ka kšna usoda nas čaka Furlanič: V enem letu v tržaškem občinskem svetu privarčevali več kot 65 tisoč evrov Na Sveti Gori gasili požar ob nevarnosti neeksplodiranih bomb /4 Primorski dnevnik PETEK, 3. AVGUSTA 2012_ Št. 182 (20.505) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Iz Veneta svarilo tudi Rimu in Ljubljani SandorTence Včerajšnje stališče izrednega vladnega komisarja Bortola Mainardija potrjuje to, kar se je vedelo že nekaj časa. To se pravi, da Rim ima vse več pomislekov nad umestnostjo in smotrnostjo gradnje nove železnice med Benetkami in Trstom. Rimski pomisleki so predvsem finančne narave, narašča pa skrb za okoljske posledice tega velikega javnega dela. V Venetu so se že dogovorili, da bo po novem štiritirna hitra železnica tekla po sedanji razširjeni trasi. Če v Franciji postavljajo v dvom nekatere finančne »ekcese«, kot sami pravijo, na progi Lyon-Turin, je povsem normalno, da se podobni pomisleki pojavljajo tudi v Rimu. Stališče italijanskega komisarja postavlja na glavo vse dosedanje načrte (teh je bilo kar nekaj) za hitro železnico, za katero ni denarja ne v Rimu in niti v Bruslju. V pričakovanju boljših časov je edina realna in realistična možnost ta, da se posodobi sedanjo železnico, po kateri - tako Mainardi - bi lahko vlaki vozili tudi do 250 kilometrov na uro. To velja tudi za progo, ki gre od Ronk do Opčin in naprej v Slovenijo. Novice, ki prihajajo iz Veneta, bodo nedvomno pogojevale tudi načrtovanje čezmejne železnice Ronke-Divača, ki poteka pod nadzorom Evropske unije. Rim in Ljubljana sta tudi zaradi denarja, ki ga obljublja Bruselj, doslej ta načrt obravnavala kot neke vrste otok. Podobno se je obnašala Dežela Furlanija-Julij-ska krajina, ki sicer še vztraja, da je nova hitra železnica koristna in potrebna. FRANKFURT - S seje sveta ECB nič konretnega, razčaranje po (pre)velikih pričakovanjih Draghi ni prepričal trgov Borze takoj spet v rdečem Zmaga togosti Bundesbank - Monti iz Madrida pomirjevalno KULTURA - »Človeška komedija« slovenskega likovnika Jože Ciuha razstavlja v Vili Manin v Passarianu PASSARIANO - Sinoči so v prostorih Esedra v Vili Manin slovesno otvorili razstavo mozaikov slik na platnu in pleksi-steklu mednarodno uveljavljenega slikarja Jožeta Ciuhe z naslovom »Človeška komedija«. Uvodoma je komisar Enzo Cainero poudaril, da je to prva samostojna razstava, ki jo posvetijo slovenskemu živečemu umetniku mednarodnega slovesa. Kustosinja razstave, umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik, je v svojem predstavitvenem govoru naglasila razpetost umetnika med klasicizmom in modernizmom z izrazito slovensko identiteto. Obenem gre za povezovanje vzhodnega sveta s Sredozemljem in Evropskim zahodom. Ciuhove slike označuje ek-spresionistični naboj z izrazito gotskimi prvinami, kar jim daje poseben groteskni značaj. Stilizi-rane metamorfoze obdeluje umetnik s svojim prepoznavnim likovnim nagovorom. Odbornik za kulturo De Anna je poudaril pomen približevanja na medkulturni ravni. V imenu Republike Slovenije je prinesel svoj pozdrav in poklon velikemu umetniku generalni konzul Dimitrij Rupel. Razstava v Passarianu bo na ogled do 23. septembra. Ob njej je izšel bogato opremljen katalog. Jasna Merku London/Frankfurt/Pariz, 02. avgusta (STA) - Osrednje evropske borze so dan pričakovano končale z velikim padci, potem ko ECB kljub velikim pričakovanjem ni sprejela takojšnjih ukrepov za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na ranljive članice območja evra. Le napoved možnosti ukrepanja ECB ni zadovoljila niti vlagateljev na valutnem trgu, evro pa je zdrsnil pod 1,22 dolar-ja.Oči svetovnih vlagateljev so bile danes uprte na sejo sveta Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu. Vendar pa enotnosti med člani sveta ECB trenutno glede takega posega še vedno ni. Na 2. strani Generalni konzul RS v Trstu Dimitrij Rupel sprejel Kmečko zvezo Na 5. strani Pupkin navdušil tržaško občinstvo Na 6. strani Na Goriškem kar tisoč petsto družin čaka na neprofitno stanovanje Na 14. strani V goriških otroških vrtcih 25 novih mest Na 14. strani Zaradi vetra delavci na strehi sovodenjske občinske telovadnice Na 15. strani ITALIJA - Stališče komisarja Mainardija Vlada se odpoveduje hitri železnici Benetke-Trst RIM - Italijanska vlada se zaradi previsokih stroškov in okoljskih težav počasi odpoveduje novi hitri železnici od Benetk do Ronk. O tem se sicer govori že nekaj mesecev, posebno v Venetu, kjer je tamkajšnja deželna uprava na pritisk občin zavrnila načrt nove železnice in pristala na razširitev proge Benetke-Por-togruaro iz sedanje dvotirne v štiritirno traso. Da je pod velikim vprašajem celotna trasa hitre železnice do Ronk, je včeraj potrdil izredni vladni komisar za progo Bortolo Mainardi. Dežela Furla-nija-Julijska krajina pa vztraja pri stališču, da je nova železnica nujno potrebna. Na 3. strani JEMEN - Sinoči Ugrabitelji osvobodili Spadotta SANA - Pozno sinoči je iz Jemna prišla vest, da so ugrabitelji osvobodili 29-letnega italijanskega karabinjerja Alessandra Spadotta. V jemenskem glavnem mestu je bil zadolžen za varnost italijanskega veleposlaništva, ugrabili pa so ga 29. julija. Spadotto je doma iz kraja San Vito al Tagliamento v Furlaniji-Ju-lijski krajini, pripada pa 13. bataljonu karabinjerjev s sedežem v Gorici. Novico o njegovi osvoboditvi je objavil predsednik združenja Itali-ja-Jemen Arhab Al Sarhi, sicer pa je bila pričakovana, saj jo je napovedal tudi eden izmed ugrabiteljev. OLIMPIJSKE IGRE Od Barcelone do Londona Iztok Čop (desno) je prvo olimpijsko kolajno osvojil leta 1992 na igrah v Barceloni, včeraj si je skupaj z Luko Špikom priboril bron ansa 2 Petek, 3. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / FRANKFURT/MADRID - Razočaranje po velikem pričakovanju za sejo sveta ECB Premalo konkretni sklepi ECB povzročili nov padec na borzah Draghi: »Evro nepovraten projekt«- Ovire nemške Bundesbank - Monti in Rajoy kljub vsemu optimistično LONDOM/FRANKFURT/MA-DRID - Osrednje evropske borze so včersjš-nji dan pričakovano končale z velikim padci, potem ko ECB kljub velikim pričakovanjem ni sprejela takojšnjih ukrepov za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na ranljive članice območja evra. Le napoved možnosti ukrepanja ECB ni zadovoljila niti vlagateljev na valutnem trgu, evro pa je zdrsnil pod 1,22 dolarja. Oči svetovnih vlagateljev so bile včeraj uprte na sejo sveta Evropske centralne banke (ECB) v FrankfUr-tu. Potem ko je predsednik ECB Mario Draghi minuli teden pomiril trge z besedami, da bo banka v okviru svojega mandata storila vse za ohranitev evra, so vlagatelji nestrpno pričakovali, da se bo osrednja denarna ustanova območja evra že ta teden odločila za poseg na trg državnega dolga, s čimer bi znižala ceno zadolževanja za države, kot sta Španija in Italija. Vendar pa enotnosti med člani seta ECB trenutno glede takega posega še vedno ni, zato je Draghi po seji sveta napovedal le možnost vnovičnega posega ECB na trgu državnega dolga. Predpogoja za to pa bosta uresničevanje danih zavez s strani članic območja evra in poseg začasnega oziroma stalnega sklada za zaščito evra na trgu državnega dolga. ECB bi po Draghijevih besedah lahko sprejela še dodatne nestandardne ukrepe za izboljšanje prenosa denarne politike. Vse te možnosti bodo v Frankfur-tu pripravili v naslednjih tednih. Čeprav je Draghi trgom jasno povedal, da je evro »nepovraten projekt« in da »nima smisla staviti proti evru, ker bo evro ostal«, so se trgi na odsotnost konkretnih odločitev ECB pričakovano odzvali negativno. Zahtevana donosnost na desetletne španske državne obveznice je močno poskočila in se ob 17.30 uri na elektronski borzi MTS ustavila pri 7,22 odstotka, kar je 0,54 odstotne točke več kot na začetku trgovanja. Zahtevana donosnost na italijanske obveznice je narasla za 0,43 odstotne točke na 6,36 odstotka, vlagatelji pa so se znova zatekli k varnim naložbam, kot so nemške državne obveznice. V skupni izjavi za medije sta včeraj na srečanju v Madridu italijanski premier Mario Monti in predsednik španske vlade Mariano Rajoy pozdravila Draghijevo izjavo, da je evro »nepovraten pro-jekt«.»Izjava je vzpodbudna,« je dejal Ra-joy o napovedi ECB, da bo morebiti ponovno začela z odkupovanjem državnih obveznic, da bi znižala ceno zadolževanja za države, kot sta Španija in Italija. Španski premier se je z Montijem pogovarjal predvsem o reševanju krize evro območja. Za rezultate včerajšnje seje sveta ECB pod vodstvom Maria Draghija je očitno vladalo preveliko pričakovanje, zato je bilo razočaranje tem večje ansa Voditelja sta se včeraj v skupni izjavi zavezala, da se bosta zavzemala za večjo fiskalno in finančno integracijo, da bi se »oblikovala resnična ekonomska in monetarna unija«. Medtem ko je Monti ita- lijansko finančno situacijo označil za trdno, je Rajoy dejal, da bo še naprej poskušal zmanjšati španski javni dolg z izvedbo načrtovanih strukturnih reform, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Monti je dejal, da Italija ne razmišlja o črpanju pomoči iz začasnega oziroma stalnega sklada reševanje evra (EFSF/ESM). Rajoy pa je glede uporabe reševalnih skladov dejal, da bodo preučili, kaj bi prinesli ukrepi, ki jih je napovedal Draghi. Po Draghijevih besedah je uporaba EFSF oziroma ESM na primarnem trgu državnega dolga sicer nujen predpogoj za to, da bi ECB v okviru svojega mandata in ob upoštevanju svoje neodvisnosti lahko začela z operacijami na sekundarnem trgu v obsegu, ki bo primeren. Članice območja evra morajo po besedah prvega moža ECB nadaljevati z uresničevanjem sprejetih ukrepov na področju stabilizacije javnih financ, strukturnih reform in institucionalne krepitve evrskega območja. ECB pa bi lahko sprejela še dodatne nestandardne ukrepe za izboljšanje prenosa denarne politike. Pripravili jih bodo v naslednjih tednih, več pa Draghi o možnih ukrepih ni želel povedati. (STA) Guverner srbske banke nepreklicno odstopil BEOGRAD - Guverner srbske centralne banke Dejan Šoškič je včeraj nepreklicno odstopil. Kot je zapisal v odstopnem pismu, se je za to odločil iz protesta proti predlaganim spremembam zakona o centralni banki, ki bi po njegovem mnenju povečala nadzor vlade nad banko, s tem pa, kot je dejal, škodovala položaju Srbije na finančnih trgih. Kot je zapisal v pismu, ki ga je poslal predsedniku srbskega parlamenta Nebojši Stefanoviču, predlagane zakonske spremembe pomembno načenjajo neodvisnost Narodne banke Srbije (NBS) in bi lahko močno poslabšale položaj Srbije na mednarodnih finančnih trgih ter upočasnile proces približevanja evropskim integracijam. »Z odstopom želim preprečiti, da bi bilo politično izsiljevanje sprememb na vrhu neodvisne institucije, kakršna je NBS, edini razlog za sprejemanje slabega zakona, z mogočimi resnimi posledicami za finančno stabilnost in kredibilnost države,« je zapisal Šoškič. Do odstopa Šoškiča sicer prihaja v času, ko je Srbija zaprosila Mednarodni denarni sklad (IMF) za nov posojilni aranžma. Včeraj je finančni minister Mladen Dinkič dejal, da so v državo povabili predstavnike te organizacije, da oblikujejo program, ki bo tudi deloval v praksi. SIRIJA - Umik Posebnega odposlanca ZN zaradi nezadostne podpore mednarodne skupnosti Kofi Annan napovedal odstop Obama podpisal tajni ukaz o pomoči upornikom proti Asadovemu režimu - Iz Sirije tudi včeraj poročila o novem nasilju DAMASK/NEW YORK/ZENEVA - Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan je po dobrih petih mesecih neuspešnega reševanja sirskega konflikta in zaradi nezadostne podpore mednarodne skupnosti včeraj sporočil, da z 31. avgustom odstopa s položaja. Iz Sirije so predtem poročali o krvavi operaciji sirskih sil v Damasku in napadu upornikov na letališče v Alepu.Da Annan z 31. avgustom odstopa s položaja oziroma da ne bo podaljšal mandata, ki se takrat izteče, je v New Yorku sporočil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Povedal je, da Annanovo odločitev obžaluje in da se mu zahvaljuje za dosedanja prizadevanja za mir v Siriji. Dejal je še, da se že posvetuje z Arabsko ligo o Annanovem nasledniku. Annan je kasneje na novinarski konferenci v Ženevi pojasnil, da se je za odstop odločil zaradi nezadostne podpore mednarodne skupnosti. Dodal je, da so njegova prizadevanja ovirale delitve v mednarodni skupnosti. »Vse večja mili-tarizacija na terenu in pomanjkanje enot- BOLOGNA - Ob 32-letnici Počastili spomin na žrtve atentata BOLOGNA - Velika množica se je včeraj strnila okrog sorodnikov žrtev terorističnega atentata, ki je na včerajšnji dan pred 32 leti povzročil na bolonjski železniški postaji 85 mrtvih in preko 200 ranjenih. Neofašistični peklenski stroj je raznesel celo krilo železniške postaje in povzročil pokol med čakajočimi potniki. Na demonstraciji je župan Virginio Merola poudaril, da mesto ne bo nikoli pozabilo na ta dogodek, spomin pa je pri tem obremenjen z grenko ugotovitvijo, da po tolikih letih še vedno niso znani dejanski organizatorji tega pokola. Po tolikih letih se je včeraj prvič zgodilo, da množica ni izžvi-žgala predstavnika vlade. Včeraj je to bila ministrica za notrenje zadeve Anna Maria Cancellieri, ki je bila v Bologni zaradi predčasnih volitev nekaj časa komisar občinske uprave. Ministrica je povedala, da je Ustavljena ura na postaji treba z vsemi možnimi sredstvi priti do resnice, v to se mora država dosledno angažirati. Izrazila je solidarnost s sorodniki žrtev, ki so plačali absurdno ceno za kriminalno dejanje, katerega ozadje je še vedno zavito v temo. Sporočilo solidarnosti sorodnikom žrtev je poslal tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Posebni odposlanec ZN Kofi Annan bo odstopil 31. avgusta ansa nosti v Varnostnem svetu sta temeljito spremenila mojo vlogo,« je poudaril. Ob tem je napovedal, da bo moral sirski predsednik Bašar al Asad prej ali slej odstopiti s položaja. Prav tako ni izključil možnosti, da bo njegov naslednik v prizadevanjih za mir v Siriji uspešnejši, kot je bil sam. 74-letni ganski diplomat in nekdanji generalni sekretar ZN Annan, ki je bil za posebnega