POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN
DELAVSKA
  .  m	   t7Uitl	iTDirD	A	HT	»H
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečna Din 10.—. r inozemstvu mesečno Din /3.—% — Uredništvo in upravam Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podruinice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. —	RokopiM
se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemalo. — MaU oglasi trgov, značaja	vsaka	beseda	Din__1_»
audi oglasi. U shUUo v socialne namerne delavstvu In namsUencem.
Štev. 78 t Maribor, torek, dne 11. julija 1939	»	Leto	XIV
Teorija o življersskem prostoru ni nova
Vse imperialistične države so vodile politiko po teoriji o življenjskem prostoru.
Vedno pogosteje čujemo klic po življenjskem prostoru. V sedanji dobi ga je izprva navajala Nemčija, sedaj pa že tudi Poljska, Madžarska in Romunija. Kaj je to življenjski prostor in kakšen smisel ima v zunanji politiki? Ali je ta klic sploh nov?
Kaj je to »življenjski prostor«? — Kaj hoče in kdo ima pravico zahtevati »življenjski prostor«? Ali je nemški »Le-bensraum« v prejšnji državi sami ali pa v današnji veliki državi?
Po nemški koncepciji (načrtnem mišljenju) je »življenjski prostor« velike države oblast, ki se geopolitično izpolnjuje z državo, to se pravi, dopolnjuje se z njo gospodarsko, politično, vojaško in prometno.
Tako zoblikovana in postavljena teorija »Lebensraum« ima to-le posledico: da se »življenjski prostor« povečava v zvezi z osvajanjem, novih oblasti. Pred priključitvijo Avstrije je veljal ta klic za njeno področje. Potem pa je poželel Sudete, Češko in Moravsko.
Vsaka osvojena oblast pa zbuja potrebo po novem življenjskem prostoru in s tem se ta prostor povečava na doslej še ne obsežene zahteve.
Tako nastaja pravi »perpetuum mo-bile«, ki ga Angleži dobro pojmujejo, ko pravijo, da je Nemcem samo do formule.
Kdo ima po nemški koncepciji pravico. da zahteva življenjski prostor? Ali morda vsi narodi? Ali na primer Poljska sme zahtevati življenjski prostor po direktivah nemške geopolitike, ki bi predvsem obsezal vzhodno Prusijo, ki geopolitično (zemljepisno) pripada Poljski, ker se nahaja ob ustju Visle in v območju poljskega morja. Ali ima n. pr. Poljska pravico, da zahteva Opolsko Šlezijo, ki*ne spada le etnografsko (po narodnosti) Poljski, ampak je tudi geopolitično del poljske Gorenje Šlezije? Ne.
Nemška teorija zanika tako pojmovanje pravice do življenjskega prostora onim državam, ki nimajo značaja imperija (velesile).
Nemci tudi stalno pojasnjujejo Angliji: Mi se ne maramo vmešavati v vaš življenjski prostor, toda mi zahtevamo, da tudi vi priznate naš življenjski prostor. Vi ste ustvarili imperij v daljnjih prekomorskih krajih, mi hočemo ustvariti imperij v Srednji in vzhodni Evropi.
V nacionalsocialistični bibliji »Mein Kampf«, katere program kljub vsemu Nemčija realizira, čitamo: »Mi nacionalni socialisti moramo odločno zahtevati uresničenje naših zunanjepolitičnih ciljev, to je, osiguranje zemlje in tal, ki nemškemu narodu na tem svetu pripadajo.
Nadaljujoč Bismarckovo politiko, ki se je nezaupljivo zadržala proti koloni-jalni razširitvi rajha, avtor »Mein Kampfa«, ki se smatra za naslednika Bismarckovega dela, jasno in odločno zametava (toncepcijo kolonijalnih osvajanj ter zahteva razširjenje »dežele in tal v Evropi, in sicer na zvhodu.«
(Wir stoppen den ewigen Germanen-zug nach den Siiden und Westen Euro-Pas und weisen den Blick nach dem Land im. Osten. Wir schliessen endlich ^b die Kolonial- und Handelspolitik der vorkriegszeit und gehen iiber zur Bo-denDolifik der Zunkunft.)
Kljub temu pa Nemčija kaže neke ko-‘onijalne zahteve, in te imajo značaj ^dula v mednarodni igri, ne da bi bil m njih namen. Nemci smatrajo za svoj življenjski prostor ne svoje nekdanje
Gdanslt
m pogajanja
sR
I I
USIJO
Francoski levičarski listi v Parizu napadajo francosko in angleško vlado, da pripravljata glede Gdanska novo Monakovo. Po vesteh teh listov naj se Gdansk priključi Nemčiji, Poljska naj si pa zagotovi svoboden prehod do morja (koridor). Senat v Gdansku naj to sam, sklene. Angleški in francoski poslanik sta zatrjevala te dni poljski vladi v Varšavi, da zaradi Gdanska vendar ne moreta obe sili izzvati vojne in Poljske v tem sporu sploh ne moreta braniti.
Gdansk rešujejo
Poljska vlada je poslala glede Gdanska posebno spomenico lordu Halifaxu, v kateri zahteva, da mora 1. Gdansk ostali samostojen, 2. v poljskem carinskem področju, 3. Poljaki morajo uživati v Gdansku enakopravnost in 4. nemška večina ima v Gdansku kulturno in narodno svobodo, istotako poljska manjšina.
Londonski tisk je uverjen, da je Hitler prepričan o nevarnosti. Pričakuje pa obenem pogajanja in postavlja Gdansk trenutno bolj v ozadje.
Nova, četrta ponudba Moskvi
Po vsej verjetnosti ima Gdansk in pa | važnejšo vlogo. Anglija in Francija no-države, ki Rusijo nočejo priznati, naj-, četa prevzemati širših obveznosti za
Ustanovitelj in predsednik JRZ — izključen iz lastne stranke
Avala javlja: Dne 9. julija se je sestal glavni odbor JRZ. Sejo je vodil dr. Korošec, ki je prvi podpredsednik. Poročal je predsednik vlade, ki je pojasnil dogodke zadnjih mesecev. Navedel je, da niti širši, niti ožji glavni odbor nista imela seje od 19. VIII., dasi je večinna članov teh odborov ponovno zahtevala sklicanje sej. Ker je en podpredsednik umrl (dr. Spaho), drugi pa je bil bolan, je on, Cvetkovič, sklical sejo. Glavni odbor je izvajanjem ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča pritrdil, sprejel vse predloge soglasno in ga na-
zadnje izvolil za predsednika stranke, Prvi podpredsednik ostane dr. Korošec, drugi podpredsfednik pa je postal namesto umrlega dr. Spahe, dr. Džafer Kulenovič.
Obenem je glavni odbor izključil iz stranke: dr. Milana Stojadinovija, Djuro Jankoviča, Ugrina Joksimoviča, Dušana Letico, dr. Nikolaja Novakoviča, Svetozarja Stankoviča, Svetlika Stankoviča, Dobrivoja Stoševiča in Dušana Trisko-viča. Glavni odbor je obsodil dr. Stoja-dinoviča, ki je hotel razcepiti stranko.
Nova konferenca — o Tijencinu
Angležem se ne mudi.
Tijencinsko vprašanje, oz. vprašanje blokade inozemskih koncesij v kitajskih pristaniških mestih po Japoncih, je nekaj časa izgledalo tako grozeče, da se je mislilo, zdaj pa zdaj utegne izbruhniti vojna. Ako bi bila Anglija ravnala prav tako hitro, kot so ravnali japonski generali, bi do vojne najbrž tudi že prišlo, toda angleška vlada si da čas tudi na Kitajskem. Zadovoljila se je z demonstracijami in solidarnostno izjavo Zedinjenih držav (ki imajo na Tihem oceanu same 1,240.000 ton vojnih ladij, napram 860.000 tonam japonskih), s če-
mer je vzbudila pri japonski vladi primeren učinek. Japonska vlada je pristala na konferenco in sedaj so tudi to vprašanje Tijencina položili na dolgo klop. Izgleda, da Anglija računa na gospodarsko izčrpanje svojih nasprotnikov. Kajti, ako imajo Zedinjene države že sedaj 60 odst. vsega zlata v svojih blagajnah, potem človek lahko izračuna, koliko ga imajo še nasprotniki Anglije in kdaj bo šel še ta preostanek preko luže za nakup surovin, ki jih te države morajo imeti.
afriške kolonije, nego oblasti v srednji in vzhodni Evropi, ki so vojaško geo-grafično (kakor pravi Hitler) v zvezi z Nemčijo. V teh oblastih žele Nemci dobiti protektorat, zemljo za naseljevanje in surovine.
Ali politika življenjskega prostora razlagana po nemškem imperializmu predstavlja nacionalno -socialistično politiko? To je politika čisto protinacio-nalistična in imperialistična, ona ne zahteva narodno in čisto rasno (plemensko) državo, marveč hoče ustvariti velik nadnarodni imperij.
Ali je politika »življenjskega prostora« v nasprotju s politiko avtarkije (samo-preskrbe)? Ne. Ona jo odlično izpopolnjuje, ker je življenjski prostor potreben samo avtarkijskim državam (t. j. državam, ki hočejo vse kar potrebujejo pridelati doma).
