil zadnji del avtomobila. Po prvem pregledu gasilcev kaže, da so ogenj podtaknili neznanci, toč-V*r°ki požara pa bodo znani šele po podrobnejši preiskavi, in iyr -c^sk' ugPiti so medtem o požaru obvestili lastnika vozila, Luciana u u^ria Gria, ki sta izjavila, da se ne zanimata za politiko in da ne vesta, ° Je lahko podtaknil ogenj avtomobilu. Vaški prazniki dobra priložnost za prodajo slovenske knjige p.,, nJ‘žne založbe letno izdajajo kar u„č?fdno število knjig. Statistike pa v Jurija jo, da ljudje knjig vse manj PUjejo in berejo. Poletje je sicer panva sezona za nakup knjig, sicer ty. Se je teden pred velikim šmar-UčhLj.a^e* čas nakupovanja šolskih nar "V‘kov. »Nekateri dijaki so letos tedivk ■ konec maja in v prvih Van * junUa$. nam je povedala Sil-Valoppi, ki vodi Tržaško knji-in 11 v Ul. sv. Frančiška. za v1®' ljubitelji knjige so si čtivo bolj rost'. Č£us nakupili že prej. Naj-R0i So šla v prodajo zadnja dela ' bo Ponn*»l„ -__m__1-------- TT rnjjJ?. Skorja in pa Torkarjevo U-HCaSno Pa nu(Hj° tudi posvet s j^c'otistom, ki daje nasvete še ne ženo?n*m' Ni namreč dovolj, če si *ke kupijo svojo »uniformo« v trgovinah, nujno je, da osta-jv u svetu nudijo »izgled uspeha«. ( , Zaradi samih sebe ali pa iz po- da Lì *vziz7/vc»#ì7z> o 1 izv-L« tiaz^i-m f °dpcn na!iPr°tvo. ženske se morajo nju°Vecia.t} svojemu okusu v oblače-jog ln. Učenju, ker morajo pomirju-'e in hkrati »imenitno« vplivali ^ ostale. Pani”1-”- Pravttnega oblačenja bi trd J6- *e vedno lahko zajeli s staro Pim- yito $>m°č uniforme«. »Vsakdo takoj vedeti s kom ima opra . ■ kdo je oseba, s katero govori, žbi«en Položaj ima ta oseba v dru-niak' Pravij° ameriški strokov-OTher -k’ so izoblikovali zunanji izgled delZlSke ženske, ki je uspela na H nem mestu ali pa se želi povzpe-nnni letvici uspešnosti. Brez zu-m j 9a blišča pa v ZDA uspeha n 0° ne more biti, to je stroga bi zadostile svoji nečimr zapoved. Že omenjene ankete so namreč pokazale, da se velike družbe odločajo o namestitvi ženske na odgovorno mesto na osnovi vtisa, ki ga do bijo po prvem pogovoru s kandidatko. Na rezultat pa zunanji videz vpliva kar za 75 odst., medtem ko je njegova teža pri morebitnem drugem razgovoru manjša in se suče okoli 50 odst. Urejenost, skladnost, nevsiljivost: tem zakonitostim se morajo podrediti ženske, ki hočejo zasesti pomembne položaje. Najbolje je, zagotavljajo ankete, da ima ženska praktično pričesko, da se ne liči kričeče, da je zapela do vratu (najbolje, če s svileno rutico ali kravato), da se oblači v nevsiljive barve, da je obuta v klasične, ne preveč športne, čevlje s srednje visoko peto. Tudi preveč nakita ne sme imeti na sebi, predvsem pa ne sme biti preveč privlačna, oziroma ne sme »pasti v oči«. Poleg strogih tailleurov sme nositi tudi kakšno o-bleko, za nekoliko svečanejše pri loinosti na primer klasično krojene svilene obleke. Kajpak so v ZÙA o tem vprašanju napisali in izdali tudi ustrezno literaturo. Trenutno je najbolj znana knjiga Executive Style - Looking it Living it, ki jo je napisala Mary B. Fiedorek, ki je tudi lastnica dveh zelo znanih trgovin v New Yorku. Bistveno je, pravi avtorica, da se »uspešnica« dokoplje do stila »safe and conservative«, to je do takega stila, ki izraža sigurnost in konserva-tizem. S sigurnim nastopom ženska gospodovalno vpliva na okolico, s tradicionalnim oblačenjem pa jo pomirja, predvsem pa ni glasnica inovacij. »Uniforma uspešnice« ali »prava obleka za uspešni nastop«, oznaka je seveda odvisna od zornega kota, s katerega gledamo na vprašanje, stane v povprečju 500 ameriških dolarjev, to je približno 850 tisoč lir. Vendar nikakor ne gre za proč vržen denar, temveč za investicijo, ki se, kot kažejo podatki iz ankete, bogato obrestuje. Vsekakor pa je ta preobleka neobhodno potrebna, trdijo ankete, brez nje tudi spričevala in priporočila ne pomagajo. S hitro in površno oceno bi seveda lahko rekli, da se mora ženska v ZDA, če se hoče prebiti v vrhove odpovedati lastnemu okusu v obla čenju in ličenju, tudi v obnašanju, skratka postati mora ženska verzija menežerja (hlač pa ne sme nositi, ker bi izpadlo kot grobo posnemanje moškega). Ima torej možnost, da stopa po poti emancipacije na delovnem mestu, ta pol pa k uvelja vitvi ženske kot samobitne osebnosti ne vodi. (bip) ^elik podvig primorskih partizanov pred 40 leti Prenos ranjencev iz Primorske Na Notranjsko avgusta 1944 (Prvi del) n,ja« '»u Partizanski bolnišnici »Fra-Trnov-K Cerkljanskem jn »Pavla« v ^najd]kem gozdu. obe izreden dosežek sitih J1Vlh *n požrtvovalnih slovenje skrbmiVn**WV 'n drugega osebja, ki sta bili 0 za zdravljenje ranjencev, tev _. zaradi vsakodnevnih hudih bo-'r&žnik lxto°osvobodilnih enot s so- tovaljj,<)tn. prenapoljeni z ranjenci in tokjn »to rekonvalescenti. Prav ''togih '»zrnere so bile tudi v dveh ^ah n ’ r»anjših partizanskih bolnišni-”■ koi-n 1 r*morskem. Zato se je štab !°til zaht*3, brz 110 Je bilo mogoče, 'nvalid(> Vn° »»toge, da ranjence in skrb z. evakuira v južno Italijo, kajti je omejevala manevrsko Ptotiukr korPusa. To je bil hkrati »ajn0 ‘li štaba 9. korpusa na dolgo-oko'^totoikovo ofenzivo, v kateri k° cei,. ‘u°rjeve enote imele postojanka jrP°gozd°vih. c'je ju a»j,e in organizacijo evakua-»'kom 1 štab 9. korpusa s povelj to)rn n a.m Ambrožičpm - Novlja-ptoispoH C°lu’ ki Jc tudi spremljal f^tojna r*? do Pr°6e Ljubljana -Ž?ka ,j • takratni šef sanitetnega od-fr°rik k; .Posa Franc Bidovec -k°'e 0Qj ie vodil evakuacijo, pa ta-skih paH IJ0 veličasten podvig primor-»U. a^za»ov.pred 40 leti: aakUacii,fUSta j» kazalo, da je za e-r?kaj Va Predviden teren miren in t s° zannin za začetek akcije, ki naj ^krat u,. a naslednji dan. Toda prav 4 dva nemška bataljona s 1.200 možmi krenila na Otlico in tam naletela na dele, od dolgega pohoda prek cele Vipavske doline in s Predmeje na smrt utrujenega bataljona kosovelovce. Štab 30. divizije z vsemi prištabnimi oddelki in enim bataljonom Bazoviške brigade so spet sprejele Kozje stene, ki so že tolikokrat rešile primorske partizane. Končno se je sovražnik prek Krnice spustil v Vipavsko dolino in od tam prek Trnovega odšel v Gorico. Druga faza poletne ofenzive je bila s tem končana, za sanitetno službo pa je pomenila nove ranjence ter nove fizične in psihične’ napore, predvsem pa poslabšanje stanja večine 50 ranjencev iz bolnišnice »Pavle«, ki so že od 9-avgusta čakali zunaj bolnišnice na e-vakuacijo. Še več, morali smo celo izprazniti in opustiti eno od Pavlinih postojank, ker je bila zarad' čakanja dekonspirirana. Šele 13. avgusta je evakuacija lahko stekla; Vse tri brigade 31. divizije so po zboru in raportu komandantu divizije prevzele 30 ranjencev in invalidov na cesti Cerkno - Želin, ki so jih v noči na 13. avgust prinesli iz bolnišnice »Franje« v gozdiček ob cesti Novaki - Cerkno, popoldne pa z vozmi in kamioni prepeljali do Cerknega in predali brigadam. Do Želina so ranjenci ostali na vozilih, tam pa so j ili preložili na nosila in vozove; trpljenje za ranjence in borce se je začelo. J. O. (Nadaljevanje jutri) mtlioteievisijM ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poletni maraton balet 13.30 Dnevnik 1 13.45 Cari amici miei... - film Nastopajo: Philippe Noiret, Gerard Depardieu, Michel Serrault 15.15 Velike reke: Nil 16.05 Nove Tarzanove dogodivščine -TV fi’m 17.00 Posebni oddelek Most Wanted -TV film 18.05 Al Paradise - zabavnoglasbena oddaja Vodi Oreste Lionello, sodelujejo Mariangela Melato, Vivian Reed in Elisa Scarnare 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Colosseum 21.25 Anno uno - 1. del filma Režija Roberto Rossellini 22.25 Dnevnik 1 22.30 Anno uno - 2. dal filma 23.