Ravnatelj Zvonko Legiša o pripravah na novo šolsko leto, čezmejnem sodelovanju in preureditvi šol /8 Primorski SOBOTA, 14. FEBRUARJA 2009 Št. 38 (19.437) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Music, očiščenje in spoznanje bistva Igor Devetak Na tišino so Zorana Mušiča obsodili dachavski mrliči, o tišini je razmišljal skozi svoje slikarstvo, v tišini je preživel zadnje obdobje življenja, v tišino so utopljeni njegovi portreti. Zato se vsiljuje vprašanje, kako bi se znašel sredi poveličevalne mrzlice, ki je okužila njegovo rojstno domovino ob stoletnici rojstva. Poveličevanje velikana evropske umetnosti, goriškega rojaka, je seveda upravičeno, spremlja pa ga poravnava krivice, očiščenje in spoznanje bistva. Sredi velikega salona ljubljanske Narodne galerije, obdanega s platni domačih impresionistov, in pred nepregledno množico so v četrtek postavili slikarsko stojalo, nanj pritrdili Mušičev fotografski portret in besedo dali kulturni ministrici. »Potreben je čas, da pride ven tisto, kar nosiš v sebi, potreben je čas, da očistiš stvari, ki so odveč,« je ministrica citirala besede, ki jih je Mu-šič sam uporabil za svoje delo. Potreben pa je bil hkrati čas - kar nekaj desetletij -, da se je njegova matična zemlja otresla ideološke navlake in mačehovskega odnosa do nekoč izgubljenega in danes spet pridobljenega sina, in še zamere, da je s priimka zbrisal strešici. Bistvo pa je predvsem spoznanje, da je Zoran Mu-šič za slovensko likovno umetnost to, kar je France Prešeren za pisano besedo. Da je umetnik neznanske globine in širokega horizonta, hkrati slovenski, evropski in svetovni kot nihče drug. Zato tolikšna mrzlica ne čudi, kot tudi ne preseneča, da slovenski galeristi in zbiratelji vlečejo na dan težke denarce za odkup Mušičevih del, kjer koli jih izsledijo. Gre za nacionalni interes, prisegajo. Iz vsega tega se je izvil še en plod. Strešici na priimku so slikarju vrnili v Pokrajinskih muzejih v Gorici. V napovedi njemu posvečenega dogodka so prvič zapisali Mušič. Tudi za to je bil potreben čas. italija - Množičen shod v Rimu v okviru stavke javnih uslužbencev in kovinarjev CGIL Delavci za odločnejše ukrepe proti recesiji Skušnjava protekcionizma v središču zasedanja finančnih minitrov G7 v Rimu 42. kraški pust - Predstavili letošnjo izvedbo Malo veselja ne škodi ... Od srede do sobote bogat pustni spored - V soboto ob 14. uri tradicionalni sprevod DOLINA - V nič kaj veselih časih, razveseljiva novica: prihaja Kraški pust! Veseljaki so obveščeni, od srede do sobote jih na Opčinah čakata kralj Cefizelj Merčedolski Plavi in kraljica Marija Majeruonka s Črnega vrta. Seveda pa tudi bogat spored kulturnih dogodkov in priložnosti za smeh. 42. izvedbo Kraškega pusta so včeraj predstavili na županstvu v Do- lini, v živo pa bo vstopila v sredo, ko bodo v Prosvetnem domu na Opčinah med drugim izžrebali startno listo vozov in skupin. Na 9. strani RIM - Po podatkih prirediteljev se je včeraj zbralo 700 tisoč ljudi na shodu proti vladni gospodarski in socialni politiki, ki ga je priredila sindikalna zveza CGIL v Rimu v okviru stavke javnih uslužbencev in kovinarjev. Stavkajoči so zahtevali odločnejše ukrepe za premostitev gospodarske krize. Medtem se je sinoči v Rimu pričelo dvodnevno srečanje finančnih ministrov skupine najrazvitejših držav G7, na katerem je prav tako govor o reševanju krize. Posebna pozornost na njem velja protekcionizmu, ki slej ko prej predstavlja pravo skušnjavo za posamezne države. Na 6 in 13. strani V Sloveniji morda referendum o vstopu Hrvaške v Nato Na 2. strani Rimski župan Alemanno v Trstu o nacizmu in komunizmu Na 2. strani Zaskrbljenost deželnih industrialcev zaradi vse hujše krize Na 4. strani Župani iz Goriške opozarjajo na problem družinskih zdravnikov Na 14. strani EU - Evropski komisar Antonio Tajani Rešitev problema vinjet morda že pred poletjem TRST - Slovenija je v zvezi s problematiko vinjet pokazala pripravljenost na dialog. S slovensko vlado so v teku pogovori in bi lahko do rešitve prišlo še pred poletjem. To je poudaril podpredsednik evropske komisije in evropski komisar za prevoze in infrastrukturo Antonio Tajani, ki je bil včeraj na obisku v Furlaniji-julijski krajini. Tajani je tudi poudaril pomen razvoja tržaškega pristanišča v okviru razvoja celotnega severnega Jadrana. V zvezi s 5. koridorjem pa je povedal, da bo EU še naprej spodbujala slovensko in italijansko vlado za pospešitev gradnje trase Trst-Divača. Na 7. strani Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljimec - m Trga icL 040.228092 2 Sobota, 14. februarja 2009 ALPE-JADRAN slovenija - hrvaška - Pobudo je v DZ že vložila SNS, Zavod 25. junij pa zbira podpise Dvojna grožnja referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato O slovensko-hrvaških odnosih sta s tujimi novinarji govorila tudi slovenski predsednik in premier LJUBLJANA - Poslanska skupina SNS je včeraj v DZ vložila pobudo za razpis referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, iz Zavoda 25. junij pa so sporočili, da že imajo zbranih 2500 podpisov, ki so pogoj za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma. O slovensko-hrva-ških odnosih pa sta s tujimi novinarji spregovorila slovenska predsednik in premier. Če bo Podobnikov Zavoda 25. junij v ponedeljek oddal zbranih 2500 podpisov, bo moral predsednik državnega zbora razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov, s čimer bi odložil začetek veljavnosti ratifikacije. Ogrožen bi bil tudi ciljni datum ratifikacij pristopnih protokolov Albanije in Hrvaške v Nato, 23. marec. Do tedaj naj bi članice Nata v Washington deponirale svoje ratifikacijske listine obeh protokolov, da bi Albanija in Hrvaška na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila v Strasbourgu in Kehlu lahko sodelovali kot polnopravni članici. Medtem je premier Borut Pahor včeraj ponovil, da nasprotuje odločanju o vstopu Hrvaške v Nato na referendumu, obenem pa poudaril, da je treba spoštovati ustavno pravico drugih do tega. Če pride do referenduma in Slovenija zamudi ciljni datum ratifikacij pristopnih protokolov Albanije in Hrvaške v Nato, po njegovem mednarodni ugled države ne bo oslabljen. O aktualnem dogajanju je včeraj spregovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. Poudaril je, da spor o meji med Slovenijo in Hrvaško ni tako zelo zapleten, da ga ne bi bilo mogoče rešiti do vstopa Hrvaške v EU, je dejal v pogovoru s tujimi novinarji v Ljubljani. Ocenil je, da je mediacija pravi način za reševanje spora, ki je po njegovih besedah bolj politične kot pravne narave. Kot je v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, da bi spor med državama reševalo Meddržavno sodišče v Haagu, pojasnil predsednik, se v teoriji mednarodni spori delijo na pravne in politične, čeprav je ločnico pogosto težko potegniti. Slovensko-hrvaški spor se mu zdi bolj politične kot pravne narave, zato sodišča v Haagu ne vidi kot najbolj primerne opcije za njegovo rešitev. Sicer pa je predsednik izrazil prepričanje, da bi morala biti rešitev "takšna, ki bo v obojestransko korist oziroma bo pravična za obe strani". Rešitev bi morala upoštevati mednarodno pravo, pa tudi nekatere druge vidike, kot je zgodovinski, je dejal Türk, ki pa o možnih rešitvah ni želel govoriti. Predsednik je pozdravil odločitev Evropske komisije, da se vključi v reševanje Najbolj sporen je potek meje v Piranskem zalivu spora, in ta korak Bruslja vidi kot "izraz evropskega duha". Vendar pa je spor o meji po njegovih besedah dvostransko vprašanje, zato ne pričakuje, da se bodo članice unije vanj globoko vpletle. S tujimi novinarji se je pogovarjal tudi Pahor in med drugim poudaril, da Slovenija svoje odločitve, da ne da soglasja za LJUBLJANA - Zunanji minister Samuel Žbogar se je včeraj mudil na delovnem obisku na sosednjem Madžarskem, kjer je z madžarsko kolegico Kingo Goncz in predsednikom države Laszlom Solyo-mom govoril o položaju slovenske manjšine na Madžarskem. Slovenski minister je izrazil pričakovanje o okrepljeni podpori Madžarske dejavnostim porabskih Slovencev. Kot so povedali na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti, je bilo v ospredju pogovorov dvostransko sodelovanje med državama, pri čemer sta ministra med drugim govorila o naslednji skupni seji slovenske in madžarske vlade, o srečanju predsednikov vlad, ki se trenutno usklajuje, ter o srečanju mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije, ki bo aprila. Ministra sta izpostavila izjemen pomen čezmejnega sodelovanja, tudi z vidika pomoči obema manjšinama. Minister Žbogar je madžarsko stran ob tem opozoril na načelo pozitivne diskriminacije ter ji predstavil slovenski pristop urejanja manjšinske problematike in jo prosil, da se s pod- nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, na prihodnji pristopni konferenci s Hrvaško konec marca ne bo spremenila, če se okoliščine, ki so decembra narekovale tako odločitev, ne bodo spremenile. Slovenija pozdravlja pobudo Evropske komisije o mediaciji za rešitev spora med Slovenijo in Hrvaško, je dejal premier, obnim pristopom obravnava tudi Slovence v Porabju. Kot so povedali na veleposlaništvu, je madžarska ministrica Gonc-zova zatrdila, da se bo madžarska vlada reševanju problemov, s katerimi se sooča slovenska manjšina v Porabju, posebej posvetila. Slovenski minister je še posebej izpostavil izreden pomen čimprejšnje izgradnje cestne povezave med Verico in Zgornjim Senikom, ki se še vedno ni začela, čeprav sta oba premiera, Ferenc Gyurcsany in Janez Janša temeljni kamen zanjo položila že oktobra 2007. Nerešeno ostaja tudi vprašanje poslanca slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Po manjšinskem zakonu iz leta 1993 bi morala vsaka manjšina na Madžarskem imeti svojega poslanca v parlamentu, ki pa ga porabski Slovenci še vedno nimajo. Zastopstvo manjšine si intenzivno prizadeva, da bi se po naslednjih volitvah leta 2010 to spremenilo. Madžarska je po Hrvaški druga sosednja država, ki jo je v svojem mandatu