Pacifistične države, ki sodelujejo z 'sem svetom, ne potrebujejo posebnega »življenjskega prostora«. — One svoje življenjske potrebščine, surovine in vse,
kar jim primanjkuje, prejemajo od dru-jgih držav v zameno. Toda države, ki se zapirajo in izolirajo iz mednarodnega so-I delovanja in ki žele vse same producirati v taki količini, ki je primerna njihovi potrebi, pa morajo zahtevati priključitev oblasti svojega gospodarstva »zemljo in tla« drugih narodov in to čim več. Odtod tudi izvira tista dinamika nacionalnega socializma.
Avtarkija in veliko — prostorno gospodarstvo se odlično izpopolnjujeta.
Teorija nemškega »Lebensrauma« znači teorijo, ki je po potrebi prikrojena na službo nemški avtarkiji (gospodarski samozadovoljitvi). Življenjski prostor demokratičnega naroda, ki želi mirno sodelovanje s celim svetom, je samo v okviru, lastne države, dočim imajo imperialistični narodi svoje življenjske prostore na ozemljih tujih držav in ta življenjski prostor — kakor že danes vedo in morajo vedeti zapadne države — se povečava z vsako novo aneksijo.
Po »Sl. Rj.«
mir.
Zaradi diferenc v pogajanjih z Rusijo, sta Anglija in Francija četrtič stavili svoje predloge, katerih vsebina ni znana, znane tudi niso ruske zahteve, V splošnem je znano le, da se bodo pogajanja vršila sAmo za triparitet. pogodbo po prvotnem načrtu, po katerem sprejmejo te države jamstvene obveze le med seboj, kar sliči nekaki vojni zvezi, dočim ostane varnost drugih držav le subjektivna stvar posamezne zaveznice.
Socializem je kriv, »Slovenec« zopet enkrat udarja na protisocialistične strune. Ne Ko dolgo in bomo lahko čitali, da sta socializem in marksizem kriva sedanjih svetovnih zmed.
Sporazum
med predsednikom vlade in dr. M.ačkom
Grol, ki je razgovarjal z dr. Mačkom v Zagrebu, je poročal voditeljem SDK, UO in JNS z ozirom na sedanji položaj, da uvideva, da utegnejo razgovori med D. Cvetovičem in dr. Mačkom vesti do podpisa sporazuma. Udejstvovanje skupin bo po doseženem sporazumu ob večji politični svobodi mogoče, dočim je sedaj sporazum najvažnejše državno vprašanje.
Mednarodni kongres tekstilnega delavstva
se je vršil te dni v Stokholmu,
Navzočih je bilo 72 delegatov, in sicer iz Anglije, Francije, Belgije, Švice, Nizozemske, Poljske in iz štirih nordijskih držav. Tekstilna stroka je danes ena največjih in je zaraditega kongres pomemben za tekstilno delavstvo in delavsko gibanje sploh.
Kongres se je zaključil 6. julija po tridnevnm posvetovanju.
Kam s poljedelskim delavstvom T
Stroj vedno bolj izpodriva poljedelskega delavca.
Iz Vojvodine poročajo, La je bila letošnja žetev pšenice v tej najbogatejši pokrajini opravljena v treh dneh, med tem ko se je sicer rabilo za žetev po tri tedne.
Tako hitro je bila opravljena žetev radi tega, ker so bogati vojvodinski kmetje nabavili letos okrog 3500 kosil-nih s'trojev, ki opravljajo tudi večino ostalega dela, kot vezanje snopov itd., tako, da vsak tak stroj nadomesti 25 delavcev.
To je velikanski tehnični napredek, ki pa ima svoje nedogledne socialne posledice. Kajti 3500 takih kosilnih strojev nadomesti 85.000 delavcev. V Vojvodini pa je bilo že pred leti najmanj toliko poljedelskih delavcev, ki niso imeli zaposlitve, ali pa k večjemu tu in tam ob žetvi. Gotove uredbe v Vojvodini so v prid poljedelskim delavcem omejevale nabavo strojev, zlasti pa posojanje strojev. Ta omejitev je postala spričo velikih nabav strojev iluzorna in Vojvodina stoji pred velikim socialnim vprašanjem: kam z odvišno delovno silo na kmetih?
Stvar postaja problem in tragika za deset- in desettisoče.
Roosevelt vztrala na ukinitvi prepovedi
izvoza oroiia
in napoveduje uvedbo splošne vojaške dolžnosti v slučaju vojne.
Ameriški senat je, kakor znano, odklonil od Roosevelta zahtevano ukinitev prepovedi izvoza orožja v slučaju vojne.
Roosevelt pa s to odklonitvijo ni zadovoljen, ampak vztraja slej ko prej na stališču, da mora priti do ukinitve nevtralnostnega zakona.
Ob priliki proslave 63 letnice neodvisnosti Zedinjenh držav v Hyde Parku je izjavil novinarjem, da se Zedinjene države trudijo preprečiti svetovno voj-
no, naglasil pa je, da se strinja z zunanjim ministrom ameriške vlade Hullom, ki pravi, da je treba prepoved izvoza orožja v slučaju vojne vsekakor ukiniti. Vesti iz inozemskih glavnih mest pričajo, da bi tako ukinitev zakonite prepovedi o izvozu orožja najbolj pozdravile vse miroljubne države. Nato je Roosevelt še dodal, da bo osredotočil ves svoj napor v tem pravcu, da doseže prej omenjeni cilj, ukinitev zakona o nevtralnosti.
Volitve obratnih zaupnikov v Slovenili se bodo vršile iznova
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je mnenja, da je razveljavljenje izvoljenih obratnih zaupnikov v Sloveniji zakonito. Pooblastilo v finančnem zakonu za 1939-40 se nanaša tudi na volitve obratnih zaupnikov.
V smislu že objavljenega odloka se bode nove volitve obratnih zaupnikov vršile v času od 15. julija do 15. avgusta tega leta.
Organizacije, volilni odbori in zaup-
niki naj se pravočasno preskrbe z volilnim materijalom in potrebnimi informacijami, v kolikor bi jih potrebovali. Strokovna komisija v Ljubljani (poštni predal 280) in centrale organizacij oskrbujejo vse potrebno.
Nove volitve obratnih zaupnikov morajo biti še veličastnejša manifestacija organiziranega delavstva in nameščen-stva.
Za letošnli odkup pšenice bo potrebno 250 milijonov dinarjev
Deloma bo prispeval »Prizad«, deloma državna blagajna.
Kakor znano, je cena naši pšenici določena na 165 dinarjev za 100 kg. To znaša najmanj 75 din nad ceno na svetovnih tržiščih.
Za nakup pšenice potrebuje Prizad, ki je v to pooblaščen, 250 milijonov dinarjev. Pšenico, ki jo bomo izvozili, bomo prodali samo po ceni, ki je na
svetovnem trgu. Ker bo pa kmet prejel za pšenico polno ceno, bo razliko med ceno na svetovnem tržišču in našo domačo ceno moral nekdo plačati. Ta nekdo bo vsekakor država, v kolikor ne bo Prizad pri prodaji pšenice na drobno zaslužil tudi za kritje tiste razlike. Zaenkrat bo država dala Prizadu 250 milijonov dinarjev kredita.
Vojna brez vojne napovedi med Hand2ukujem in zunanjo Mongolijo
Iz obmejnih prask so se razvili hudi boji, ki še vedno trajajo.
Na meji zunanje Mongolije in Mand-žukuja (države, ki stoji pod protektoratom Japoncev se razvijajo boji na 10 milj dolgi črti, v okolici hriba No-manhan, ki leži 160 milj južnozapadno od Hailara. Japonci se trudijo, da bi ta hrib zavzeli, toda mongolske čete se jim upirajo z veliko odločnostjo in s stalnimi, protinapadi.
| stavnik japonskega vojnega brodovja [ opravičil najstarejšemu angleškemu po-' morskemu častniku na Jangceju.
Ob dveletnici japonsko kitajske vojne
so japonska letala obmetavala z bombami Čunking, sedanje kitajsko glavno mesto. Pri tem so z bombami ubila okrog 200 ljudi. Bombe pa so padale tudi v bližini angleških rečnih vojnih ladij na Jangceju, radi česar se je pred-
Kako živijo delavci v Novi Zelandiji ?
V »Parizer Tageszeitung« opisuje nek emigrant življenje v Novi Zelandiji, angleškem dominionu, ki leži južno od Avstralije. Dopisnik pravi, da si lahko tam tudi priprost delavec privošči mnogo »evropejskih« luksuznih predmetov, kakor radio (vsako .mesto ima tam par oddajnih postaj), avto, kopalnico itd. To je delavcem omogočeno predvsem vsled tega, ker je tam zelo razširjeno plačevanje na obroke, toda na čisto drugi in ugodnejši podlagi, kakor v Evropi. Mezde so povprečno visoke, toda tudi tam poznajo zelo mnogo odtegljajev, medi drugim za socialno oskrbo. Vsak Novozelandec dobi namreč od 60. leta naprej državno pokojnino v izmeri okrog din 420.—.