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia : nadaljevanka dneva Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Trapo ilo HH 33: Planet dveh sonc - mladinska nadaljevanka 18.45 Želeli ste - poglejte - poučno-za-bavna oddaja 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Lov za zakladom : Djibuti - kviz oddaja 21.00 Življenje Verdija - TV nadaljevanka 22.25 G. Verdi: Requiem Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki: DEVIN - NABREŽINA - Občinski svet OPČINE — Poletni center PORDENON — Položaj družbe Za-nussi TRST — O pomanjkanju prizezov za mala plovila TRST — Reorganizacija mestnega av- CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Alice - TV film 10.00 Phyllis - TV film 10.30 Io, io, io., e gli altri - film Nastopata Walter Chiari in Vittorio De Sica 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 In casa Lawrence - TV film 14.25 La rosa tatuata - film Nastopata Anna Magnani in Buri, Lancaster 16.25 Mary T>ler Moore - TV film 17.00 Bazzard TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Festival bar: Deejay Star - glas bena oddaja 23.00 I Jefferson - TV film 23.30 Sport RETEQUATTRO 8.30 Banana split - risanka 8.45 Goldie Gold risanka 9.00 Aspettando il ritorno di papà -TV film 9.30 Blue Noah - risanka 10.10 Magia novea 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Scooby Doo - risanka 12.40 Star Blazers - risanka 13.10 Prontovideo glasbena oddaja 13.30 Fiore selvaggio - novela 14.15 Magia - novela 15.00 La reginetta di polvere di stelle film 17.00 Scooby Doo - risanka 17.30 Giatrus - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 Charlie’s Anges - TV film 21.30 I giorni del padrino - TV nadaljevanka 23.15 Quincy - TV film 00.15 Cattive compagnie - film ITALIA 1 9.30 11 canale della morte - film 11.30 Maudc - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film Moliere 5. in zadnje nadalj. 14.15 Questestate - kvizi, glasba... V teku oddaje risanke in dokumentarna oddaja 17.00 T’amerò sempre - film Nastopata Alida Valli in Gino Cervi 18.30 športne vesti 18.40 Lady Madama - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Un giovane inesperto - TV nadaljevanka 22.00 Dnevnik 2 - Nocoj 22.10 Che si beve stasera? - vodi Pino Caruso 23.05 I professionals - TV film 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.20 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.00 Šolska vzgoja Evropa v XX. stoletju 20.30 II ministro - firn 22.05 Dnevnik 3 22.30 La cinepresa e la memoria -dokumentarna oddaja 22.40 Starš: Gianni Morandi v Sovjetski zvezi 23.55 Glasbena oddaja 17.30 Srečanje pri »Valentinu« s slovensko rock glasbo - 1. del 18.00 Ryan - TV film 18.50 Risanke 19.30 TVD Stičišče 19.50 Turki prihajajo - 2. del doku mentarca 21.10 Okoli otoka Texel - dokumentarec 21.30 TVD Vse danes 21.40 Besede in glasba - oddaja v živo o glasbi 22.25 Zeit im Bild - Čas v sliki poročila v nemškem jeziku Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Junaški rod - otroška nadaljevanka 18.45 Mah - veliki svet - dokumentarno - zabavna oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Monitor pa itični magazin 21.05 Gene Kelly predstavlja mlade umetnike 22.55 Dnevnik 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja Piccole donne - risanka L’uccellino azzurro - risanka 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn, otroška oddaja Thundarr il barbaro - risanka Rocky Joe - risanka L’uccellino azzurro - risanka 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold TV film 20.25 Gli ultimi giganti - film 22.10 Bandiera gialla - g asbena oddaja 23.10 Vacanze a Ischia - film 01.10 Ironside TV film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - novela 15.00 Gli emigranti - TV nadaljevanka 16.00 Cara a cara TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Sam, il ragazzo del West -risanka 18.30 Risanke 19.30 Mama Linda - novela 20.20 Anche i ricchi piangono novela 21.30 Poveroammore - film 23.00 Doc Elliot - TV fi rn 24.00 L’inferno addosso - film TRIVENETA 13.30 Q. P. Coupon estate 14.00 Risanke 14.30 Film 16.30 TV film 17.30 L’incredibile dottor Hogg -TV film 18.00 Q. P. coupon estate. 18.30 Sloane TV film 19.30 Edgar Wallace - TV film 20.30 Rose e Francois - film 22.00 I 12 legionari - TV film 22.30 Dražba TELEFRIULI 15.45 L’amore più grande - film 17.15 Starzinger - risanka 18.15 Cara a cara - rtova’a 19.30 Dnevnik 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.30 II cammino delle stelle - film 23.30 La lotta del sesso sei milioni di anni fa - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Turizem; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti; 9.40 Črtica; 10.10 Koncert; 11.30 Opoldanski zbornik : Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje) : Pier Paolo Pasolini: »Sanja«, Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.00 Festival slovenske popevke v Trstu v letih 196J64 - vmes: Glasbeni listi; 17.10 Klasični album: En-rique Granados: Goyescas, opera v treh dejanjih ; 18.30 Glasbena pri- loga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro ju tro. Koledar ; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Pesmi in plesi narodov sveta ; 18.30 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 8.45 Ljudska glasba; 9.15 Poje in igra skupina »Casadei«; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program ; 14.33 Poročila v nemščini; 14.45 Glasba; 16.00 Vse o počitnicah po Jugoslaviji ; 18.00 Bazar jugoslovanske glasbe; 18.45 Grožnjan 84: mesto mladih - koncert; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matine ja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 11.00 Radijska nadaljevanka; 11.20 Master - glasba; 11.30 Mala Italija -jutranji variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Glasbeno - govorni program ; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Ellingtonov življenjepis; 18.05 60 let radia v Italiji; 18.30 Večerna glasba ; 19.22 Radijska priredba ; 20.00 Radijska povest; 21.31 Glasba; 22.00 Večerna nadaljevanka; 22.46 Napotki za avtomobiliste; 22.51 Glasbeni premor; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.00 šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Nagradno tekmovanje; 10.30 - 12.45 Radijska priredba; 15.00 Radijske kronike; 15.37 Glasbeno - govorni program; 19.00 Mavrica; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Radijska priredba; 21.00 Glasbena oddaja ; 22.05 Mavrica - 2. del; 22.40 Jazz glasba; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 I-graj kolce - ljudske v izvedbi otroških in mladinskih pevskih zborov; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce ; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio da nes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 glasba; 18.00 Radiotoka; 18.30 Franz Schubert: Duo v A duru za violino in klavir; 19.35 Lahko noč o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA tobusnega prometa ZASEBNE POSTAJE V juliju rekorden promet v tržiškem pristanišču Najbrž že v kratkem začetek del za zahodni obvoznici ob bregu Soče O tem bodo govorili v občinskem svetu Na Jesen, ko bo občinski svet ob navil delo po kratkih avgustovskih počitnicah, se bodo svetovalci najbrž že od vsega začetka spoprijeli z vprašanjem gradnje zahodne obvoznice. 