odposlanca za Sirijo imenovan 23. februarja, je pripravil mirovni načrt za Sirijo v šestih točkah, v skladu s katerim je 12. aprila stopila v veljavo prekinitev ognja. A nobena od strani v Siriji prekinitve ognja ni spoštovala. Rusija je sporočila, da Annanov odstop obžaluje. Je pa ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin poudaril, da bo Annan na položaju še en mesec, in izrazil upanje, da bo ta čas »učinkovito izkoristil za nadaljevanje prizadevanj za ustavitev nasilja v Siriji«. Novica o Annanovem odstopu je odjeknila v času, ko sta se britanski premier David Cameron in ruski predsednik Vladimir Putin v Londonu dogovorila za tesnejše sodelovanje glede vprašanja Sirije. »Oba želiva, da bi se konflikt končal in da bi bila Sirija stabilna,« je po srečanju pojasnil Cameron. »Strinjala sva se, da nadaljujeva delo, da bi našli uporabno rešitev,« pa je dejal Putin. London in Moskva sta sicer glede Sirije različnega mnenja, predvsem kar zadeva sankcije proti sirskemu režimu. Ameriški mediji so medtem poročali, da je predsednik Barack Obama podpisal tajni ukaz o pomoči upornikom proti Asadovemu režimu. Šlo bi naj predvsem za komunikacijsko opremo in drugo »ne- smrtonosno« pomoč. Po navedbah televizije CNN je Obama ukaz, ki pooblašča obveščevalno agencijo Cia in druge, da sodelujejo z uporniki in jim pomagajo, podpisal »v zadnjih mesecih«. Predstavniki Obamove administracije sicer pomoči upornikom ne skrivajo, saj so po zadnjem neuspešnem poskusu sprejetja resolucije v VS ZN napovedali povečanje pomoči. Obama je podoben ukaz izdal tudi v času upora proti režimu Moamerja Gada-fija v Libiji. Iz Sirije so sicer tudi včeraj prihajala poročila o novem nasilju. Sirske vladne sile so tako po navedbah opozicijskih aktivistov v Damasku v sredo zvečer izvedle krvavo operacijo, v kateri je bilo ubitih na desetine ljudi. Vladni vojaki naj bi na jugu sirske prestolnice šli od hiše do hiše in od ljudi zahtevali, da jim pokažejo svoje dokumente. Pri tem naj bi več deset ljudi - bilo naj bi jih okoli 70 - usmrtili, kakih sto pa mučili, trdijo aktivisti. Sirski državni mediji so po drugi strani poročali, da se je v okviru operacije v dveh soseskah na jugu Damaska »na desetine teroristov« predalo ali so bili ubiti. Gre za soseski Dždeidet Artuz in Jalda. Uporniki so medtem sporočili, da so s tankom napadli letališče v bližini mesta Alep, ki ga vladne sile uporabljajo kot izhodišče za napade na mesto z bojnimi helikopterji in letali. Spopadi v samem Ale-pu naj bi se sicer vsaj začasno umirili. Siloviti spopadi, ki so terjali več življenj, potekajo tudi v bližini sirsko-turške meje, kakih 50 kilometrov od Alepa. O incidentu poročajo tudi s sirsko-jordanske meje, kjer naj bi sirski vojaki streljali na patruljo jordanskih vojakov, ki je čakala na več sto sirskih beguncev. Pri tem so bili ra- njeni en jordanski vojak in dva sirska begunca. Medtem je razburil na YouTubeu objavljen video posnetek upornikov, kako ubijajo zajete privržence režima. Na posnetku štiri moške grobo privedejo na dvorišče, kjer množica oboroženih moških glasno vzklika »Alahu akbar«. Medtem ko kamera snema množico, je 40 sekund dolgo slišati strele avtomatskega orožja. Nato kamera pokaže trupla zajetih moških, nek glas pa pojasni, da so pripadali klanu Bari, ki po trditvah upornikov sodeluje z režimskimi silami. Human Rights Watch je že ocenil, da bi lahko šlo za vojni zločin, Sirski observatorij za človekove pravice pa je očitne usmrtitve označil za »zločinske«. Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je medtem objavila poročilo, v katerem opozarja, da trije milijoni Sircev zaradi državljanske vojne, ki divja v državi, potrebujejo hrano in pomoč za kmetovanje. Sirsko kmetijstvo je zaradi 16 mesecev trajajočega konflikta v državi izgubilo okoli 1,5 milijarde evrov. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 41.946,06 € -263,80 SOD NAFTE (159 litrov) 87,30 $ +0,20 EVRO 1.2346 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 2.8. 1.8. ameriški dolar 1,2346 1,229 japonski jen 96,64 96,20 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,260 25,358 danska krona 7,4417 7,4418 britanski funt 0,79040 0,78750 madžarski forint 279,93 280,38 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6969 0,6967 poljski zlot 4,1031 4,1058 romunski lev 4,6188 4,5938 švedska krona 8,3340 8,3189 švicarski frank 1,2024 1,2013 norveška krona 7,4045 7,3850 hrvaška kuna 7,5267 7,5160 ruski rubel 39,8830 39,7770 turška lira 2,2147 2,2112 avstralski dolar 1,1717 1,1691 braziljski real 2,5134 2,5221 kanadski dolar 1,2373 1,2320 kitajski juan 7,8612 7,8322 indijska rupija 68,9340 68,2220 južnoafriški rand 10,2353 10,1682 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 3. avgusta 2012 3 EVROPSKI KORIDOR - Stališče Bortola Mainardija, izrednega komisarja za traso Benetke-Ronke Rim se odpoveduje novi železnici Proga Trst-Divača »obvisela v zraku« V deželi Veneto so na pritisk občinskih uprav že pristali na štiritirno progo na sedanji trasi Izredni komisar Bortolo Mainardi RIM - Italijanska vlada se zaradi previsokih stroškov in okoljskih težav odpoveduje novi hitri železnici od Benetk do Ronk. O tem se sicer govori že nekaj mesecev, posebno v Venetu, kjer je tamkajšnja deželna uprava na pritisk občin zavrnila načrt nove železnice in pristala na razširitev proge Be-netke-Portogruaro iz sedanje dvotirne v štiritirno traso. Da je pod velikim vprašajem celotna trasa hitre železnice do Ronk je včeraj potrdil izredni vladni komisar za progo Bortolo Mainardi v intervjuju novinarju deželnega sedeža RAI Walterju Škerku. 44 milijonov evrov za km je preveč Vsak kilometer hitre železnice bi stal kar 44 milijonov evrov, kar je za Rim v teh kriznih časih očitno preveč. Mainardi, ki ga je imenovala Berlusconijeva vlada in čigar mandat zapade čez dve leti, je projekt označil za finančno in okoljsko nevzdržen. Sebe je primerjal družinskemu očetu, ki mora v krizi varčevati in denar, ki ga je vse manj, smotrno izkoristiti. Svoje poglede (z njimi se strinja tudi predsednik Veneta Luca Zaia) bo komisar v kratkem predstavil ministru Corradu Passeri. Na posodobljeni progi Be-netke-Trst bodo lahko vlaki vozili do 250 kilometrov na uro in ne 350, kot bi lahko drveli na novi železnici. Na sedanji progi bo treba odpraviti t.z. ozka grla pri Mestrah in na območju Tržiča, pravi komisar. »Za Divačo nisem pristojen« Mainardi, ki je doma iz Belluna, je Škerku pojasnil, da ni pristojen za železnico od Ronk do Trsta in naprej do Divače. Za načrtovanje tega odseka direktno skrbijo Italija, Furlanija-Julijska krajina in Slovenija pod nadzorom evropskega koordinatorja Jana Brinkhorsta, ki pri tem igra tudi vlogo finančnega ministra. Vladni komisar pred mikrofonom novinarja RAI ni želel komentirati načrtovanja omenjene čezmejne trase. Svoje mnenje o tem odseku bo Mainardi pove- Hitri vlak Freccia rossa bo najbrž še dolgo časa vozil le do Benetk, Trst bo moral še čakati ansa dal le v primeru, če mu bodo pristojni zaupali pristojnost tudi za ta del proge v sklopu evropskih koridorjev. Do tedaj, pravi, se s tem ne bo ukvarjal. Spremembe, ki se napovedujejo v Venetu, bodo gotovo upo- časnile ves projekt nove hitre železnice, ki še ni doživela niti predhodnega (ali preliminarnega) načrta, kaj šele izvršilni projekt, ki je zelo drag. Italija in Slovenija računata, da bo dokončni načrt za progo Ronke-Divača (vreden je kar 56 milijonov evrov, polovico bo prispeval Bruselj) na-red do leta 2015, napovedano spremenjeno mnenje italijanske vlade pa vse skupaj postavlja pod velik vprašaj. Dežela vztraja pri svojem Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine še iz Illyjevih časov podpira gradnjo hitre železnice, njena podpora pa postaja v tem kriznem obdobju vse bolj načelna in vse manj konkretna. Predsednik Renzo Tondo in odbornik Riccardo Riccardi nista politična novinca in dobro vesta, da za progo ni dovolj denarja ne v Rimu in niti v Bruslju. Tudi zaradi tega je Riccardi pred nekaj dnevi izrecno prosil italijanske železnice (RFI) in njihovo družbo Italferr, naj pri okoljskih presojah upoštevajo stališča občin, ki so bila doslej neupoštevana oziroma kratkoma-lo prezrta. Kljub vsemu je Riccardi sinoči potrdil naklonjenost gradnji nove železnice, ki naj bi v FJK tekla vzdolž avtoceste. Oglasila se je tudi Debora Serracchia-ni, kandidatka »in pectore« Demokratske stranke za predsednico deželne vlade in velika zagovornica hitre železnice. Prepričana je, da ima Mainardi v mislih hitro železnico in obenem železnico velike tovorne zmogljivosti, njegov predlog pa se ji zdi še kar spoštljiv do okolja. V sedanji fazi je treba odpraviti t.z. ozka grla železnice Benetke-Trst, kar bi koristilo tako potniškemu, kot tovornemu prometu, pravi evropska poslanka DS. Da gre za »zgodovinsko izjavo« vladnega predstavnika sta prepričana Igor Kocijančič (Zveza levice) in Giulio Lauri (SEL). S.T. DUNAJ - Manjšine še naprej odklanjajo novelo zakona Ostra kritika koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na račun zakona o narodnih skupinah DUNAJ - Velika večina manjšin v Avstriji še naprej odločno odklanja novelo zakona o narodnih skupinah, ki jo pripravlja Urad zveznega kanclerja na Dunaju. Posebej Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in zastopniki gradiščansih Hrvatov predlog državnega sekretarja Josefa Ostermayerja odklanjajo. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Centru avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju so vnovič poudarili, da osnutek novele zakona ne zrcali želja narodnih skupnosti in da je obstoječi zakon boljši od predlaganega. Zato se je treba pri razpravi o novem zakonu vrniti na začetek. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je na odmevni tiskovni konferenci zahteval, da da si je za dober zakon treba vzeti potreben čas in ob tem posredno kritiziral tudi Zve- Poslopje avstrijskega parlamenta na Dunaju zo slovenskih organizacij (ZSO), ki da ima povsem drugačno stališče. Tako njen predsednik Marjan Sturm meni, da so potrebni le še manjši popravki, a v glavnem SUŠA - Nespodbudne napovedi za prihodnje dni V slovenski Istri še deset dni ne bo omembe vrednega dežja podpira Ostermayerjev predlog. Slovenska narodnostna politika se je torej spet enkrat razdvojila, je o tem menil predsednik NSKS Inzko. Podpredsednik NSKS Nanti Olip, obenem tudi član skupine za strukturna in pravna vprašanja pri uradu zveznega kanclerja, ki naj bi izdelale predloge za novelo zakona, je kritiziral, da je končni rezultat bil spisan že vnaprej. »Kar je spisano v predloženi noveli zakona, se sploh ne ujema s predlogi, ki so bili vneseni v razpravo«, je opozoril Olip. Na tiskovni konferenci je bilo tudi LJUBLJANA - Sušno obdobje, ki je za zdaj najbolj prizadelo obalno regijo, se bo nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. Kot napovedujejo na Agenciji za okolje (Arso), se bo šele v ponedeljek povečala verjetnost za krajevne padavine, deloma nevihte, predvsem v severni polovici Slovenije, v torek pa je ob prehodu vremenske fronte možen dež z nevihtami tudi drugod. V Slovenski Istri v naslednjih desetih dneh, precej verjetno pa tudi še kakšen dan več, omembe vrednega dežja še naprej ne bo. Le v torek, ko bo Slovenijo prešla vremenska fronta, obstaja možnost za krajevne nevihte, že od srede naprej pa bo predvidoma znova nekaj dni suhega vremena. Od začetka leta do konca julija je bilo po podatkih Arsa v Sloveniji manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, čeprav statistika tega zaradi julijskega obilnega dežja v Zgornjesavski dolini ne potrjuje. Najbolj pereča je suša na obalnem območju, kjer je letos padlo le 250 milimetrov dežja, kar ni niti polovica dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je tako v prvih sedmih mesecih padlo 75 odstotkov običajnih padavin, v Murski Soboti 87, na Goriškem 70 ter v Novem mestu in Celju 73 odstotkov dolgoletnega povprečja, a je primanjkljaj na teh območjih predvsem posledica pomanjkanja padavin v prvih treh mesecih letošnjega leta. V zadnjih mesecih je izrazit primanjkljaj padavin opazen zgolj na Obali, kjer so dosegli le 62 odstotkov povprečja. Razmere so kritične predvsem na območju Rižane, kjer pomanjkanje vode otežuje ohranjanje količinskega ravnovesja v distribuciji pitne vode, zato so na tem območju že začeli izvajati ustrezne ukrepe prepovedi uporabe vode. Sicer pa po podatkih Arsa posledice suše beležijo deloma na območju Krškega polja, zaradi ugodnejših klimatskih razmer pa se je stanje zalog podzemnih voda nekoliko izboljšalo na severovzhodu države. Tam se je podzemna voda sicer dvignila nad kritično raven suše, vendar stanje še vedno ostaja nizko za ta letni čas. Plitvejši vodnjaki na Dravskem polju so še vedno suhi. Suša pa pušča posledice predvsem v kmetijstvu. Kot poudarjajo na agenciji, lahko rastline na sušnih območjih znova utrpijo sušni stres, zato potrebujejo dodatno oskrbo z vodo. Razmere še poslabšuje vročinski stres in visoko izhlapevanje, ki se bosta v prihodnjih dneh še povečala. V vzhodni in severovzhodni Sloveniji je po prvih ocenah strokovnih kmetijskih svetovalnih služb sušni stres največje težave povzročil na ptujskem in ormoškem območju, kjer je voda v tleh rastlinam spet težko dostopna, podobno pa je tudi v delu Dolenjske. Po podatkih Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije je suša doslej prizadela skoraj 100.000 hektarjev kmetijskih površin. Večina kmetijskih rastlin je utrpela nepopravljivo škodo, posledice pa se najbolj odražajo na tra-vinju in koruzi, na vrtninah in v nasadih jablan. Ocena poškodb se giblje od 40 do 70 odstotkov. (STA) poudarjeno, da tudi Andreas Khol, do leta 2008 predsednik avstrijskega parlamenta, ostro kritizira osnutek. Zatrdil je, da iz vidika ljudske stranke predlog nikakor ne bo sprejet in je potreben temeljitih sprememb. Na potezi da je zdaj vlada in predvsem državni sekretar Ostermayer, ki bo moral spremeniti svojo strategijo, je še menil. In tudi predstavniki narodnih skupnosti si zdaj pričakujejo izboljšanje