Dtona	in
Sirite naS list I
V svobodne strokovne organizacije se zaganja »Slovenec« ob vsaki priliki in se čudi, zakaj smatramo ene organizacije za svobodne, druge ipa za nesvobodne. Svobodne strokovne organizacije so vse tiste, ki priznavajo načelo razrednega boja in žive iz lastnih sredstev ter neodvisno od katerekoli politične stranke ali delavstvu tujih vplivov. Za take organizacije velja tudi načelo, da imajo v samoupravnih delavskih ustanovah le toliko zastopnikov, kolikor si jih pribore s pomočjo demokratičnega volilnega reda in v podjetjih toliko zaupnikov, kolikor jih lahko dosežejo na podlagi zaupanja, ki ga uživajo med delavstvom., nikdar pa ne s podporo od strani delodajalca i». i 'i.
v» #* »>■.»“ r" f Upamo, da ,bo sedaj »Slovenec« vsaj v grobih obrisih ločil svobodne od nesvobodnih strokovnih organizacij in ne bo več tako neumno spraševal, katere organizacije mislimo, ako pišemo o svobodnih strokovnih organizacijah. Nas list sicer ni glasilo svodobnih strokovnih organizacij, lasti si pa pravico, da podpira njih delovanje in jih priporoča, ker smatra, da so delavstvu neobhodno potrebne, ne da bi bile svobodne delavske strokovne organizacije napram našemit listu kakorkoli obvezane.
Izk'jučitve iz komunistične stranke, V listu »Proleter« (Belgija), smo nedavno čitali imena cele vrste jugoslovanskih komunistov, ki so izključeni iz stranke radi nediscipline, trockizma in raznih drugih zadevščin. Med izključenimi se nahaja nekdanji prvak tega gibanja v Jugoslaviji prof. dr. S. Markovič in neki V. ; v S.ju It '1 < -i »••«*’ fc*-*	Kdo bi
te in pedobne stvari mogel razumeti?
Vpokoien je bil te dni glavni ravnatelj poštne hranilnice r Beogradu dr. Milorad Nedelj-kovič. Namesto njega je bil imenovan glavni tajnik zveze denarnih zavodov v Zagrebu dr. Milenko Markovič.
Finančni minister je odpotoval v inozemstvo. Ministra Djuričiča bo ta čas nadomestoval trgovinski minister Jevrem Tomič.
Sovjetska vlada za poplavljence v Bolgariji. Deževje v Bolgariji je pred par tedni povzročilo poplave, ki so težko prizadele velike dele dežele. Sofijski listi poročajo, da ie sovjetska vlada darovala za najtežje prizadete poplavljence 100.000 levov.
Kdo je bil v Nemčiji proti podpisu versajske mirovne pogodbe? Ker se zadnje čase večkrat piše o versajski mirovni pogodbi in o tem, kdo je bil za to pogodbo in kdo proti, je treba ugotoviti, da je tedanja nemška vlada z ministrskim predsednikom Scheidemannom, v kateri so .bili socialni demokratje, demokratje in med njimi trije Judje, odstopila, ker se ni strinjala s sklepom narodne skupščine, da naj se versajska mirovna pogodba podpiše.
Nemški generalštabni častnik si ogleduje angleško ermado. Londonski časopisi so objavili vest, da je podpolkovnik grof Gerhard Sch,we-rin, dodeljen angleškemu odseku nemškega generalnega štaba, te dni prisostvoval vojaškemu poduku nekega oddelka angleške suhozemske vojske v Londonu. Izgleda, da Anglija razkazuje svojo vojaško moč, v domnevi, da bi tudi to lahko služilo —- miru.
Na kaj vse pridejo Angleži. Državni podtajnik v angleški vladi je sporočil v parlamentu, da bo zunanji minister Halifax predlagal nemški vladi, da obe državi vsak dan za nekaj
časa zamenjata svoje oddaje v radio na ta način, da bo nemška vlada oddajala svoja poročila in propagando na angleških oddajnih postajah, angleška vlada pa na nemških oddajnih postajah. Kako bodo sprejeli ta predlog v Berlinu, še ni znano.
600.000 brezposelnih je v enem letu zopet dobilo delo v Angliji, odkar se je pričela tekma v .oboroževanju. Kaj se bo zgodilo v Evropi, kadar se 'bo oboroževanje nehalo?
Velika vojaška parada v Parizu se bo vršila na narodni praznik dne 14. julija. Anglija bo poslala na to proslavo 52 letal, s katerimi bo upravljalo 240 častnikov in vojakov ter se bodo ob tej priliki vršile velike tekme vojaških letal.
Profesorski kongres se je vršil od 6. do 8. avgusta v Sarajevu.
Učitelji meščanskih šol pa s,o imeli 18. občni zbor svojega društva v Nišu.
Bata namerava graditi v Bosni tri tovarne. V Gredicah pri Brčkem tovarno za tekstilne proizvode, kjer bi bilo zaposlenih 4 do 5 tisoč delavcev, v Dobrinjru tovarno usnja, v kateri bi bilo zaposlenih 7 do 8 sto delavcev,' tretja tvornica bi izdelovala gumijaste predmete, letno 255.000 zunanjih plaščev za ko.esa in 760.000 notranjih zračnih cevi za kolesa ter 24,4000 gumijastih plaščev za avtomobilska ( kolesa, 3 milijone balončkov, 750.000 otroških žog, 400.000 gumijastih igrač za otroke in še nedoločeno število protiplinskih mask. Maske iz gumija, ki jih izdeluie Bata, so bolie od doslej rabljenih, ker se dajo očistiti in jih tudi najhujši strupeni plini ne prežro, dočim so maske, ki so sedaj v rabi, občutljive proti gotovi vrsti plinov.
Vincenci je ve družbo so razpustili v bivši Avstriji. Nacistične oblasti so zapečatile 74 krajevnih organizacij in (premoženje izročile društvu za ljudski dobrobit.
Za ogleduhi stika pariška policija, ki je v par dneh napravila 300 preiskav.
Romunija bo imela slabo žetev pšenice. Deževje, ki je trajalo polne tri tedne v Romuniji, je zelo poslabšalo izglede za letošnjo žetev pšenice. Prvotno sp računali, da jo bo ostalo za izvoz vsaj 2 milijona ton, sedaj pa pravijo, da jo bo komaj 500.000 ton.
Proizvodnja železa v Španiji znaša sedaj 1.5 milijonov ton in jekla 2 milijona ton.
V Sofijo na vsejunaški zlet .ie cdšel minister za telesno vzgojo Cejovic.
Pogajanja v Moskvi bodo trajala še najmanj teden dni.
Zgube Japoncev na Kitajskem niso nič manjše kot izgube Kitajcev.
Iz ČeSke
Veličastne Husove proslave v Pragi
Desettisoči na »Staromestnem rinku«,
»Narodni Prače« poroča: »Husove proslave so ipotekle povsod mirno. Bilo jih je sicer ma-nje, kot v preteklih letih, toda radi tega je bila udeležba parkrat večja, čeprav jih to pot niso prirejale občine in prosvetni zbori, kot doslej, ampak večinoma samo ,obe češlki cerkvi.
Najmočnejša proslava je bila v Pragi, na Staromestnem trgu, kamor so prihalaje od srede jutra ogromne množice onih, ki so se hoteli ipokloniti spominu Husa, kojega spomenik je bil obložen z neobičajno velikim številom vencev, šopkov in cvetlic. V sredo zvečer se je zbralo na pobudo češkoslovaške cerkvi zopet več desettisoč Pražanov h kratki pobožnosti, čeprav ta slavnost ni bila posebej razglašena. — Ob teh slavnostnih trenutkih je bil Husov spomenik razsvetljen z reflektorji; samo za trenutek se je skril v senco — husitskih praporov.
Pros'a.va, katere se je udeležilo prebivalstvo brez razlike verske pripadnosti, je bila kratka, toda prisrčna.
Pri petju narodne himne »Kde domov muj« je ostalo malokateremu oko suho . . ,«
Nordhofi In J. N. Hallj
78
HURIKAN
PETNAJSTO POGLAVJE.
Ti štirje ljudje — trije odrasli in en otrok —-•so bili s spomini na skupno prestano trpljenje mogoče trdite je povezani drug z drugim, kot pa, ako bi bili v krvnem sorodstvu.
Bili so tako sami na Motu Ateji, kot da bi bili edina človeška bitja, ki so še ostala na tem svetu. O tem, da so bili edini preživeli z Manukure niso dvomili niti najmanj. 2e takrat, ko je odplavilo njihovo drevo so domnevali, da so edini, ki so še ostali živi. Edina možnost, s katero so še računali je bila, da so se nekateri, ki so se zatekli na Motu Tongo, rešili, toda na podlagi lastnih skušenj so smatrali za nespametno, da bi jemali to za resno.
Gospa de Laage si je polagoma opomogla. V početku je bila tako izmučena in tako omotična, da se je samo zmedbno spominjala tega, kar se je bilo dogodilo.
Spominjala se je trenutka, ko so vailovi izpod-jedli poslednje korenine, s katerimi je bilo drevo priraščeno v tla, vse ostalo pa, kar se je bilo pozneje dogodilo ji je skoro docela zginilo iz spomina. Počasi, skoro proti njeni volji so ji vstajali tudii drugi spomini: na drevo, ki je plavalo daleč od kopnega na morju, — na Maramo, ki je kot nekje iz daljave klicala njeno ime —- na Terangijev zabuhli obraz in s krvjo podplute oči, ko je gledal na njo z veje, katere se je oklepal.
Ko se je čutila že nekoliko bolj pri moči, ji je Marama na kratko pripovedovala kje so se nahajali in kako so dosegli obrežje. Marama in Terangi sta tako nežno skrbela za njo, da je bila gospa de Laage globoko ganjena. Zavedala se je, kaj je imela zahvaliti tema dvema, udanima, junaškima človekoma — nič manj kot svoje življenje.