0 tej je bilo veliko govora takrat ko so v občinskem svetu razpravljali o splošni reviziji regulacijskega načrta. Že arhitekt Picdnato, ki je izdelal goriški regulacijski načrt ob koncu šestdesetih let, je predvidel to obvoznico. Menil je, da se bo avtomobilski promet med severnim in južnim delom tako povečal, da bo potrebno nanovo zgraditi oziroma razširiti že obstoječe cestno omrežje ter s tem v zvezi večjo obvoznico na zahodni strani mesta, vzdolž Soče. Arh. Piccinato je menil tudi, da bo ta obvoznica služila tudi povečanemu prometu med Jugoslavijo in Italijo preko solkanskega mejnega prehoda. Ta predvidevanja se sicer niso uresničila. Obvoznica pa je bila potrjena tudi v načrtu arhitekta Coste, ki je deset let kasneje izdelal revizijo tega načrta. Kaj je predvideno v tem načrtu? Obvoznica naj bi se pričela nekje na Svetogorski cesti, blizu kazermet in mejnega prehoda. Prečkala naj bi Solkansko polje, uničila precej njiv, kajti speljana bi bila tu čisto nanovo, šla bi za sedanjim uršulin-skim vrtom. Tu bodo namreč pričeli graditi zadružne stanovanjske hiše za več sto prebivalcev. Služila naj bi tudi tem. Cesta naj bi prišla do pevm-skega mosta. Podreti bi bilo treba nekatere stavbe. Odtod dalje naj bi šla po že obstoječi cestni trasi do ločniškega mostu (Most 9. avgusta). Prvotno je arh. Costa menil, da bi bilo treba nad tovarno SAFOG zgraditi nadvoz, potem pa so namero o-pustili. Pri ločniškem mostu pa naj bi zgradili nadvoz, tako da ne bi motili avtomobilskega prometa, ki z druge strani Soče prihaja v Gorico ali gre v obratni smeri, čisto novo cesto bi potem speljali na bregu Soče, pod razstavnim prostorom Espo-mega. Tu bi morali breg utrditi z nekaterimi viadukti. Cesta naj bi šla po štandreških poljih-ob Soči do novega mostu pod Štandrežem. Po pr- votnih načrtih naj bi bila speljana dalje do Sovodenj, kjer naj bi se navezala na sedanjo pokrajinsko cesto Štandrež - Sovodnje - Zagraj. V Sovodnjah pa so zelo nasprotni taki rešitvi in menijo, da je čisto dovolj če se cesta ustavi pri sedanjem štandreškem mostu. Cesti pa nasprotujejo tudi v Štandrežu, saj-bi uničila še tisto malo polj, ki jih imajo ob Soči. Nasprotujejo pa jim tudi lastniki zemlje na Solkanskem polju. Denar za gradnjo te orjaške infrastrukture, ki ni danes najbrž prav nič potrebna, bodo vzeli iz sredstev za finansiranje naprav, ki izhajajo iz osimskih sporazumov. Delo so namreč pred leti na goriškem županstvu vključili v ta dela, češ, cesta bi služila prometu čez solkanski mejni prehod. To pa je iz trte izvito. Za vsa dela naj bi porabili trinajst milijard lir. Za sedaj pa naj bi se lotili le del na spodnji trasi, med štan-dreškim in ločniškim mostom. Tako naj bi odstranili promet po štandreških ulicah. Tako pravijo na občini. Odkar posluje tržaško pristanišče, niso v njem imeli tako rekordnega obratovanja kot v letošnjem juliju, ko so raztovorili ali natovorili kar 198.720 ton raznega blaga in s tem več kot podvojili količino blaga lani julija, ko so zabeležili le 86 tisoč ton tovora. V letošnjem juliju so delavci tržaške pristaniške družbe delali 17 dni, medtem ko je vsedržavno mesečno povprečje le 10 dni. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so natovorili ali raztovorili že 1.031.000 ton raznega blaga, v enakem razdobju lani le 858.000 ton. V Tržiču so zaradi tega prepričani, tudi ker že vedo, da bodo imeli v septembru precej dela, da bodo prekoračili lanski rekord, ko jim je u spelo natovoriti ali raztovoriti nad 1,5 milijona ton. Če podrobneje pogledamo s kakšnim blagom so imeli v juliju opravka, bomo ugotovili, da je bil premog na prvem mestu s 110 tisoč tonami. Namenjen je bil termocentrali v Tržiču. Raztovorili so še 12 tisoč ton lesa, 13 tisoč ton celuloze in 13 tisoč ton železnih odpadkov. Natovorili pa so 37 tisoč ton cementa. To je zanje uspeh, kajti običajno so v tem pristanišču le raztovarjali blago. V vodstvu pristaniške družbe "so seveda s tem zadovoljni. Negodujejo pa nad državnim birokratskim aparatom, ki zavlačuje z izdajo dovoljenj za povečanje naprav. Na voljo imajo namreč denar in že izdelane načrte, manjkajo pa jim dovoljenja, da bi začeli z deli. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bi izgubili marsikatero priložnost v prihodnjih letih. Aretacija vročekrvneža Za zapahi je od včeraj ponoči 25-letni Giorgio Marchesan iz Tržiča, ker je obrcal dva policijska agenta, jima izrekel vsega, ni se hotel sprijazniti z dejstvom, da sta ga hotela pomiriti. Marchesana so policisti a-retirali v neki diskoteki v bližini Gra-deža včeraj ponoči. Prišli so v disk0; teko, da bi pogledali, kaj se v njej dogaja. Marchesan pa jih je začel ps°' vati. Ni se pomiril niti, ko so ga liristi aretirali in popeljali na policijski komisariat, marveč je postal divji in se ruval z njimi. Dva med njimi sta dobila udarce in se morala zateči k zdravniku. Marchesan pa ^ v teh vročih dneh ostal nekaj časa v hladnejšem zaporu. Prireditve v Novi Gorici Mormonska misijonarja v Gorici V okviru Goriškega kulturnega poletja imajo v teh dneh v Novi Gorici kar precej prireditev na prostem pred Kulturnim domom. Danes ob 9. uri bo Klavdij Tutta razstavil skulpture na prostem, popoldne ob 17. uri bo nastopila skupina KD Lipa iz Šempa sa z vprašanjem o »Srečnem 8. marcu«, ob 19. uri bo nastopilo nekaj zamejskih mladincev, ob 22. uri pa bo nastop za izrazni ples iz Nove Gorice. Jutri, ob 9. uri, imajo na sporedu krst jadralnega letala DG 101 G Areo kluba iz Nove Gorice, ob 17. uri je spet na sporedu KD Lipa iz Šempasa, od 19. ure dalje pa bodo koncerti rale razne glasbene skupine. Med počitnicami odprte prodajalne časopisov Da ne bi poletni dopusti prikrajšali ljudi za vsakodnevni časopis, so tudi letos prodajalne časopisov izdelale koledar poletnih dežurstev. Do konca meseca so v Gorici odprte sledeče prodajalne časopisov: Fonda, Korzo Italia; Kristančič, Ul. Duca d’Aosta; Collcnzini, Korzo Italia ; Piciulin, Trg Municipio; Rumiel, Ul. Signorini ; Costanzo, Ul. Crispi; Trivellato, Verdijev korzo; Sain, Sve-togorska ul.; Rastrello, Majnica; Bertazzo, Kraška ul.; Laurenti, Ul. sv. Mihaela ; Barone, Ul. Capodistria ; Paulin, Ul. Carnia ; Liningher, Ul. Brig. Casale; Marchi, Ul. Toti; Bevilacqua, Drevored XX. septembra; Sussi, Travnik; Larise, Trg Cavour; Tonin, Ul. Veniero; Brunzin, splošna bolnišnica; Savio, Ul. Giustiniani; Sandri, Ul. Formica ; Erse-tig, Ul. Orzoni. Po Gorici se večkrat sprehajata dva fanta, ki po svojem zunanjem zgledu nedvomno izstopata, saj sta oblečena v sivo hlače, bele (zlikano) srajco in ovratnico. Tudi v barvi svoje polti se precej razlikujeta od sedaj zagorelih Goričanov, saj sta le mlečno bele barve, ker sploh nimata časa za zabavo. Srečali smo ju pod našo redakcijo in povabili smo ju na kratek razgovor. Fanta, 20-letni Anziano Wate iz Los Angelesa in 19-letni Anziano Pryor iz VVashingtona, sta privrženca severnoameriške verske ločine mormoncev, ki zagovarja skupno imetje in se ukvarja z dobrodelno dejavnostjo. V 19. sto let ju jo je ustanovil Joseph Smith in ima v Salt Lake Cityju, v zvezni državi Utah, svoj center. Od Itatoliškc se mormonska vera loči v nekaj temeljnih postavkah, saj mormonci ne priznavajo ne papeža in niti vse cerkvene hierarhije (z vsemi svetniki vred) in pravijo, da sta Jezus Kristus in Bog dve različni, fizični osebi, prvi je poglavar cerkve, drugi pa sveta. Zato so vsi mormoni zaposleni (njihov prof et, 89-letni Spencer W. Kimbell je upokojen) in ne pridobi- vajo od mormonske cerkve nobene vrste honorarjev. Oba fanta izhajata iz mormonskih družin, prvi celo iz ene družine, ki ima stoletno tradicijo V misijonih bosta ostala šestnajst mesecev. V tem obdobju no smeta zahajati v ldno, disko klube in druga zabavišča. Njihov dan se pričenja ob šestih zjutraj in neha kasno zvečer, celega pa posvetijo Sirjenju njihove vere, razen ponedeljka, ko je njihov prosti dan (a ne za zabavo, seveda). Njihovo bivanje v Italiji si sami finansirajo in kraj njihovega delovanja odločajo nadrejeni iz meseca v mesec. Pravita, da smo Goričani zelo hladni in nezaupljivi in je z nami težko stopiti v stik. Ponavadi obiskujeta znance mormoncev v Gorici (teh, pravijo, je okoli dvajset), trkajo iz hiše do hiše in zaustavljajo ljudi na cesti. Oba sta zelo prijazna in prepričljiva ter dobro obvladata italijanščino; pripravljena sta razpravljati tudi o najbolj »žgočih« vprašanjih kot npr. o svojem spolnem življenju, ko pa pogovor nanese na druga področja, ki so zunaj njihovega delokroga jima pade mrak na oči. Na vprašanje o mnenju glede katoliške cerkve in o verski sekti Sun Myung Moona nam nista hotela dati nobenega odgovora. Z veliko težavo smo jima iz ust izvlekli mnenje o njihovem predsedniku Ronaldu Reaganu, o katerem imata do bro mnenje in mislita, da je veliko naredil za Ameriko (kot oni imenuje jo Združene države Amerike), ne da bi specificirali za katero Ameriko gre. F. G. Shod alkoholikov v Štandrežu Klub alkoholikov Serenità 86 priredi v soboto, 25. avgusta, ob 9. uri 32. skupščino članov vseh klubov alkoholikov iz goriške pokrajine. Skupščina bo v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Govorili bodo o odnosih med posameznimi klubi in zvezo alkoholikov. izleti Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba obvešča, da bo odhod na Brione v soboto, 25. avgusta po naslednjem vrstnem redu: Dol ob 4.45, Poljane ob 4.55 in Doberdob ob 5.00. Priporoča se točnost. razstave V kongresni palači v Gradežu je v teh dneh odprta razstava 75 evropskih grafikov, ki sodelujejo na drugem trienalu jedkanice. V galeriji Rubens v Gradišču ob Soči je odprta razstava mladega Kitajca Zhou Zhi-Weia. Razstavlja predvsem slike z motivi konj. Kislo poletje brez sladkih lubenic Se kdo še spominja kakšen okus imajo lubenice? Tako zastavljeno vprašanje je morda pretirano, vendar se nam je skoraj samo porodilo prejšnji večer, ko smo kmalu po večerji šli mimo kioska pri ljudskem vrtu. Kljub zgodnji uri je bil prodajalec sočnih sadežev skoraj sam: pri eni od mizic so sedeli trije mladeniči — po »pričeski« sodeč vojaki, ki niso vedeli kako drugače prebiti večerne ure v Gorici —, par klientov pa je komaj odšel. Temni oblaki, zaradi katerih se je noč zgrnila nad mesto, nekoliko bolj zgodaj kot sicer, niso obetali nič dobrega. Videti je bilo, kot da prodajalec lubenic‘ne čaka drugega kot na odhod vojakov, da pospravi še zadnje stole in mize ter jo mahne domov. Vojaki so res vstali, prodajalca pa smo zadržali še nekaj minut pri kiosku s kratkim klepetom o letošnji sezoni. Čeprav se nam je zdelo vprašanje skrajno banalno, odgovor pa nadvse predvidljiv, vseeno ni šlo drugače kot da smo razbili led z nekoliko provokativnim »kako gre s prodajo lubenic?«. Domenico G razi Emo je na stežaj raztegnil roke v znak razočarane predanosti usodi in nam že s pogledom v nebo povedal več kot z besedami, ki so sledile. »Kaj naj povem, slabše kot je, ne bi moglo biti. Danes sem prod Ed kakih petnajst melonov, lubenice pa lahko štejem na prstih ene roke. Kaj hočete, s tem vremenom ljudje zvečer ne hodijo več niti na sprehod, kaj še, da bi jih zamikala lubenica, ki predstavlja v očeh ljudi predvsem osvežilo za najbolj vroče poletne dni. Zvečer je hladno, klientov, razen o-samljenih skupinic vojakov, ni, zato sem že nekaj dni prisiljen zapirati kiosk ob 9. uri ali malo kas: t je.« Domenico Graziano je novinec v tem poklicu: s prodajo lubenic je začel komaj letos poleti in se zato noče in ne more spuščati v primerjave s prejšnjimi leti. Ni pa treba biti izkušen pr<" ' • jalec, - da se spomnimo, kako kioski cveteli še pred kakim letom. Vsak večer se je ob sočnem sadežu zbiralo veliko ljudi, ki so si. marsikdaj zadržali tudi do kasnih nočnih ur. Lubenica je bila pretveza za srečevanje ljudi, predstavljala je kanček tistega večernega življenja, ki se zadnja leta izgublja tudi v poletnih mesecih. Tudi kioskov je bilo več. Sedaj sta ostala samo še dva, eden pri ljudskem vrtu, drugi pa blizu Rdeče hiše. Vsakdo pa se lahko spomni, kako sta še kako leto nazaj stala pri ljudskem vrtu dva, eden je bil redno odprt pri spominskem parku, na Ul. Duca d’Aosta, občasno se je kiosk pojavil v Ločniku in drugod ob vhodu v mesto. Bo že res, da ima dober del krivde za slab potek letošnje sezone slabo vreme, verjetno pa tudi ni napak ugotovitev, da revni obred večernega srebanja sočnega sadeža prepušča mesto drugačnim navadam. So pri tem krive tudi cene, ki so letos posko čile za krepkih 20 odst. in tudi več? »Kos lubenice pri mizici stane 1.000 lir,« pravi prodajalec, ki skuša takoj opravičiti občuten porast v primerjavi z lanskimi 700 800 lirami. »Slaba sezona je vplivala tudi na proizvodnjo, zato so cene že pri nabavi višje kot prejšnja leta. Treba je tudi upoštevati postrežbo, u-porabo stolov in miz, hladilnik in druge stroške pri upravljanju kioska. Če kdo želi odnesti celo lubenico domov se cena zniža na 500 lir za kilogram. Je to še vedno dosti? Morda je, sicer pa bom v prihodnjih dneh znižal cene za kak stotak,« pravi naš sogovornik medtem ko se spogleduje nad lubenicami, ki bodo tudi za to noč ostale spravljane v velikem zaboju. Res težki časi za prodajalce lubenic, ki jih zadnje čase ne pesti samo slaba sezona in pomanjkanje klientov, ampak tudi nadvse nepričakovani udarči usode. Tako se je prejšnji večer zgodila na cesti med Tržičem in Gradežem, na križišču s semaforjem pri Bistrigni, slikovita prometna nesreča. Rešilec, ki je prevažal nekega ranjenega turista iz Gradeža v tržiško