predloga, je na tiskovni konferenci sklepno poudaril predsednik Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju Marjan Pipp, ki je prav tako menil, da je z razpravo o novem, sodobnim in evropskim normam odgovarjajočem zakonu treba začeti na novo. Zastopniki štajerskih Slovencev da so bili v pogovore o osnutku novele Zakona o narodnih skupnostih vključeno šele čisto na koncu, je na tiskovni konferenci poudarila predsednica Kulturnega društva „Člen 7» na Štajerskem Susanne Weitlaner, predstavnik Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem Jandre Palatin pa je predvsem poudaril, da državni sekretar Ostermayer že od samega začetka ni nameraval upoštevati njihovih predlogov. Ivan Lukan NALOŽBA V NASO PRIHODNOST ROP FESR 2007-2013 CILJ KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Upravni organ: Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne In evropske odnose Ustanova za Izvajanje: Glavna direkcija za okolje, energijo In politike za gorata območja Obveščamo, daje bil objavljen naslednji razpis: VU.L. Dežele FJK - BUR. št. 30 z dne 25. julija 2012 RAZPIS ZA MELIORACIJO IN OKOLJSKO OBNOVO ONESNAŽENIH OBMOČIJ Prošnje za financiranja za ukrepe na onesnaženih območjih nacionalnega Interesa, ki se nahajajo na ozemlju Furlanije Julijske krajine, je treba dostaviti Izvršilni strukturi na naslov Reglone Autonoma Frluli Venezia Giulia / Avtonomna dežela Furlanlja Julijska krajina - Dlrezlone centrale ambiente, energla e polltlche per la montagna / Glavna direkcija za okolje, energijo In politike za gorata območja - Servlzlo disciplina gestlone rlfiutl e siti lnqulnatl / Služba za urejanje ravnanja z odpadki In z onesnaženimi območji, Ulica Giulia št. 75/1,34126 Trst, najpozneje do petka, 24. avgusta ob 12.00 uri. Upravičenci: lokalne javne ustanove, javni konzorciji, komisarji s pooblastili za nujne primere na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju, pristaniške oblasti, konzorciji za industrijski razvoj. Sredstva ROP FESR: 4.859.901,96 evrov. Razpisna dokumentacija in priloge so na razpolago na spletnem portalu Dežele www.regione.fvg.it pod razdelkom »Bandi e avvisi della Regione / Razpisi in obvestila Dežele« in pod razdelkom »bandi aperti / odprti razpisi« programa ROP FESR 2007 - 2013, ki je dostopen na naslednji povezavi: http://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/fondi-europei-fvg-internazionale/por-fesr/FOGLIA5/ Upravni organ Francesco Forte il / TRST Petek, 3. avgusta 2012 5 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Iztok Furlanič: »V enem letu smo privarčevali kar 65 tisoč evrov!« Za toliko so se v zadnjem letu znižali stroški za sejnine občinskih svetnikov - »Brez službenega vozila« Komunist Iztok Furlanič kot ... kapitalist Mario Monti. Oziroma: še boljši! Medtem ko mora predsednik italijanske vlade še čakati na dokončno odobritev zakonskega odloka o krčenju javnih izdatkov, je predsednik tržaškega občinskega sveta že objavil svoj »spending review« s kar zavidljivim rezultatom. V enem letu, odkar vodi občinsko skupščino, je »privarčeval« čednih 65.585 evrov. Toliko namreč znaša razlika med stroški za sejnine občinskega sveta in občinskih komisij v zadnjem letu Dipiazzove uprave in enakimi stroški v prvem letu Cosolinijevega županovanja. Podrobneje: v obdobju maj 2010 -april 2011 so sejnine za seje občinskega sveta in občinskih komisij znašale 640.220 evrov, v obdobju julij 2011 - junij 2012 pa 574.635. Dobrih 10 odstotkov manj, to je toliko, kolikor je leva sredina predvidela v svojem programu, je na tiskovni konferenci pred poletnim premorom poudaril Furlanič. Bistveno so se znižali stroški za sejnine občinskih komisij (od 477 tisoč na 388 tisoč evrov), medtem ko so narasli stroški sejnin za občinske seje (od 162 tisoč na 187 tisoč evrov). Na porast je vplivalo predvsem podaljšanje nekaterih občinskih sej čez polnočjo, s čemer so svetniki prejeli v bistvu za eno sejo po dve sejnini. Furlanič je omenil, da je sicer predlagal, naj bi seje začeli nekaj ur prej, da ne bi »prekipele« čez polnočjo, a številni svetniki niso na to pristali. V zadnjem letu se je povečalo število sej vodij svetniških skupin (od 50 v zadnjem letu Dipiazzove uprave na 74 v prvem letu Cosolinijevega županova-nja). Furlanič je pojasnil zakaj: vodje skupin so se odločili, da bodo pozorneje sledili delavskim vprašanjem, predvsem kar se tiče zaposlovanja. Zato so priredili več srečanj s predstavniki in delavci podjetij v krizi, obiskali pa so tudi nekatera podjetja in posegli za zaščito delavskih pravic (na primer na sedežu tržaške železniške uprave). Predsednik mestne skupščine je izpostavil eno od kritičnih točk: zamudo pri obravnavanju predloženih resolucij. Kar sicer ni novost. Tako je namreč že ob izteku Dipiazzove uprave ostalo »na zalogi« 79 resolucij, 54 vprašanj in 2 interpelaciji (občinskemu svetu ni uspelo, da bi jih obravnaval, tako so ob izteku mandata zapadle ...). Doslej pa se je nabralo že 98 resolucij. Posamezne občinske komisije so sicer že vzele v pretres 28 od teh resolucij, a jih občinski svet še ni obravnaval; 70 pa jih še čaka pred vrati posameznih komisij. K varčevanju z javnim denarjem je tudi sam Furlanič pripomogel svoje. In to kar v dveh »izmenah«. Njegov predhodnik Sergio Pacor je prejemal predsedniško doklado, Furlanič pa - po novih normah - »le« sejnino, tako so se stroški predsedniške funkcije znižali za več kot polovico. Pomembnejši pa je drugi podatek. Pacor se je med svojim mandatom 140-krat poslužil službenega vozila (s šoferjem), Furlanič pa še nikoli in se tudi v nadalje ne namerava posluževati tega »privilegija«. Tudi ob uradnih priložnostih se je poslužil (in se še bo po-služil) osebnega vozila, je pritrdil. M.K. Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič kroma Sejnine občinskega sveta in občinskih komisij Občinski svet Občinske komisije Skupaj Maj 2010-april 2011 Julij 2011-junij 2012 162.756 € 187.720 € 477.464 € 386.915 € 640.220 € 574.635 € Strošek občinskega sveta v prvih šestih mesecih letos Leto 2012 Občinski svet Občinske komisije Predsednik skupščine Skupaj mesečno Januar 22.464 € 29.068 € 1.620 € 53.152 € Februar 30.056 € 32.084 € 2,160 € 64.300 € Marec 14.456 € 47.892 € 1.350 € 63.698 € April 26.104 € 31.096 € 1.485 € 58.685 € Maj 14.976 € 33.904 € 1.215 € 50.095 € Junij 3.640 € 32.760 € 810 € 37.210 € Skupaj 111.696 € 206.804 € 8.640 € 327.140 € Seje občinskih komisij Maj2010 april 2011 Število sej Julij 2011 junij 2012 Število sej 1. komisija 33 37 2. komisija 54 41 3. komisija 28 39 4. komisija 50 30 5. komisija 25 25 6. komisija 74 49 vodje skupin 50 74 prozornost 30 32 Skupaj 344 332 OBČINSKI SVET Ena železarna, kar štiri resolucije Škedenjska železarna je v noči na četrtek »burila duhove« v tržaškem občinskem svetu. Predstavnik Ljudstva svobode Maurizio Bucci je predložil nujno resolucijo, v kateri je pozval župana Roberta Cosolini-ja naj se jasno izreče o zaprtju industrijskega obrata leta 2015. SEL, svetnik Cosolinijeve stranke Roberto Decarli in Zveza levice so izkoristili priložnost in vložili vsak svojo resolucijo na temo železarne, a z različnimi vsebinami. Seja je bila dobro poldrugo uro prekinjena, da bi stranke levosredinske večine uskladile resolucije v enotno besedilo, kar pa jim ni uspelo. Federacija levice je sicer pristala na usklajeno besedilo Decarlijeve resolucije, ki jo je podprla Demokratska stranka in ostale stranke leve sredine z izjemo SEL, ki je vztrajal pri svoji resoluciji. Decarli je hotel s svojim dokumentom spodbuditi deželno upravo k »oživitvi« omizja za škedenjsko železarno, obenem pa je zahteval, naj predsednik Dežele Renzo Tondo vendarle prispe v občinski svet, da bi poročal o tem, kakšne namere ima deželna uprava z železarno. Mestna skupščina je že januarja povabila Tonda, a deželni predsednik se je doslej otepal srečanja. Prišlo je tako do ločenih predstavitev resolucij, zaradi česar se je razprava v občinskem svetu zavlekla do tretje ure zjutraj. Opozicija je zavrnila Buccijevo resolucijo, svetniki SEL so se vzdržali pri glasovanju Decarlijeve resolucije, ki je bila odobrena z glasovi ostalih strank levosredinske večine. Podobno so se svetniki teh strank vzdržali pri glasovanju resolucije SEL, ki pa je bila zavrnjena. DEVIN-NABREŽINA - Predstavitev v sredo, 8.avgusta Obrtno-proizvodna cona med Križem in Nabrežino Novo obrtno-proizvodno cono med Križem in Nabrežino (na sliki) na ozemlju devinsko-na-brežinske občine načrtuje avtoprevozniško podjetje Cossutta, ki je lastnik tamkajšnjih zemljišč. Gre za območje nekdanjega kamnoloma SMAT, ki je bil zasut pred nekaj leti, ter bližnjih kamnoseških delavnic. Občina bo načrt predstavila javnosti v sre- do, 8. avgusta, ob 18.uri v Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini. Predsednik pristojne občinske komisije Maurizio Rozza podčrtuje, da je urbanistični načrt za to območje (enako velja za Devin) odobril prejšnji občinski odbor župana Gior-gia Reta, zato rok za predložitev ugovorov in pripomb zapade že 14. avgusta. Zadnjo besedo o tem bo imel občinski svet predvidoma jeseni. DEVIN-NABREŽINA - Predstavitev v ponedeljek, 6 t.m. V Devinu novo krožišče in tudi nova stanovanja Načrt za stanovanjske gradnje (šest stavb), manjši trgovski center, parkirišče in za zeleno površino s športnim igriščem je Občini Devin-Na-brežino predložilo podjetje Pahor. Projekt na območju Devina, je občinski odbor župana Vladi-mirja Kukanje podedoval od prejšnje Retove uprave. Sedaj je na vrsti javna razgrnitev načrta, ki je napovedana za ponedeljek, 6. avgusta, ob 18.uri v devinskem zavodu Združenega sveta. Da bi se izognili prometnim težavam, bodo na tem območju, ki mu Devinčani pravijo Piščen dol, zgradili cestno krožišče (na posnetku) in sicer na zemljiščih, ki jih bo podjetje Pahor namenilo deželnemu cestnemu podjetju FVG Strade, ki je od družbe ANAS prevzelo upravljanje državne ceste številka 14. / TRST Petek, 3. avgusta 2012 5 KMETIJSTVO - Leto 2012 spominja na hudo sušo iz leta 2003, ko sploh ni bilo padavin V • V ■ f v Susa: ni se dramatično, a dež bi bil več kot dobrodošel Kmečka zveza: Od trt do oljk se že pojavljajo znaki daljšega sušnega obdobja - Najmanj dežja v Bregu Na tržaški pokrajini je v tem obdobju huda suša. Problemi vsaj zaenkrat niso hudi, čeprav spominja leto 2012 na leto 2003, ko je bila izredno huda suša in ni dejansko od januarja nikdar deževalo. Letos je ponekod na Krasu le nekajkrat deževalo, medtem ko morajo v Bregu s spominom precej mesecev nazaj. Dejstvo je, da je trenutno huda suša, nam je povedal včeraj strokovnjak Kmečke zveze Mario Gregorič. Hujših problemov v tržaški pokrajini še ni, pa vendar je treba biti pripravljeni na hujše. Učinki suše so na vinogradih ali oljčnih nasadih že zaznavni, zato so nujno potrebne padavine, in to obilne. Toda vsaj do 15. avgusta napovedujejo sonce oziroma lepo vreme. Če pogledamo po raznih področjih, ni na vinogradih na starejših trtah vidnejših znakov, medtem ko so lahko v težavah mlajše trte in tiste, ki rastejo ob tleh. Toda listom in grozdom že preti sušenje, če ne bo kmalu deževalo, pravi Gregorič, prvi učinki suše pa so zaznavni, kot rečeno, v dolinski občini. Sicer je pozitivno dejstvo, da je v primerjavi s preteklostjo danes poudarek na kakovosti. To pomeni, da raste na trtah manj grozdov in niso torej trte preobremenjene. Glede oljk pa je treba zabeležiti, da je bilo zaradi suše že prizadeto de-beljenje plodov. Čeprav so zelo odporne, tudi oljke trpijo pomanjkanje vode, saj se asimilacijski procesi zmanjšajo. Glede na dejstvo, da se nadaljuje sušno vreme, svetujejo oljkarjem, da čim prej opravijo namakalni poseg, seveda če ne bo v prihodnjih dneh prišlo do obilnega dežja. Sušno obdobje se že krepko pozna tudi na travnikih oziroma na pašnikih, je še povedal Gregorič in opozoril, da bi brez obilnih padavin lahko jeseni izgubili 30 do 40 odstotkov sena oziroma krme za živinorejo. Posledice suše je bilo že zaznati tudi pri poljščinah, saj začenši s krompirjem trpijo pomanjkanje vode. Tu se sicer postavlja problem namakanja na Krasu oziroma vprašanje kmetijskega vodovoda, za katerega se Kmečka zveza zavzema že mnogo let. Zaradi suše nenazadnje ni nobenih težav pri vrtninah. Kdor jih sadi, se tega namreč navadno loti na območju, kjer je možnost namakanja in bo torej pridelek zagotovljen. A.G. Suša prizadene še predvsem mlajše trte kroma SREČANJE Združitev AcegasAps s Hero Združitev podjetja Acega-sAps z bolonjsko Hero je bila v ospredju včerajšnjega srečanja med tržaškim županom Robertom Co-solinijem, njegovim padovanskim kolegom Flaviom Zanonatom, vodstvoma obeh podjetij in sindikalnimi organizacijami. Za srečanje so zaprosile prav sindikalne organizacije, da bi izvedele, kakšne pozitivne posledice naj bi imela združitev na območjih Trsta in Padove. Sindikate je zanimala predvsem ohranitev delovnih mest, ob tem pa tudi razvojne možnosti za obe podjetji. Na koncu je bilo domenjeno, da bo treba pred združitvijo doseči protokol o soglasju, ki naj bi ga podpisali v začetku septembra. Cosolini je medtem pisal pooblaščenemu upravitelju Acega-sAps Cesareju Pillonu in predsedniku EstEnergy Renzu Codarinu in ju pozval, naj podjetje posveti večjo pozornost odjemalcem in strankam ter naj okrepi službo za stike z javnostjo, da ne bi bili več priča dolgim vrstam pred okenci v pričakovanju pojasnil za mnogokrat nerazumljive račune. KMEČKA ZVEZA - Včeraj dopoldne na konzulatu Republike Slovenije v Trstu Generalni konzul RS Dimitrij Rupel sprejel deželno vodstvo Kmečke zveze Težave slovenskih kmetovalcev in sploh slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v zadnjih letih na strogo zaščitenem območju Nature 2000, ter dolgoletna prizadevanja za razvoj so bili glavna tema pogovora na srečanju med generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Dimitrijem Ruplom in deželnim vodstvom Kmečke zveze, ki je bilo včeraj dopoldne na slovenskem generalnem konzulatu. Srečanje je sodilo v okvir spoznavnih pobud, s katerimi se pred nedavnim imenovani novi generalni konzul pobliže seznanja