obiskal minister Žbogar. ki sicer o vsebini pobude ni želel govoriti. "To je v tem trenutku najboljša in verjetno tudi edina rešitev," je poudaril. Obstaja sicer še druga možnost za rešitev, ki se ji Slovenija, kot je spomnil premier, ni nikoli odrekla. To je bilateralno reševanje spora, če bi se s tem strinjali v Zagrebu. (STA) stavka Danes in jutri brez Piccola TRST - Zaradi stavke novinarjev danes in jutri ne bo izšel tržaški dnevnik II Piccolo. Novinarji so se odločili za stavko, ker vodstvo časopisa noče nadomestiti dveh bolnih novinarjev z novinarjema s terminsko pogodbo. Bolna novinarja bosta odsotna več kot mesec dni. Sindikalni odbor časnika pravi, da je vodstvo časopisa pri tem kršilo notranji dogovor v primeru daljše bolezni novinarjev. Sindikalni odbor časopisa tudi ugotavlja, da lastništvo dnevnika (grupa Espresso-Repubblica) stalno krši notranje dogovore o zamenjavi upokojenih novinarjev. Novinarji si tudi kopičijo dopuste, ki jih zaradi kadrovskih težav ne morejo redno izkoriščati. Do hudih težav prihaja tudi z lokalnimi uredništvi Piccola, ki bo po tej poti po mnenju novinarjev težko ohranil deželno razsežnost. -/ Samostojna razstava Lapajnetovih del v Sečovljah SEČOVLJE - V Krajinskem parku Se-čoveljske soline na Leri so včeraj odprli razstavo slik Toneta Lapajneta. V razstavišču Caserma so do konca marca na ogled dela, ki jih je umetnik ustvaril v sklopu umetniške delavnice Genius loci Lera med letoma 2004 in 2008, so sporočili iz Obalnih galerij Piran. Lapajne se kot edini likovnik ustvarjanja na Leri udeležuje že od prve delavnice leta 2004. Na petih multi-medijskih delavnicah je ustvaril opus 15 slik, ki bodo prvič skupaj predstavljene na razstavi z naslovom Slike Genius loci Lera 2004-2008. "Ob njegovi sočasni produkciji z barjanskimi zemljami le-te pomenijo ne zgolj njegovo vrhunsko fazo, ampak tudi izvirni in nenadomestljiv prispevek znotraj ožje lokalne, nacionalne in širše likovne umetnosti na začetku tretjega tisočletja," so zapisali v Obalnih galerijah Piran. V Sloveniji in v tujini je Lapajne že desetletja prepoznaven po izvirnih likovnih interpretacijah, pogojenih z dolgoletnim raziskovanjem in uporabo naravnih barjanskih in drugih zemelj kot sredstev za intimno izpoved doživljanja avtohtonosti vsega naravnega in vloge civilizacije v njej. Tudi dela, nastala z različnimi vrstami zemelj, ki jih je izbiral v neposredni bližini solin, s solinskim blatom, soljo, z aplikacijami predmetov, ki jih morje naplavlja, dokazujejo izjemno subtilnega opazovalca in čutečega ustvarjalca, so presodili organizatorji razstave. O konkretnem izzivu ambienta Se-čoveljskih solin pa je Lapajne dejal: "Ko hodim po solinah, vidim in čutim pod svojimi stopali najbolj osnovni material: zemljo, iz katere izhajamo in v katero se bomo nekoč za večno vrnili. In vse to le iz horizontale dvigam na platno v vertikalo." Razstavo spremlja dvojezičen katalog, v katerem sta med drugim esej Toneta Pavčka in zapis Sublimne podobe Sečoveljskih solin kustosinje razstave Nives Marvin. Neznanca oropala Deželno banko v Komnu KOMEN - V Komnu sta včeraj nekaj po 9. uri zamaskirana neznanca vstopila v prostore tamkajšnje Deželne banke in s pištolo v roki uslužbenko prisilila, da jima izroči denar. Roparja sta s plenom kraj dogodka hitro zapustila, so sporočili s Policijske uprave (PU) Koper. Pri ropu ni bil nihče poškodovan. Koprski policisti in kriminalisti dogodek pospešeno preiskujejo. V okviru preiskave so se povezali s kolegi z območja novogoriške PU, zaradi bližine državne meje, pa tudi s kolegi iz sosednje Italije. budimpešta - Slovenski zunanji minister Žbogar za večje podpore porabskim Slovencev trst - Rimski župan na fojbi pri Bazovici, v Rižarni, Redipuglii in na Padričah Za Alemanna sta bila le nacizem in komunizem Predstavnik Nacionalnega zavezništva je vsekakor priznal vlogo fašizma pri raznarodovanju Slovencev in Hrvatov - »Za fojbe kriv Tito, ne slovenski in hrvaški narod« TRST - Rimski župan Gianni Alemanno je včeraj v spremstvu dvesto dijakov rimskih višjih šol obiskal fojbo pri Bazovici in Rižarno, čeprav slednja ni bila vključena v uradni program obiska. Danes se bodo Alemanno in dijaki, ki so se v Redipuglii poklonili tudi padlim iz prve svetovne vojne, mudili v Pulju in na Reki. Alemanno, ki pripada Nacionalnemu zavezništvu, je vseskozi govoril o dveh diktaturah in strahovladah: nacizmu in komunizmu. Fašizem je omenil le na fojbi in to šele na spodbudo novinarjev, ki so ga spraševali, kaj misli o vlogi fašizma v naših krajih. Župan je priznal raznarodo-valno vlogo Mussolinijeve diktature do Slovencev in Hrvatov, ki pa po njegovem ni bila tako nasilna, kot etnično čiščenje Italijanov v Istri. Žrtve tega etničnega čiščenja so bili po njegovem tudi mnogi italijanski antifašisti. Slednji bi lahko v Istri postali vodilni kader, če bi Istra seveda ostala italijanska, je dodal. V Rižarni je rimski upravitelj govoril predvsem o judovskem holokavstu in o nacističnih grozotah. Večkrat je omenil dva totalitarizma (nacizem in komunizem), ki sta bila absolutno zlo. Alemannu se zdi zelo krivično, da se v tragedijo fojb vpleta slovenski in hrvaški narod, saj je bil glavni krivec za to Titov komunistični režim. Povedal je, da se je pred tem obiskom srečal s hrvaškim veleposlanikom v Italiji in mu predstavil svoja gledanja na ta zgodovinska dogajanja. Alemanno je izrazil upanje, da bo Hrvaška čim prej postala članica Evropske unije. »kjer jo prijateljsko pričakujemo, kot smo svoj čas pričakovali Slovence«. Rimski župan je zadovoljen, da se o fojbah končno obširno govori in piše. Soglaša s svojim predhodnikom Walterjem Veltronijem, ki je molk o fojbah označil kot predolgo in nalašč zamolčano tragedijo. Italija je v ta namen proglasila 10. februar za dan spominjanja na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre, o fojbah in pa se je začelo odkrito govoriti po padcu komunističnih režimov v vzhodni Evropi in Berlinskega zidu. Alemanno in rimski dijaki so obiskali tudi Padriče, kjer so si ogledali nekdanje taborišče, ki je v prvih povojnih letih gostilo istrske begunce. V Redipuglii je župana in dijake spremljala deželna odbornica Alessia Rosolen (NZ). Povedala je, da v celoti podpira to pobudo za ohranjanje zgodovinskega spomina. Po Alemannu bi se moral po njenem mnenju zgledovati marsikateri italijanski politik. Rimski župan Gianni Alemanno v spremstvu dijakov včeraj v muzeju Rižarne kroma / ALPE-JADRAN Sobota, 14. februarja 2009 3 zagreb - Napovedane spremembe hrvaške ustrave Slovensko manjšino bodo vrnili v preambulo ustave Ob Slovencih se bodo »vrnili«tudi Bošnjaki - S tem bo vlada izpolnila koalicijsko pogodbo ZAGREB - Hrvaška bo zaradi pogajanj o vstopu v Evropsko unijo spremenila ustavo, vlada v Zagrebu pa je v četrtek oblikovala delovno skupino za ustavne spremembe, ki jo bo vodil podpredsednik sabora Vladimir Šeks. Med drugim naj bi Hrvaška v ustavo "vrnila" slovensko in bošnjaško manjšino. Vrnitev Slovencev in Bošnjakov v preambulo ob prvi spremembi hrvaške ustave je zapisana v vladni koalicijski pogodbi s poslancem albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske nacionalne manjšine v saboru Šemsom Tankovi-cem. "Ne dvomim, da bosta slovenska in bošnjaška nacionalna manjšina na Hrvaškem spet v hrvaški ustavi", je včeraj dejal Tankovic. Ob tem je napovedal, da bo kmalu vložil tudi uradno zahtevo za vnovično uvrstitev Slovencev in Bošnjakov v hrvaško ustavo. Sicer pa so spremembe nujne predvsem zaradi referenduma o vstopu Hrvaške v EU, saj se državni vrh zaveda, da je praktično nemogoče, da bi omenjeni nacionalni referendum podprla več kot polovica vseh vpisanih volivcev. HDZ je namreč leta 1997 s prvimi ustavnimi spremembami od neodvisnosti Hrvaške z varovalko o več kot 50-odstotni večini vseh volivcev hotela preprečiti, da bi država končala v kakršni koli novi jugoslovanski skupnosti. Takrat so ustavne spremembe zajele tudi brisanje slovenske manjšine iz preambule hrvaške ustave, z obrazložitvijo, da ne gre za "avtohtono manjšino". Poleg slovenske so izbrisali tudi bošnjaško manjšino, sicer pa so pravice vseh manjšin zagotovljene v ustavnem zakonu o pravicah narodnostnih manjšin iz leta 2001. Hrvaški premier Ivo Sanader je v četrtek napovedal, da je ključno uskladiti zakonodajo Hrvaške z EU. Poudaril je, da bodo ustavne spremembe uveljavili pozorno, po posvetih z vsemi parlamentarnimi strankami in predsednikom Stipetom Mesicem. Za ustavne spremembe je potrebna dvotretjinska večina poslancev sabora. Vlada predvideva tudi spremembe ustave za ureditev obveznega izobraževanja v srednjih šolah. Opozicijska Socialdemokratska stranka (SDP) je napovedala, da bo zahtevala ustvarjanje ustavnih možnosti za kaznovanje vojnih dobičkarjev in privatizacijskega kriminala, varuh človeških pravic, pa si želi širitev pooblastil tudi na pravosodje. Na Hrvaškem pričakujejo, da bodo ustavne spremembe izpeljali do konca leta, kar bo četrta sprememba besedila temeljnega hrvaškega državnega dokumenta od osamosvojitve. (STA) Hrvaški premier Ivo Sanader dunaj - V petek Literarno -gledališki večer v Korotanu DUNAJ - Slovenski kulturni center Korotan (Albertgasse 48, DUNAJ) pripravlja v petek, 20. februarja, ob 19. uri Literarno-gledališki večer s predstavitvijo knjige gledaliških refleksij »Prevzetost pogleda: gledališki odsevi« avtorice Jasne Vombek. Knjiga prinaša izbor iz avtoričinega doživljanja in razumevanja gledaliških uprizoritev, izpisanega bodisi v obliki kritičnega eseja, bodisi v teatrološki, gledališko-zgo-dovinski ali literarno-teoretski razpravi, ponujeni v razmislek ne le gledališkim ustvarjalcem, ampak tudi laični publiki ali zgolj bralcem. Teatrolog Blaž Lukan je avtoričine refleksije označil kot dramaturške, kot jih poznamo pri Lessingu in Vladi-mirju Kralju. Jasna Vombek je kompa-rativistka, literarna in gledališka kriti-čarka, esejistka in dramaturginja. Kot samostojna ustvarjalka v kulturi živi in dela v Ljubljani. Prireditev je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. kmetijstvo - Zagotovilo odbornika Violina »DOC Prosecco« ne bo obšel tržaške pokrajine špeter - Njegovi starši so dobro poznani med Slovenci na Videmskem V prometni nesreči pri Mostu ponoči umrl 25-letni Benečan VIDEM - Območje, kjer proizvajajo zaščiteno vino »DOC Prosecco«, bo zaobjemalo vse pokrajine Furlanije-Julijske krajine in pokrajine Belluno, Treviso, Vicenza in Pa-dova v Venetu. Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino pojasnjuje, da ukrep za uradno priznanje tega vinorodnega območja ne bo obšel Trsta in formalno torej tudi ne Proseka, po katerem to svetovno znano vino dejansko nosi ime. Odbornik je tako posredno odgovoril na pripombe Kmečke zveze, ki je mnenja, da bi bilo treba pri tem priznati tudi vlogo Proseka (vasi in ne vina) in obenem tržaških vinogradnikov, ki si v težkih razmerah prizadevajo za kvaliteto krajevnih vin. Violino pravi, da sta FJK in Veneto pri zagovarjanju tipičnega vina prosecco-prosek dosegli zelo dobro stopnjo sodelovanja. Upravitelji dveh dežel se hočejo s skupnim delom tudi izogniti neprijetni zgodbi evropskega priznanja tokaja, v kateri je do- Deželni ODDBORNIK Claudio Violino slej pri evropskih oblasteh prevladala Madžarska, čeprav menda še ne dokončno. Priznanje tipičnega porekla penečega vina ne bo edino meddeželno priznanje nekega priznanega in zaščitenega vina. Obstaja namreč že primer zaščitnega porekla vina, ki ga pridelujejo na območju krajev Lison in Pramaggiore, ki se nahajata v Venetu oziroma v Furlaniji. Kot smo poročali, je bila prošnja za priznanje območja »DOC Prosecco« že vložena na vse-državni odbor za vina. Most, na katerem je prišlo do tragične nesreče nm dežela - Denar za narodne manjšine Gabrovec zadovoljen, čeprav ne popolnoma TRST - Deželni odbor je na sredini seji, kot smo poročali, na predlog odbornika Roberta Moli-nara sprejel odlok, ki določa razdelitev sredstev, predvidenih po državnem zakonu zaščitnem zakonu za jezikovne manjšine (številka 482). Javnim upravam, ki so zaprosila za prispevek v smislu zakona za zaščito slovenske, furlanske in nemške jezikovne manjšine bo tako dodeljenih skupno 1,4 milijona evrov. Deželni svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Gabrovec v tiskovnem sporočilu izraža zadovoljstvo, da so po približno dveh letih zavlačevanja in zamujanja sredstva vendar dospela v deželno blagajno. Pri tem pa opozarja, da bo nujno treba iskati dodatne finančne dotacije za ta namen. Po prvih računicah namreč kaže, da bo vsakemu jezikovnemu okencu dodeljenih pri- bližno 20.00 evrov, kar je daleč pod pričakovanji tistih upraviteljev, ki verjamejo v koristnost in bogastvo večjezičnosti. Veliko krajevnih uprav je računajoč na ta finančna sredstva uvedlo mnogo didaktičnih in kulturnih pobud, ki imajo zelo dobre odzive. Tak je npr. projekt Naši jeziki so naše bogastvo - Le nostre lingue sono la nostra ricchezza, ki ga je za osnovnošolske otroke pripravila gorska skupnost za Gumin, Železno in Kanalsko dolino. Uslužbenkam, ki so pri tej javni upravi sledile izvajanju zakona 482, pa je prav včeraj zapadla delovna pogodba. Zato je nujno, da deželna uprava zagotovi potrebna finančna sredstva v najkrajšem času, saj bodo v drugačnem primeru krajevne uprave primorane skrčiti ali celo prekiniti nastavljeno delo, piše v sporočilu slovenski deželni svetnik Gabrovec. MOST - Na državni cesti 54, ki povezuje Videm s Slovenijo, je prišlo v noči med četrtkom in petkom (približno ob 1.30) do hude prometne nesreče, v kateri je umrl Dimitri Noac-co (letnik 1984) iz Barnasa v občini Špeter. Mladi Benečan se je po končani delovni izmeni v tovarni vračal s svojim avtomobilom domov, pri Mostu, kjer je v smeri iz Čedada proti Špetru oster ovinek v desno, pa je izgubil nadzor nad vozilom in se silovito zaletel v vogal hiše ob robu mosta čez Nadižo. Na kraj nesreče so takoj prihiteli čedajski karabinjerji in rešilec, ki pa so lahko le ugotovili, da je bil zaradi močnega trka fant na mestu mrtev. Njegovo truplo pa je ostalo ukleščeno v razbitinah avtomobila znamke Alfa Romeo, tako da so morali poseči tudi videmski gasilci. Karabinjerji, ki so ponoči raziskovali, kako je prišlo do nesreče, so povedali, da na cesti ni bilo nobenih znakov zaviranja. Zato sklepajo, da je nesrečnega Dimitrija verjetno obšla slabost in je zaradi tega izgubil nadzor nad svojim vozilom. Tisti del državne ceste je namreč mladi Benečan, tako kot vsi domačini, zelo dobro poznal in je zato vedel, da ovinka brez zaviranja ni mogoče speljati. Starši nesrečnega fanta so med Slovenci na Videmskem zelo dobro poznani, tako da se je novica o njegovi smrti zelo hitro razširila. Njegova mama Lucia Costaperaria je bila dolga leta učiteljica in je bila med prvimi, ki je v videmski pokrajini redno sodelovala s slovenskimi kulturnimi organizacijami. V sedemdesetih in osemdesetih letih je tudi vodila tečaje slovenščine, ki jih je prirejal Študijski center Nediža. Njegov oče, Valentino Noacco, se je sicer rodil v Belgiji, kamor so se iz Barda izselili njegovi starši. Ob povratku v Benečijo pa je bil ob koncu sedemdesetih let tudi tajnik Zveze slovenskih izseljencev. Dimitri zapušča tudi starejšo sestro Jasno. (T. G.) 4 Sobota, 14. februarja 2009 GOSPODARSTVO fjk - Podatki deželne Confindustrie za zadnje lansko trimesečje Zaskrbljenost zaradi splošnih negativnih kazalcev Vsi kazalci so negativni tako v primerjavi s prejšnjim trimesečjem kot z enakim obodjem 2007 TRST - Deželni industrialci so zaskrbljeni za prihodnost. To izhaja iz podatkov za zadnje četrtletje lanskega leta, ki so jih objavili včeraj. »Predvidevanja na kratki rok so negativna, saj so vsi kazalci negativni, pričakovanja pa so slabša, kot so bila še pred tremi meseci,« so zapisali v poročilu deželne Con-findustrie. Še posebej negativno sliko kaže povpraševanje na tujem, kjer 64 odstotkov vprašanih predvideva padec, samo 11 odstotkov pa jih pričakuje povečanje povpraševanja, in industrijska proizvodnja, ki bo za 54 odstotkov in-tervjuvanih še naprej upadala, le 7,6 odstotka pa jih predvideva povečanje. Ob tem pa je treba tudi povedati, da kljub negativni konjunkturni sliki številni podatki kažejo na rahlo izboljšanje v primerjavi s tretjim trimesečjem lanskega leta. Zato pa je primerjava s podatki iz enakega obdobja v letu 2007 vsi negativni. Podrobnejši pregled glavnih ko-njunkturnih kazalcev kaže, da se je nadaljeval negativni trend industrijske proizvodnje, čeprav je podatek (-3,6 odstotni padec) nekoliko boljši, kot je bil v tretjem trimesečju, ko je proizvodnja padla za 4,3 odstotka. Podobno je s skupno prodajo industrijskih proizvodov, ki je padla za 2,4 odstotka (v tretjem trimesečju je bil padec 8,5 odstoten). Pri tem se je predvsem popravila prodaja na italijanskem trgu (z -15,3 odstotka na -1,3 odstotka), rahlo pa tudi prodaja na tujem (z -3,5 na -3,4 odstotka). Brezposelnost se je v zadnjem trimesečju povečala za 0,9 odstotka. Precej slabši so podatki v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2007. Padec proizvodnje je v zadnjem trimesečju leta 2007 znašal 2,8 odstotka, konec leta 2008 pa jwe bila proizvodnja manjša kar za 14,5 odstotka. Podobno je s prodajo, kjer se je padec z -6,2 odstotka povečal na -15,7 odstotka, kar je treba pripisati tako padcu prodaji na italijanskem (-15,2%) kot na tujem trgu (-15,8%). Kar zadeva posamezne sektorje, krizo najbolj občutijo v strojni, lesni in pohištveni industriji. Deželni industrialci so zaskrbljeni za prihodnost razvoj novih izdelkov - Srečanje o pomenu zaščite blagovnih znamk s patenti Podpora inovacijski dejavnosti Prihodnost podjetij ne leži v tršem delu, temveč v stalnem učenju in podjetniški inovativnost so prepričani predsedniki TZ Srečanje predsednikov trgovinskih zbornic FJK o patentih kroma intereuropa Imenovanje posebnega revizorja KOPER - Uprava Intereurope bo skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o imenovanju posebnega revizorja, sklicala "v čim krajšem roku", so včeraj sporočili iz družbe. Zahtevo za imenovanje posebnega revizorja za preveritev vodenja posameznih poslov družbe v zadnjih petih letih sta v četrtek nanjo naslovila Kad in Sod. "Obstaja sum, da je pri sklepanju določenih poslov prišlo do negospodarnih in škodljivih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanje družbe," so pojasnili v Kadu. Pri tem so mislili predvsem na izgradnjo logističnega centra v Moskvi, nakupom podjetja Zetatrans, najemom prostorov na Kosovu in načinom plačila najemnine, investicijami v osnovna sredstva, investicijo v informacijsko tehnologijo za podporo storitvam ter odprodajami nepremičnin. sdgz - Člani imajo 25% popust Do konca meseca je treba poravnati pristojbino SIAE za reprodukcijo glasbe v obratih TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse gostince, trgovce in druge operaterje, ki imajo radio, tv sprejemnike ali druge aparate za reprodukcijo glasbe v svojih obratih, da morajo do 28. februarja poravnati letno pristojbino SIAE. Člani SDGZ lahko pri tem privarčujejo 25% dolžnega zneska, saj jim SIAE priznava enake ugodnosti kot veljajo za podjetnike, ki pripadajo drugim stanovskim organizacijam. SIAE uvaja plačilo z obrazcem MAV na osnovi obvestila z dolžnim zneskom, ki ga pošlje pred zapadlostjo na podjetje. Letos je začela pošiljati te obrazce nekaterim podjetjem, kar pomeni, da tem ni treba iti na SIAE in lahko plačajo znesek kar na pošti ali banki. Plačilo MAV velja samo za podjetja, ki niso spremenila števila sprejemnih aparatov v zadnjem letu.V kolikor je prišlo do sprememb, mora podjetje z obvestilom MAV na SIAE in ažurirati svojo pozicijo. SIAE vsem članom SDGZ ni poslala obrazcev MAV zaradi organizacijskih razlogov. Zato bo letos plačilo potekalo še po starem. Kdor želi koristiti popust, mora najprej poravnati letošnjo članarino SDGZ in zaprositi za potrdilo o članstvu za SIAE. S tem gre na pristojni urad SIAE in plača s popustom. Za drugo leto naj bi bil novi postopek MAV urejen tudi za člane SDGZ. Zato SDGZ poziva vse, ki so že koristili popust prejšnja leta, naj se javijo čim prej v uradih združenja in pridobijo potrebno potrdilo za SIAE. Še posebej pozivajo vse zainteresirane člane, ki so doslej plačevali polno tarifo SIAE, da se javijo čim prej v tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040. 