bolnišnico, je na križišču silovito trčil v alfetto. Avto je bil skoraj uničen, reševalno vozilo pa se je prevrnilo in obtičalo izven cestišča. Kje? Tik pred kioskom z lubenicami, kjer je povzročilo preplah in beg klientov. Na srečo se je vse izteklo brez hudih posledic za ljudi : sedem potnikov obeh vozil so peljali v tržiško bol nišnico, kjer pa so ugotovili, da so dobili le nekaj prask in udarcev. Edini nekoliko huje ranjen je turist, ki ga je prevažal rešilec, vendar ne zaradi trčenja am[>ak zaradi prejšnjega zloma nekaj reber pri padcu po stopnicah. KORISTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE GORICA — Prva pomoč (polici-ja) 113, prva pomoč (orožniki) 112, Zeleni križ 85522/85523, pi<>: ni rji prve pomoči 85550, rešilci bolnišnice 83991, prva zdravniška pomoč v bolnišnici 30111/30011. prometna policija 83082, gasilci 22222, kvestura 84151, mestno podjetje za vodo, elektriko in pli° 83156, taxi 34000 (Korzo Italija) in 83355 (žel. postaja), avtobusna postaja (informacije) 84566/33457, železniška postaja (inf.) 83758, letališče v Ronkah (inf.) 777001, turistične informacije 83870 (turistična ustEmova v pasaži na Kor-zu, ob delavnikih od 10.30 do 13-in od 17. do 19. ure), župsinstvo DOBERDOB — županstvo 78108. orožniki 78096, orožniki Jamlje 40131. SOVODNJE — županstvo 882001. orožniki 882007, orožniki Gabrje 882012. ŠTEVERJAN - županstvo 884135. orožniki 884165. obvestila 3 Vsi člani goriške sekcije Pf,,sje. voljnih krvodajalcev, ki so včlani ni od 1. januarja 1943 (s člansko . kaznico med št. 1470 in št. lahko dvignejo plakete s svojih ignoro, priimkom in krvno skupin0 .u teri pripadajo vsak dan na sC<^ed sekcije v Ul. Morelli št. 28 10.30 in 12. uro. Federacija KPI obvešča, da ^ podpisi v podporo referenduma odpravo zakona, ki je zamrznil ^ ri točke draginjske doklade, zbi na županstvih : v Gorici od «j, 12. ure, v Krminu od 11. do 1 ' v v Doberdobu od 7. do 10. ur. ' v Sovodnjah od 10. do 12. ure 1 Števerjanu od 9. do 12. ure. Društvo slovenskih upokojencev.. Gorici obvešča člane, da so 00 y|, niki na razpolago na sedežu v Malta 2, od danes dalje, vsak gi četrtek, od 10. do 12. ure. v park na Šanci pa je vsak tek ob 17. uri. kino Gorica d°vf VITTORIA 17.30-22.00 »Claire “adj-scivola scivola«. Prepovedan m ni pod 18. letom. „caiii- CORSO 19.30-22.00 »Arancia n**-ca«. Režija S. Kubrik. PreP°v mladini pod 18. letom. . VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in SOČA 18.30 »Karate bojevnik«-»Dvojna ekspozicija«. na«. SVOBODA 20.30 »Pacifik bana» DESKLE Danes zaprto. LEKARNE V GOBICI ^ ^1- »Provvidenti« — Travnik 3* 84972 LEKARNE V TRŽIČU San Nicolò — Ul. 1. maja a* 73328 Se o knjigi »Komunisti v Trstu« (L) Stališča KPI in nacionalno vprašanj e BRANKO BABIČ Knjiga prinaša 6 prispevkov posameznih avtorjev oziroma njihova predavanja, ki so jih imeli na seminar-Ju partijskih aktivistov. Vsak avtor se omejuje na neko obdobje ali področje, ki ga skuša prikazati s sta-J,sč politike KPI. Glede na več av-torjev je vsebina knjige kot celota Precej heterogena. V knjigi je sicer P^^ebej poudarjeno, da gledanje, starca posameznikov niso stališča KPI kot organizacije, vendarle obeležje knJige nehote ponuja to formalizacijo, Vlasti še uvod h knjigi Alessandra «atte, člana osrednjega vodstva KPI 77 danes sekretarja partije. Dan je d" predlog, da bi za skupino mizo ??dli zgodovinarji Trsta, Slovenije in «rvatske in začeli razpravo o temah, Kl j'h načenja knjiga. Pa pojdimo po vrsti prispevkov, kot 80 razvrščeni v tej (prvi) knjigi. Mario Colli, kot prvi na vrsti, o-ravnava nacionalno vprašanje, ozi-™nia^ politiko KPI do nacionalnega •Prašanja Slovencev in Hrvatov v nekdanji Julijski krajini. V tem kon-ckstu skuša Colli uveljaviti misel, a je KPI od svoje ustanovitve kon-niurano in dosledno vodila načelno ™'tiko do tega vprašanja. V pod-P°r° te trditve našteva razne faze l^urcvanja tega stališča od leta ko je na predlog skupine mla-2ltl sl°venskih članov KPI, na čelu Martelancem, priznala načelo o amoodločbi narodov. Dalje sodelovanje treh partij — Italije, Avstrije, ugoslavije — in izdajanja skupne-«a glasila Delo v letih 1930 35, spre- jetje znane tristrankarske izjave o ^'tvi slovenskega narodnega -vpra-načS’ k° Je bilo ponovno priznano zcj v o samoodločbi do odcepitve in ružitve vseh Slovencev v skupno ske^V°' ^ končno sporazum o akcij-' .em programu med narodno-revolu-onamo organizacijo TIGR in KPI. Nedvomno ta stališča do nacional--ff. Vprašanja lahko štejemo v prid utiki KPI, Vendar je treba reči, Sc je KPI dokopala do teh stališč izh .Paskom slovenskih članov KPI, ^..^ajajoč iz stališč oktobrske revolu-Je m Ixminovih načel o nacionalnem Jj^anju ter frontovske politike Ko-uterne, ko je na svojem VII. kon-sy,Su leta 1935 priporočala komunj-partijam, da se povežejo s Wri 'mi množicami in narodnoosvo-jrjulndmi gibanji zatiranih narodov dii z rezervo revolucije. KPI je sle-t,,, lej politiki s predpostavko, da Kal Soc*alistična revolucija prej zma-VcJ* y Italiji in da se bo nacionalno JulV8^*6 Slovencev ifi Hrvatov v laliV l. l^aj*™ reševalo v okviru I-* kot manjšinsko vprašanje. svetovna vojna pa se je za-S^j ? drugače, kot je računala KPI. v > ahstična revolucija je zmagovala bilof°'Sla^iji’ medtem ko v Italiji ni Kpj-16 neposredne perspektive. Zato v teku vojne ni pristajala na konkretizacijo načel sprejetih v navedenih deklaracijah. V tem je bil tildi razlog, da s KPI v teku vojne nismo mogli doseči sporazuma o bistvenih vprašanjih revolucije in na-rodnosvobodilnih teženj jugoslovanskih narodov. KPI je ta vprašanja odlagala po vojni, z izgovorom, da so se razmere spremenile in da sedaj ni mogoče tega uresničiti. Tako A-lessandro Natta v svojem uvodu utemeljuje tako odklonilno stališče KPI: »Res je, da je bilo v stališčih KPI večkrat izraženo načelo samoodločbe do odcepitve, vendar pa preko teh splošnih načel, ki so predstavljala nekaj več kot samo priznanje manjšinskih pravde in obvezo, da se zavzemamo za njihovo spoštovanje (načel, a.) in kakšna naj bi bila v bodoče usoda italijanskega in. slovenskega prebivalstva Julijske krajine, ni bilo oportuno zavzemati se, če se ni hotela napeljati voda na mlin fašistične agitacije«. Milo rečeno, se mi zdi takšna utemeljitev opravičila res šibka in obzir do fašistov pretiran. Mislim, da je bilo v tem ravnanju KPI nekaj več kot samo taktično vprašanje do zaveznikov v CLN in strah, da bi to izkoristili fašisti. Prav gotovo so bili globlji vzroki za tako politiko KPI. V dokaz naj navedem samo dva primera. V knjigi Od fašističnega skvadrizma do pokola v Rižarni (1978), Bruno Stefte, komunist, pravi: »Z aneksijo Trenta in Trsta ' (Julijske krajine 1918, a.) Italiji, je bila dosežena zaželena nacionalna enotnost«. V uvodu knjige Pierluigija Pallamteja, »KPI in nacionalno vprašanje Furlanije - Julijske krajine 1941 -1945« (1980), piše: »Italijanske antifašistične sile so težile ohraniti Italiji, ko bo izšla iz vojne, ozemlje ali vsaj del tega ozemlja, ki ga je Jugoslavija zahtevala zase«. Tako so splahnela vsa načela KPI o samo-jodločbi narodov in pravice do odcepitve. Ali