s slovenskimi organizacijami ter z lokalnim dogajanjem. Z Ruplom so se sestali deželni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, deželni tajnik KZ Edi Bukavec, tržaški pokrajinski tajnik Erik Masten in goriški pokrajinski tajnik Valter Mikluš. Povod za sestanek je bilo nedavno srečanje o prosekarju, ki ga je priredila senatorka Tamara Blažina. Fabec je Ruplu orisal težave za uresničevanje sporazuma o prosekarju, do katerega je sicer prišlo v okviru dolgoletnih prizadevanj stanovske organizacije in sploh slovenske manjšine za razvoj ozemlja in lastnega gospodarstva. Slovenski kmeti so namreč pristali na ta sporazum, da se uresničijo zahteve, za katere sta se tako deželna kot italijanska vlada obvezali, da jih bosta uresničili, od preureditve brega do financiranja načrta za razvoj tržaškega kmetijstva (t.i. master plan) in poenostavljenja omejevalnih okoljskih zaščitnih normativov. Dalje je bil govor o težavah dvolastnikov vzdolž ita-lijansko-slovenske meje in poskusih za ustanovitev skupnega evropskega zaščitnega znaka za kraški teran. Rupel je spomnil na lastne korenine in napovedal, da bo v okviru svojih pristojnosti z navedenimi problemi seznanil slovensko vlado oziroma slovenske oblasti. (ag) Sprejem je bil na slovenskem generalnem konzulatu kroma KVESTURA - Prijavili so jo sodstvu Vinjena ženska po vsej sili hotela vstopiti v bar hotela Policisti tržaške kvesture so v sredo prijavili sodstvu 64-letno N. P., ker ni hotela posredovati lastnih podatkov, in ji tudi naprtili globo zaradi pijančevanja. Ženska se je v sredo zvečer vidno vinjena predstavila v nekem hotelu v Ul. Venezian. Čeprav je bil zaprt, je skušala vstopiti v bar hotela in kot pretvezo dejala, da mora preveriti, ali je v hotelu nek njen znanec. Upravitelj bara je ni uslišal, to pa je povzročilo živahno diskusijo, ki je zahtevala prihod policije. Policisti so ob prihodu v hotel vprašali gospo za dokumente, ta pa je njihovo zahtevo zavrnila. Policistom ni preostalo drugega, kot da jo odpeljejo na kvesturo. Bodoči policisti opravili potapljaški tečaj V državni policijski šoli Vincenzo Rajola so včeraj podelili posebna priznanja šestim osebam, ki so v policiji v poskusni fazi in ki so se uspešno udeležili potapljaškega tečaja. Tečaj je bil v okviru 186. tečaja usposabljanja za bodoče policiste, po končanem tečaju pa so podelili priznanje Open Water Diver (potapljač v odprtem morju). Pobuda je nastala v juniju, ko je direktor šole Santo Puc-cia sklenil sporazum s športnim potapljaškim združenjem Scuba Tortuga. Na tej osnovi so priredili potapljaški tečaj. Ta je predvideval v začetni fazi izobraževalni tečaj z naknadnim pisnim izpitom. Temu je sledilo usposabljanje v vodi, kjer so se kandidati naučili potapljaške tehnike in varne uporabe vseh potapljaških naprav. SEJA V KRIŽU Ljudska peticija proti odseku hitre železnice na Krasu V Ljudskem domu (restavracija Bita) v Križu bo v torek, 7. avgusta, ob 20.30 tekla beseda o spornem načrtu hitre železnice, ki naj bi prečkala tudi Kras. O tresljajih, ki jih povzroča visokohitrostna proga (na zahodnem Krasu bo tekla v celoti pod zemljo), bo predaval profesor Peter Suhadolc. Pobudo prirejata odbor proti hitri železnici iz Cerovelj v devinsko-nabrežinski občini in jusarski odbor iz Križa. Ob tej priložnosti bodo zbirali podpise za vložitev pripomb in ugovorov na deželno upravo in ministrstvo za okolje v sklopu postopka okoljske presoje načrta za železnico (VIA). Ta načrt je doživel podporo tržaškega občinskega sveta, čeprav z vrsto pogojev, ter odločno nasprotovanje zgoniškega in devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta. ZAGRADEC - Prihodnji torek na turistični kmetiji Milič Predstavitev dokumentarca »Iskanje izginule reke« V torek, 7. avgusta, ob 20.30 bodo na turistični kmetiji Milič v Zagradcu v zgoniški občini predstavili najnovejši dokumentarec Iskanje izginule reke, posnet za National Geografic, in sicer pod taktirko režiserja ter poznanega speleologa Tulia Ber-nabeia iz Trsta. Film je posnela tržaška producent-ska hiša Fantastico. Zanimiv in nenavaden dokumentarec o težavah, sanjah in raziskovalnem delu množice speleologov in raziskovalcev Krasa slovenskega in italijanskega jezika, ki že od davnega leta 1800 pa vse do današnjih dni iščejo poti do podzemne lepotice v srcu Krasa, ki jo lahko imenujemo le »Timava, izginula reka«. Dokumentarec Iskanje izginule reke bo predstavil dr. Marco Staino, mladi speleolog in raziskovalec So-cieta Adriatica di Speleologia iz Trsta, odličen poznavalec kraškega podzemlja in njegovih čudes. Prikazali nam bodo težko in vztrajno raziskovanje skupine, ki jo sestavljajo Pietro Slama, Fulvio Levi in Massimiliano Blocher - vsi ti speleologi so duša sedanje Grottenarbaiter - nekakšnih jamskih delavcev, katerim telekamera zvesto sledi jamske rove in nam jih tako osvetli in približa, saj se tudi Kraševci pre-malokrat zavedamo, česa vsega je narava v tisočletjih tiho ustvarila pod našimi nogami. Ne zavedamo se, kako je ta del Krasa nežen in krhek, neskončno po- vezan s človekom in z našo zemljo. Odgovornosti do lastne zemlje nam ne more dati nihče, če je nimamo v svojem srcu, jo gojimo za te in prihodnje rodove ... odgovornost pa gojimo z izmenjavo izkušenj, informacij in znanja nasploh. Zaradi enkratnosti tega dokumentarca in njegovega pomena za vse, ki dihajo s Krasom, ki jim leta pomeni nekaj več kot le kup kamenja ali mogoče denarja, so pri Miličevih sprejeli idejo, da poskusijo prvič prikazati dokumentarec publiki skupaj z mladimi, ki so ga soustvarjali in ga zato lahko toliko bolj predstavijo s srcem. Skoraj gotovo pa nam bo film odprl nova obzorja, nova zavedanja o ranljivosti našega sobivanja v tem prostoru in času, gre namreč za vtka-nost človeka in matere narave, časa in neskončnega. Kot zanimivost naj povemo, da je bil dokumentarec National Geographic predstavljen v Vero-ni in je bil že v naprej razprodan. Prodan je bil v zelo veliko držav, med drugim ga sedaj prevajajo v kitajščino, kajti je poznano, da je na jugo-zahodu Kitajske dežela z značilnostmi Kraškega podzemlja. Večer bo svojevrsten poklon kmetije Milič v Za-gradcu vsem jamarjem in ljubiteljem Krasa. Predvajanje bo v primeru lepega vremena na dvorišču, v primeru slabega vremena pa v vinski kleti. Sledilo bo druženje in zakuska. Vstop bo brezplačen. 6 Petek, 3. avgusta 2012 TRST / GRAD SV. JUSTA - V okviru poletnih prireditev uspešen nastop skupine Pupkin Kabarett »Kaj se je spremenilo s komunisti na oblasti? Nič!« Na polnem grajskem dvorišču veliko smeha - Zaključek s Paolom Rossijem Mandi Trieste, dober večer! S furlanskim in slovenskim pozdravom se je v sredo, pred polnim grajskim dvoriščem, začel kabaretni večer Pupkin&Friends, ki sta ga Alessandro Mizzi in Stefano Dongetti želela uvesti tako, kot je pred nekaj tedni na nogometnem stadionu storil legendarni roker Brice Springsteen: v furlanščini in slovenščini. Razlika je bila v tem, da se je dvojica komikov takoj zatem vprašala: ameriški roker se bori z depresijo, ker je enkrat samkrat obiskal Trst ... kaj pa naj rečemo mi, ki v Trstu živimo?!? Začetek je bil obetaven, nadaljevanje ni zatajilo pričakovanj. »Pupkinovci« - skupina kabaretistov, ki se je rodila in rasla v gledališču Miela, kjer redno nastopa že deset let - je tudi tokrat poskrbela za prijeten večer, ki ga je občinstvo spremljalo z glasnim smehom in ploskanjem. Tržiški komik Paolo Rossi, desno pa hudomušni upokojenki Nafta-Lina (Laura Bussani in Ivan Zerbinati) kroma Pred več sto gledalci so predstavili izbor svojih najboljših likov, ponudili nekaj pro-nicljivih monologov in vse zabelili z glasbo skupine Niente bend. Za priboljšek pa še »Mick Jager iz Tržiča«, Paolo Rossi, ki je za Pupkinovce kot bratranec: skupaj bodo v prihodnjih mesecih pripravili tudi novo gledališko predstavo in film. Kot nam je pred nekaj dnevi zaupal Mizzi, bi rada z Rossijem našla tudi čas za tečaj slovenskega jezika. Večer na gradu, ki je spadal v poletni niz pod okriljem občinske uprave, je nosil naslov »Kako prestrašiti tržišča in srečno živeti«. Gospodarska kriza je pač udarila tudi po kabaretistih, zato so si prisiljeni pomagati kot morejo: v zameno za prispevek pokrajinske uprave zaposlujejo na primer tudi upokojence, to je energični in domiselni sestri Nafta-Lina (Laura Bussani in Ivan Zerbinati). Pomoč morajo iskati tudi pri zasebnikih zunaj državnih meja, zato je na tržaški oder stopil podjetni in iskrivi Istran »Zdenko de casino de Buje« (Flavio Furian). Ansambel Niente bend pa so zaradi varčevalnih ukrepov tokrat sestavljali le Stefano Bembi, Luca Colussi, Riccardo Morpurgo in Andrea Zullian. Leit motiv Mizzijevih in Dongettijevih monologov pa je bila politika: krajevna in državna, v prvi vrsti levosredinska. Ta se je nalezla taktike, ki je baje uspešna pred medvedi, in zato hlini, da je mrtva. Ali nekoliko drugače: leva sredina že nekaj časa neuspešno išče novo aplikacijo za iPhone. In kaj se je spremenilo v Trstu v tem letu, kar so na oblasti komunisti? Nič! Na Drevoredu 20. septembra niso odprli niti enega Ljudskega doma, partizanski zbor ni niti enkrat zapel na Velikem trgu, mestnim redarjem niso predpisali tečaja slovenščine. Zato pa župan Cosolini sanja, da bo nekda- njo ribarnico spremenil v muzej znanosti. »Seveda, saj je znanost vzljubil že v času, ko je hodil z mladimi komunisti na Bled in je v šotoru skušal ločiti mehurčke Radenske!« Massimo Sangermano je upraviteljem, ki želijo ovrednotiti krajevne lepote, svetoval, naj papirnico pri Štivanu prekrijejo z veliko fotografijo, na kateri naj bo krožnik jote ali rezina štruklja: dim, ki se vali iz nje, bo tako vsaj imel smisel ... Na gradu je bilo tudi veliko glasbe: operna dvojica Bussani-Zerbinati je spravila občinstvo v glasen smeh s tržaško parodijo arije Nessun dorma, Bussanijeva se je predstavila tudi v vlogi Elle Spritzgerald, kan-tavtor Stefano Schiraldi je zapel »Škovace«. Za zaključek pa je Paolo »Litle King« Rossi, ob nekaterih smešnicah in dovtipih, zapel nekaj uspešnic Enza Jannaccija z zvestim kitaristom Emanuelejem DellAquilo. (pd) V italijanski delegaciji na južnokorejskem Expoju je bil tudi izredni komisar tržaškega Verdijevega gledališča Claudio Orazi (na sredi v drugi vrsti) JUŽNA KOREJA - Dopoldne komorni orkester, zvečer solisti z gledališkim orkestrom Tržaško operno gledališče poželo velik uspeh z nastopoma na Expoju v Yeosuju ob Dnevu Italije Komorni orkester tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi je včeraj dopoldne z izvedbo Štirih letnih časov Antonia Vivaldija slovesno odprl Dan Italije na mednartodnem Expoju 2012 v južnokorejskem Yeosuju. Orkester je vodil prvi violinist Stefano Fu-rini, izvedbi pa je navdušeno sledilo več kot tisočglavo občinstvo, ki je napolnilo avditorium. Prisotni so bili najvišji predstavniki korejskih oblasti, kakor tudi italijanski veleposlanik v Seulu Sergio Mercuri in izredni komisar za Expo Claudio Moreno. Dan Italije se je pričel z dvigom zastave, kateremu je prisostvoval tudi izredni komisar Verdijevega gledališča Claudio Orazi. Popoldne se je italijanska delegacija v italijanskem paviljonu srečala s predstavniki korejskega in mednarodnega tiska. Komisar Orazi je izkoristil priložnost, da je povabil obiskovalce Expoja, naj obiščejo tudi Trst in njegovo operno gledališče. Izrazil je željo, da bi operna glasba, ki jo Korejci tako ljubijo, spodbujala stike med Korejo in Italijo, tudi in predvsem na glasbenem področju. Zvečer pa je tržaško gledališče priredilo operno-simfonični koncert na plavajočem prizorišču Expoja pod naslovom »Italia e grande musica« (»Italija je velika glasba«). Program je obsegal nekatere izmed najlepših odlomkov iz italijanske operne zakladnice, od Verdijevih do Giordanovih in Puccini-jevih stvaritev. Kot solisti so nastopili sopranistki Stefania Bonfaldelli in Alexia Voulgaridou ter tenorist Luciano Ganci in baritonist David Cecconi pod vodstvom dirigenta Marca Boemija in ob spremljavi Verdijevega orkestra. Občinstvo je bilo navdušeno, saj je zahtevalo kar trikratni bis. FOTOGRAFIJA - Danes odprtje razstave Monike Bulaj Afganistan v Trstu Poljska fotoreporterka predstavlja svoje afganistanske »zapiske« na razstavi Nur (Svetloba) V nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju bodo danes ob 18.30 odprli razstavo Nur (Svetloba) - Afganistanski zapiski Monike Bulaj. Poljska fotoreporterka, ki že več let živi v Trstu, bo predstavila svoj pogled na Afganistan, na deželo, ki ostaja v kolektivnem spominu žal zapisana predvsem zaradi nasilja, a hrani v sebi veliko in raznoliko bogastvo; med tamkajšnjim prebivalstvom je preživela več tednov in posnela na desetine povednih fotografij. Razstava bo na ogled do 23. septembra, spremljal pa jo bo tudi tridnevni niz, posvečen omenjeni deželi. Med 7. in 9. septembrom se bodo v Trstu zvrstili diplomati, zgodovinarji, novinarji, sociologi, ki bodo skušali tržaški javnosti predstaviti današnji Afganistan. Debora Serracchiani pri predsednici Bassi Poropat Prihodnost dežele Furlanije-Julijske krajine in ukrepi, ki so potrebni za družbeni in gospodarski razvoj, so bili v ospredju srečanja med pokrajinsko predsednico Mario Tereso Basso Poropat in evropsko poslanko, sicer kandidatko za deželno predsednico na prihodnjih deželnih volitvah Deboro Serracchiani. Kandidatka Demokratske stranke je sposobna, mlada in pogumna, je dejala Poropa-tova, njena kandidatura pa daje možnost, da se dežela FJK otrese imobil-izma. Bassa Poropat in Serracchiani-jeva sta poudarili, da so nujni izredni ukrepi za izhod iz zelo hudega so-cialno-ekonomskega stanja, še predvsem Trst pa ne sme izgubiti dodatnih priložnosti, ki se ponujajo. Od danes Poletje pod zvezdami v Praprotu V okviru niza prireditev Poletni večeri pod zvezdami, ki ga prireja de-vinsko-nabrežinska občinska uprava, se nam od danes obeta nekaj kulturnih poslastic tudi v Šempolaju in Pra-protu. Nocoj bo v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev v šempolajski cerkvi ob 21. uri koncert Tria Novello. Jutri se bo dogajanje pomaknilo v Praprot, kjer