6724824). Popust velja samo za letno plačilo SIAE, ne pa za plačila za občasne prireditve! EVRO 1,2823 S -0,08 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 13.02. 12.02. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,2823 117,59 1,2833 115,46 ruski rubel mniickn nirui?» 8,7626 44,4395 62,0950 8,7703 44,6081 62,3560 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int 7,4524 0,8841 7,4524 0,9030 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,7455 8 7190 10,7945 8,8155 1 1UI VCjIVU M Ul ]0 češka krona i Tran« 28,560 1 493 28,620 1 488 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 298,22 15,6466 298,55 11 i jm IUI II I L poljski zlot 4,6430 1 5833 4,6050 1,5994 Kol IdlijM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9404 1,9558 1,9844 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,3005 3,4528 4,2951 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7071 2 9137 0,7066 2,9468 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2113 290,00 2 124 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,4355 7,4660 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0461 1,2375 1735 203 LIBOR (EUR) 1,611 2,935 2,030 2,138 LIBOR (CHF) 0,31 0,498 0,638 0,936 EURIBOR (EUR) 1,63 1,943 2,025 2,133 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.527,76 € -137,41 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. februarja 2009 TRST - Prihodnost podjetij ne leži v tršem delu, temveč v stalnem učenju in podjetniški ino-vativnosti. Ta ocena izhaja z včerajšnjega srečanja na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, kjer so predsedniki štirih pokrajinskih Trgovinskih zbornic v FJK govorili o tem, kako njihove ustanove s pomočjo Dežele spodbujajo razvoj novih izdelkov v srednjih in malih podjetjih in njihovo patentiranje. Po podatkih, ki so jih našteli včeraj, so lani v Italiji prijavili oz. podelili 7.318 patentov, kar predstavlja daleč najboljši rezultat v zadnjih devetih letih, zanimiv pa je tudi podatek, da je velika večina nacionalnih prijav zabeležena na severu Italije, predvsem v Milanu, Turinu, Rimu, Pa-dovi in Vicenzi, so poudarili včerajšnji govorniki in dodali, da so se leta 2008 povečale tudi aktivnosti za vložitev evropske patentne prijave. To povečano povpraševanje po varstvu svojih izdelkov, zlasti na industrijskem, transportnem in strojnem področju, so predsedniki gospodarskih zbornic pripisali tudi olajšanemu procesu patentiranja, saj je Dežela FJK pred časom sprejela normativo, ki na poseben način spodbuja inovacijo v malih in srednjih teritorialnih podjetjih. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je navzoče spomnil, da deželni zakon 26/2005 predvideva finančno pomoč za lokalna podjetja, ki jo lahko preko razpisa dodelijo deželne Trgovinske zbornice. Finančni prispevek je namenjen sofinanciranju pravnih stroškov, ki jih določeno podjetje ima za dosego pravnega varstva patenta in osveščanju malih in srednjih podjetij o procesu patentiranja in zlasti o pomenu varovanja svojega izuma. Primere dobrih praks smo si nato ogledali v krajšem dokumentarcu, ki je v žarišče postavil štiri deželna podjetja, ki so svojo dejavnost znala teritorialno in časovno pravno zavarovati, s tem pa so preprečila, da bi tretja oseba lahko kopirala idejo. Porde-none je zastopalo podjetje Marcolin Srl, o njegovi izjemnosti pa je spregovoril predsednik porde-nonske Trgovinske zbornice Giovanni Pavan, Videm se je predstavil s podjetjem Fornasarig Srl, spodbudne besede o videmskem podjetništvu na sploh pa je izrekel predsednik videmske Trgovinske zbornice Giovanni Da Pozzo. Trst je zastopala družba Demus Spa, Gorico pa podjetje Sweet Spa. Gre torej za podjetja, ki so izjemno uspešna in konkurenčna na svojih področjih, je ocenil Paoletti in ob tem izrazil željo, da bi ta podjetja postala vzor drugim malim in srednjim podjetjem, ki bi z inovacijo, raziskavami in razvojem lahko postala uspešnejša in konkurenčnejša na globalnem trgu. Če potegnemo črto pod povedano, lahko zaključimo, da nameravajo naše pokrajinske Trgovinske zbornice tudi v prihodnje podpirati inovacijsko dejavnost in spodbujati podjetja, naj za zaščito lastnega znanja in lastne blagovne znamke intenzivneje prijavljajo patente, ki so lahko ključnega pomena za napredovanje, uspešnost in obstanek na vrhu. (sč) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,96 IMTTIDCI IDADA O C.A -0,54 KRKA 1 1 IKA KOPER 58,48 +0,31 +0,93 -1 08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,82 173,84 +3,30 TELEKOM SLOVENIJE 262,76 127,23 -5,25 +0,49 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,00 AERODROM LJUBLJANA 28,17 DELO PRODAJA - CTni -5,51 +0,28 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,24 h/11 IMnTCCT +0,65 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 49,62 11,95 +0,38 +1,27 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TCDh/IC r ATC7 234,17 -1,36 ŽITO 77,00 +10,00ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,17 +1,13 MILANSKI BORZNI TRG 13. februarja 2009 MIB 30: +0,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,405 5,36 1167 -2,63 -3,07 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,98 1 02 +0,43 -3,10 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,90 +0,29 -3,76 EDISON ENEL ENI 0,92 4,36 1723 +0,43 -0,96 FIAT FINMECCANICA 4,38 1194 +2,44 +0,81 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,14 +2,93 -0,39 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,06 2,35 13 88 -0,48 +2,29 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,56 -0,79 +1,94 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,79 7,05 1 41 +0,40 -0,49 +1 80 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,22 -0,17 -1 55 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,89 12,98 +1,17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,81 4,39 1 05 -4,74 +4,77 TENARIS TERNA 8,44 2 51 +4,47 2,18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,41 -2,33 -2,91 UNICREDIT 8,37 1,32 -4,07 -2,94 SOD NAFTE (159 litrov) 38,06 S +1,47 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. februarja 2009 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.917,97 930,79 +0,95 +1,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.601,41 961,08 1.494,63 513,36 233,64 1.887,75 10.957,88 2.150,57 +2,21 -0,08 +0,98 -2,78 -2,01 +0,26 +0,29 -0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.876,37 1.542,20 829,16 837,68 4.413.39 4.189,59 2.997,86 1.684,58 723,7 2.228,29 7.779.40 1.705,64 13.554,67 2.320,79 9.634,74 -0,71 +0,03 -0,72 -0,87 +0,13 +0,30 +1,13 +1,11 -0,33 +0,60 +0,96 +1,22 +2,46 +3,23 +1,78 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 14. februarja 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Verodostojnost naprej ustava počakaj! Vojko Flegar »Mandat si dobil zato, da boš spremenil način vladanja, kakršnega je prak-ticiral /Janez/ Janša. Mar misliš, da bo Janša svoje delovanje v politiki spremenil, če mu boš dal veljavo z neprestanim posvetovanjem z njim,« je ta teden v odprtem pismu predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja vprašal podpredsednik koalicijskih liberalnih demokratov Slavko Ziherl. In še: »Ali res ne spre-gledaš Janševe igre? Izkoristil bo Tvojo politiko »združevanja« in tvoje posvete z njim, da bo vedno bolj prevzemal vodilno vlogo. Če mu ne bo po godu, kar mu boš predlagal, Te bo izsiljeval, da bo dosegel svoje. (...) Ti pa se z Janšo, ki ga očitno ne poznaš dovolj, posvetuješ o vseh zadevah, in to še prej kot s svojo vlado. In se s tem celo v javnosti pohvališ.« Ziherlovo pismo je slovenska javnost brala dan po, kot se strinja večina slovenskih političnih analitikov, »nespodobnem« in za demokracijo nesprejemljivem dogodku v slovenskem parlamentu. Pod pritiskom Janševe stranke, ki ima v parlamentu samo dva poslanca manj od Pahorjevih socialdemokratov, si je večina poslancev slednje premislila in potrdila zaključni račun proračuna Janševe vlade za leto 2007. Dober teden dni prej so ga socialdemokrati - kot tudi druge vladne stranke -zavrnili, češ da je računsko sodišče ugotovilo napake v metodologiji knjiženja, zaradi česar da v proračunu za omenjeno leto ni bilo presežka, ampak manjši primanjkljaj. »Tehnični problem«, a so užaljeni poslanci Janševe stranke nato nemudoma napovedali obstrukcijo vsega parlamentarnega dela, brez njihove pri- sotnosti in podpore pa slovenski parlament ne bi mogel ratificirati protokola o vstopu Hrvaške (in Albanije) v Nato, saj je za ta akt potrebna kvalificirana večina. Vlada se je v precepu - Slovenija je že blokirala hrvaški proces vstopanja v EU - med grozečo zunanjepolitično blamažo ter spoštovanjem mnenja računskega sodišča in ustavno zagotovljene svobodne volje poslancev odločila za prvo, torej za »zavarovanje ugleda in verodostojnosti Slovenije«. Zaključni račun je nemudoma znova poslala v parlament, premier Pahor pa je imel »prijetno dolžnost«, da v lastni stranki zagotovi glasove za njegov sprejem, kajti koalicijske partnerice so se »discipliniranju« svojih poslancev hvaležno odpovedale. V ponedeljek je tako poslance med pritiskanjem na glasovalne tipke okrog srca grela misel na domovino, zaključni račun je šel skozi, takoj nato tudi ratifikacije hrvaškega in albanskega vstopnega protokola v Nato ..., potem pa je bilo veselja hitro konec. Janša je pred kamerami spremembo stališča poslancev vodilne vladne stranke s komaj prikritim zmagoslavjem razglasil za »popravni izpit«, ki da ga je koalicija opravila. Podton oziroma »zapisano« med vrsticami je bilo zlahka razumeti: Pahor je premierski pripravnik, ki ga je premierski mojster Janša poslal na »po-pravca« in mu nato milostno dal pozitivno oceno. Da bi bila mera polna, je Pahor