drugače rečeno: vse nacionalne pravice Slovencem (in Hrvatom), vendarle v okviru Italije. Tako politiko KPI do nacionalnega vprašanja, je zgodovinar France Klopčič imenoval »proletarski hegemonizem«. Iz vsega tega je razvidno, da misel, ki jo razvija Mario Colli v svojem sestavku o kontinuirani in dosledni politiki KPI do nacionalnega vprašanja, ne drži povsem. Zato je bil pri razlagi te politike KPI za časa vojne nekoliko v zadregi. Ne glede na to, je treba priznati, da se je Mario Colli lotil tega vprašanja z vso zavzetostjo in realnostjo ter zgodovinsko objektivnostjo. Zlasti se mi zdijo pomembne njegove ugotovitve o nacionalni sestavi Trsta, ki se je oblikovala skozi zgodovinske procese na tem stičišču dveh narodov. Najprej navaja o tem Angela Vivanteja, Iti ga citira : »Italijani, posebno v Trstu, so v manjši meri romanski potomci, kakor tudi potomci nacionalne imigracije (iz Italije). Dve nacionalni skupnosti sta vse prej kakor čisti in jasno opredeljeni. Slovani nikakor niso prišleki od včeraj in njihovo nacionalno gibanje je preveč široko in kompleksno, da bi jih omejili na posameznike ali skupine«. Na osnovi te Vivantejeve definicije, Mario Colli pravi, da te ocene veljajo še danes in da Trst ni mogoče nacionalno de liti na italijanske in slovenske dele mesta. Največji del Slovencev v Italiji živi danes v Trstu. Zato danes še manj kot včeraj, pred sto ali 60 leti, je mogoča neka čista meja med italijansko in slovensko jezikovno skupnostjo, med dvema nacionalnima skupinama. Taka ocena samo potrjuje že znano dejstvo, da je namreč Trst nacionalno mešano mesto, kjer žive dve nacionalni skupnosti, Italijani in Slovenci, ne glede kakšno je številčno razmerje med njima. Mario Colli se odločno zavzema za priznanje vseh nacionalnih pravic Slovencev v Italiji. Piero Panizon je edini poklicni zgodovinar izmed 6 avtorjev. Njegova tema je: »KPI v Trstu od ustanovitve do druge svetovne vojne«. Obravnava tržaško delavsko gibanje med dvema svetovnima vojnama. V dobro razčlenjeni analizi tega gibanja, pogrešamo slovenski delež, ki ni majhen in nepomemben, saj še nedavno, pred ustanovitvijo Komunistične partije Italije, je bilo v Trstu neko obdobje celo središče slovenskega delavskega gibanja. (Že za časa Avstrije). Večina slovenskih delavcev, ki so bili prej člani socialistične oziroma socialdemokratske stranke, je prešla v komunistično. Slovenski komunisti v Trstu so vedno predstavljali močan del KPI tako številčno kot po aktivnosti. Pod oznako KPI pa Panizon gre preko vsega tega, vse strpa pod kapo KPI, tako da zabriše delež slovenskih komunistov. Panizon izhaja iz stare tržaške šole, ko nacionalno vprašanje ni imelo domovinske pravice v delavskem gibanju, izhaja iz ozkih »razrednih« pozicij, ko se je smatralo, da je boj za narodnostne pravice stvar buržoazi-je. Vsak poskus vnašanja narodnostnega vprašanja v delavsko gibanje se je označeval za nacionalizem in šovinizem. Pozicije, ki so že davno premagane in ko je nacionalno vprašanje postalo sestavni del naprednega delavskega gibanja. Ostaja torej še vedno na pozicijah italijanskih tržaških komunistov izpred vojne, ki niso nikoli priznavali boja Slovencev za nacionalne pravice. To svoje stališče zagovarja s trditvijo, da KPI do vojne ni nikoli priznavala nacionalnega vprašanja Slovencev (in Hrvatov), kar pa ni res, ne glede na to kako ga je razumela in se do njega obnašala. Paolo Sema in Claudio Tonel o-bravnavata vojna in leta po njej. Oba pa imata nekaj skupnega. Rada bi prikazala takšno zgodovino, kakršno si jo želita in da bi takšno sprejeli tudi drugi. Zato jo poskušata prikra-jati lastni podobi. Zgodovina pa je trmasta in se ne da spremeniti. Paolo Sema ne sega glob je v analizo in ocenjevanje dogodkov med vojno^ v Trstu. Je površen in imam občutek, da je previden, zato kaj 'posebno novega ne pove. Marsikdaj, verjetno hote, je dvoumen, dejal bi dvorezen. Ko govori o strogo zaupnem pismu (riservatissima) trem federacijam KPI - Trsta, Gorice in Vidma — ki ga je v jeseni 1944 poslal Vincenzo Bianco (Vittorio), delegat KPI pri KPS, v katerem se zahteva opredelitev za Jugoslavijo, namiguje, da je verjetno pismo poslala federacija, ki ni več sledila KPI. To se pravi, da izpodbija avtentičnost avtorja pisma, hkrati pa ne pove katera federacija ga je poslala. Lahko bi se razumelo, da je bila to takratna tržaška federacija, ki je sledila slovenski oziroma jugoslovanski partiji, s čimer mnogi komunisti naj se ne bi strinjali. Kot dokaz navaja primer, kako so se skoraj vsi komunisti Trsta 1948 opredelili za resolucijo Kominfarma. (Sklicevati se danes na Kominform prav gotovo ne pomeni politično prednost). Iz vsega tega bi lahko zaključili, da je bilo pismo ponarejeno. To domislico konča s trditvijo, da je stvar še vedno predmet raziskave, čudno se to sliši, če vemo, da je avtor pisma živel v Italiji še več kot trideset let po vojni in bil aktiven član partije. Ob zaključnih operacijah za osvoboditev Trsta pravi, da so 28., 29. aprila delavci Delavske enotnosti in skupine partizanov začele razorože-vati osamljene vojake. . . nakar so prišle predhodnice IV. armade in IX. korpusa in začela se je odločilna faza za osvoboditev mesta. Kdo je organiziral in oborožil delavce in kakšne so bile te skupine partizanov, ne pove jasno. (Nadaljevanje jutri) Grafični trienale v Gradežu Gornja grafika je delo Agima Salihuja iz. Prištine Drugi Grafični trienale v Gradežu žanje med občinstvom velik uspeh. V Kongresni palači beležijo vrsto obiskovalcev, veliko je med njimi tujih turistov, ki s pozornostjo razbirajo sporočila posameznih umetnin. Še posebno pozornost vzbujata retrospektivna razstava grafik znanega dunajskega kiparja Fritza Wotrube, ki je preminil pred nedavnim, ter razstava, posvečena domačemu slikarju Marinu Marini ju. Razstava, na kateri sodelujejo umetniki iz številnih držav, je lepo razporejena, na razpo’ago pa je tudi zajeten katalog. Razstava bo odprta do 14. septembra z naslednjim urnikom: ob delavnikih je odprta od 10.30 do 11.30 in od 17. do 22. ure, isti umik velja tudi za praznike in nedelje. TONE SVETINA Med nebom in peRlom 226. SnežPatrulia je po dobrem dnevu hoje prišla prek VretI?!^ih gozdov in Javornikov v zaselek Volče pod $ka ,sčico, goro, kjer Se je pogosto zadrževala Brkin-Ceta. žtlan U ie Patrulja naletela na Marijinega starega ga Aleša Prešerna - Sorto. terat račič ga je založil z agitatorsko-propagandno lile! jp' ki so jo dobili od glavnega poveljstva. Ve-' naj z Marijo odideta v Brkine, vzpostavita v n0v? Brkinsko četo in ji sporočita, da bo vključena Krarnetna igrišča. S priprava-v^ice 1yaj° Počasi vse naše enaj-[fiški delom so začeli tudi pri ““i o Drfsnl ln da bi kaj več izvedli vjPravah te enajsterice smo se girile na “jihov trening. “est-,,,- . govorice, da Do letos MisteriCn* lanski sezoni pri kriški “rii več novosti. Da bi izve- s° se govorice, da bo letos k [[“o za^Ììne,.01 katere so te novosti, [[h v(^,vili nekaj vprašanj tehnične-phfju i ji[, ek‘Pe Franku Zadelu, tre-» hognn, ,rlu Espositu in predsedniku BrmF1n°§a društva Vesna Anfani! j. cu- Kot prvi je na naša ‘k'Pe pvo odgovarjal tehnični vodja »Tre nk° Zadel- *!?vi trem!!.0, jG P™ ekipi edina novost ^ hi §e n - Umberto Esposito. Z igral-žtirimj lc dokončnega. Pogajamo se rie tiče s’t Burnii novimi igralci. Kar v? za Ve Jo' ‘ghalcev je zanesljivo, ar VehiO r'!! ne bo več igrat Ludwig, i0 pa e, grn v kakšno novo ekipo 8rahjem j. Pfenehail z aktivnim udi Pipan bo na začetku prvenstva odsoten z igrišča zaradi o-sebnih razlogov.