bodo v gozdičku ob 19. uri predstavili knjigo Fiumi... divini Marine Petronio. Ob 21.15 pa bo ravno tam zaživela še komedija v tržaškem narečju Ma ... chi te son ti? v priredbi gledališke skupine Proposte teatrali. V nedeljo ob 20. uri bo v Praprotu čas za komedijo v slovenskem jeziku; SKD Tabor bo predstavilo Burko o jezičnem dohtarju. V ponedeljek bo ob 20.30 srečanje z mladimi pianisti združenja Punto musicale, ob 21.15 pa glasbeni večer s tango melodijami s skupino Noetango v okviru koncertne sezone Note Timave. Ob slabem vremenu bodo prireditve v na-brežinski telovadnici. V Morskem muzeju tokrat o zgoovini tržaškega Lloyda Nadaljuje se niz poletnih večerov v Morskem muzeju na tržaškem nabrežju (Via Campo Marzio 5). Danes ob 21. uri bodo gostili dogodek, posvečen tržaškemu Lloydu (Quando il Lloyd rischio di non essere piu trie-stino). Zgodovinar Sergio Vatta se bo pogovarjal z Giuliom Mellinatom z milanske univerze Bicocca. V muzeju Revoltella predstava o Miramaru V muzeju Revoltella bodo danes gostili gledališko predstavo »Dentro il quadro. Cesare dellAcqua. L'arrivo di Elisabetta a Miramare«. V njej nastopata Lorenzo Acquaviva in Ivan Zerbinati, za režijo je poskrbel Davide Del Degan. Pričetek ob 21. uri. V Barkovljah danes in jutri dva dogodka pod zvezdami Na odru ob vodometu sredi barko-vljanskega borovega gozdiča bo nocoj plesna predstava Dancing, v kateri se bodo predstavili člani plesnega društva Diamante FVG. Na sporedu latinskoameriški plesi, tango, valček in še marsikaj. Pričetek ob 21. uri. Jutri pa bo na istem odru in ob istem času gledališka predstava »L'irresisti-bile Scalcinata Compagnia Solfrini«, ki jo bosta uprizorila Remigio Teo-dorovich in Maurizio Solda. Filma na gradu Danes in v soboto bodo pri Sv. Justu prišli na svoj račun ljubitelji filma; nocoj bodo ob 21. uri zavrteli The Iron Lady, film o angleški premierki Margaret Thatcher s priljubljeno Meryl Streep. Predvajali ga bodo v angleškem izvirniku z italijanskimi podnapisi. Jutri pa bo na sporedu črno-beli nemi film The Artist režiserja Michela Hazanaviciusa. Pričetek ob 21. uri. / TRST Petek, 3. avgusta 2012 5 SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg v vabi na tradicionalno SAGRO od 3. do 6. avgusta v Prebeneškem parku Danes, 3. avgusta: ansambel w I • v • m Kraški ovčarji Včeraj dan es Danes, PETEK, 3. avgusta 2012 LIDIJA Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.39 - Luna vzide ob 20.50 in zatone ob 7.23 Jutri, SOBOTA, 4. avgusta 2012 DOMINIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj C, zračni tlak 1012,6 mb ustaljen, vlaga 39-odstotna, veter 6 km na uro, jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. CI3 Lekarne Do sobote, 4. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške Loterij a 2. avgusta 2012 Bari 5 66 14 49 l8 Cagliari 64 56 lB 6l B2 Firence 4 60 ll B8 40 Genova 2B l0 15 l1 22 Milan 86 90 80 48 41 Neapelj 50 l0 1B 16 l8 Palermo 55 l6 B1 16 88 Rim 21 l8 l2 59 5l Turin 16 2 6B 84 1l Benetke 80 4 B6 61 44 Nazionale 16 4 2 54 69 Super Enalotto Št. 92 2 8 55 66 73 83 jolly32 Nagradni sklad 1.95938130 C 1 dobitnik s 6 točkami Jackpot 18.840.052,58 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 29.B90,l2 € 979 dobitnikov s 4 točkami B02,68€ 38.232 dobitnikov s 3 točkami 15,4B€ Superstar 8B Brez dobitnika s 6 točkami -- C Brez dobitnika s 5+1 točkami -- C Brez dobitnika s 5 točkami -- C 5 dobitnikov s 4 točkami B0.268,00 C 190 dobitnikov s 3 točkami 1.54B,00€ 2.418 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 14.859 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 28.908 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La congiura della pietra nera«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »E ora dove andiamo?«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 19.05, 21.40 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dream house«. FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 18.45, 20.45 »Contraband«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Un anno da leoni«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.50 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30, 23.20 »Neverjetni Spider Man 3D«; 17.10, 20.20, 23.30 »Vzpon viteza teme«; 17.00, 19.20, 21.40, 23.50 »Na varnem«; 16.00, 18.30, 20.50, 23.10 »Ted«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.25 »Vroči Mike«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Mission impossible 4 - Protocollo fantasma«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 19.05, 22.15 »Diario di una schiappa 3 - Vita da cani«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 17.30, 20.40 »Bed Time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammi-no per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The amazing Spider-Man«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.45, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; Dvorana 2: 22.00 »Il cacciatore di vampiri 3D (dig.)«; 20.15 »L'estate di Giacomo«; Dvorana 3: 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Contraband«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Un anno da leoni«. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezi-kajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. M Izleti 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 0038631372632 (Metka). ¿J Čestitke Mija in Damjan sta sinčka MATJAŽA povila in prepričani smo, da ga bosta Cheerleadinga učila. Zdravja, veselja in polno lepih srečnih dni ter mirnih noči jim Cheer-dance Millenium iz vsega srca želi. Naša LIVJA okrogla leta slavi. Zdravja, veselja, radosti ji vsa žlah-ta iz Prebenega želi. IH Osmice DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Kon-tovelu. Tel. št.: 040-225305. NA KONTOVELU »NA KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 3475686191. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 3493857943. Toplo vabljeni. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! □ Obvestila AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Informacije na tel. št.: 392-2303152. ANED Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku od danes, 3. do ponedeljka, 6. avgusta. Pričakujejo vas dobro založeni kioski, glasba in prijeten hlad. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob ™ nedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje-TRST FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 4. avgusta, ansambel »360 Experience«; v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbe-nega Društva Prosek na Balancu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; v soboto, 4., 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586. ŠAGRA V BAZOVICI - Mladi, pozor! V soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta, poletna šagra »Pri Kalu«: kiosk za mlade v exotičnem stilu! Pridite oblečeni v Hawaian oblačila in okrasne nakite. Pričakujemo vas! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo avtobus za udeležence »Poletnega seminarja ZCPZ« v Laškem odpeljal v nedeljo, 5. avgusta, ob 14.30 izpred Marija-nišča na Opčinah. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do-nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 6. do 17. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. ODBOR PROTI VISOKOHITROSTNI ŽELEZNICI iz Cerovelj in Jus iz Križa vabita na predavanje, ki bo v torek, 7. avgusta, ob 20.30 v nekdanjem Ljudskem domu v Križu »O tresljajih, ki jih povzroča visokohi-trostna železnica«. Predaval bo univ. prof. Peter Suhadolc iz oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze. Sledilo bo zbiranje podpisov za pripombe na Deželo FJK. VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri nastop Komornega moškega zbora »Val«; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sulčič »Pico-lomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 21. uri klavirski koncert v organizaciji Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepaldi ob 500-letnici cerkve razglasil repentabrsko Marijino cerkev za svetišče; jutranji romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje. Večer bo obogatila nabrežinska godba na pihala. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. 0 Prireditve DIDAKTIČNI NARAVOSLOVNI CENTER (Bazovica 224 Trst, tel. 040-3773677, 366-6867882, avtobus št. 39, 39/, 51) bo v nedeljo, 5. avgusta, odprt od 14. do 20. ure. Poleg stalnih razstav je na ogled razstava Paola Sosiča »Iz morja, kamen«. V nedeljo bo mogoče slediti vodenemu obisku centra in sicer ob 18.00 v italijanščini ter ob 18.30 v slovenščini. Prostori so primerno ohlajeni. Vstop prost. Urnik centra: pon-sre-čet-petek 9.00-13.00, ob torkih 14.00-20.00. Info: cdn@re-gione.fvg.it. SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole - avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 335-6553150; 040200123; 040-299795. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devin-sko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.0012.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. 0 Mali oglasi 30-LETNO DEKLE bivajoče na Opči-nah nujno išče zaposlitev kot varuška ali čistilka, nudi lahko tudi pomoč v kuhinji. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-2604619 ali 327-6157659. PODARIM kletko za ptičke mere 35x35x20 v odličnem stanju. Tel. št.: 348-4462664. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967 ali 040212770. PRODAM MOTOR 125 sym xs125-k, letnik 2010, 6000 km, v dobrem stanju, idealen za začetnike, cena 1.350 evrov. Tel. št.: 347-2371244, email: tea94@vodafone.it. PRODAM aluminijasta stekla - vrata, primerna za klet oz. za garažo, 310x240, po ugodni ceni. Tel. št.: 333-8008025. PRODAM knjige za klasično smer li-ceja F. Prešeren. Tel. št.: 040-422128. PRODAM motor kawasaki črne barve, letnik 2007, z750, prevoženih 12.000 km. Tel. št.: 333-9448295. SCARABEO prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 393-5131232 ali 3920772803. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja opremljeni s pohištvom. Tel. 348-3667766. Prispevki V spomin na Livjota Trampuža daruje sestra Alma z družino 50,00 evrov za KD Prosek -Kontovel in 50,00 evrov za VZPI-ANPI Prosek-Kon-tovel. 3.8.1992 3.8.2012 Guido Zudich Spomin nate je vedno živ. Žena Marija in otroci z družinami 3.8.2007 3.8.2012 Marija Erman por. Novato Vedno v naših srcih Giordano, Denis in Eva Krmenka, 3. avgusta 2012 i i / TRST Petek, 3. avgusta 2012 5 APrimorski r dnevnik PLAVANJE - Michael Phelps ruši vse rekorde Zdaj jih ima dvajset LONDON - Potem ko je ameriški plavalec Michael Phelps v torek postal najboljši olimpi-jec vseh časov, ko je osvojil 19. olimpijsko odlič-je, je včeraj napisal novo stran olimpijske zgodovine. Na 200 m mešano je osvojil še jubilejno 20. kolajno in z zmago postal tudi prvi plavalec, ki je v eni disciplini osvojil tri zaporedne zlate medalje na OI. Ameriški plavalni zvezdnik, ki je v finalu premagal velikega tekmeca, rojaka Rya-na Lochteja, je s časom 1:54,27 osvojil že četrto odličje v Londonu, drugo zlato - prvo v posamični konkurenci. Šesti plavalni dan v Londonu so vsekakor zaznamovali ravno ameriški plavalci, ki so zmago slavili v treh finalih. Ob Phelpsu se je naslova olimpijskega prvaka razveselil Tyler Clary na 200 m prsno, tretjo zlato kolajno pa je osvojila 25-letna Rebecca Soni, ki je na 200 m prsno še drugič v Londonu izboljšala svetovni rekord. So-nijeva je svetovni rekord postavila že v polfina-lu. Čeprav ni stopil na najvišjo stopničko, je bil junak večera tudi Phelpsov tekmec Ryan Lochte, ki je nastopil kar na dveh finalih, obakrat pa je priplaval do kolajne. Na 200 m mešano je bil srebrn, na 200 m prsno pa je bil bronast, tako da jih je v Londonu zbral že pet (skupno jih ima deset). V zgodovino olimpijskih iger pa se je včeraj vpisal tudi osemintridesetletni švedski plavalec Lars Frolander, ki je kot edini plavalec v zgodovini plaval na šestih OI (1992, 1996, 2000, 2004, 2008 in 2012). Londonske igre je sklenil z izpadom v kvalifikacijah na 100 m delfin, v tej disciplini pa je bil leta 2000 v Sydneyju zlat. VESLANJE - V dvojnem dvojcu slovenska dvojica spet do kolajne kot v Sydneyju 2000 in Atenah 2004 Čop in Špik, izkušnje štejejo LONDON - Veslaška veterana - 40-letni Iztok Čop in 33-letni Luka Špik - sta včeraj prisvojila Sloveniji drugo londonsko kolajno. V finalu dvojnega dvojca sta v Eto-nu osvojila tretje mesto, potem ko sta vodila več kot polovico proge. Sanje o drugi zlati kolajni so se razblinile, ko sta ju na 1500 metrih najprej ujela Italijana Alessio Sartori in Romano Battisti, na koncu srebrna, v zadnjih 500 metrih pa sta iz ozadja prihitela še aktualna svetovna prvaka z Bleda 2011 Novozelandca David Crashway in Scott Brennan.Bronasto kolajno sta slovenska veslača zaradi napete končnice sprva sprejela s kančkom razočaranja, kmalu potem pa je prevladalo veselje ob vnovičnem uspehu dvojice, ki je na zmagovalnem odru stala že leta 2000 v Sydne-ju in v Atenah 2004. Slovenska veslača sta tako po zlati Urški Žolnir obogatila bero slovenskih kolajn, ki jih je včeraj skupno 39. »Če bi mi to kdo pred 14 dnevi ponudil bron, bi z veseljem sprejel. Danes pa je nekaj grenkega priokusa, saj pogoji niso bili enakovredni,« je takoj po tekmi povedal Čop, ki je bil s Špikom vsekakor favorit za kolajno in ta pritisk odlično zdržal. Eton je včeraj vnovič pokazal, kako vreme vpliva na razplet. Na bolj vetrovni in izpostavljeni progi jima je zmanjkalo moči. »Vseskozi sva diktirala tempo, morda sva na koncu plačala nekaj davka na to, a če na progo ne bi šla tako pogumno, bi bila tudi bronasta kolajna težje osvojljiva. Mislim, da bo kmalu prišlo vse za nama in bova zelo zadovoljna.