Mirno morje, modro nebo nad njim, sončna vročina, ki jo je nekoliko omilila prijetna lahna sapica od jugovzhoda, vse to je bilo v ostrem nasprotju z opustošenjem okrog njih. Od mnogo tisoč palm, ki so rasle na otoku jih je ostalo kakih-dvesto ali tristo, vse ostale je izruval hurikan. Skladišče, malo zidano poslopje, je ostalo ohranjeno. Streho je pač odneslo in morje, ki je vdrlo skozi polomljena vrata v notranjost je naplavilo mnogo peska, toda Terangi je uspel, da je večino orodja in zaloge zopet izkopal. Zaposlen z dfelom, si je odganjal težke misli, in razen tega je bila pri njem Tita, ki je ob vsakem novem odkritju od vzhičenja vriskala. Malo po malo sta privlekla na dan najraznovrstnejše koristne stvari: dva zaboja polna konservnega mesa, škatljo z dvajset funti prepečenca, sekire, nože. železo za izdelavo ribiških sakov, da celo zaboj starih oblek, ki je pripadal poglavarju.
S pekočo žalostjo v očeh je jemal Terangi posamezne kose oblek iz zaboja: nošene srajce iz bombaža, obleke, ki so bile last Mate... S Tito sta posušila te predmete na soncu, nakar jih je Terangi zanesel pod zaklon, kjer je ležala gospa de Laage na pesku.
Bilo je opoldne tretjega dne, ko je Terangi pri-
šel po ta zavoj oblek. Ko so pojužinali konservno meso, h kateremu so prigriznili nekoliko prepečenca in pojedli nekaj mladih kokosovih orehov, se je s Tito podal na delo, da bi popravil kanu. Tita je tekala pred svojim očetom; njena raztrgana obleka in njeni črni lasje so opletali okoli nje v vetru. Gospej de Laage se je storilo milo pri srcu, ko je gledala za to malo postavo. Koliko otrok z Manukure je še ostalo pri življenju?... najbrž nobeden razen Tite. Skoro ni bilo mogoče misliti, da bi bili še tudi drugi preživeli katastrofo.
Marama, ki je klečala v bližini, je pričela iskati v svežnju med obleko: njena obleka se je v viharju spremenila v cunje. Razgrnila je neko obleko, ki sta jo obe takoj spoznali; bila je last njene matere. Obe ženi sta se, sledeč nekemu notranjemu občutku, približali druga drugi. V očeh gospe de Laage so zaigrale solze, četudi sc je junaško premagovala, da bi jih zadržala. Naenkrat je Zakrila Marama svoj obraz z rokama in pričela divje in bridko jokati: končno si je utrla pot bolečina, ki jo je tako dolgo Zadrževala. Z db smrti ranjenim srcem in objokanega obraza je gospa de Laage objela mlado ženo-Marama pa se je je oprijela, kot da je ne bi hotela nikdar več spustiti.
Dolgo časa sta stali tako, objemajoč drug3 drugo, potem pa je mlada žena dvignila glavo. »1," rara — končamo je«, je rekla z zamolklim glasorm »Mrtvi so — vsi so mrtvi. Naše solze jih ne bod priklicale nazaj v življenje.«	_
(Dalje prihodnjič)
KRANJ
Zanimiva odkritja o skrivnostnih učinkih sladoleda. Neki Pavel Slapar piše v 7. številki »Kranjskega zvona« »O vsakdanjih, a grobih vzgojnih napakah« in pravi, kako kvarno vpliva na otroka, ako starši ustrežejo njegovemu poželjenju. Vendar pa ta problem načenja polovičarsko že radi tega, ker govori samo o poželenju otrok po slaščicah. Izmed' slaščic si- je vzel za tarčo sladoled, katerega pravi, da že liže vsak četrti. Med »lizuni« sladoleda vidi »majhne, velike, polinteligente, preproste delavce in počesane komije«. Član-kar vidi prav v sladoledu kvaren učinek na narod v materijalnem, še bolj pa v moralnem oziru. Ne bomo ugovarjali, da sladoled škoduje želodcu, zlasti, če se ga uživa preveč. Ne moremo se pa strinjati' s tem, ko člankar vidi v kupovanju sladoledal veliko zapravljanje denarja. Za delavca naj pomeni za en dinar sladoleda luksus, ki 4>i si ga ne smel privoščiti? Izgleda1 tako, da mora biti delavec v svoji potrošnji čimbolj skromen, ker po tem se regulira na trgu cena delovni sili, kajti o nepotrebni potrošnji imovitejših slojev se v tem časopisju nikdar ne piše. Protislovje pa je v tem, da današnja kriza v svetovnem gospodarstvu nastaja radii tega, ker ■je konsum manjši od produkcije, vsled tega po ipravi logiki nastaja brezposelnost. Protislovje je tudi to, da se na eni strani uvaja vedno nova racionalizacija in priganjaški sistem, na drugi strani pa naj bi se vračali doma k staremu primitivnemu delu, menda zato, da bi ne imeli časa za izobrazbo. Vse te probleme -obravnava člankar samo z enega vidika. In končno, ali naj otroku ne kupimo slaščic samo radi tega, da ne ustrežemo njegovemu poželenju?! Kar se tiče posledic v moralnem oziru pa prihaja člankar do zanimivih ugotovitev. Dobesedno pravi: »Sladko-snednost je del čutnosti. Nebrzdana sladkosnednost je nebrzdana čutnost; premagovana sladkosnednost je premagovana čutnost. — Otrok, ki se ni naučil sladkosnednosti premagovati, ne bo znal pozneje krotiti svoje čutnosti! V začetku poželi sladoled in bonbone, pozneje bo poželel cigarete ali alkoholne pijače;'še pozneje bo- poželel ali neizmerno, ali pa nedovoljeno uživanje spolnih naslad.« — Sladkosnednost rodi po teh ugotovitvah res hude »skušnjave«, ki vodijo prav v večno pogubljenje ... Ako pa te posledice izvirajo iz same ugoditve poželenju, ipotem se to ne da tako enostavno odpraviti, kajti, otrok si na primer poželi tudi kruha, kadar je lačen, mleka, kadar je žejen, toplote, kadar mu je mraz, počitka, kadar je truden itd., itd. Torej je pojm o poželenju zelo širok, tako za otroke kakor za odrasle. Vse delo se vrši Iz n.ekega poželenja; čeprav je to poželenje večkrat v bistvu zelo nasprotujoče, kajti, nekdo, ki delo da izvršiti, ima poželenje recimo po večji udobnosti, drugi pa, ki to delo vrši, ima poželenje po zaslužku. Jedro vsega tega članka naj bi bilo, da mi otroke vzgajamo vi tem, kakšno poželenje je za nje škodljivo, na drugi strani pa kaj sf smejo poželeti in če treba doseči tudi z bojem, da si ustvarijo človeka vredno življenje. Enostavno se odrekati vsakemu poželenju ter priporočati skromnost pa da misliti, da bo nekdo od te skromnosti vendarle bogatel... Da pa se pri učenju delavskih otrok člankarju krha idealizem, to- pa prav dobro pokaže s svojo prakso, vsled česar je nepotrebno, da to še posebej povdarja. Njegova razlaga, kakšni so delavski otroci, je prav zanimiva in predvsem bo držalo to, »da so skoro vsi z nedovršenimi razredi, obtičali nekje na sredi«. — Pred letom smo poročali, kako je neki otrok streljal z vrta s flo-bertovko ter zadel mimoidočega delavca ravno v glavo. Takrat se v tern sorodnem časopisu ni pisalo o slabi vzgoji otrok. Nasprotno se je na naše poročilo odgovarjalo brez vsakega komentarja, češ, da cela zadeva ni tako huda. Koncem koncev tudi mi razumemo, da iz }ega zrelišča ni tako hudo, ako se ustreže poželenju otroka po flobertovki, motornem kolesu itd., kakor pa otroku, ki si poželi za en dinar sladoleda.
Pred volitvami obratnih zaupnikov! Da smo pred volitvami obratnih zaupnikov, to opazimo tudi iz pisave »Gorenjca«, ki je smatral za potrebno, da pod »Delavski obzornik« postava masten naslov: »Laži-demokracija marksističnega voditelja« in stvar zabeli z neko »marksistko« iz »Jugobrune«, ki se mora za» govarjati, ker ni več ločila parskega fonda od svtojega imetja, v čemer je poročilo točno. Pomanjkljivo je to poročilo samo v toliko, ker dntične »marksistke«, ki že dolgo ni več članica kitke organizacije URSSA, ne navaja imenoma. Menda pardonira to »marksistko« radi njenih ožjih sorodnikov, ki se vidno udejstvujejo v pokretih pod’ »Gorenjčevim« pokroviteljstvom. »Gorenjec« iz tega stališča za svojo informativnost res zasluži pohvalo, vendar v tej dalekosežni informativnosti zapostavlja objavljanje vesti, ki se gode bližje njega. — Sprememba vodilne osebe v kakem trgovskem podjetju je tudi omembe vredna, zlasti', če se pokaže, da se, posledice^ »likvidirajo« na obojestransko zadovoljiv način.
ZABUKOVCA
Iskreno soža'je izrekamo starišem umrle hčerke, vrle sodružice Zore Zuipanceve.
Rodbina Fischerjeva, Eisden, Belgija.