« »S katerimi novimi igralci se pogajate?« »Na tržišču iščemo predvsem močnega branilca, vratarja ter dva vezna igralca.« »Bi lahko povedali kakšno ime?« »Konkretnih imen ne moremo posredovati tudi zaradi tega, ker poga jan ja še niso zaključena. Ne bi hotel ustvariti med našimi navijači preveč iluzij.« »Vaša ocena ekipe?« »Ekipo smo sedaj precej pomladili. Osebno imam veliko zaupanja v mlade, še posebno pa računamo na Roberta Candottija, ki bi se moral razviti v dobrega igralca.« Za mnenje smo vprašali tudi novega trenerja Vesne Umberta Esposita. Esposita bralci Primorskega dnevnika že poznajo, saj je pred leti uspešno igral za Kras. »Kaj mislite o novi ekipi, ki jo trenirate?« Vesnini nogometaši na prvem treningu v Križu »Kar se tiče ekipe kot take, lahko malo povem. S treningi smo začeli komaj v ponedeljek, tako da moram ekipo šele spoznati. Vsekakor je moj prvi vtis, ki sem si ga ustvaril o ekipi, precej pozitiven. Videl sem, da so vsi igralci disciplinirani in da delajo resno. Tudi o samem društvu in vodstvu sem si ustvaril pozitivno mnenje.« »Kako ste si zamislili pripravo e-kipe?« »Kot sem že rekel, smo s pripravami začeli šele v ponedel jek. Moj namen je, da bi prva dva tedna posve- tili predvsem telesni pripravi, nato pa bomo postopoma več časa posvetili tudi tehnični pripravi.« »Kdaj bo ekipa stopila prvič na igrišče?« »Prvo uradno tekmo bomo imeli 2. septembra proti ekipi San Vito. To tekmo bomo igrali v sklopu deželnega pokala. Vsekakor pa menim, da bomo prej odigrali še kakšno prijateljsko tekmo.« »Kako mislite, da bo potekalo letošnje prvenstvo?« »Iz tega, kar so mi povedali, izgle- Spisek igralcev Vesne za sezono 1984/85 VRATAR Claudio Savarin 1964 BRANILCI Edi Penco 1957 Paolo Sodomaco 1957 Gianfranco Acquavita 1950 Roberto Schettini 1961 Giuliano Basiaco 1961 VEZNI IGRALCI Niko Sedmak 1966 Fabio Candotti NAPADALCI 1963 Gianfranco Bruno 1963 Roberto Candotti 1966 Andrej KostnapfcI TRENER Umberto Esposito 1964 da, da bo letos več močnih ekip, vendar misl im, da bi se glede na našo kvaliteto morali dobro uvrstiti.« Nazadnje smo postavili nekaj vprašanj tudi predsedniku Vesne Angelu Bogatcu. »Kakšne cilje ima v letošnji sezoni Vesna?« »Naš cilj je prav gotovo čimbolj uspešno prvenstvo. Upamo, da bomo med prvimi tremi. Vsekakor je še prezgodaj za katerokoli napoved, saj je letošnje prvenstvo za nas prava neznanka. Močne ekipe so Zaule, Stock, neznanka pa so ekipe z Goriškega, Turriaco in Begliano. V deželnem pokalu nimamo posebnih ambicij. Ker imamo številčno šibak igralski kader iščemo nove igralce, in to predvsem take nogometaše, ki bi z veso’jem prišli igrat v Križ. Naš namen je, da bi v ekipi ustvarili res prijateljsko vzdušje. Vsekakor pa ne bi hotel prehitevati časa, saj rok za prestop igralcev zapade komaj oktobra.« (Š. V.) turnir prijateljstva Kot vsako leto bo tudi letos v septembru na sporedu tradicionalni košarkarski mladinski turnir prijateljstva na katerem sodelujejo mesta Pil1 j, Reka, Benetke, Trst in Milje. V okviru turnirja bo tudi seminar italijansko jugoslovanskih raziskav s področja košarke, ki bo letos že sedmič po vrsti. Turnir in seminar bosta na sporedu v Trstu 8. in 9. septembra, podroben program turnirja in seminarja pa bo predstavljen na tiskovni konferenci v soboto na gradu Sv. Justa. obvestila Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Vodstvo medruštvene športne ekipe obvešča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in petek ob 17. uri na križišču ceste za Briščke. Jadralni klub Čupa organizira v nedeljo, 26. t.m., regato za jadralne deske Hong distance«. Start ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom. Vabljeni člani in prijatelji. ŠZ Sloga sporoča naslov hotela, v katerem prebivajo tečajniki na Ravnah na Koroškem: Hotel Mene — Ravne na Koroškem — tel. 003862/861-801. TRK Sirena obvešča, da je novi sedež ob morja v Barkovljah ves dan na razpolago članom. Jadralni klub čupa obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskcm zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Dobrodošla LARA! Srečnima staršema Rosani in Andreju izrekamo mnogo lepega na nadaljnji življenjski poti v troje. TPK Sirena Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številko 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250 00. letno 2.500.00 Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 L|ubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski ML dnevnik 23. avgusta 1984 TRST Ul. Montecchi 6 RP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik^Bogumil Samsa Izdaja LJZTT in tiska ^ ^ Trst Člen Italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Proti pretirani uporabi zdravil pregledi na domu RIM — Tistim, ki prepogosto jemljejo določena zdravila, čeprav na osnovi zdravniškega recepta, grozi pregled zdravnikov sodne medicine. Le ti bodo na domu preverili zdravstveno stanje bolnika in hkrati ustreznost predpisanih zdravil. Taka so navodila nove okrožnice ministra za zadravstvo Degana, ki poverja Krajevnim zdravstvenim e-notam omenjeno nadzorno nalogo. V mrežo inšpektorjev bodo seveda padli tudi zdravniki. KZE bodo namreč odslej morale napraviti vsaj en krat na leto vzorčno analizo o predpisih zdravnikov, ki so z njo kon vencionirani. V središču pozornosti pa bodo. zdravila, pri predpisu ka terih morajo zdravniki obrazložiti tu- di diagnozo. Da bi bila slika o uporabi zdravil v naši državi popolna, lahko KZE pregleda posamezne recepte tudi v lekarnah. Ob koncu leta pa bo KZE poslala natančno poročilo Centralni službi zdravstvenega programiranja pri ministrstvu. Kot je bilo pričakovati, so se zdravniki takoj oglasili in izrazili svoje nezadovoljstvo nad omenjenimi ukrepi. Predsednik sindikata vodilnega osebja na zdravstvenem področju Luigi D’Elia je poudaril, da okrožnica ministra krši človekove pravice, presega pristojnosti ministrstva in istočasno kaže na napa čen prijem pri reševanju glavnega vprašanja našega zdravstva in sicer prevelike uporabe zdravil. Iz Japonske novi roboti - igračke Japonska, ki se je s svojimi televizijskimi oddajami in igračami uvrstila na prvo mesto v svetovni industrijski proizvodnji za otroke, pripravlja za mlade Američane novo presenečenje. Jeseni bo namreč dobesedno preplavila ZDA 1 vrsto igrač, ki se, kot vidimo na sliki, spremenijo v majhe robote Širi se oblika kriminala, ki ni nova v zgodovini železnic Nov napad na potniški vlak v Kampaniji NEAPELJ — V zadnjih časih se v Italiji vrstijo napadi na vlake na način, ki spominja že rta ameriški Divji zahod iz prejšnjega stoletja. Včeraj je do takega napada spot prišlo, in sicer na železniški postaji Santa Maria la Bruna pri