sam nekaj minut kasneje prav tako govoril o izpitu, ki pa zanj ni bil popravni, ampak zrelostni, in ga ni opravila koalicija, ampak »slovenska politika«. No, če je slovenska politika izdelala razred ali celo maturirala, niti ni tako pomembno, gotovo je, da je pri predmetu parlamentarna demokracija pogrnila, kot je dolga in široka. Najbolj ironično pa je, da se je Pahor s tem morda začasno »rešil« Janše, ne pa tudi drugih izsiljevalcev. Čeprav je parlament ratifikacijo namreč spravil z dnevnega reda, vladi zdaj grozi referendum, ki ga v zvezi s tem nameravata organizirati tako ljudska stranka kot nacionalisti. Možnosti za to, da zberejo potrebno število podpisov pod svojo pobudo pa niso majhne, kajti - in navzlic vsemu to ve tudi Pahor - lahko že sama sprožitev referendumske pobude vstop Hrvaške v Nato letošnjo pomlad odloži, medtem ko je zna morebitni referendum celo onemogočiti, saj je precejšen del slovenske javnosti nenaklonjen tako vstopu sosednje države v Nato kot EU. Premier Pahor za tovrstno svojo skrb za verodostojnost države torej ni požel pohval, kot je sam zapisal v odgovoru na uvodoma omenjeno Ziherlovo pismo, pa jih tudi ne pričakuje. Ne za takšna dejanja ne za svojo siceršnjo »odprtost« do političnih tekmecev. A nenazadnje bo prav zato pri slednji vztrajal, zagotavlja, saj je prepričan, da »se je treba pogovarjati tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Tako sem ravnal doslej in tako bom ravnal tudi poslej. Priznam, da je v tem nekaj političnega idealizma. Če bi ga izgubil ali pa bi se mu moral odreči, bi se odrekel nečemu, v kar sveto verujem.« Videti je, da bistva kritik (ne le Zi-herlove) na svoj račun predsednik slovenske vlade ni razumel. PREJELI SMO Vsak od nas naj prevzame odgovornost Sedim v mali dvorani Kulturnega doma in čakam na začetek predstave; razmišljam o tem,da nas je danes že v foyeru pričakala in nagovorila ^Valentina Repini, odgovorna za stike z javnostjo, in nam prav lepo in obširno razložila, kako dolgo nastaja odrsko delo, koliko truda vložijo v to prav vsi, posebno pa igralci, zato smo njihovo delo dolžni spoštovati. Pa še gledališke liste nam je osebno razdelila in nas povabila, naj kaj preberemo, da si ustvarimo lastno mnenje o predstavi; zakaj prav danes vse to? Prekiniti moram z razmišljanjem, saj so luči že ugasnile in predstava se pravkar začenja. In prav kmalu se bahavi Stanko spusti s prijateljem Pinkom v po-popran pogovor o plesu; da pa lahko Pinku čim nazorneje prikaže svoje teorije, se šarmantno približa občinstvu in vljudno povabi na oder »prikupno gospodično«, ki vabila enostavno ne more odkloniti, saj je res od nje odvisno ali se bo predstava v tistem trenutku nadaljevala ali ne ... dekle v vidni zadregi vstane in že je na sredi odra v nič kaj nedolžnem Stankovem objemu, ki jo z izkušeno roko zavrti v nič kaj nedolžen ples. Ob tem pa Stanko nadaljuje razlagati svojemu prijatelju o tem, kaj se dogaja ženski med plesom, med drugim tudi o »...njeni medenici... « in pa o »... njenih bradavičkah, ki postanejo trde kot njegov kurc«. Ob splošnem smehu občinstva in ob težko prikritem občutku nerodnosti in sramu »prikupne gospodične« jo svetovljanski Stanko pospremi nazaj do njenega stola in tragedija mladoporočencev se na odru po tako nastavljenih tirih odvija naprej. V trenutku ne uspem obvladati vseh svojih čustev: moti me, da bomo tudi danes primorani prisostvovati nizkotnim spolnim namigom, ki so zadnje čase res prisotni v vsaki predstavi in to v najrazličnejših kontekstih, večinoma neumestni in vedno vulgarni; moti me tudi živčni in nesproščeni smeh mojih dijakov... Naenkrat me ošine misel, da ta »prikupna gospodična«, ta z zvijačo in proti njeni volji »igralka za nekaj minut« je mladoletna dijakinja, ki so jo starši zaupali šoli, šola pa meni, in za katero smo mi, jaz, odgovoren. Ni se mogla izogniti niti tesnemu objemu in niti poslušanju spolzkih prispodob na račun žensk nasploh in torej tudi na njen račun; na odru je morala stati ona in ne kaka figura, v katero naj bi se kot dobra, poklicna igralka, prelevila; in tam je morala počakati, da je gospod Vuk končal svoj prostaški monolog. Ni se mu mogla upreti, nikamor ni mogla zbežati, ni mogla ugovarjati, ni ji bila dana možnost svobodnega odločanja, torej je Stanko nad njo, pred nami na odru, izvedel »psihično nasilje spolne narave«. Iščem drugačen izraz, tudi drugačno prispodobo bi prav rad našel, ki bi vsaj delno omilila občutek moje odgovornosti a je enostavno ne morem najti. V trenutku se počutim popoln idiot: moral bi vstati in odpeljati svoje dijake; toda vse je bilo že prepozno: dijaki so se že zdavnaj umirili in predstava je tekla svojo pot. Sprašujem pa se, če bi jo na tak način zares zaščitil. Ne, scena na odru je bila že itak odigrana; torej zmanjkali so mehanizmi, ki bi jo morali zaščititi. Ampak obstajajo sploh taki mehanizmi, ki jamčijo, da se tudi v gledaliških predstavah za šole, tako kot v vseh drugih šolskih pobudah, nadaljuje in morda celo poglobi vzgojni proces, ki je vodilo vseh šolskih dejavnosti? Boj proti kajenju in raznim zasvojenostim, primerno izražanje in obnašanje, spolnost kot nekaj naravnega in lepega v odnosu med osebama, ki se imata radi, so važne teme na razvojni poti vsakega človeka in tem temam šola tudi skuša posvečati primerno pozornost; žal pa v gledališki ponudbi za šole ni primernega posluha za to, prej obratno: zakaj mora biti besedišče na reprizi za šole bolj vulgarno in spolzko kot pa na premieri iste predstave? Iščemo mar poceni konsenz? Zakaj moramo pri vsaki predstavi izgubiti toliko energije, da se skozi spolzke plasti vednoprisotne pornografije dokopljemo do zanimivih, aktualnih in živih izhodiščnih točk za razmislek z dijaki? Mislim, da noben dijak ne pričakuje od gledališča, da se postavi na njegov nivo in če že do tega pride, zazna v tem prej nespoštovanje njegove inteligence kot pa odobravanja vredno potezo. In tudi sklicevanje na svobodo umetnosti, ki ruši, gradi, raziskuje in išče nove poti je tu neumestna, saj je eksperimentiranje višja stopnja, naši dijaki si pa ogledajo tri predstave na leto in to je za marsikoga tudi vse; naj bodo te predstave vsaj vzgojne in naj vzbudijo ljubezen do gledališča oziroma do slovenskega jezika. In že me zagrabi drugačna bolečina, globlja, intimnejša... Sem oče majhne, osnovnošolske deklice, ki še nedolžno, a že radovedno gleda v svet; bo kmalu tudi od mene kak šolnik zahteval denar za letni abonma in potem dopustil, da se na gledališkem odru pojavi kak Vuk, ki se tako brezobzirno igra z mojo hčerko, ravno takrat, ko se ona spreminja v žensko in je breme te spremembe včasih zanjo res pretežko? Bo ta šolnik pokasiral moj denar in nato dopustil, da jo ta Vuk nesramno izpostavi splošnemu zasmehovanju skupine sošolcev, ki prav tako kot ona preživljajo najbolj kritično obdobje svojega življenja in je njih smeh prej znak globokega nelagodja kot pa pravega zasmehovanja? Na koncu igrice pa si bo Vuk snel masko, šolnik si bo opral vest, ker je pač žrtev sistema, moja hčerka pa bo morala v šolo, med sošolce in njeno breme bo še večje. Tudi kolegov nasmešek in njegov neprizadeti »...veš kaj so že vsega videli... « me ne potolažita. To ni in ne sme biti izgovor za naše početje. Naj vsak izmed nas prevzame svojo odgovornost: preveč pogosto beremo o raznih posilstvih mladoletnih deklet, upravičeno se zgražamo nad obnašanjem današnje mladine, a istočasno se moramo vprašati, kje so in kaj počenjajo vse tiste institucije, ki so poklicane k vzgajanju mladine s šolo na čelu, a med katere po mojem mnenju sodi tudi gledališče. prof. Pavel Zobec, spremljevalec dijakov geometrskega oddelka na predstavo Zaljubljeni v smrt dne 9.2.2009 SKLAD MITJA CUK SVETUJE Novorojenček Po dolgem čakanju, po lažji ali težji nosečnosti je novo bitje naenkrat tukaj. Včasih pridejo z njim še manjše ali večje skrbi, če se pokažejo kakšne lažje ali hujše bolezni. Naj je otrok prišel na svet v tradicionalni družini ali ne je njegov prihod znamenje za temeljite spremembe, ki jih še prevečkrat ni lahko premostiti. Spremembe za roditelje in za novorojenčka, ki doživlja nekaj, kar ni izbral po svoji volji. Iz varne materine topline je bil pahnjen v svet, v nekaj tujega in to z velikim telesnim naporom. »Zunaj« je povsem drugače: nič več mirne tihote; od povsod prihajajo zvoki in svetlobni dražljaji, tako nenavadni za oči in ušesa, ki jih je dotlej ščitila posebna tekočina. Sedaj mora dihati sam. Ali bodo znali tisti, ki so ob njem, pravilno razbrati, česa si želi, kaj potrebuje; kaj pomeni, kadar joka, kadar vrešči, kadar zelo dolgo spi? Ali mu bodo znali privoščiti primeren življenjski ritem? Pred kratkim mi je pedagoginja v pogovoru razkrila, da bi lahko vse knjige, iz katerih se je pred nekaj desetletji seznanjala z otroškimi razvojnimi fazami, lahko tako rekoč vrgla skozi okno, saj se je v razvoju sodobnih otrok ogromno spremenilo, kakor da bi se razvoj pospešil. Nekdanje prepričanja, da otrok v prvih mesecih svojega življenja le joka, je in spi, nas spomni na pripovedovanje babic o novorojenčkih in dojenčkih, ki so bili nekoč prvih nekaj mesecev povsem negibni in prevezani kot »štruce«. Znanost je človeku pojasnila, da ni tako: otroci so od vsega začetka bistri in dejavni. Od prvega trenutka svojega življenja se učijo. Jasno je, da so med novorojenčkom, otrokom, mladostnikom in odraslim velike razlike. Tudi razvojne stopnje so različne in odvisne od pridobljenih sposobnosti. Otrok nam že od rojstva govori v govorici, ki jo mora okolje na nek način prevesti v razumljivo komunikacijo, da bo novorojenček primerno upoštevan in oskrbovan. Že prvi dan zunaj maternice pomeni za novorojenčka kopico razvojnih nalog, ki jih mora postopoma osvojiti in si tako poiskati sebi primerno mesto v svetu. Nasproti mu stojijo starši. Te preplavljajo razni dvomi, kako bi lahko svojemu otroku najbolje pomagali na začeti življenjski poti. Zlasti jih muči dvom, kaj je pravilno in kaj ni, še posebej v kriznih trenutkih in v trenutkih