^Delavska Politika" ne do&u/a na&eniU suAuencii, ctfrfa pa-
LJUBLJANA
Ljubljanski OUZD bodo nadzidali za eno nadstropje, tak sklep je sprejela seja osrednjega ravnateljstva SUZOR-ja. S tem bo končno izveden načrt, kakor je bil prvotno zamišljen, pa prekrižan, ker se je tedaj smatralo,
da ne gre, da bi se toliko denarja zazidalo v Ljubljani. Sedaj po tolikih letih ta nadzidava ne bo prišla nič cenejše, če ne bo še dražja in razen tega bo s tem v zvezi sto drugih ne-prilik.
MARIBOR
Občni zbor Podpornega društva železniških delavcev
se je vršil v navzočnosti 91 skupinskih delegatov
V nedeljo, dne 9. julija se je vršil v dvora-
ni »Sokolskega doma« nekdanja »Unis.ksa dvorana«) občni zbor največje železničarske humanitarne organizacije* Podpornega društva železniških delavcev in> uslužbencLv;«k katerega se je udeležilo 91 delegatov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Občni zbor je vodli predsednik društva Lorger Simon. Že pred občnim zborom je bilo predloženo vsemu članstvu tiskano letno poročilo, katero so posamezni člani odbora samo še nekoliko dopolnili. G. P š e.n i č n i k j . 1 Anton je podal tajniškoo poročilo, g. VVurzin-ger Ivan pa blagajniško. Razrešnico odboru je predlagal v 'imenu nadzorstva F r a n g e š Ivan.
Društvo je štelo ob koncu 1. 1937 12.510 članov, umrlo jih je v 1. 1938 154 črtanih jč
pribitek po din 1.50, za ostali dve kategoriji članov pa bo ostal prispevek isti kot doslej.
Nadalje je referiral tov. Menih o potrebi zvišanja najemnin v društvenih hišah za din 10 oz. 50, kakor je pač hiša in stanovanje, ter je občni zbor ta predlog osvojil.
V svrho spopolnitve pravil so bile sprejete nekatere spremembe oz. dodatki.
Društvo je nadalje sklenilo povišati plačo dvema nameščencema.
Odklonjena je bila predlagana sprememba, bi se naj občni zbor društva vršil samo vsaka -tri leta. Občni zbor se bo vršil vgako leto kot doslej, le odbor se bo volil vsako tretje leto, kakor je to že v novih pravilih predvideno.
Za volitev novega odbora so bile predlože-
bilo 154, na novo pristoplio jih jče 1.023, tako ne tr* list? in sicer: lista Lorgerja Simona, li-da se je število članstva ob koncu poslovnega sta Meniha Alojza m lista Ogriseka Adolta
leta 1938 pomnožilo na 12. 715
Od celokupnega članstva je 10.370 zavarovanih za posmrtnino v znesku din 8000, 1602 člana pa po din 3200, preostanek članstva plačuje nižje prispevke in ima seveda tudi temu primerno nižje terjatve naipraj.n društvu v1 slučaju smrti.
Ob sklepu poslovnega leta je imelo društvo to-le premoženje: 5,94 milijonov dinarjev naložb v raznih denarnih zavodih, razen tega pa še 7 hiš, čijih bilančna vrednost znaša 4,31 milijonov dinarjev. Premoženje društva se je v 1. 1938 pomnožilo za 906.624 dinarjev.
Na članarini je prejelo društvo v poslovnem letu 1,7 milijonov dinarjev, na najemnini 355 tisoč dinarjev, izplačalo pa je na odpravninah in posmrtninah din 968.940.
Društvena uprava je že lansko leto izdelala nova pravila, ki so bila med letom potrjena, tako, da se je občni zbor vršil po novih pravilih, ki jamčijo članstvu vpliv in nadzorstvo v društvu potom v tajnih in proporcijo-nalnih volitvah izvoljenih delegatov. Volitve so se vršile po skupinah in so bile zaključene že koncem aprila.
Z novo uredbo o humanitarnih organizacijah je moralo tudi Podporno društvo preurediti svoje poslovanje in vpeljati neke vrste_ sistem kapitalnega kritja, t. j. v svrho zajam-čenja v pravilih oz. pravilniku predvidenih podpor mora imeti društvo zbrane dovolj velike rezerve. Zavarovalni tehnik, ki je proučil finančno stanje društva je našel, da je varnost za izplačila obveznosti naprarn članom podana, ako se nekoliko zviša članski prispevek. Občni zbor /je na podlagi tega sklenil, da se poviša prispevek za 4 kategorije društvenih članov za din 1.50, takq, da bo član, ki je doslej plačeval mesečno din 12,50, oz. din 4, 5 in 7, doplačal od obč, zbora sklenjeni
Za listo Lorgerja ie bilo oddanih 70 glasov, za listo Meniha 16 glasov in za listo Ogriseka 4
glasovi, dočim je bil en glas neveljaven.
Vsled tega je bilo izvoljenih na Lorgerjeti listi 12 in na Menihovi1 2 člana upravnega od-bdra in isto število namestnikov. Izvoljeni so: Lorger Simon, Ternovšek Ivan,'Krajnik Ivan, VVurcinger Ivan, Marčič Konrad, Frangeš Henrik, Zagernik Ivan, Majer Ivan, Pavličič Franc, Kragl Anton, Natek Josip, Plevanč Franc, Menih Alojz, Ropret Jakob: namestniki članov upravnega odbora pa so: Budin Ludo-vik, Gretnik Stanko, Krištofič Anton, Jurišič Anton, Pregl Alojz, Valenti Mihat. Jevšnikar Franc, Bibič Martin, Dorner Ivan, Čolnik Srečko, P in ter Alojz, Grgič Ivan, Obersnel Dolfe in Šušteršič Leopold V smislu pravil pa pripada predsednik prvi najmočnejši listi, drugi listi pa podpredsednik, tako, da je ostal predsednik Lorger Simon, podpredsednik pa Menih Alojz.
Pri volitvah nadzornega odbora so bite zopet vložene tri liste. Glasovalo je 89 delegatov in sicer: za listo Reberška Karla 69, za listo Para Ivana 15 in za listo Stanovnika 3, ena glasovnica pa je bila prazna. Izvoljeni so bili samo kandidati z liste Reberška Karla in sicer: Reberšek Karel, Lapajne Drago, Dol-cher Alfonz (Celje): namestniki pa: VVeingerl Avgust, Blas.nik Mirko in Golob Alojz.
Občni zbor je potekel v redu. Med delegati je bilo precej novih obrazov in se je razvila zelo živahna debata, ki pa je bila stvarna. Ob koncu občnega zbora je predsednik Lorger ponovno naglasil potrebo složnega dete-vanja v tej za železničarje izredno pomembni humanitarni ustanovi in to ne glede na cepljenje glasov pri volitvi novega upravnega odbora.
Tudi higiiena. V Mariboru je par javnih stranišč, izmed katerih pa je le eno, pred frančiškansko cerkvijo, ki je higijenično urejeno, ostala pa se nahajajo v takem stanju, da je človeka strah vstopiti. Tako stranišče je tudi na Vodnikovem trgu, kjer je sedaj živilski trg. Prijatelj našega lista nam poroča: V soboto, dne 8. t. m. sem bil primoran pogledati v ta skrit prostor. Kljub temu, da vzduh vrže človeka skoro naizaj, sem le korajžno stopil naprej za tiste iplanke. Svojim očem nisem mogel verjeti, kar sem zagledal tamkaj. Prislonjene k stenam so stale v tem ozkem prostoru razložene tržne stojnice, koze in deske, na katerih so se pasli celi roji muh. Zgrozil sem se nad tem pogledom. Ako bi mi kdo kaj takega pripovedoval ne bi mogel verjeti. Kje je tu higijena .:>••••	*	-»>
Socialne posledice ukinitve izdelovanja tablet za šumečo limonado, Zadnjič smo poročali, da so bile tovarne, ki so izdelovale tablet® za šumečo limonado, prisiljene ustaviti fabrikacijo tega proizvoda, ker ne smejo več uporabljati saharina, z uporabo sladkorja se pa tega proizvoda ne da fabricirati. S tem so prizadete tovarne, posredno pa tudi delavstvo. Kakor izvemo, ie bite pri proizvodnji tablet za šumečo limonado v eni sami tovarni (»Unio« v Mariboru) zaposlenih okoli 30 do 40 dela.vk, ki so na ta način izgubile svoj zaslužek. Iz tega ie razvidno, da ima od prepovedi uporabe saharina škodo država, če ne drugače pa vsaj na davkih, ki jih plačuje tovarna in delavstvo, razen tega pa se povečava brezposelnost. Z ozirom na vse to bi gotovo kazalo, da se prepoved glede uporabljanja saharina v takem primeru ukine. Taka prepoved hi bila razumljiva samo tedaj, ako bi mogla država računati s tem, da se bo labrikacija predmeta nadaljevala z uporabo sladkorja, na ukinitvi produkcije pa država gotovo ni in ne more biti zainteresirana.
cev. Na mariborskem trgu se je pojavilo blago za obleke s primesjo umetne volne. Kakor se nam zatrjuje, se to blago prodaja, ne da bi se kupce posebej na to opozorilo. V interesu kupcev bo, ako se bo s strani oblasti zahtevalo, da se blago, v katerem je primes umetne volne primerno označi.
Mariborski mestni muzej ostane do nadalj-nega zaprt radi popravil.