« Predvsem v zadnji tretjini proge, je povedal Špik, zaradi močnejšega vetra je bilo tekmecem na peti in šesti pro- gi lažje, Slovenca pa sta imala nekaj težav, saj bi bila 7 kot sta oba poudarila - sicer enakovredna v boju za zlato. V sami končnici tekme, ko je Čop že prešel prag bolečine, sta se naposled osredotočila predvsem na Argentinca, da bi ubranila tretje mesto. Italiji pa sta deseto kolajno, tretjo bronasto, priborila veslača Alessio Sartori in Romano Battisti. Nedvomno je bil njun uspeh tudi prava revanša za vse, kar sta morala člana vojaškega kluba Fiamme Gialle pretrpeti v predolimpijskem obdobju. Italijanska veslaška zveza je Sartorija (zlat v Sydneyu v četvercu in bronast v Atenah, v dvojnem dvojcu za Luko Špikom in Iztokom Čopom) in Battistija namreč izključila iz reprezentance, zato sta si uvrstitev na OI priborila čisto sama, tudi pripravo sta izpeljala izključno v režiji kluba. Od jeseni, ko je dvojec nastal - Sartori, 35 let, in Battisti, 25 let - sta vse podredila izključno olimpijskim igram, tako da je kolajna odlično povračilo za vloženi trud: »Glede na predolimpijso dogajanje, je zame londonsko srebro vrednejše od zlatega odličja v Sydneyju in brona v Atenah. Čeprav nihče ni več verjel vame, sem danes le dokazal, kaj veljam,« je po nastopu dejal Sartori. Čisto vsi veslači, ki so stopili na zmagovalni oder, so si nenazadnje kolajno srčno želeli. Aktualni svetovni prvaki iz Nove Zelandije so želeli potrditi primat, Italijanom je šlo za ponos, Slovenci pa so veslaško sceno - vsaj v tem sestavu - zapustiti z dvignjeno glavo. In vsem so se želje uresničile. Morda se bodo še komu ... Zgoraj: Sartori in Battisti se veselita srebra, za starejšega Sartorija je to tretja olimpijska kolajna; desno: Izmučeni Iztok Čop ob prihodu v cilj s sotekmovalcem Luko Špikom ansa, sta 5 Toliko olimpijskih kolajn so veslači priborili samostojni Sloveniji. Prva sta bila leta 1992 v Barceloni Iztok Čop in Denis Žvagelj v dvojnem dvojcu brez krmarja. Z Lukom Špikom pa je Čop osvojil zlato v Sydneyju 2000, v Atenah 2004 pa sta si priborila srebrno kolajno. V Barceloni, točno pred 20 leti, je bron pripadel tudi četvercu brez krmarja (Jani Klemenčič, Sadik Muj-kič, Sašo Mirjanič, Milan Janša). Sadik Mujkič in Bojan Prešeren sta v dvojcu brez krmarja še kot člana jugoslovanske reprezentance osvojila bron v Seulu 1988. ©Skupaj kar 73 let Slovenska bronasta veslača sta bila najstarejša med finalisti -skupaj imata kar 73 let (33 Špik in 40 Čop). Zmagovalca »le« 51 (26 in 25 let), srebrna Italijana pa 60 let (35 in 25 let). Najmlajša sta bila Litovca na 6. mestu, skupaj le 42 let: Mascinskas bo šele čez nekaj dni dopolnil 20 let, Ritter pa bo konec avgusta slavil 24. rojstni dan. Slovenski veteran Iztok Čop je že napovedal slovo od tek-movališč, Luka Špik še ni hotel zreti v prihodnost: »Izzivov je še veliko, prav gotovo se jih ne bom ustrašil. Morda osvojim še kakšno kolajno brez Iztoka, izziv pa je prav gotovo vse, česar še nisi dosegel.« NAŠ POGOVOR - Mitja Zobec in Leo Černic Čisto sami Zmagovalni oder je oba slovenska veslača presenetil. Leo Černic iz Tržiča, dijak liceja Prešeren in član veslaškega kluba Timavo, je sicer upal na tak razplet, torej da bosta na stopničke stopili slovenska in italijanska posadka, Mitja Zobec iz Zabrežca, ki je do januarja tekmoval za barkovljanski klub Saturnia, pa takega razpleta sploh ni pričakoval. »Favoriti so bili drugi čolni. Novozelandci so bili res svetovni prvaki dvakrat zapored, leta 2010 in 2011, na letošnjih tekmah svetovnega pokala pa niso pokazali take forme. Mogoče pa so imeli le drugačno pripravo,« je pojasnil Zobec, 24 let, ki je tekmovalno dejavnost opustil, da bi dokončal univerzitetni študij, Černic 17 let, pa nadaljuje z nastopi, zato si lahko ogled olimpijskih tekmovanj privošči samo takrat, ko ni na treningu. Oba sta se v svoji tekmovalni karieri preizkusila ravno na dvojnem dvojcu. Po Zobčevem mnenju - veslač iz Zabrežca je leta 2010 nastopil tudi na svetovnem prvenstvu do 23 let v Brestu v Belorusiji, kjer je bil v četvercu 4. -so bili favoriti Nemci in Norvežani, ki so zmagovali v svetovnem pokalu, naposled pa se v olimpijski fi- nale norveški dvojec sploh ni uvrstil. Uspeha slovenskih veteranov - Čopa in Špika - ni pričakoval: »Kazalo je, da bo Čop končal kariero, letos na prvi tekmi svetovnega pokala pa je bil s Špikom kar tretji,« je še pripomnil Zobec. Černicu, ki je pozorno spremljal finalni nastop Slovencev, je bilo žal, da Špik in Čop nista zadržala vodstva vse do konca. Njun začetek je bil res bliskovit: »Vsak pa ima drugačno tehniko. Nekateri so na začetku zelo hitri, tako kot danes (včeraj, op.a.) Slovenca, v končnici pa nista zadržala ritma ostalih, ki so imeli več moči. Najbrž tudi starost slovenskih veslačev je na koncu nekoliko vplivala na njuno uvrstitev.« Veslača iz Tržiča in Zabrežca pa je prijetno presenetil uspeh italijanske posadke - Sartorija in Bat-tistija. Italijanska veslača sta namreč trenirala sama, s klubskim trenerjem vojaškega kluba Fiamme Gialle v Sabaudii. »V nasprotju z vsemi ostalimi posadkami nista nikoli trenirala z reprezentančno ekipo. Nastop na OI sta si priborila na zadnji kvalifikacijski tekmi v Luzernu maja letos,« je povedal Zobec, ki je veslača večkrat srečal na tekmovanjih. Kot v jadra- Mitja Zobec nju mora država v veslanju najprej kvalificirati čoln, nato pa državna zveza izbere tekmovalce. Italija pred majem sploh še ni kvalificirala dvojnega dvojca, tako da sta si Sartori in Battisti čisto sama priborila mesto v Londonu. »Ko treniraš sam gotovo ni najboljše, saj nimaš primerjave, pa tudi okolje in oprema nista vedno najboljša,« je še dodal Černic, Zobec pa je potegnil še črto nad drugimi nastopi in priznal, da je od ostalih italijanskih čolnov vsekakor pričakoval kaj več. Leo Černic Na olimpijskem prizorišču so lani tekmovali mladinci, zato je Černic bil seznanjen z značilnostmi tek-movališča. Sam sicer tam ni nikoli tekmoval (letos decembra se je prvič udeležil reprezentančnega zbora), vendar je poznal negativne plati Dorney Laka. Veslače namreč moti predvsem veter, ki - kot je poudaril Zobec - piha prečno, kar pomeni za tekmovalce dodaten napor. »Lažje je, če piha od spredaj ali od zadaj, s strani pa je zahtevnejše, saj to pomeni, da se čoln zaradi vetra premika desno oziroma levo.« (V.S.) Primorski LONDON 2012 Petek, 3. avgusta 2012 9 ATLETIKA - Začetek devetdnevnih tekmovanj V znamenju Usaina Bolta LONDON - Kraljica športov bo v središču pozornosti drugega dela OI. Na devetdnevnem tekmovanju se bo pomerilo kar 2.150 atletov in atletinj, trinajst več kot v Sydneyju 2000, kjer jih je bilo doslej največ. Med njimi bo prvič tudi invalid, znameniti Južnoafričan Oscar Pi-storius, ki bo nastopil v štafeti 4x400 m. Največ nastopajočih je v maratonu. Ženski bo na vrsti že jutri, moški pa čez teden dni. Skupno bodo podelili 47 kompletov kolajn, največ naj bi jih osvojili atleti iz ZDA, okrog 25, projekcije pa pripisujejo kar 21 kolajn Keniji. ZDA ima s 124 atleti tudi najbolj številčno odpravo, sledita Rusija(104) in - presenetljivo -Ukrajina (78). Vendar ve se, atletika je šport, v kateri lahko zmaga tudi predstavnik Grenade, Bahamasa ali St. Kitts&Nevisa. Nobenega dvoma ni, da bo osrednja osebnost tekmovanja tudi tokrat Usain Bolt. Bo nosilcu jamajške zastave na odprtju OI uspelo ponoviti izjemen pekinški dosežek? Bolt je v Ptičjem gnezdu pred štirimi leti osvojil tri zlata odličja na 100, 200 in 4 X 100 m s tremi svetovnimi rekordi. Najbolj prestižna tekma, tek na 100 metrov, bo na sporedu že to nedeljo ob 22.50 po našem času. Olimpijski stadion je za ta dan že zdavnaj razprodan. Najbrž po padel tudi rekord gledanosti po TV, vprašanje pa je, ali bo padel tudi rekord 9,58 na stezi. Avgusta so večeri v Londonu lahko že zelo hladni, kar atletom seveda ne ustreza najbolj. Toda motiv bo velik, saj bi se lahko v finalu znašli štirje najhitrejši ljudje na svetu, poleg Bolta je to zagotovo tudi njegov prijatelj in partner na treningih Yohan Blake, ki je na ja-majških kvalifikacijah Bolta premagal tako na 100 kot tudi na 200 m in ima na obeh razdaljah najboljša časa sezone na svetu. Asafa Powell, nekdanji svetovni rekorder, je tretji Jamajčan, ki lahko poseže v sam vrh. Boltovi psihično stabilnost in telesno pripravljenost, ki je zaradi poškodbe nekoliko šepala, bo testiral tudi Tyson Gay, trikratni svetovni prvak leta 2007, nastopil pa bo tudi Justin Gatlin, ki se je na svetovno sceno vrnil leta 2010 po odsluženi dopinški kazni. Za ameriško reprezentanco bodo OI v Londonu tudi prizorišče, ko si bodo skušali povrniti sprin-tersko samozavest, ki je bila več kot resno načeta pred štirimi leti v kitajski prestolnici, kjer so Jamajčani in Jamajčanke osvojili vseh šest zlatih sprinterskih medalj. Londonske igre bodo zadnje v karieri 30-letne Rusinje Jelene Isinbajeve. Na dolgih in srednjih progah bo zanimiv obračun med Kenijo in Etiopijo. Prvi dan bodo podelili kolajne v moškem metu krogle in v ženskem teku na 10.000 metrov. V kvalifikacija bodo nastopili tudi Iitalijanski in slovenski športniki, to so Kozmus in Vizzoni v metku kladiva, La Mantia in Šestakova v troskoku, Brent LaRue na 400 m ovire, v ženskem finalu na 10.000 pa bo tekmovala Nadia Eijafini. Preden je pridobila italijansko državljanstvo, je že tekmovala za Maroko in Bahrein. Italija: skromna • V I • pričakovanja Pričakovanja Italije so skromna. »Če bomo osvojili medaljo bo dobro, če bomo dve bo odlično,« pravi predsednik atletske zveze FIDA Arese. Pred štirimi leti sta v Pekingu odličje osvojila hitro-hodca Schwazer (zlato) in Rigaudova (bron), oba tekmujeta tudi v Londonu in Schwazer je na razdalji 50 km favorit. Ker zvezdnika Antonella Di Martino in Andrew Howe ne nastopata, nekaj upanj polagajo v ženski troskok s Simono La Mantio in v ženski maraton z Incertije-vo in Straneovo. To pa je tudi vse. Finale na 100 m, na katerem je Usain Bolt nesporen favorit, bo že v nedeljo ob 22.50 po našem času ansa Slovenija: prvi adut ostaja Kozmus Ko sem naredil analizo vseh naših dosežkov, sem dobil sliko, ki bi bila lahko v Londonu realna, lahko pa kdo preseneti. Kozmus ostaja naš adut številka ena, Ra-tejeva ob primernem metu je gotovo finalistka v metu kopja, na 400 m ovire lahko veliko naredi Brent LaRue in v troskoku Šestakova. Če bi Prezelj ponovil ali se približal izjemnemu izidu iz Maribora ali skočil v višino okrog 2,28, bi bil izjemno visoko uvrščen. To bi bila zelo pozitivna slika slovenske atletike,« pred začetkom pravi vodja slovenske odprave Marjan Steiner. LONDONSKI DNEVNIK Novinarji na igrah in pri nas Mario Gerjevič Ker sem se obvezal, da napišem nekaj osebnih razmišljanj o olimpijskih igrah, sem začel opazovati ljudi, ki se s tem delom profesionalno ukvarjajo. Kot trener sem seveda imel stika z njimi in izkušnje so zelo različne. Pozitivne predvsem z novinarji iz zamejstva in slabe s posamezniki iz Slovenije. Nikoli jih nisem dajal vse v isti koš. Isto je z igralci, odborniki, navijači, sodniki, trenerji..... so boljši in slabši. Zaradi nekaterih novinarjev kupujem Sportske novosti, pri Ekipi me ni pritegnil nihče. In ko se sprehajajo mimo mene z akreditacijami okoli vratu ali pripete za hlače ali majico, razmišljam, kako se oni spopadajo z največjo nočno moro, ki lahko pesti novinarja ... pomanjkanje ideje o čem pisati. Ko ti cel kup neumnih idej prihaja na pamet in bi naredil vse, da lahko preliješ nekaj na papir in ne gre. Bolj ko tuhtaš, slabše je. Sam sebi se že zdiš bolan in niti verjeti ne moreš kakšne neumnosti ti padejo na pamet. Preklinjaš sebe, zakaj se v mladosti in tudi kasneje, nisi posvetil branju leposlovja, ne pa gledanju televizije, ker bi ti zdaj prišlo prav. V prepričanju, da bo vse steklo, ko se malo pomiriš in napišeš nekaj prvih besed, upaš, da bo iz tebe kot lava bruhnilo zaporedje besed, stavkov, veselih črk, ki bodo padle na to belo ploho in ustvarile perfekten mozaik, ki se mu reče novinarski članek. Pa ni tako. Zmečkaš prvi list s tremi besedami, zmečkaš drugega, na katerem je cel stavek težkih neumnosti, zmečkaš tretjega, četrtega.... Za pisanje nimam preveč talenta, še iz šolskih klopeh vem to. Neumno sem pričakoval, da se bom s profesionalci uspešno meril na njihovem področju. Vse kar daš na papir, je na ogled, in vse, kar je na ogled je podvrženo kritiki. Konstruktivno kritiko sprejemam, bahačev ne prenesem. Po navadi z njimi niti ne govorim. Sem samo košarkarski trener, ki bo nekaj napisal, in tu se vsaka podobnost z novinarji konča. Ko sem to dojel, mi bo lažje začeti. Vem pa, da bom dal vse od sebe in to je najvažnejše. Pomirjen in brez ideje za članek, se odpravim ven z namenom, da si ogledam bližnjo okolico stanovanja, v katerem živim. Res čudovito predmestje. Še posebej, ker je sredi poletja vse zeleno, kar je za naš Kras nepojmljivo. Po krajšem sprehodu zagledam lokal, kjer bi se dalo kaj spiti. Vstopim, več kot tri četrt lokala je zasedeno, vsi so dobro razpoloženi, sedem za pult. Coca -colo, prosim. Natakar me pogleda s pogledom, ki je nekje med začudenjem in ugotovitvijo -kakšen idiot (bolj to drugo), ampak pijačo prinese. Sedim, opazujem ljudi, poslušam muziko, res prijetno. Čez nekaj časa prisede zraven močnejši moški, ki naroči pivo. Natakar mu ga prinese, spije takoj in naroči še enega, obrne se proti meni, nasmehne se, in pogled se mu ustavi na moji coca - cola. Pogled isti kot pri natakarju s poudarkom na »tisto drugo«. Takrat je tudi meni postalo nerodno, pogledam okoli po mizah, edini v celem lokalu ne pijem alkohola!! Občutek je podoben tistemu, ko si na plesu v maskah edini brez maske. Ni mi bilo do pitja piva ali česa drugega, zato sem počasi spil in dokaj neopazno zapustil lokal. Zadovoljen, ker morda pa le imam temo za pisanje, koliko in kaj pijejo Angleži? Morda, ob priliki. PLAVANJE - Napeto ozračje v italijanskem taboru »Ni jim mar za druge« »ZLATI« FLORET Italijanke kot pravi Dream team LONDON - Redkokdaj je bila zmaga tako pričakovana. Italijanske sabljačice so v floretu osvojile vse tri kolajne med posameznicami, zato so bile nesporne favoritinje tudi v ekipnem delu tekmovanja. To vlogo so Elisa Di Francisca, Arianna Errigo, Valentina Vezzali (na sliki) in Ilaria Salvatori povsem upravičile in v finalu s 45:31 gladko ugnale Rusijo, potem ko so premagale tudi Veliko Britanijo in Francijo. Za Italijo je bilo to že četrto zlato olimpijsko odličje v tej zvrsti, od leta 1988, ko so bile igre