zmede. Nekateri starši se s tem celo preobremenjujejo - stvar značaja in okoliščin pač. V prvih mesecih življenja so spremembe zelo številne. Tistim, ki so že prej imeli opravka z novorojenčki, je življenje lažje: nekatere njihove navade ostajajo take kot prej, za druge pa vedo, da so le začasno ukinjene. Vsekakor postane sedaj središče družinskega življenja novorojeni otrok. Na njegovo nego straši še niso dovolj navajeni, zato jim jemlje veliko časa. Zlasti takoj od začetka lahko dobita mama in oče občutek, da ne bosta nikoli več imela časa samo zase. Zmeraj je v prvi vrsti novorojeni, ki ga je treba nahraniti, previti, poujčkati... Včasih nastane preplah, ko otrok neusmiljeno joka, starši pa ne vedo, kaj bi. V mnogih primerih novorojenček še ni razumel, kaj je noč in kaj je dan in še ne ve, da so starši potrebni spanja in počitka, ker morajo podnevi v službo - tako je vznemirjenje še večje. Za trenutek se lahko pri roditeljih pojavijo tudi občutki, ki s srečo zaradi novega rojstva nimajo niti najmanjšega opravka. Mnogi starši poiščejo nasvet in poduk za svoje težave v knjigah, revijah, v radijskih ali televizijskih oddajah vzgojnega značaja. Ponekod se združujejo v skupine, kjer si izmenjujejo informacije o izkušnjah. Tako izvedo, da niso sami tako nepoučeni, da imajo tudi drugi svoje dvome in da so tudi drugi starši včasih »negativno« naravnani do svojih novorojencev, zlasti ko jim ti motijo spanec. Počasi začenjajo novopečeni starši sprejemati svojo novo situacijo kot normalno, se nanjo privajati in dojemati, da vse to pravzaprav ne bo trajala večno. Potrebno je le nekaj potrpljenja. Kdor je ob pogledu na sitne tuje otroke kdaj pomislil: »Moji bodo perfektni!«, naj ve, da ni per-fektnih otrok, kakor ni perfektnih staršev. V prvem letu otrokovega življenja se starši in otrok spoznavajo. Čim več stikov bodo imeli, tem hitreje in bolje bo potekalo tako uvajanje v spoznavanje. Pri novorojenčku so torej vsi čuti dejavni od prvega trenutka dalje. Otrok je že po naravi radoveden in po svoje osvaja svet. Vendar je še popolnoma nemočen in zato povsem odvisen od tistih, ki ga negujejo. Nekdo ga mora nahraniti, počistiti, sam mora izkusiti svoje starše tudi telesno, zato si želi ljubkovanja in tudi mora biti kdaj pa kdaj v ljubečem naročju. Potreben je spodbud in dražljajev, ki mu bodo pomagali odkrivati svet. Pomagamo mu tako, da se z njim ukvarjamo: da ga včasih vzamemo iz zibke, da mu pojemo in govorimo, da mu razlagamo in kažemo slikice in mu damo čas, da stvari dojema. Otrok ljubi gibanje in svobodo gibanja. Na svežem zraku še toliko bolj. Zelo uživa v vodi, zato je priporočljivo, da hodijo starši z njim plavat. Vsa pozornost staršev bo poplačana, ker bo pomagala utrditi otrokov telesni, duševni in duhovni razvoj. Otrok potrebuje vsesplošno hrano, ne le za telo, pač pa tudi za razum in duha. Vsak otrok prehodi svojo pot do odraslosti na način, ki je od otroka do otroka drugačen in za vsakega značilen. Na tej poti pa so sicer nekatere razvojne točke vsem skupne. Te zaznamujejo normalni razvoj in opozarjajo na morebitna odstopanja. Vsak odklon pa še ni razlog za to, da bi bili zaskrbljeni. Seveda bo v starših nenavadnost vzbudila nemir, takrat pa je pomembno, da se posvetujeta najprej z domačim zdravnikom. Ta jim bo znal svetovati. Vsak otrok postane že kmalu po rojstvu »unikat« in je treba njegove značilnosti v okviru splošnih razvojnih smernic znati pravilno razbrati. Tudi razvojni čas je značilen za vsakega otroka posebej. Razvojne faze opravlja vsak otrok postopoma in v časovnih obdobjih, ki so mu najbolj prikladna. Otrok se uči smejati, odkriva svoje roke, razvija svojo navezanost na druge, uči se odklanjati nekatere reči in osebe. Vedno želi vedeti, kaj počenjajo odrasli. Nekatere stvari so so torej vsem značilno skupne, čeprav vsak otrok postaja v tem prvem letu zanje sposoben na sebi lasten način. Mnogi starši, ki so si predstavljali otroka le kot bitje, ki ga je treba nahraniti, preoblačiti in ljubkovati, in veliko spi, so morebiti presenečeni, ko vidijo svojega novorojenčka, ki pljuva in tako krepko joka, da svojim staršem ne privošči miru ne podnevi ne ponoči. Mirni pogovor ob kavici je šel po gobe, uživanje pod tušem ima štete mi-nutke... Otrok sploh ne spi toliko časa, kolikor so si predstavljali. Življenje z novorojenčkom dejansko ni vedno lahko. Toda, če ga znamo opazovati, če z njim doživljamo vse male napredke v razvoju, bosta naš trud in napor bogato poplačana. Prvi nasmešek, prvo zadovoljno grgotanje, prvi pogled, namenjen samo mami ali samo očku, vse to so prizori, ki jih ne pozabimo zlepa. (jec) 6 Sobota, 14. februarja 2009 ITALIJA / stavka cgil - Po oceni prirediteljev 700 tisoč ljudi na rimskem shodu Delavci množično zahtevali odločnejše ukrepe proti krizi Tudi iz Furlanije-Julijske krajine je v Rim odpotoval nočni vlak stavkajočih RIM - »Prepričan sem, da bomo s stavko po stavki dosegli, da bo vlada spremenila svojo gospodarsko in socialno politiko.« Tako je povedal voditelj sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epifani, ko je nagovoril množico delavcev, ki so se včeraj zbrali na Trgu San Giovanni v Rimu v okviru celodnevne stavke javnih uslužbencev in kovinarjev. Epifani je zahteval močnejšo socialno mrežo v boju proti gospodarski krizi, ki je Italijo pahnila v recesijo. Po njegovem prepričanju italijanska vlada močno zaostaja za vladami drugih razvitejših držav v boju proti krizi. Voditelj CGIL se je dotaknil tudi reforme delovnih pogodb, za katero se je vlada dogovorila z drugimi sindikati. Ponovil je predlog, naj bi se o zadevi izrekli sami delavci na referendumu. »Zakaj bi se ne smeli demokratično izraziti tisti, ki so neposredno prizadeti?«, se je polemično vprašal. Epifani se je naposled postavil v bran ustavi, ki je bila v zadnjih časih deležna hudih napadov. »Je preveč, če zahtevamo, naj se v njej odkrito prepoznava predsednik vlade, ki ji je sicer prisegel zvestobo?«, se je še vprašal voditelj največjega italijanskega sindikata. Poleg strank skrajne levice je včerajšnjo stavko FIOM-CGIL in FP-CGIL podprla Italija vrednot. Demokratska stranka je sicer formalno ni podprla, a včerajšnjega rimskega shoda so se udeležili številni njeni vidni predstavniki, kot so D'Alema, Bindi, Bettini, Bersani in drugi. Na Trgu San Giovanni se je po oceni prirediteljev zbralo 700 tisoč ljudi, po podatkih policije pa naj bi jih bilo 50 tisoč. Zelo različni so tudi podatki o udeležbi v stavki. Premier Berlusconi je dejal, da je bila 6-odstotna in da je stavka propadla, vodstvo CGIL pa je repliciralo, da se navedeni podatek nanaša le na stavkajoče na nekaterih ministrstvih. Iz Furlanije-Julijske krajine je na rimsko manifestacijo odpeljal poseben vlak, ki ga je brezplačno organiziral sindikat CGIL. Med potniki je bil tudi Saša Jančar, mlad uslužbenec javnega sektorja ...kajpak z začasno delovno pogodbo. Kot je pojasnil, je bila rimska manifestacija zelo lepo organizirana, vzdušje v treh sprevodih, ki so preplavili rimske ulice, pa mirno in prijetno. Saša je pozitivno ocenil Epifanijev govor, predvsem njegovo prigovarjanje k enotnemu nastopanju delavcev, kovinarjev, uslužbencev in vseh tako imenovanih »prekernih«. Eden izmed treh sprevodov je na Trg San Giovanni krenil z železniške postaje Tiburtina ansa Napolitano: Ustave ne smemo zapraviti RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je bil včeraj gost na italijanskem sedežu Evropske komisije in na konferenci kardiologov, ponovno pa je omenil italijansko ustavo in bioeti-ko, o katerih je bilo veliko govora v zvezi s primerom Eluane Englaro. »V Italiji imamo k sreči ustavo, ne smemo je zapraviti,« je dejal in tako potrdil svoje gledanje na primer, ki ga je privedel do institucionalnega spora s predsednikom vlade Berlusconijem. O etičnih problemih v zvezi z znanstvenimi napredki je pozval k »zrelemu in skupnemu razmišljanju«. Na San Remu tudi Berlusconijeva popevka RIM - Ob robu glasbenega festivala v San Remu, ki se bo pričel 17. t. m., bodo predstavil tudi eno od popevk, ki jo je napisal predsednik vlade Silvio Berlusconi. Ta namreč v prostem času rad piše pesmi. Popevko naj bi zapel Mariano Apicella. Katero pesem bo zapel Apicella, še ni določeno. Berlusconi mora namreč še izbrati eno izmed treh, ki jih je napisal v zadnjem času. »Premier ima rad klasične napolitanske melodije,« je povedal Apicella. Dodal je, da so mu vse tri pesmi, ki so v izboru, všeč. Berlusconi je z Apicello sicer že leta 2003 izdal album. V mladosti kruh si je služil kot pevec na križarjenjih in v Riminiju. kriza - Javni dolg dosegel nov rekord BDP lani padel za 0,9% Berlusconi zaskrbljen RIM - Italijanski bruto domači proizvod je leta 2008 padel za 0,9 odstotka. Takšnega padca ni zabeležil vse od leta 1993. S tega vidika je bilo posebno negativno zadnje tro-mesečje prejšnjega leta, saj je tedaj BDP padel za 2,6 odstotka v primerjavi z zadnjim tromesečjem v letu 2007 in za 1,8 odstotka v primerjavi s tretjim tromesečjem v letu 2008. Tako negativnih podatkov italijanski statistični zavod ISTAT ne beleži vse od leta 1980, ko je začel voditi tovrstno statistiko. A to ni še vse. Lanskega novembra je javni dolg zabeležil nov rekord. Kot poroča statistični bilten Banke Italije, je tedaj znašal 1.686,5 milijarde evrov, se pravi za 1 odstotek več kot mesec poprej, ko je že dosegel zgodovinski rekord. Ti podatki so strli »večni optimizem« predsednika vlade Silvia Berlusconija. »Ta kriza nima še točno začrtanih razsežnosti in jo opa- SILVIO BERLUSCONI ansa zujemo z zaskrbljenostjo,« je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je naznanil, da je vlada dosegla dogovor z deželami glede financiranja socialnih blažilcev v dveletju 2009-2010. Gre za 8 milijard evrov. Na Berlusconijeve besede so se takoj odzvali pri Demokratski stranki. »Končno, že mesece ponavljamo, da kriza odpira izredne razmere v državi, medtem ko vlada tega dolgo ni videla ali ni hotela videti,« je dejal strankin voditelj Walter Veltroni. sardinija - Kampanja