Pomanjkanje domačih krojaških pomočnikov. Iz vrst krojaških mojstrov čujemo, da je v našem mestu zelo malo vajeniškega naraščaja in se že tudi občuti pomanjkanje domačih pomočnikov’. To pomanjkanje domačih pomočnikov je posledica omejitve sprejemanja vajencev, ki je bila svoj čas predvidena z okvirno uredbo velikega župana. Namesto' domačih pomočnikov prihajajo sedaj pomočniki od drugod, iz Ljubljane in Zagreba, kjer se jih seveda ne manjka. Tudi okoliški mojstri imajo dovolj vajeniškega naraščaja, vendar pa po zatrdilu mojstrov prihajajo kot .pomočniki v mestu v poštev predvsem samo tisti, ki so se v mestih izučili.
Rosenbergov mlin prodan. Industrijec Ro-senberg je prodal svoj mlin v Jezdarski ulici 13 industrijcu Janezu Vindišu iz Ptuja za 1,287.000 dinarjev.
Albanski petrolej. Po italijanski uradnih podatkih znaša produkcija petroleja v Albaniji na mesec 15.000 ton. Upajo pa, da bo mogoče dvigniti produkcijo ha letnih 200.000 ton. kar znaša le 5 odstotkov dejanske potrebe Italije na petroleju v mirnem stanju. *
Prepovedan. Roman umrlega italijanskega' pesnika d’ Annuzia je vatikanska inkvizicijska komisija postavila na indeks, kar znači, da ga noben katoličan pod smrtnim grehom ne sme brati.
HRASTNIK
75-letnico obstoja proslavi »Rudarska godba« v nedeljo, dne 16. julija t. 1. Na' predvečer 15. t. m. ob 6. uri se bo vršil promenadni koncert. Na dan proslave pa je na programu budnica, sprejem sosednjih godb pri jutranjih vlakih, nato slavnostni govor na Veseličnem prostoru pred »Delavskim domom«1. Pri tej priliki se bo odlikovalo tudi nekaj najstarejših godbenikov. Popoldanski program pa bo obsegal slavnostni koncert vseh godb. Nato bo sledila prosta zabava. Na ta svoj praznik delavska godba prav vljudno vabi našo javnost iz Hrastnika, kakor tudi- iz ostalih sosednjih krajev.
»Vzajemnost« I. v Hrastniku si šteje v dolžnost, da se prav iskreno zahvali vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter tako pripomogli, da je proslava 15-letnice obstoja tako sijajno uspela! Družnost! — Odbor.
JESENICE
Tovarniški izleti se spet vršijo po malem. Kakor pa je videti, delavstvo nima mnogo veselja, da bi se jih udeleževalo, ker je uvidelo, da to, kar se ob takih prilikah govori, ni doslej še nikdar postalo kri in meso. Vse pripovedke o delovni skupnosti in tov. družini se razblinijo navadno že drugi v nič in marsikdaj sledi celo .pravo pravcato razočaranje, ker je oni, ki je danes govoril, prihodnji can nadaljeval s šika-nami in priganjanjem sočlanov tovarn, družine in članov delovne skupnosti. Koliko pametnejše bi bilo, če bi se ta denar, ki gre za izlete, dal v obliki povišanih mezd delavstvu ali pa, da bi tovarna prispevala za nakup šolskih potrebščin za otroke tovarniških delavcev, ki že danes trepetajo pred velikimi bremeni, ki jih čakajo začetkom septembra, ne vedoč, katere nove knjige in morda novi zvezki bodo spet predpisani. Šola, ki naj bi pri starših vzbujala vese je — saj se njihovi otroci v njej izobražujejo — povzroča večini strah, ker bo zopet treba šteti nekaj sto dinarjev' za šolske potrebščine in te nihče ne bo vprašal, kje jih boš dobil. Denar, ki se porabi za klobase, golaš, pivo in vino na tovarniških izletih, ki skopni kar mimogrede, bi bil veliko koristnejše in trajnejše porabljen, ako bi ga tovarna porabila v gornje svrhe. Je pa takih koristnih stvari še mnogo in vsaka bi bila 'boljša, kakor minljiva zabava na teh izletih.
TEHARJE
Vidimo, da občina zete gleda na napredek.
Popravila je občinsko hišo. sedaj pa pusti popravljati tudi cerkev sv. Štefana, to je staro župno cerkev, ki je že za časa vojne služila kot — skladišče (vendar pa tega nismo predlagali socialisti). Glede popravila te cerkve smo mnenja, da je odveč, kajti imamo veliko novo župno cerkev in 100 korakov v stran znano podružnično cerkev sv. Ane. Cerkev sv. Štiefana ,bi lahko nadomestili z majhno kapelico, ki bi popolnoma služila svojemu namenu. V tej cerkvi se bere maša samo dvakrat na leto in še takrat cerkev ni nikdar polna vernikov. Denar, kolikor ho stalo to popravilo, bi določili za sirotišnico, ali vodovod, ali pa za popravilo ceste, po kateri se tako kadi, kadar pelje po njej kak avto, da zgine modrina neba v sivih oblakih. Prav bi bilo tudi, ako bi se postavilo kakšno občinsko dvorano za kulturne prireditve itd. Vse to bi bilo potrebno in mislimo, da se večina občanov s tem tudi strinja. — Občan.
Prodajajo se in kupujejo jih, Časopisi poročajo, da je športni klub »Rapid« iv Bukarešti sklenil pogodbo z zagrebškim žogobrcačem Si-pošem, ki je bil doslej igralec »Gradjanskega«. Da bo »Gradjanski« laže prebolel to težko izgubo mu bo »Rapid« plačal 180.000 lejev odškodnine in razen tega bo odigral letos v jeseni dve tekmi v Zagrebu za pavšalno ceno din 5000. Pri teh tekmah bo Kipoš seveda nastopil kot »romunski« favorit proti barvam svojega nekdanjega kluba, kateri mu je gotovo tudi omogočil, da je postal tako izvežban in znamenit športnik. Pa naj še kdoj-eče, da šport ni idealen! Kaj ima vse to opraviti v amaterstvom?
Pokloni iz muzeja. Franco je poklonil Hitlerju dve sliki slavnega španskega slikarja Zu-loage, ki sta bili doslej spravljeni v muzeju. Inozemsko časopisje prinaša obširne članke o slikah in umetninah, ki jih je španska republikanska vlada rešila pred uničenjem na ta način, da jih je izročila v shrambo v inozemstvo.
V benediktinskem samostanu v Gottweigu pri Kremsu, ki je bil odvzet menihom in je
prešel v last narodno socialistične stranke, se bo v kratkem vršila večja nacistična prireditev.
Ogromna delavska kulturna manife-staciia v Kamniku
ob priliki proslave 20-letnke »Solidarnosti« in »Delavske knjižnice«
V Kamniku se je vršila v nedeljo, dlne 9. julija sijajno uspela delavska kulturna mani-.	.	.	....	. festacija v zvezi s proslavo 20-letnice obsto-
Potrebnl bodo ukrepi v svrho zaščite kup- Ja je|avskega pevskega društva »Solidarnost«
in »Delavske knjižnice«
Na kolodvoru je bil slavnostni sprejem gostov, odkoder je krenila mogočna ipovorka proti mestu, v kateri je bilo do 2000 udeležencev 'najrazličnejših delavskih društev od blizu in daleč. V sprevodu so igrale štiri godbe.
Na slavnostnem prostoru se je vršilo zbo-' rovanje, na katerem so društva čestitala brat-
skima jubilantoma. V imenu občine je pozdravil podžupan g. Strgair. Posebno toplo je bil aklamiran tudi dolgoletni pevovodja »Solidarnosti« g. Vidmar.
Na predvečer je bil koncert v kinodvorani, ki je istotako uspel nad vse pričakovanje.
Tako ogromne delavske proslave v Kamniku še ni bilo.
Delavstvo iz najrazličnejših krajev Slovenije je ta dan manifestiralo svojo odločno voljo, da hoče ostati brez prestanka na delu za svoje velike kulturne idieale, ki so ideali vsega človeštva.
Za enoten nastop socialistiinih strank
v vseh državah
S seje delavske socialistične internacionale.
jl&Mcek s&dmzic
Dne 18. junija je bila seja izvršnega odbora delavske socialistične internacionale v Bruslju.
Na tej seji je predložil tajnik dr. Fric Adler posebno spomenico, v kateri pojasnjuje položaj v delavski socialistični internacionali ter zavzema svoje stališče.
Dr. Fric Adler je tajnik internacionale že od leta 1923. in je vsekakor kompetenten, da predlaga izvršnemu odboru, kakšno stališče naj zavzema v konkretni situaciji. V svoji spomenici je želel tudi poudariti predpogoje, ki omogočajo njegovo aktivno sodelovanje v tajništvu internacionale.
Francoska delegacija je želela, da se razprava o memorandumu odloži. Predlagala je, da naj se memorandum prej predloži sestavnim strankam internacionale, da ga prouče, o njem razpravljajo in ugotove svoje stališče. Očividno je imel predlog namen, da se vsem strankam omogoči zavzeti stališče napram političnemu položaju, ki je sprožil to vprašanje.
Obširna razprava, ki se je razvila o tem predlogu, je opozarjala na dve stru- prihodnje ji. Ena je odobravala francoski predlog1 strank.
da je o vprašanjih, ki jih načenja dr. Fric Adler, treba razpravljati na eni mednarodni konferenci internacionale.
Med razpravo je levica grozila z Ad-lerjevo ostavko. Adlerjevo spomenico spravlja v zvezo z Adlerjevo funkcijo ter smatra, da bi pomenila odklonitev memorandumu sprejem njegove demisije v tajništvu internacionale. O tem tolmačenju spomenice se je posebej glasovalo in se je izreklo proti 100 glasov in za 78, ob vzdrževanju 16 glasov.