v Seulu, pa so vedno stopile na zmagovalni oder LONDON - Italijansko plavalno odpravo lahko pred popolnim polomom reši morda le še Greg Paltrinieri na razdalji 1.500, sicer se bo v domovino vrnila brez osvojenih kolajn, kar se je nazadnje zgodilo pred 28 leti na igrah v Los Angelesu. Toda čas medsebojnih obračunavanj je napočil že pred koncem iger, tarča ostrih kritik kolegov pa je, kajpak, dvojica Filippo Magnini in Federica Pellegrini. Tisti, ki jih mediji nikoli ne obravnavajo, so se dokončno naveličali muh »mondenega para«, ki se je v zadnjem letu, bolj kot z rezultati, proslavljal z ljubezensko nadaljevanko, veselicami v visoki družbi in naslovnicami v revijah in časopisih. Kapljo čez rob je predstavljal Magninijev izbruh po izločitvi iz finala na 100 metrov, ko je krivdo za neuspeh zvalil na strokovni štab. »Ozračje je nevzdržno, besen sem. Nekateri se brigajo samo zase in iščejo odmevnost z neumnostmi,« je cunami sprožil sprinter Marco Orsi. Luca Dot-to z vso odločnostjo zagovarja trenerja Claudia Rossetta, ki se je znašel na zatožni klopi. »On je strokovnjak mednarodnega kova. To Filippo dobro ve. Hvala njemu je bil dvakrat svetovni prvak. Spremembe niso potrebne. Moj program za prihodnjo sezono je že začrtan. Potrebujem več tekem proti močnim nasprotnikom, le tako se jim bom postavil na isto raven.» je dodal Dotto. V sobi je spal z Orsijem in Ma-gninijem, vendar pravi, da je zaradi napetega ozračja iskal uteho pri zaročenki Rosselli Flamingo, ki na olimpijskih igrah tekmuje v sabljanju. Alessia Filippi, ki je s Pellegrinije-vo že od zdavnaj sprta, se je zavila v molk. »Karkoli zdaj rečeš, sproži vihar. Objektivno gledano so rezultati slabi in je treba o tem spregovoriti. Po pravici povedano tej ekipi ne pripisujem velike prihodnosti,« je povedala Alessijeva. OLIMPIJSKI MONITOR Skromni, majhni in spačeni V pesmi skupine Agropop iz srede devetdesetih let lahko slišimo, da smo skromni, majhni, a pošteni. Mogoče preveč. Toliko, da evropski sosedje, v našem primeru italijanski mediji, se po več desetletjih še vedno otepajo s pravilno iz-govarjavo slovanskih imen. Ob tem gre razmisliti, koliko Raievih novinarjev se je po dolgih letih vsaj malenkostno izučilo rabe strešič, sedaj pa je na vrsti spet nova neizučena generacija Skyevih komentatorjev. Poglejmo v dosedanje olimpijske hite, kjer takoj zasledimo klasično zamenjavo s Slovaki. Na spletni Gazzetti dello sport sta tenisačici Katerina Sre-botnik in Andreja Klepač po porazu proti italijanski dvojici postali Slovakinji. Zlato Urško Žolnir je Skyev komentator kar prekrstil v Colnir. Morda mu je to tudi ustrezalo za krajši uvodnik zgodovinske ali bolje rečeno nostalgične razlage o izgubljenem italijanskem ozemlju po času druge svetovne vojne. Vendar se nesrečne izgovarjave slišijo dan za dnem. Kajakaš Peter Kauzer je tako postal zelo britiš tip, saj (spet na Skyu op. av.) jim verjetno zelo leži angleški prizvok. Najslabše jo je odnesel Iztok Čop. Slovenski adut, ki nastopa že na svoji šesti olimpi-jadi, je po svoji četrti osvojeni medalji postal razumljivo kar Iztok Kop, kar verjetno je izdalo nakupovalne navade komentatorja Nicole Roggera in italijanskega olimpijca Antonia Rossija. Žrtve nesrečnih ali spačenih izgo-varjav so najverjetneje tudi športniki številnih drugih držav. Zelo verjetno tovrstnih težav ne bomo nikoli popolnoma odpravili; samozavestno in pošteno pa je, da na to opozorimo in zahtevamo popravek. (mar) 10 Petek, 3. avgusta 2012 LONDON 2012 Q5B3BM' SLOVENSKI KAJAKAŠI KONČALI Z NASTOPI LONDON - Po včerajšnjih polfi-nalih so se končali slovenski nastopi v slalomu na divjih vodah. Potem ko se z osmim mestom v finale ni uspelo prebiti kanuisti-čnemu dvojcu Sašo Taljat/Luka Božič, ki je bil osmi, je v polfina-lu spodletelo tudi kajakašici Evi Terčelj, ki je bila 13.Terčeljeva, 11. v kvalifikacijah, je v polfinalu že v osmih vratcih napravila dotik, nato pa napaki napravila še v 17. in 21. vratcih, kar ji je preprečilo vstop v finale elitne deseterice. MNOGOBOJ AMERIČANKI LONDON - Ameriška telovadka Gabriel-le Douglas je osvojila zlato olimpijsko medaljo v mnogoboju, kar je njeno drugo zlato na teh OI. Bila je tudi članica zmagovite ameriške ekipe na moštveni tekmi pred dvema dnevoma. Šestnajstletnica je zbrala 62,232 točke in za manj kot tri desetin-ke ugnala Rusinjo Viktorijo Komovo (61,973). Bron je osvojila druga Rusinja Alija Mustafina (59,566). Italijanka Vanessa Ferrari se je uvrstila na 8. mesto (57,999), njena mlajša rojakinja Carlotta Ferlitto (55,098) pa je bila 21. PRVI ZAVESLJAJI V RIBIŠKEM ČOLNU Hamadou Djibo Issaka, znameniti veslač iz Nigra, je sicer ostal brez odmevnih dosežkov , so pa toliko več pozornosti vzbudili njegovi začetki. 35-letni oče dveh otrok, ki se preživlja kot vrtnar in čistilec bazenov, je namreč začel veslanje trenirati v ribiškem čolnu in padel v vodo, ko je-prvič stopil v pravi veslaški čoln. Posameznih tehnik veslanja ne pozna,saj vesla šele zadnje tri mesece. Ne glede na vse, pa kot pomembnega izpostavlja predvsem pogum. Nekdanji plavalec pa tudi pravi, da med drugim ne bo nikoli pozabil slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger, ki se mu je za vselej vtisnila v spomin. JADRANJE - V razredu finn danes zadnji dan kvalifikacij, začetek regat v razredu 470 Žbogar se še bori za kolajno WEYMOUTH - Na jadralnem olimpijskem prizorišču v Weymouthu je včeraj prevladal močan veter s sunki do 25 vozlov in močnim tokom. Jadralne razmere niso bile torej pisane na kožo Izolanu Vasiliju Žbogarju, ki je v razredu finn izgubil eno mesto. V sedmi in osmi regati je zbral 9. in 6. mesto in je pred zadnjima dvema kvalifikacijskima regatama na 6. mestu z 41 točkami. Do tretjega mesta, ki pripada Hrvatu Ivanu Kljakovicu Gašpicu ga loči sicer sedem točk, najvišje uvrščena Danec Jonas Hogh Christensen in glavni favorit domačin Ben Ainslie pa sta prevzela višje vodstvo: Danec je zbral 18, za ovratnik pa mu že piha Britanec, ki jih ima 21. Boj za kolajne - predvsem bron - je torej še povsem odprt: zanje se bori lahko kar prvih sedem posadk. Danes bosta na sporedu še zadnji dve regati kvalifikacij, najboljših deset jadralcev pa se bo za kolajne in končno uvrstitev pomerilo v nedeljo. Izenačenost jadralcev pa kaže tudi podatek, da je bilo v osmih regatah kar šest zmagovalcev. Slabše pa kaže italijanskim jadralcem, ki so doslej nastopili v Weymouthu. Tudi zastavonoša jadralne odprave Alessandra Sensini najbrž ni začela nastopov tako, kot je večina pričakovala. Po šestih rega-tah je 10. mestu, v posamičnih plovih pa je bila najviše na 8. V ostalih razredih pa jadralci prav tako zaostajajo za najboljšo deseterico več mest, zato je preboj v regate za kolajne maloverjeten. Po prvem dnevu regat med najboljšo deseterico se ni uspelo uvrstiti niti veteranu Gabriu Zanodnaju, ki je v razredu 470 Britanec Ben Ainslie - zlat v Pekingu, Atenah in Sydneyu - na domačem prizorišču noče razočarati. Pred zadnjim dnevom kvalifikacijskih regat v razredu finn se je približal prvouvrščenemu Dancu ansa prvi dan končal na 15. mestu. V posamičnih regatah je bil s flokistom Pietrom Zucchettijem 6. in 26. (predzadnja). Vodita Britanca Patience/Bithell, druga sta Avstrijca Schmid/Reichstaedter (22. na svetovni jakostni lestvici), tretja sta Danca Dahlberg in Ostling, četrta pa komaj 21-letna Novozelandca Paul Snow-hansen in Jason Saunders. Hrvata Fantela in Marenič pa sta deseta (9. in 13. mesto). Danes bodo z nastopi začele še jadralke v razredu 470. Med nastopajočimi sta tudi Italijanki Giulia Conti in Tržačanka Giovanna Micol, ki sta ob Sen-sijevi kandadatki za olimpijsko kolajno. STRELSTVO - David Fonda o tekmovanjih, lovu in merjascih ter medvedu na Krasu Italijani so dobri strelci, ker v Italiji izdelujejo najboljše orožje Streljanje ni običajen šport. »Zanj se odločijo le tisti, ki jim je to izjemno všeč in so za to nadarjeni,« razmišlja 32-letni David Fonda, doma iz Jezera v dolinski občini, v službi pa je na domači kmetiji v Bazovici. Davidu, ki je tudi lovec, je ta šport pri srcu. »Leta 1999 sem uspešno izdelal izpit in pridobil posebno dovoljenje za posest lovskega orožja. Izpit je zahteven, zahtevnejši od tistega za pridobitev dovoljenja za orožje za športne namene. Izpolniti smo morali celo serijo strelskih preizkušenj od lovske (percorso di caccia) do bežečega merjasca ter do streljanja v tarče. Lovska preizkušnja je podobna skeetu, le glinasti diski so nekoliko drugačni. Pri drugi preizkušnji (bežeči merjasec) pa smo morali natančno streljati v profile divjih prašičev na razdalji 20 metrov,« nam je obrazložil Jezerčan, ki je treniral na streliščih pri Orehu in tudi na Opčinah (na Pikelcu, prav tam, kjer so fašisti leta 1941 ustrelili na smrt obsojene Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Vadnala, Viktorja Bobka in Ivana Ivančiča). Lovec, član Lovske družine iz Bazovice (deluje na območju od Jezera do Trebč in šteje 33 članov, v večini italijanske narodnosti), tekmuje tudi na strelskih tekmovanjih. V glavnem pri Petovljah na Goriškem in v kraju San Vito al Torre v Furlaniji. V lanski sezoni in leta 2006 je dosegel prvo mesto na deželni ravni. Na tovrstnih tekmovanjih nastopa okrog 60 strelcev. »Žal nimam veliko David Fonda z 20-kalibrsko puško, s katero hodi na lov časa in ne uspem trenirati. Letos nisem šel niti na lov. Upam, da mi bo to uspelo v prihodnjih mesecih. Olimpijske igre pa so mi všeč in jih skušam spremljati. Ogledal sem si strelske tekme. Raje imam skeet ali trap, ki sta bolj dinamična, ne pa tekmovanja na desetkrožne tarče. Pri strelih na tarče so vsi tekmovalci oblečeni v zelo ri-gidna oblačila, s pomočjo katerih bolje obvladajo tresljaje svojega telesa. Dobrega strelca pa spoznaš pri strelih na premikajočah se tarčah, ko je treba reagirati v manj kot sekundi,« pravi Fonda, ki je še dodal, »da so Italijani dobro strelci, ker v Italiji izdelujejo najboljše orožje.« David nam je obenem obrazložil, da so lovci še kako potrebni za vzdrževanje gozdne favne. »Lovci skrbimo, da se določene živali ne razmnožijo preveč v škodo drugih in v škodo okolja. Divjih prašičev je absolutno preveč in zaskrbljujoče je, da škodijo kmetom, lastnikom zasebnih zemljišč in nasploh okolju. Divji prašiči namreč nimajo naravnih sovražnikov. Naša naloga je tudi, da poskrbimo za odstrel bolnih živali. Naravovarstveniki zastonj zganjajo vik in krik proti lovcem, ki so stoletja skrbeli za okolje.« Mimogrede: David nam je še povedal, da medved še kroži po vzhodnem Krasu: »Pred kratkim so ga srečali prijatelji. Nanj pa ne bomo streljali, saj je zaščitena žival.« (jng) MAL. PUŠKA Danes prvi nastop Debevca LONDON - Slovenski strelec Rajmond Debevec je bil med prvimi športniki, ki so se nastanili v olimpijski vasi, in najbolj vnet obiskovalec kraljevega vojaškega strelišča v Londonu, po nekajdnevnem načrtovanem počitku pa se je znova vrnil v utečen program dela in začel zaključne priprave v svoji osmi olimpijski misiji. Dobitnik dveh olimpijskih odličij zlatega in bronastega leska v kraljevski strelski disciplini z malokalibrsko puško v trojnem položaju iz Sydney-ja leta 2000 in Pekinga leta 2008 je namenoma izpustil tekmo z zračno puško, danes pa ga čaka prva londonska olimpijska preizkušnja z malokalibrsko puško v ležečem položaju. V tej disciplini je zmagal na lanskem evropskem prvenstvu v Beogradu, z zlatim odličjem pa si je tudi priboril nastop na letošnjih olimpijskih igrah. «Moji dosežki v ležečem položaju so bili na zadnjih treningih solidni, s streljanjem v trojnem položaju pa nisem najbolj zadovoljen. A to ni nič novega,» je uvodoma dejal Debevec in dodal: «Občutek je soliden, a ni vrhunski, kot bi si želel.» «Vremensko napoved spreminjajo iz dneva v dan. Mislim, da bo oblačno, kar bi mi tudi ustrezalo, saj so v tem primeru prižgani tarčni žarometi,» je pred prvo tekmo dejal največji slovenski strelski up na igrah v britanski prestolnici Najstarejši sprinter —j. Na olimpijske i* igre v Londonu je prišel h tudi najstarejši olimpijski prvak v šprintu na 100 m, 89-letni Harrison Dillard. Na britanskem zunanjem ministrstx'u, kjer je razstavljena bakla z olimpijskih iger v Londonu leta 1948, so zanj priredili manjši sprejem. «Težka je,» je komentiral Dillard, ko je v roke prijel srebrno plamenico. Leta 1948 so bile vse oči uprte v Američana, saj je bil takrat svetovni rekorder na 110 m z ovirami. Toda na tekmi je podrl nekaj ovir in ni prišel do cilja. Znova je poskusil na 100-metrski preizkušnji in s časom 10,3 sekunde presenetljivo zmagal - pred kolegom iz reprezentance in favoritom Barneyjem Evellom, ki je v cilju že zaplesal, saj je bil prepričan, da je zmagal. Nazaj na delo! Vodja informacijske službe v losangeleški mestni upravi je uslužbence pozval, naj na delovnem mestu nehajo gledati olimpijske igre prek svetovnega spleta, saj bi zaradi tega lahko prišlo do zloma informacijskega sistema. Številni uslužbenci mestne uprave so namreč gledali prenos ženske gimnastike in nogometa preko interneta, zaradi česar so bili strežniki izredno obremenjeni, računalniki pa so posledično delali s polžjo hitrostjo. Mestni svetnik Dennis Zine je zagodrnjal, da davkoplačevalci uslužbencev mestne uprave ne plačujejo za to, da bi gledali olimpijske igre. Neustrašnih pet Članice ameriške gimnasti-čne ekipe zlato okoli vratu že imajo, nekaj pa še vedno manjka. Dobro zveneč vzdevek, nekaj podobnega kot «sijajnih sedem» iz leta 1996, ko so Američanke zadnjič stale na najvišji stopnički. «Meni je všeč 'neustrašnih pet',» je dejala članica ameriške reprezentance McKalya Maroney. «Topa zato, ker smo nedvomno najbolj neustrašna ekipa tukaj.» Niz prekinjen Branilki olimpijskega naslova v odbojki na mivki, Američanki Kerri Jennings in Misty May-Treanor, sta v sredo zvečer izgubili prvi set na tekmi proti Avstriji. To je bil sploh prvi set, ki sta ga izgubili na treh olimpijskih igrah. Po izgubljenem prvem setu z 21:17, sta Američanki v drugem nad-vladali tekmici s 21:8, tretjega pa sta dobili s 15:10. «Bila sem besna,» je po tekmi povedala Jen-ningsova. «Še vedno sem