za deželne volitve Polemično tudi na zaključnih shodih CAGLIARI - Kampanja za deželne volitve na Sardiniji se je včeraj zaključila, jutri in v ponedeljek pa bodo na vrsti volitve, na katerih bodo prebivalci tega otoka izbrali, kdo bo vodil deželo v prihodnjih letih, ali dosedanji predsednik in kandidat Demokratske stranke Renato Soru ali pa njegov tekmec iz stranke Ljudstva svobode Ugo RENATO SORU Cappellacci. Na včerajšnjih zaključnih zborovanjih so tekmeca prišli podpret glavni protagonisti italijanske politike: Cappellaccija je podprl predsednik vlade Silvio Berlusconi, Soruja pa tajnik DS Walter Veltroni in voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro. Medtem ko je Berlusconi, ki ga je skupina študentov tudi izžvižgala, dejal, da to ni le tekma za Sardinijo, ampak da gre »za izbiro med nami in njimi« oz. med tistimi, ki imajo »močna načela svobode, spoštovanja osebe in kulturo življenja«, ter onimi, ki imajo »kulturo smrti in stalno izrekanje laži«. Drugače je Veltroni poudaril, da se morajo Sardinci zavedati, da volitve zade- ansa vajo izključno vladanje njihovi deželi in nič drugega, saj bo Berlusconi po koncu volilne kampanje izginil in ga ne bo več na spregled, tako kot se je zgodilo v Abrucih in vseh krajih, ki jih je obiskal. Soru pa je premieru očital stalno in nasilno vmešavanje, saj je na Sardinijo prišel motit normalen potek volitev s svojimi večkrat neokusnimi vici. Za Di Pietra je sardinska volilna tekma pokazala, da je mogoče zaustaviti Ber-lusconijev propagandni stroj, če se ljudem da razumeti, da volitve ne zadevajo le Sardinije, ampak vso Italijo. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Vprašanje o pravici do smrti in o svetosti življenja se je sprevrglo v politični spopad in nacionalno dramo Sergij Premru_ Te dni je mednarodni tisk posvetil nadpovprečno pozornost Italiji, seveda zaradi Eluane Englaro. V ospredju poročil ni bilo samo dogajanje, ki je nesrečni ženski omogočilo smrt, ampak predvsem politični in institucionalni spopad, ki ga je sprožil Berlusconi, nenazadnje pa tudi vpliv Katoliške cerkve na italijansko politiko in družbo. Po oceni argentinskega El Clarin je pod vprašajem širši odnos zakonodaje z etiko, kar je privedlo do spopada na dveh ravneh. Na prvi so se ostro soočili tisti, ki zagovarjajo pravico do svobodnega odločanja o umetnem vzdrževanju pri življenju, in oni, ki v imenu svetosti življenja z verskimi argumenti zavračajo možnost prekinitve zdravniške nege. Na drugi ravni pa je bil prav tako silovit spopad med predsednikom vlade Berlusconijem in predsednikom republike Napolitanom. Dnevnik iz Buenos Airesa meni, da os- novnih etičnih vprašanj glede življenja in pravic posameznikov ne bi smeli reševati niti z zakonskimi odloki po hitrem postopku niti pod pritiskom čustev ob posameznem tragičnem dogodku. The Economist piše o »Italiji in pravici do smrti«. Pri tem ugotavlja, da se podobni primeri dogajajo vsak dan po vsej Evropi, samo v Italiji se je zadeva sprevrgla v nacionalno dramo z demonstracijami za življenje in drugimi za svobodno izbiro, kot tudi s prekinitvijo televizijskih programov in celo z izgredi v parlamentu. Londonski gospodarski tednik ugotavlja, da dogajanje na eni strani dokazuje velik vpliv Katoliške cerkve, na drugi pa Berlusconijevo nestrpnost do ustavne ureditve. Razlogi, ki so vodili prvega ministra, so po mnenju tednika še enkrat osebne narave: čeprav ni preveč veren in čeprav je večina javnosti podpirala Elua-nino pravico do smrti, je v Berlusconije- vem gledanju prevladal interes do spopada s sodstvom. Francoski Libération poroča, da je pod pritiskom Vatikana zadeva Englaro močno razdvojila italijansko družbo, postala pa je še posebno pereča po Berlus-conijevem sklepu, ki očitno nasprotuje predsedniku republike in sodstvu. Prvi minister sicer zatrjuje, da je nameraval le preprečiti zločin, kot je ocenil izvajanje dokončnega sklepa vrhovnega sodišča glede prekinitve umetnega prehranjevanja Eluane. Berlusconi je dogajanje izkoristil za merjenje moči z drugimi državnimi institucijami in njegova večina namerava nadaljevati po začrtani poti. Der Tagesspiegel meni, da so vprašanja okrog začetka in konca življenja vedno odprta, tokrat pa je v Italiji šlo za preverjanje moči in ločitve državnih oblasti, saj Berlusconi ne dovoli, da bi ga predsednik republike in sodstvo omejevala. Berlinski dnevnik piše, da je bila nedolžna Eluana v središču preverjanja, kar je pokazalo, kako negotove so v Italiji meje pravne države. In dejstvo, da je Vatikan navdušeno podprl cinično stališče dela italijanske politike, utemeljuje sum, kar kaže tudi zadeva lefevriancev, da se v Cerkvi še ni popolnoma uveljavilo 21. stoletje. Ravnodušna Italija, piše La Vanguardia: o usodi Englarove sta se namreč silovito in javno spopadli dve stališči, izkazalo pa se je, da je še tretje - popolna ravnodušnost. V ponedeljek zvečer, ko se je razširila novica o smrti nesrečne ženske, so namreč nekatere televizije posvetile zadevi posebne oddaje, Canale 5 pa je brez problemov oddajal Velikega brata, ki je tisti večer dosegel rekordno gledanost, poroča dnevnik iz Katalonije. Naj mi bo dovoljeno, da pri tem omenim, da sem med brskanjem po kanalih med nekaj mi- nutnim gledanjem te oddaje, naletel na dekle, ki je neutolažljivo jokalo. Kmalu pa sem odkril, da je ni prizadela Eluanina smrt, ampak sklep, da bo izpadla iz druščine Velikega brata! Na koncu še nekaj iz bleščečega sveta televizije. Berlusconi vedno preseneča, piše El Pais, tokrat z napovedanim sodelovanjem na skorajšnjem festivalu italijanske popevke v San Remu. Sicer ne bo neposredno stopil pred mikrofon, ker je pač predsednik vlade, pač pa se bo predstavil kot avtor pesmi skupaj z neapeljskim sodelavcem Apicello. Berlusconijeve glasbene umotvore, ki so po tradicionalnem italijanskem klišeju posvečeni ljubezni, bodo sicer predvajali na odru gledališča Ariston, vendar predsednik vlade ne bo tekmoval za naslov najboljšega italijanskega popevkarja, poroča madridski dnevnik. Sumim, da bi glede na razkrajanje italijanske demokracije lahko celo zmagal. Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 2 0 Sobota, 14. februarja 2009 ŠPORT / APrimorski ~ dnevnik evropska unija - Evropski komisar za prevoze in infrastrukturo Antonio Tajani včeraj v Trstu »Slovenija glede vinjet pripravljena na dialog« Tajani: Upam, da bo do rešitve prišlo pred poletjem - Pospešiti dela za gradnjo trase Trst-Divača Slovenija je v zvezi s problematiko vi-njet pokazala pripravljenost na dialog. S slovensko vlado so v teku pogovori in zato upam, da bo do rešitve prišlo še pred poletjem. To je poudaril podpredsednik evropske komisije in evropski komisar za prevoze in infrastrukturo Antonio Tajani na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na sedežu deželne vlade v okviru njegovega obiska v Furlaniji-julijski krajini. Tajani je postopek, ki ga je evropska komisija sprožila proti Sloveniji, utemeljil z ugotovitvijo, da sistem vinjet diskriminira uporabnike iz drugih držav članic Evropske unije. Dodal je, da je dialog s slovensko vlado vsekakor odprt in zato izrazil upanje, da bo Slovenija nudila pozitiven odgovor pred poletjem, se pravi začetkom turistične sezone. Slovenska vlada je namreč pokazala odprtost, je dejal Tajani, in se ni zaprla sama vase. Pričakovati je torej pozitiven razplet, saj je to nenazadnje tudi v interesu same Slovenije kot članice EU. Pravil o vinjeti ne sme vsekakor vsiljevati EU, ampak se mora Slovenija prilagoditi evropskim pravilom. Slovenski minister za promet Patrick Vlačič pa je včeraj na srečanju s tujimi novinarji v Ljubljani povedal, da bo slovenska vlada prihodnji teden obravnavala predlog medresorske skupine glede cestninjenja in financiranja avtocestnih programov. Podrobnosti minister ni razkril, toda povedal je, da vinjete ne zagotavljajo vzdržnosti programa izgradnje Podpredsednik evropske komisije Antonio Tajani (levo) in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo med včerajšnjo tiskovno konferenco kroma avtocest. Poleg tega je evropska komisija, ki meni, da sistem vinjet v Sloveniji di-skriminira tuje uporabnike v odnosu do domačih, zamrznila evropska sredstva za gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Slivnica, je dodal in poudaril, da »to je razlog, da moramo nekaj narediti«. Tajanijev obisk se je začel dopoldne na ronškem letališču, na katerem se je srečal s predstavništvom prevoznikov v deželi FJK. Kasneje je bil v Trstu gost deželnega odbora s predsednikom dežele FJK Renzom Tondom na čelu. Ta mu je prikazal prizadevanja deželne vlade za razvoj ozemlja in nakazal težave, s katerimi se sooča, ter možne strategije za razvoj. Po tiskovni konferenci se je Tajani srečal s pred- sednikoma Dežele Veneto Giancarlom Ga-lanom in Koroške Gerhardom Doerfler-jem. Glavna tema pogovorov je bil t.i. baltski koridor, ki ne sodi med 30 prioritetnih evropskih projektov TEN. Tajani si bo prizadeval, da bo ta koridor postal prioriteta za Evropo. V nadaljevanju si je komisar ogledal pristanišče v spremstvu župana Roberta Dipiazze, nazadnje pa se je udeležil posveta na temo Univerza odličnosti v severovzhodni Italiji, na kateri so posegli rektorji tržaške, videmske in padovske univerze. Tondo je na srečanju predlagal si-nergijo med univerzami in ustanovitev fundacije, ki naj bi sodelovala z univerzami v Venetu, pa tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Srečanje z novinarji je uvedel Ton-do in poudaril, da bo njegov mandat v znamenju izboljšanja infrastrukture, ker je to temeljno tudi za razvoj EU. Poudaril je prizadevanja za gradnjo tretjega pasu na avtocesti A4 (Trst-Benetke). Za to bo deželna uprava tudi pripravila specifičen projekt, s katerim namerava sodelovati na prihodnjem evropskem natečaju. Tega bo EU razpisala marca in predvideva finančna sredstva za gradnjo infrastruktur za skupno 500 milijonov evrov. Tajani je še naglasil pomen razvoja tržaškega pristanišča v okviru razvoja celotnega severnega Jadrana, pri čemer