Na podlagi tega rezultata je predsednik proglasil, da Adler ostane dalje tajnik ob soglasni želji izvršnega odbora, ker so glasovi manjšine dejansko njegovih ožjih somišljenikov. Spričo tega glasovanja, ki mu je dalo popolno zaupnico, je Adler izjavil, da bi mogel tajništvo obdržati le tedaj, če se sprejme drugi francoski predlog. Zaradi tega Adler-jevega stališča je bilo sklenjeno, da bo izvršni odbor razpravljal o predloženi spomenici na prihodnji seji, ko bo na dnevnem redu tudi točka volitev tajnika. Tajništvo bo dostavilo memorandum sestavnim strankam, da zbere do seje mnenja posameznih
(večinoma emigrantske stranke), dočim pa ga je druga skupina delegatov odklanjala. Pri glasovanju o francoskem predlogu je bilo zanj samo 86 glasov, dočim je bilo proti predlogu 90 glasov. — Vzdržalo se je glasovanja 16 glasov.
V tej situaciji je francoska delegacija stavila nov predlog. Delegacija .smatra,
Stremljenje dr. Adlerja je, da se politična taktika, ki vsled reakcije in mrzličnega vojnega hujskanja pod pritiskom razmer ni povsem enotna pri posameznih strankah, spravi v sklad s socialističnim gibanjem in razmerami povsod. V ta namen je potrebna temeljita razprava in definitivni sklepi.
Veličastno uspela proslava 15-letnice „Vzajemnosti“ I v Hrastniku
V nedeljo, dne 2. julija t. 1. se je vršila proslava 15-letnice obstoja pevskega odseka »Vzajemnosti I«, združena s (počastitvijo 15-letnega požrtvovalnega delovanja njega pevovodje s. Alojzija Podlogarja.
2e na predvečer 1. julija je izvajanje Si-niončič-Gregorčeve operete »Erika« pokazalo, kako visoko mesto zavzema delavsko kulturno gibanje v naši sajasti dolini.
Naštudiranje take operete gotovo ni lahka stvar in je zato tem bolj značilno, da se je društvo lotilo te težavne naloge. Izvedba operete je pokazala, da 15-letno delo ni bilo zaman, nasprotno, da se je v teh 15 letih vzgojil močan kader pevcev in igralcev, ki so nam zagotovilo, da bo delavsko kulturno gibanje v Hrastniku lepo napredovalo. Izvedba je ne le navdušila gledalce, ampak jih celo presenetila, saj so se ipa tudi vsi Igralci kakor orkester pošteno potrudili. Orkester je dirigiral jubilant s. Podlogar, režijo pa je vodil neumorni s. Viktor Malovrh.
Publika, ki ni sestajala samo te delavcev, je bila tako številna, da kaj takega na sličnih prireditvah v Hrastniku še nismo zabeležili. Vsi brez izjeme pa so bili zadovoljni in presenečeni. Vsem sodelujočim je treba čestitati!
Naslednjega dne 2. julija pa so> nas že v zgodnjih jutranjih urah izvabili iz postelj močni zvoki naše rudarske godbe, ki je vabila k sprejemu gostov.
Pred »Delavskim domom« so se kljub deževnemu vremenu pričele zbirati množice delavcev in nato krenile na kolodvor
k sprejemu gostov.
S kolodvora se je razvila povorka, kateri se je pridružilo še delavstvo steklarne in kemične tovarne, s steklarsko godbo na čelu. Sprevod je krenil na veselični iprostor pri »Delavskem domu«. Ker pa je vreme še močno motilo, se je moralo
slavnostno zborovanje
vršiti v dvorani.
Imenom »Vzajemnosti I« je otvoril zborovanje s. Joško KoSntos in prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno pa še delegata zveze »Vzajemnosti« s. prof. Favaija, pevski zbor »Solidarnost« te Kamnika ter zastopnike ostalih bratskih društev iz raznih krajev Slovenije. Nato je kot prvi dobil besedo s, Mal3 vrh Karel, župan naše občine, ki je v vzneše nih besedah podčrtal veliko važnost delavskega kulturnega gibanja v Hrastniku, čestital je zboru k njegovemu jubileju in izrekel vsem udeležencem v imenu občine Hrastuik-Dol najprisrčnejšo dobrodošlico.
Nato je povzel besedo slavnostni govornik s. Viktor Malovrh, ki je v svojem res lepo zasnovanem govoru prikazal zgodovino' delavskega kulturnega gibanja v Hrastniku. V letu 1912 je nekaj sodrugov ustanovilo prvi delavski pevski zbor z imenom »Rudarski pevski zbor«. Kako važno kulturno delo so ti sodru-gi vršili med našim prebivalstvom spoznamo šele takrat, če pomislimo koliko le tedaj trpel slovenski delovni človek tako v narodnem, kakor tudi v socijalnem oziru. Zbor je vodil neki Baloh iz Ljubljane, ki so ga plačevali pevci sami, za kar so žrtvovali mesečno vsak po 1 kr. V tem zboru so se oglasile v Hrastniku prvič naše delavske pesnik prepevali pa so tudi naše narodne pesmi. Zbor se je obdržal do pričetka svetovne vojne, ko so morali skoro vsi njegovi člani na bojne poljane. Tako je moralo vse delo nehote zastati db leta
1918, ko je pričel poučevati petje učitelj g. Davorin Čander in sicer brezplačno, za kar mu je bila ob tej priliki izrečena prisrčna zahvala. Imenovani je vodil zbor do leta 1919.
Po kratkem presledku je zbor prevzel neki Zarnik, toda ker ni bilo nikakih uspehov, je delovanje zastalo vse do leta 1924, ko se prične, lahko rečemo, zlata doba našega pevskega zbora.
V maju istega leta namreč je pričel naš jubilant s. Lojze Podlogar z rednimi pevskimi vajami, okrog njega pa se je zbrajo okrog 20 zavednih sodrugov med njimi s s. Špitaler Anton, Grabner Franc, Kumlanc Viljem, Urlep Ivan ml. in Jarc Alojz, ki istotako slave 15 letnico delovanja kot pevci. V tej dobi je zbor priredil nešteto koncertov', nastopal ob priliki delavskih prireditev, gostoval pri bratskih društvih, da ne omenjamo številnih priložnostnih nastopov. Zbor je od nastopa do nastopa pridobival tako na uspehih, kakor tudi na številu članstva in šteje danes preko 50 članov pevcev in pevk. Razume se, da je zbor vso to dobo deloval kot odsek »Svobode«, po razpustu pa kot odsek »Vzajemnosti«.
Da je bilo delovanje zbora tako uspešno je brez dvoma zasluga pevovodje-samouka našega s. Lojzeta, ki se je v to službo prostovoljno javil in jo opravlja v splošno zadovoljstvo ne le svojih pevk in pevcev, ampak vsega hrastniškega proletarijata vso dolgo dobo 15tih let. Kdor ve, koliko truda, koliko vztrajnega in napornega dela, koliko zatajevanja je bilo treba, da človek vzdrži skozi 15 let večer za večerom v samih vajah, - ta šele ve in zna ceniti delo, ki ga vrši v prospeh delavske kulture naš s. pevovodja.
Govornik je žel za svoj vsebinsko lep govor obilo priznanja.
Besedo je povzel nato zastoptijk centrale »Vzajemnosti« s. prof. Favai, za njim pa so še izrekli čestitke delegati posameznih zastopanih društev, nakar je s. Ko-srnos zborovanje zaključil.
Ob' 16. uri pa se je vršil pa veseličnem prostoru — saj je medtem nastalo prav. lepo vreme —
slavnostni koncert,
na katerem so sodelovali poleg jubilanta še ,moški zbori »Zarje« in »Vzajemnosti« iz Tr-bovlj, »Solidarnosti« iz Kamnika ter mešani zbor »Vzajemnosti II« iz Hrastnika.
Mogočno so odmevati akordi pesmi »Slava delavstvu«, ki so jo- zapeli združeni moški zbori in ki so tako vžgali, da jo je bilo treba ponavljati. Vsi zbori so želi za svoja izvajanja obilo priznanja.
Ob priliki nastopa mešanega zbora jubilej nega društva pa so pevke in pevci podarili svojemu dragemu pevovodji s. Alojzu Podlogarju dvoje daril — ne kot plačilo — temveč v znak velike zahvale in spoštovanja do nje govega dela, želeč mu, da na tem mestu vztraja še dolgo dobo let, vršeč svojo- kulturno misijo za procvit delavske kulture.
Po koncertu pa se je razvila ob zvokih rudarske godbe prav živahna in prisrčna
zabava,
ki je trajala pozno v noč.
Družnost!
Strah pred staranjem.