jezna. Hočem nazaj na igrišče in popraviti igro,» je dodala. Davčne olajšave Ameriški senator Marco Rubio je predlagal, da bi bili ameriški športniki oproščeni plačila davka na denarje nagrade, ki jih bodo dobili za osvojene olimpijske kolajne. Ameriški olimpijski komite športnike za zlato odličje nagradi s 25.000 dolarji, za srebrno s 15.000 in za bronasto z 10.000 dolarji. Senator je vložil predlog zakona, po katerem bi bili dobitniki kolajn oproščeni plačila davka. Po njegovem mnenju so olimpijske igre nekaj posebnega, športniki pa prostovoljno nastopajo za svojo državo, zato bi morali njihove uspehe slaviti, ne pa da jih država obdavči. Primorski LONDON 2012 Petek, 3. avgusta 2012 1 1 NACIONALNI JUNAK LONDON - Mečevalec Ruben Limardo iz Venezuele je osvojil zlato medaljo in v trenutku postal nacionalni junak. Li-mardo je osvojil drugo zlato olimpijsko medaljo v zgodovini te države in prvo po 44 letih, oz. uspehu boksarja Francisca Rodrigueza leta 1968 v Mehiki. Uspeh je navdušil tudi venezuelskega predsednika Huga Cha-veza, ki je Limarda po tekmi poklical po telefonu, zmago pa je 26-letni tekmovalec posvetil «svoji materi, ki je v nebesih in celi Venezueli». IZ LONDONA V AFGANISTAN LONDON - Veslačica Heather Stan-ning, ki je s Helen Glover med dvoj-ci osvojila zlato odličje, se bo po igrah vrnila v vojašnico in jo že čez nekaj mesecev čaka odhod v Afganistan, če vojaško vodstvo ne bo odločilo drugače. Sedemindvajsetletnica je poklicna vojakinja.Stotnica v 32. polku kraljeve artilerije je leta 2009 zaradi priprav na OI začasno prekinila svojo vojaško kariero ter na SP leta 2010 in 2011 osvojila srebrni medalji. ŠEJK, DJ IN KIRURG LONDON - Italijanska strelca v trapu, nekdanja svetovna prvaka Francesco D'Aniello in Daniele Di Spigno sta se morala zadovoljiti z 8. oz. 18. mestom, je pa zanimiv zmagovalni oder. Prvi je Britanec Robert Wilson, ki ga trenira in finansira nekdanji olimpijski prvak, šejk Ahmed Al Maktoum, dru-gouvrščeni Šved Hakam Dahlby, je diplomirani ekonomist in dj v nočnih lokalih, tretji pa je Rus Vasilij Mosin, doma iz Kaza-na, sicer po poklicu priznani kirurg. Sprint za avtobusom Sredi soparnega avgustovskega popoldneva smo zmotili upraviteljico Tržaške knjigarne Ilde Košuta. Medtem ko so v Londonu nastopali kolesarji, odbojkar-ji in plavalci, je bilo živahno tudi za pultom knjigarne, kjer nam je simpatična Ilde razkrila svoj pogled do letošnjega dogajanja v Londonu. Poizvedovali smo tudi o športnem pristopu njenih strank in morebitnih bodočih športnih bestsellerjih. Verjetno vam delovni urnik ne dopušča rednega spremljanja olimpijskega dogajanja ... Res ne uspem slediti vsemu, vendar v večernih urah rada spremljam dogajanje v Londonu preko druge italijanske televizijske mreže ali na slovenskih programih. Kateri spored je po vaši oceni boljši? Slovenski spored imam veliko manj oglasov, tako da lažje spremljam potek tudi takih daljših dogajanj. Čemu pa ste največ sledila v preteklih dneh? Svojo pozornost sem namenila predvsem plavanju. Z veliko vnemo pričakujem še atletske nastope, predvsem tekaške preizkušnje na 100 in 200 metrov. Kako pa gledate na nastope italijanskih plavalcev, s Federico Pellegrini vred, ki so po včerajšnjem ponovnem flopu popolnoma zatajili olimpijske nastope? Verjetno je medijski pritisk, predvsem na Pellegrinijevo, prikrojil preveč pričakovanj, te pa so potem vplivale na celotno ekipo. Menim, da je Pellegrinijeva trenutno bolj medijska zvezda kot olimpijski oz. športni adut, njeno zlato obdobje je mimo. Pustimo bazen in poglejmo na police. Kakšna je ponudba športne literature v Tržaški knjigarni? Imamo polno polico športne literature, vendar stranke ne izražajo velikega zanimanja do teh. Mirne duše lahko zatrdim, da je ponudba precej bogata. Mogoče bi lahko športni življenjepis našega domačega športnika vzbudil zanimanje do boljšega obiska tega posebnega kotička vaše knjigarne? Taka zamisel bi lahko požela večje zanimanje, predvsem izdaja kakega posebnega zbornika ali knjiga spominov uspešnega športnika. Zsšdi res skrbi za svoj zbornik, vendar bi potrebovali neko izdajo, ki bi bila manj vezana na uporabo samih športnikov. Kateri bi lahko bili zanimivejši predlogi? Verjetno zbornik, ki bi zaobjel celotno epopejo Jadranove košarkarske eki- pe, vključno z zadnjimi sezonami. To mi je posebno drago, saj sem bila pred leti strastna navijačica naše košarkarske ekipe. Hkrati bi rada listala po kakšni knjigi spominov in anekdot Tanje Romano ali Paole Cigui, predvsem prve, ki je zbrala res veliko pomembnih športnih dosežkov. Kaj pa vaši športni dosežki? Rada sem tekala za avtobusi, nikoli pa se nisem resneje ukvarjala s športom. Trenutno veliko hodim na sprehode in v zimskem času obiskujem tečaj Hidrobika. Omenila ste, da ste včasih tudi sprintala in da pričakujete nastop tekačev na 100 metrov. Ali vam je mogoče znan svetovni rekord v tej panogi? Vem, da se suče okrog devetih sekund. Drži. Rekorder je seveda Jamajčan Bolt z zavidljivim 9'58'' iz leta 2009 v Berlinu ... ... ob Boltu pa moram povedati, da sem veliko sledila še Phelpsu, ki je zbral že svojo 19. olimpijsko kolajno. Spomnila sem še na skakačico v vodo Tanio Cagnotto, ki ni imela večje športne sreče, skušala pa bom slediti še Djokoviču in Šarapovi. Če se povrnemo v Ulico sv. Frančiška, je mogoče kdaj stopil v knjigarno kak znani športnik? Ilde Košuta pravi, da imajo v v Tržaški knjigarni precej športne literature kroma Žal ne, take v naši ulici še pogrešamo (smeh) ... Ilde Košuta se toplo zahvaljujemo za pogovor, z upanjem, da bo v krajšem času lahko ponujala kak zanimiv športni življenjepis in da bo s kavo postregla tudi kakemu olimpijcu. (mar) NAKLJUČNI TURISTI - Danca Michael in Tina s svojo veliko družino Na Danskem znani le nogometaši, ki nastopajo v Italiji in Španiji Štirje danski veslači so včeraj svoji državi izbojevali drugo medaljo na letošnji olimpiadi. Tik pred tem pa sta v Trstu zakonca Michael in Tina z njuno lepo zalogo otrok pesimistično ugibala, da bo Danska ostala pri zgolj enem odličju. Na počitnice v Italijo je svetlolasi sedmerec prišel iz mesta Kolding na jugu Danske. Spremljate dogajanje v Londonu? Michael: Smo na počitnicah, zato nimamo veliko priložnosti, da bi gledali televizijo. V restavracijah ali trgovinah včasih poškilimo proti ekranu. Kaj si Danci obetate od teh iger? Michael: Veste, nismo država, ki bi osvajala medalje. Toda eno že imate. Tina: Res? Michael: No, mislim, da bo pri tem tudi ostalo. Res menite, da nimate posameznikov ali ekip, ki bi lahko segli visoko? Michael: Kje pa. Če bo padla še ena kolajna, bo to res izjemen dosežek. Tina: To pa bo zelo težko. Na koga največ stavi danska športna javnost? Michael: Na teh olimpijskih igrah nimamo slavnih imen. Na Danskem so znani športniki edinole nogometaši, ki igrajo v Italiji ali v Španiji. A teh na igrah ni. Zakaj ste pa vi prišli v Italijo? Tina: Želeli smo si počitnic na morju. Nastanili smo se v Caorlah, od časa do časa pa si tudi kaj ogledamo. Michael: Bili smo že v Benetkah, zdaj pa smo si želeli priti še v Trst. Tina: Veste kaj, kot protiuslugo za intervju nam boste pokazali, kako se pride v center ... (p. v.) MOJA OLIMPIJADA TRST 0<«> J „V O _ 25/32^«^ ^^ _ q ^ PORTOROŽ O s-"-? S—ČRNOMELJ 21/32,— OUMAG^ OPATIJA REI POREČ O PAZIN O MARIBOR o 20/28 M. SOBOTA O 19/30 a ZAGREB 20/33 ¿3° REKA 20/31 I JA ,-0 1% ^NAPOVED ZA DANES' Po nižinah in ob obali bo jasno do pretežno jasno, pihali bodo lahni krajevni vetrovi. Toplo bo in bolj soparno kot v prejšnjih dneh. V gorah bo delno oblačno do spremenljivo, čez dan se bo pooblačilo, zlasti v Alpah bodo možne krajevne nevihte. Pretežno jasno bo. Popoldne in zvečer bo predvsem v severni Sloveniji nastalo nekaj krajevnih neviht. Najvišje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C. O GRADEC 18/27 si Č O TOLMEČ O 18/31 a TRBIŽ O 13/24 CELOVEC O 16/24 O 14/21 KRANJSKA G. O TRŽIČ 18/26 O 16/24 S. GRADEC VIDEM O i^Š 20/34 O PORDENON 21/33 ČEDAD O 21/33 ¿2*, •m. o KRANJ CELJE 19/27 M. SOBOTA O 20/29 MARIBOR 20/29 019/28 PTUJ ^^ O --- r o LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 18/27 N. MESTO 20/30 23/34* °s. 21/30 g«™« O ^^ KOČEVJE ČRNOMELJ ZAGREB 21/32 O M PORTOROŽ O 21/32 UMAG ----' OP«TM« _ 5EI REKA 20/31 PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Ob obali bo jasno do pretežno jasno, pihali bodo krajevni vetrovi, po nižinah bo povečini pretežno jasno, v gorah pa spremenljivo oblačno z možnostjo posameznih neviht. Tudi po zgornji ravnini bo proti večeru možna kakšna posamezna nevihta. Jutri in nedeljo bo večinoma sončno in vroče. Popoldne lahko v notranjosti države nastane kakšna vročinska nevihta. ANTARKTIKA - Analiza usedlin z morskega dna Kjer je danes led, je bil pred 50 miljoni let deževni pragozd 11 rfjpi SYDNEY - Vrtanje na oceanskem dnu na Antarktiki je razkrilo, da je na tej celini, ki je danes pod ledom, pred dobrimi 50 milijoni let rasel deževni pragozd. Analiza usedlin z morskega dna je razkrila klimatsko sliko iz obdobja zgodnjega eocena, ki kaže, da so zimske temperature na Antarktiki takrat presegale 10, poleti pa dosegale 25 stopinj Celzija. Ugotovitve avstralskih znanstvenikov, utemeljene na analizi fosilnega peloda in trosov ter fosilov majcenih bitij z dna oceana ob vzhodni obali Antarktike, so objavljene v znanstveni reviji Nature. Na območju, ki ga je pred 34 milijoni let prekril led, ki danes dosega debelina od treh do štirih kilometrov, je očitno pred 52 milijoni let rasel gozd, zelo podoben tropskemu. Ledu ni bilo in podnebje je bilo precej toplo, saj se je povprečna temperatura gibala okoli 20 stopinj Celzija, torej je bila precej podobna sedanji temperaturi subtropskih krajev. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil avstralski znanstvenik Kevin Walsh - član ekipe, ki je __ leta 2010 opravila omenjeno vrtanje na Antarktiki -, so bile glavni razlog za tako visoke temperature visoke ravni ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju. Medtem ko je koncentracija CO2 v atmosferi danes okoli 390 delcev na milijon, je bila takrat od 990 do več tisoč delcev na milijon. Svetovne temperature so bile v povprečju pet stopinj višje, ostrih ločnic med temperaturami na polih in ob ekvatorju pa ni bilo. Kot je še povedal Welsh, je raziskava ponudila pomembne nove informacije o učinku tople grede, po zaslugi katerih bodo lahko znanstveniki v prihodnosti bolje napovedovali posledice naraščajočih ravni CO2 oziroma podnebne spremembe. (STA) RIM - Razsodba vrhovnega sodišča Za očitek, da »nimaš jajc« predvidena denarna kazen RIM - Kdor v Italiji moškemu reče, da »nima jajc«, mu grozi denarna kazen. Vrhovno sodišče v Rimu je v primeru dveh bratrancev iz krajev Potenza in Taranto namreč odločilo, da je ta besedna zveza žaljiva in da gre za prekršek, piše dnevnik La Repubblica. »Žalitev ne postavlja pod vprašaj le moškosti nasprotnika, temveč tudi izpostavlja šibkost njegovega značaja ter pomanjkanje odločnosti in pristojnosti, kar so vrednote, ki jih - zmotno ali po pravici - pripisujemo moškemu spolu,« je pojasnil sodnik Maurizio Fumo. Zdaj je na potezi civilno sodišče, da določi višino kazni, ki jo bo moral eden od bratrancev za žalitev plačati drugemu, pisanje časnika še povzemajo tuje tiskovne agencije. Empire State Building v barvah slovenske zastave NEW YORK - Do nedavnega najvišja znamenita newyorška stolpnica Empire State Building je v sredo zvečer zažarela tudi v barvah slovenske zastave. Uprava stolpnice v času poletnih olimpijskih iger v Londonu namreč osvetli strani stolpnice z barvami držav udeleženk. Slovenske barve - od rdeče spodaj, preko modre v sredini do bele zgoraj - so svetile na zahodni strani stolpnice. Z enakimi barvami je bila sicer stolpnica osvetljena že, ko je bila prav tako na zahodni strani 28. julija osvetljena v čast Rusiji. Te barve bodo znova osvetljevale stolpnico tudi 5. avgusta v čast Slovaški. Na »slovenski večer« so na preostalih treh straneh stolpnice svetile zastave Kube, Španije in Ukrajine. Ob otvoritvi iger sta po dve strani stolpnice zavzeli zastavi Velike Britanije in ZDA, 12. avgusta pa bo na vseh štirih straneh kraljevala zastava ZDA. Leta 1931 zgrajeni Empire State Building je bil do leta 1972 najvišja stolpnica na svetu. Do vrha antene meri 443 metrov. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je znova postal najvišji v New Yorku, vendar le do konca aprila letos, ko je njegovo višino brez antene (381 metrov) presegla nova najvišja stolpnica WTC 1, nekoč imenovana tudi Stolp svobode. Ta bo skupaj z anteno na vrhu meril 541,3 metra oziroma 1776 čevljev, kar simbolizira leto razglasitve neodvisnosti ZDA. Stolpnico bodo sicer dokončali šele čez leto dni in s tem bi WTC 1 postala najvišja zgradba v ZDA in tretja najvišja na svetu. Indija načrtuje vesoljsko misijo na Mars BANGALORE - Indija za naslednje leto načrtuje vesoljsko misijo na Mars. Iz Indijske organizacije za vesoljsko raziskovanje (ISRO) so sporočili, da bodo proti rdečemu planetu izstrelili orbitalno sodno, ki bo krožila okrog Marsa in preučevala njegovo atmosfero in geologijo.Misija bi predstavljala pomemben korak za indijski vesoljski program, pri katerem za leto 2016 napovedujejo prvo indijsko vesoljsko misijo s posadko. »Z misijo na Mars bomo začeli, ko jo bo odobril indijski urad za znanost in določil termin za prihodnje leto,« je dejal direktor ISRO Deviprasad Karnik. Orbitalno sondo bo nosila 320 ton težka raketa, ki jo bodo izstrelili z izstreliš-ča v mestu Sriharikota. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi misija stala med 70 in 90 milijonov ameriških dolarjev. Indija je svoj vesoljski program začela že leta 1963 ter razvija lastne satelite in rakete, da bi zmanjšala svojo odvisnost od tujih vesoljskih agencij. Septembra 2009 je indijski satelit Chandrayaan-1 odkril vodo na Luni, kar je povečalo ugled Indije med vesoljsko bolj uveljavljenih državami. Vendar je vesoljski program utrpel hud udarec, ko je decembra 2010 raketa s satelitom eksplodirala in nato strmoglavila v Bengalski zaliv. (STA)