kraju Torre del Greco nedaleč od Neaplja. Napad je izvedlo 8 zlikovcev, tarča pa je bil potniški vlak številka 584, ki je vozil na progi Siracusa Rim in ki bi moral včeraj ob 5.50 peljati mimo omenjene postaje, ne da bi se ustavil. Osmerica je nekaj minut pred njegovim prihodom z brzostrelkami v rokah prisilila posta-jenačelnika, da je zaprl signal. Ko se je vlak ustavil, je pet zlikovcev vlomilo v poštni voz ter onesposobilo stražo na njem, medtem ko so ostali trije nadzorovali postaje.načelnika in drugo železniško osebje, kakor tudi maloštevilne potnike. Z vlaka so vzeli kakih 20 vreč, katerih točna vsebina, ko poročamo, še ni znana, zdi pa se, da njena vrednost gre v desetine milijonov lir. Zlikovci so si nato razdelili plen in se s streljanjem v zrak oddaljili, štirje so pobegnili z dvema avtomobiloma, drugi štirje pa na krovu motornega čolna, ki je bil privezan na obali, nekaj desetin metrov oddaljeni od postaje. Takoj potem, ko je postajenačelnik sprožil alarm, so karabinjerji in policijski agenti postavili številne cestne bloke v okolici, medtem ko so finančni stražniki pomorskega oddelka pregledali obalo in bližnje pristane. Zaenkrat pa preiskave niso obrodile nobenega sadu. Preiskovalci so takoj ugotovili, da dinamika napada zelo spominja na podoben primer, ki so ga pred tednom dni zabeležili na železniški po- staji v Noceri inferiore pri Salernu, se pravi vedno v Kampgniji. Tudi tedaj je 8 zlikovcev prisililo postajenačelnika, da je ustavil vlak, vendar je bil njihov podvig neuspešen: ustavil se je tovorni vlak, medtem ko je potniški vlak, ki bi moral biti tarča napada, peljal mimo kakih 5 minut prej. Kot uvodoma rečeno, so napadi na vlake postali v Italiji v zadnjih časih zelo pogosti. Izvedenci pravijo, da do tega prihaja, ker so vlaki neprimerno lažja tarča kot pa poštni ali bančni uradi, ki so v zadnjih časih zaščiteni z odličnimi alarmnimi napravami. O tej novi vrsti kriminala je že razpravljala tudi vlada. Notranji minister Scalfaro je 14. avgusta podpisal odlok o ustano-vityi policijskega oddelka »poštnih agentov«, katerih naloga bo stražiti poštne voze. Islamsko pravo na vojaških sodiščih ISLAMABAD — Prvič v zgodovini države je pakistanska vlada uvedla v vojaški kazenski zakonik elemente islamskega prava. Predsedniški odloK med drugim pooblašča vojaška sedišča, da se sklicujejo na »božjo sodbo« in da obtožence kaznujejo s kaznijo, ki jo predvideva koran, kot n3 primer bičanje za tatvine, prešuštvo, lažno pričevanje in pitje alkoholom pijač. V Pakistanu trenutno obstajajo kar štiri pravne ureditve: navadno prav0; ki temelji še na britanski koaniam zakonodaji, vojaška sodišča, ki so veljavi od uvedbe izrednega stanj po državnem udaru leta 1977, islam ska sodišča, ki so jih uvedli postopa ma in ponekod še plemenska sodisc -predvsem na meji z Afganistanom- Mamica, greva na sprehod Dva tedna star nosorog Tatu, ki mu še ni zrasel mogočni rog, kot njegovim staršem, uživa v poletnem soncu berlinskega zoološkega vrta (Telefoto AP) Izjave starega prijatelja ameriškega pisatelja Dvomi glede Hemingwayevega samomora NEW YORK — Prijatelj in dolgoletni osebni zdravnik velikega ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya Jose Luis Herrera trdi v nekem svojem intervjuju, da je njegov samomor popolnoma nerazumljiv. Ko je leta I960 odpotoval s Kube v Španijo, ni kazal Hemingway nobenih znamenj bolezni. Bil je močan in vitalen človek, pravi Herrera, pred odhodom s Kube pa mi je rekel, da se bo ustavil v Španiji le na kratko nakar se bo vrnil na Kubo, kjer je mislil tudi ostati. Iz Madrida pa se je Hemingway oglasil in napove-dal, da mora odpotovati v ZDA, o čemer prej sploh ni niti črhnil. Zakaj se je potem zatekel v kalifornijsko kliniko in se podvrgel zdravljenju, ki predvideva tudi nekaj elektrošokov dnevno, je za dr. Herrera popolna skrivnost. Hemingway je sicer od časa do časa zašel v depresivno krizo, kar pa je bilo nekaj povsem nor- malnega za človeka, ki je v bistvu živel sam, s knjigami, ki jih je pisal in prebiral. . Nimam nobenih dokazov, pravi Herrera, vendar P® slim, da je nekdo povzročil Hemingwayev sarnon1 Z njim se strinja tudi Hemingwayev sin Jolm, f dodaja, da je FBI odprl o njegovem očetu dosje. je bil znan antifašist, ki se je med drugim udeiva tudi španske državljanske vojne. Da bi vsa zadc .j bila še bolj zapletena, je iz kalifornijske klinike izt*u zdravniški list, ki bi moral vsebovati vse simpt0*' pisateljeve bolezni. Za časa svojega zadnjega bi v'3 j na Kubi je Hemingway večkrat izrazil željo, da prera svoje premoženje v angleške banke, ker se je bal. ^ bi mu ZDA zamrznile tekoči račun, če bi se Prc‘rja na Kubo. Sama misel, da bi lahko ostal brez denai je Hemingwaya terorizirala. MIKI MUSTER: ]\a (H V j CITI Z čip 11(1 U (25-) Zvitorepec in Trdonja KMALU NATO STA SE ZVITOREPEC IN KOCINA -POJAVILA Z VELIKIM VRČEM V ROKAM IN 5E NAPOTILA (PROTI REKI... y Po Andrei Borii sedaj iščejo parnik Titanio NEW YORK — še se ni poleglo razočaranje, ki ga je marsikdo ko so po veliki reklamni kampanji odprli blagajno Andree Dorie in ® "L, našli le nekaj gnilih bankovcev in že so tu nem: načrti, ki tokrat ztUlejgj2. angleško prekooceansko ladjo Titanio, ki se je potopila v daljnem letu Človekovo domišljijo so vesti o bajnih zakladih v potopljenih od vedno razvnemale. Mnogo ljudi je zapravilo cela premoženja v u0-potopljenih zakladov, zelo redki pa so tisti, ki so z najdbo zakladov o gateli. Položaj se ni bistveno izboljšal niti v zadnjih časih, ko so na najsodobnejše naprave, ki odkrivajo prisotnost kovin na dnu morja, od tistih, ki je pri iskanju imel srečo je Mei Fisher. Odkritje dveh skih galej mu je navrglo kar 50 milijonov dolarjev, sedaj pa išče brit ^g. ladjo De Braalc, ki se je konec osemnajstega stoletja potopila le ^T1.rei)r0 metre od obale ameriške zvezne države Delaware s tovorom zlata in s in drugih kamnov. Na sledeh Titanica je milijonar Jack Grim, ki je v odpravo vložil sredstva. Vsi poskusi med leti 1981 in 1983 so bili zaman, P*'11 ridateli' pa se bo posebna ekipa spet podala na sledi britanskega parnika. ^j^ete redkosti so že izjavili, da so pripravljeni plačati lepe denarce za Pre' sploft s Titanica, če ga bodo seveda v ledenih vodah severnega Atlantiku našli. D PONTOLSE — Nekdanji srednjeafriški cesar Jean Nedel Bokassa,ki^ nutno živi v izgnanstvu v Franciji, je skušal z lažnimi dokument P kraja si francosko osebno izkaznico in potni list. Uradnica na županstvu /(S Menucourt, zahodno od Pariza se je čisto po naključju zavedla, da 9 ponarejene dokumente in obvestila policijo. ... že Kot znano je Bokassa, ki je nekoč služil v francoski tujski ^l)1 ^ofe pred časom izgubil francosko državljanstva, srednjeafriškega pa n eiJcW imeti. Bokassa je pred leti bil znan po tem, da je skupaj s svoji™ prijateljem nekdanjim ugandskim predsednikom Aminom in z nekateri gjje, gimi afriškimi voditelji, ki so še vedno na oblasti, organizirali prav na katerih so med drugim jedli tudi človeško meso, kot dokazujejo " ki so jih našli v hladilnikih predsedniške oziroma cesarske rezidence pali in v Banguiju.