Nešteto ljudi, zlasti še posebno veliko žen, spremlja vse življenje -blazen strah pred starostjo. Še ko so v poletju ali celo v pomladi življenja, jim uhajajo misli vedno naprej tja v jesen in v zimo in nikoli se prav ne morejo veseliti današnjega dne, ker že vedno mislijo na ju-tri. Z-di se mi, da se vse premalo zavedamo, da so vsi letni časi v človeškem življenju enakomerno prijetni, da je vsako vreme zanimivo in tudi vsako potrebno. Kakor je resnična pomlad pri večini ljudi previsoko cenjena, tako tudi vse preveč povzdigujemo pomlad življenja, mladost. Res je pomiad lepa, a pomladanski viharji so pogosto hudi, bridki in skeleči. Vse premalo znamo uživati -jesen v vsej njeni lepoti in zrelosti, vse premalo znamo ceniti sicer ne tako pekoče, a mehko božajoče jesensko sonce. Jesen je mnogo veselejša, kakor pomlad, kajti . kar izgubi na cvetju, pridobi na sadovih. Vsako -drevo cenimo šele takrat, kadar rodi sad, a potem pa moramo biti tudi toiiko pravični in velikoduš-,da ne zavidamo drevesu cvetja, saj ne more nihče biti popek, cvet in sad hkrati. Ker pokaže vrednost človeka šele njegova starost, ker pa tudi ovene marsikateri cvet, preden da sad, mora stremeti vsak človek samo za tem, -da ne zboli na duši in telesu, preden vstopi v svojo življenjsko jesen. Predvsem se mora vsak zavedati, da je jesen tudi čas vdanosti in odpovedi, da pristoji slabo starejšemu človeku, gledati zavistno na mlajše, za katere veljajo druge postave, druge šege- in navade, saj je bil vendar vsakdo tudi sam nekoč mlad. Kdor si neprestano domišlja, da je kaj zamudil, živi vedno v preteklosti in ne zna ceniti sedanjosti. Starost nikoli ni pusta, saj vidimo na starih ljudeh, da se silneje oklepajo življenja kakor mladi. Starost je podobna selitvi v novo stanovanje, ki nam je še tuje, ki ima še vse polno kotičkov, katerim se bo treba privaditi. Marsikateremu telesnemu užitku se je treba odpovedati, v nadomestilo pa dobimo mnogo duhovnih užitkov, -mnogo drugega, novega, dobrega in prijetnega. Ma-sikatera neprijetnost mladosti odpade, vse silne bolečine se omilijo, brezupno hrepenenje se poleže, dolgočasje ne trpinči več, ;v starosti šele znamo pravilno izbirati in ceniti in ne požiramo vseh knjig povprek. Bridko je v starosti le to, ker visi nad glavo kakor Damoklejev meč senca smrti, ki je starosti bližja nego mladosti. A tudi smrti, ki itak kosi mlado in staro, se človek, ki je svoje -dni preživel v poštenem delu, ne boji. Ne želimo si nazaj mladosti, ki je minula, ne skušaj-mo je pričarati nazaj z lastnim zunanjim videzom, z barvili in vso ostalo mladostno navlako. Beg v mladostni videz je samo dokaz, kako zelo se dotični boji starosti, morda še -bolj kakor drugi, ki ravna nasprotno, ki s svojim tarnanjem o starosti hoče zbuditi sočutje drugih. -Mladost je setev, starost je žetev, a oboje mora -pfeži-vet-i človek, preden se -mu vsaj nekoliko razodene pravi smisel življenja.
Beseda o filmu
Ce si ogledamo obiskovalce kinopredstav,
Pieltleitlae °d Radenske kisle vode, kupuje
steuienice *•
vidimo, da tvori glavni del teh izkoreninjeno malomeščanstvo, ki ni v nobenem stiku z jedrom ljudstva, ki živi topo t)u v en dan naprej.
Žal pa srečavamo v kino- dvoranah tudi veliko preveč delavstva, ki se pač ne zaveda, da večkrat podpira z denarjem za kino vstopnico svojega najhujšega raizredrtega sovražnika, ki si je izbral za svoje najmočnejše .propagandistično sredstvo film, ki je zato postal za nas nevaren in zahrbten sovražnik. Začel je takoj po vojni s svojim delom in prav film je bil tisti, ki je v malomeščanskih plasteh, v tem najmanj zanesljivem in najmanj odpornem delu našega naroda premagoval počasi in neopazno prvotni hudi odpor proti potujčenju. Nam Slovencem, ki smo zrastli pod tujim kulturnim vplivom, je ona povprečna, neumna duševnost v tujih filmih tako blizu, da se niti ne zavedamo, kako nas poča- g si zastruplja. V tujem filmu, pa če je še g tako plehek, se čutijo neizobražene in polizo-. g bražene množice doma, sprejmejo in požirajo = ga brez premišljevanja in ‘brez ocenjevanja, I g brez vsake lastne samostojne sodbe. Zato je g točno, če pravijo lastniki kinematografov, da g| vlečejo pri nas samo gotovi filmi, ne pa ame- j = riški in francoski ter drugi, dasi niso nič, slabši, j g kvečjemu boljši. A svet vseh teh filmov, du- j = ševnost ki jih preveva, v.se to nam je tako da-j = leč, da začnemo pri njih misliti z lastnimi mož- j || gani, da jih samostojno ocenjujemo in z.ato j g tudi takoj opazimo, če so omejeni in bedasti, g Ono občinstvo, ki je dvajset let požiralo take g tuje filme, zato sedaj čuti docela tuje, saj g se dolge ure giblje docela v tujem okolju g in res tte prenese več drugih filmov kakor i = takih./Skozi -vseh dvajset let, prav posebno; g .pa še po nastopu preobrata, so ti tu.ii filnu: = tudi nevarno propagandni. V$i poveličujejo i g samo tuje in obravnavajo s prezirom vse, kar g je naše ali pa drugih kulturnih narodov, zato p ni čuda,' če napolnijo počasi povprečnega slo- j e venskega človeka z malikovalskim sipoštova-i™
njem. do vsega tujega in mu istočasno vcepijo porazno zavest, o naši lastni narodni brezpo-membnosti.
Pa ne samo narodno, tudi razredno je tak tuj film opij za našega malega človeka. Namesto da bi prikazal resnično življenje z vser mi boji in z vsem stremljenjem za lepšo bodočnost, slika na platnu v raznih operetah, kulturnih in zgodovinskih filmih neko zlagano rdzkoš.ie, sredi katerega se čuti kmoobiskova-!ec za nekaj ur sicer srečnejšega, a potem tembolj porazno deluje nanj siva vsakdanjost. Tako ima film isto vlogo kakor alkohol, nikotin in druga mamila, le s to razliko, da deluje zgolj izključno na duševnost. Zato ima zlasti delavstvo najmanj vzroka, da s svojimi težko prisluženimi denarji podpira svojega največjega razrednega sovražnika. — Zato je odločen boj onim filmom, ki jih po večini kažejo v naših kino dvoranah, dolžnost nas vseh. Žene in matere, ki imajo na svojo rodbino največji vpliv, po katerih se največkrat ravnajo ostali družinski člani, naj sprejmejo k vsem svojim ostalim dolžnostim še boj tuji filmski propagandi.
O plavanju.
Plavanje spada med najzdravešje športne panoge in ženska je za ta šport še sposobnejša kakor moški, ker ima žensko telo v primeri v moškim večjo zalogo maščobe. Ta zelo zmanjšuje njeno specifično težo in ji tako prihrani pri plavanju mnogo mišične sile. Ker je pa maščoba tudi slab prevodnik toplote, izgubi žensko telo v vodi manj toplote kakor moško in si tako zopet prihrani moči. Plavanje zelo krepi pljuča in je zato najboljša dihalna vaja. Plavanje je pa tudi izvrstna vaja za pravilno-telesno držo, saj leži pri plavanju felo skoraj vodoravno in je hrbtenica zelo razbremenjena, pri tem pa tudi delujejo na najrazličnejše načine vse mišice trupa in se krepe. Pri plavanju se tudi razbremene spodnji organi pritiska drobovja in se tako varujejo pred povešenjem. Iz vsega tega sledi, da je plavanje najboljši protiutež pomehkuženju, ki ga prinaša s seboj sedanji način življenja zlasti po mestih. Zato naj bi ne bilo človeka, ki bi ne znal plavati in naj bi se nikdo ne izgovarjal, da je prestar in preneroden, da bi se priučil plavanju. Matere 'in očetje naj bi vsako prosto urico porabili za to, da bi šli z otroci vred ven v presto naravo k vodi, kjer bi naj vsi družinski člani drug drugega vadili in urili v plavanju. Vsak človek mora znati vsaj en slog za prsno in en slog za hrbtno plavanje, ki je še posebno važno, saj omogoči plavanje na hrbtu prijeten in potreben odpočitek. Mladine ne smemo strašiti in jo 'odvračati od vode* samo pravilno jo moramo k temu navajati.
Češnjev praženec (šmaren).
Lepim črnim češnjam (dva litra za večjo
družino) odstrani s strojčkom koščice. Napravi običajno testo ža praženec iz moke, rumenjakov, malo soli, sladkorja in vode ali mleka in ga vtepi lepo gladko. Testo pa mora. biti zelo gosto, ker potem še itak češnje oddajo vodo. Ko je testo gladko, primešaš češnje. Dobro je tudi, če .primešaš nekoliko pe-civnega praška. Končno primešaj še prav narahlo sneg beljakov, nato pa speci praženec kakor običajno.
Nogavice,
kopalne obleke, srajce, rute, perilo vseh vrst, obleke, robce, čepice, blago za posteljnino, moško, žensko perilo in obleke, ostanke, vseh vrst pletenin, volno ttd% dobite v novi trgovini in pletilnici
„MARA“, Maribor
Koroška 26 (poleg tržnice)	_
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
v Mariboru, reg. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta ‘1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
Zavaruje za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— in
za doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Irma Andrcill, Marlbor
Mo konzumno Moo POSAVJE
v ZAGORJU Ob Savi r. s. z o. z.
#
Prodaja svojim (lanom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50 — deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček.
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Er len'v Mariboru.