je nujna tudi posodobitev železniškega, letalskega in pomorskega prometa oz. morske avtoceste. Na vprašanje o sodelovanju med tržaškim in koprskim pristaniščem je Tondo odgovoril, da »je nujno«. V zvezi s 5. koridorjem (oz. 6. prioritetnim evropskim projektom) je nazadnje Tajani poudaril, da bo evropska komisija še naprej spodbujala slovensko in italijansko vlado za pospešitev gradnje trase Trst-Divača, za katero je EU decembra odobrila financiranje 50 milijonov evrov. Aljoša Gašperlin železarna - Odziv Kocijančiča in Rosata Na prepihu polovica železarjev in dve tretjini delavcev podjetja Sertubi kampanja osvetlim se manj Energija je dragocena, zato je nujno varčevati Napoved skupine Lucchini-Se-verstal, da bo zaradi svarila deželne uprave zaprla plavž številka dva in s tem poslala začasno domov okrog petsto delavcev, je pretresla uslužbence in močno odjeknila v krajevnih političnih krogih. Dežela FJK je s svarilom pozvala podjetje, ki upravlja škedenjsko železarno, naj v enem mesecu obnovi žrelo drugega plavža. Delo je na spisku posegov, ki pogojujejo integrirano okoljsko dovoljenje (AIA), brez katerega železarna ne sme obratovati. Skupina Lucchini-Severstal je v tiskovnem sporočilu pred dnevi pojasnila, da je poseg v navedenem roku (do 12. marca) nemogoč, ker se je vodstvo odločilo za korenitejše vzdrževalne posege (postopno zamenjavo drugega plavža s tretjim), slednji pa zahtevajo več finančnih sredstev in časa. Podjetje zatrjuje, da je edina možnost za ugoditev svarilu zaprtje plavža in prekinitev proizvodnje do junija. Začasno bi bilo ob službo kakih petsto delavcev podjetij Lucc-hini in Sertubi. Po ocenah pokrajinskega tajništva Stranke komunistične prenove bi se znašla doma skoraj polovica vseh delavcev železarne in celo dve tretjini osebja Sertubi. Delavci so sklicali zborovanje, ki bo v ponedeljek ob 13.30. Vest je seveda takoj odmevala v političnih krogih. V tiskovni noti sta pokrajinski tajnik SKP in deželni svetnik Igor Kocijančič ter odgovorni za delo pri pokrajinski SKP Paolo Hlacia odločno kritizirala skupino Lucchini-Severstal, ki naj bi »arogantno« zavlačevala z deli. »Skupino vabimo, naj se znese nad vodstvom železarne, ki ne izpolnjuje obljub in dela napake, ne pa nad delavci,« piše v sporočilu. Kocijančič in Hlacia trdita, da mora del obilnih iztržkov zadnjih let za-jamčiti dohodke uslužbencev, saj slednji niso krivi za napačne izbire vodstva. »Nikoli nismo sprejemali principa, po katerem naj bi morali uslužbenci za prejemanje plače delati v nezdravih in nevarnih razmerah,« trdita predstavnika SKP, ki sta prav tako kritična do raznih političnih sil. Desna sredina je na krajevni ravni vedno podpirala nasprotnike železarne in poudarjala problem onesnaženja, vlada pa se upira okoljski politiki EU. Del leve sredine pa po mnenju Kocijančiča in Hlacie še naprej zastopa usklajevanje načrtov s podjetjem, kar je po njunem jalovo. Mnenje SKP je, da skupina Lucchini uporablja položaj delavcev kot močno sredstvo v pogajanjih z deželno upravo. Poslanec DS Ettore Rosato zahteva »hitre, uravnovešene in odgovorne ukrepe«. Po njegovem je nujno rešiti celotni problem železarne, saj nejasna prihodnost postavlja pod vprašaj zdravje občanov, delovna mesta in tudi investicije podjetja. »Podjetje naj opravi predpisane posege, institucije pa naj resno proučijo načrte za prihodnost. Poslanec je izrazil upanje, da bo svoj doprinos v zadevi dal predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo. ST^Z.. B- J»- shu \; Veliki trg včeraj ob 18. uri kroma Kampanja za varčevanje električne energije Osvetlim se manj (M'illu-mino di meno) je včeraj zajela celo Evropo in še nekatere celine, seveda pa tudi Trst. Med 18. in 19. uro so ugasnile luči na Velikem trgu in v tamkajšnjih palačah. Pobudo je v prejšnjih dneh napovedala tržaška občinska uprava. K hvalevredni kampanji, ki jo je pred petimi leti sprožila italijanska radijska oddaja Caterpillar, so pristopila tudi nekatera krajevna društva (med najbolj angažiranimi je opensko kulturno društvo Tabor) in podjetja, kar nekaj pozornosti pa ji je posvetila Pokrajina Trst. Pobude demokratov proti gospodarski krizi Demokratska stranka bo z javnimi pobudami opozorila na hudo gospodarsko krizo in na veliko pasivnost Berlusconijeve vlade. Občanom bodo razdeljevali letake in jih informirali o pobudah stranke za premostitev krize. Danes med 10. in 13. uro bo takšna pobuda na trgu v Ro-janu, popoldne pa v centru mesta, pri Sv. Jakobu in v Miljah (med 10 in 12. uro). Jutri od 10. do 13. ure bo o ekonomski in družbeni krizi tekla beseda na Opčinah (Proseška ul.). Devin: kaj narediti s policijsko šolo? Demokratska stranka devinsko-nabrežinske občine je sprožila med občani akcijo o usodi dolgo časa zapuščene nekdanje policijske šole v Devinu. Ljudem ponuja pet predlogov za namembnost šole: karabinjerska postaja, sedež zavoda Združenega sveta, stanovanjske gradnje, prostor za kulturne in športne dejavnosti in mladinski dom. To so predlogi, katerim občani lahko dodajo še svoje. Odgovore na anketo sprejemajo na spletni strani www.pd-dui-noaurisina.com, jutri pa med 10. in 13. uro pred devinskim gradom. Izide ankete bodo predstavili občanom v ponedeljek ob 19. uri na sedežu pevskih zborov v Devinu. združenje občin Župan Ret pisal odbornici Seganti Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je včeraj poslal pismo našemu dnevniku v zvezi z dogajanjem na zadnjem zasedanju občinskega sveta, na katerem je Ret umaknil z dnevnega reda sklep o sodelovanju v medobčinskem združenju občin. Ob pismu je bil dopis, ki ga je župan včeraj poslal deželni odbornici Federici Segan-ti in deželni direkciji za lokalne ustanove ter v vednost ostalim štirim občinam. Ret v pismu dnevniku pravi, da »glavna razloga, zaradi katerih sem umaknil sklep, sta nejasna kazen, ki bi jo bilo treba plačati, in dejstvo, da izven omenjene konvencije ne bi mogli sklepati konvencij z drugimi občinami, glede na to, da že sodelujemo z občinama Tržič in Doberdob«. V pismu Segantijevi pa piše, da je omenjeni sklep umaknil »zaradi hudih pomislekov občinskih svetnikov večine in opozicije v zvezi s specifičnimi tehničnimi temami, ki so po našem mnenju ne-kompatibilne«. Glede na to, da so sklep že sprejele občine Milje, Dolina, Repentabor in Zgonik zato Ret sprašuje, »ali je mogoče - ob dejstvu, da ostane rok za vložitev ustrezne dokumentacije na deželo 15. februar - spremeniti nekatere točke in sklep ponovno obravnavati v občinskem svetu v najkrajšem času s tem, da ga nato sprejmejo tudi ostale občine, ki se bodo strinjale s spremembami«. Ret nazadnje potrjuje »absolutno voljo konvencionalnega sodelovanja«, ki je bistveno sredstvo za prihodnost občin. 8 2 0 Sobota, 14. februarja 2009 ŠPORT / šolstvo - Zvonko Legiša vodi nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku ter Iga Grudna v Nabrežini Stopnja šol je sicer ista, krajevne stvarnosti pa so drugačne S spremembami ne bodo potrebovali suplentov - Ur pouka je preveč - Majhne šole niso več aktualne Prihodnji teden bodo informativna srečanja na nižjih srednjih šolah Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku ter Iga Grudna v Nabrežini. Obe šoli vodi ravnatelj Zvonko Legiša, ki se mora soočati z različnimi krajevnimi stvarnostmi. Za Legišo je ur pouka na šolah (tudi slovenskih) v Italiji preveč, okolje težko sprejema spremembe, obstoj majhnih šol pa v današnji situaciji ni več aktualen. Na obeh šolah, ki ju vodi, je dobro razvito čezmej-no sodelovanje s šolami iz Slovenije. Kako se na šolah Kosovel in Gruden pripravljate na novo šolsko leto? Trenutno sem imel samo seje s profesorji, kjer sem jih seznanil z nekaterimi novostmi, ki jih čakajo v začetku prihodnjega šolskega leta in o katerih bo treba razpravljati že letos. Konkretno gre za število ur pri posameznih predmetih in to nekoliko zaskrblja predvsem profesorje slovenščine, ker bosta sedaj dva profesorja za štiri razrede, medtem ko sta doslej bila dva za tri. Manjša sprememba bo še pri tehnologiji, kjer bo en profesor poučeval v vsakem razredu samo po dve uri in dejstvo, da bo drugi tuj jezik obvezen vsaj na naših slovenskih šolah, ker imamo na razpolago profesorje. Kjer je tak profesor že na seznamu osebja, je sicer v presežku, ampak zato pomeni, da je na razpolago na drugih šolah. Še druga obveznost je, ki jo je treba upoštevati: to je neke vrste pogodba, ki jo podpišejo starši in šola, zato da je vsak že na začetku seznanjen o tem, katere so njegove obveznosti. Sicer to v teoriji ve že vsak, ampak če je napisano črno na belem, zna biti verjetno tudi malo bolj učinkovito. Več ali manj iste stvari bo treba povedati tudi staršem. Teh sestankov nisem še imel, ker sem imel druge obveznosti, so pa na vrsti v prihodnjem tednu tako v Nabrežini kot na Proseku in Op-činah. Verjetno bo malo negodovanja, ker ne bo več izbirnih predmetov, ampak to so pač pravila. Po drugi strani pa moram priznati, da so izbire močno pogojevale tudi sestavo urnika in negativno vplivale na določen red, medtem ko je veliko bolje, da imamo že vnaprej neke jasne pojme, nekaj že določenega, tako da vse skupaj lepše steče. Spominjam se, da smo v začetku letošnjega šolskega leta pripravljali urnik več kot štirinajst dni, kar se mi zdi res velika izguba časa. Potrebnega je bilo veliko več usklajevanja, zdaj pa tega ne bo, drugače bodo v drugem in tretjem razredu tisti, ki so obiskovali nemščino, imeli še vedno možnost, da jo obiskujejo, medtem ko bodo tisti, ki je niso, sledili predmetom, kate- rih profesorji bodo v prihodnjem letu na razpolago. Pravite, da boste srečanja s starši imeli prihodnji teden. Ste morda zabeležili kako zanimanje že zdaj, prihajajo starši na šolo, telefonirajo v zvezi z vsemi temi novostmi? Ne, zanima jih samo, kdaj bo srečanje. Drugače sem sprejel mamico, ki je, ker se ne more osebno udeležiti sestanka, prišla osebno do mene in me vprašala za bistvene stvari. Profesorji slovenščine so zaskrbljeni, ker je v enotnem predmetniku ena ura pouka slovenščine manj. Koliko učnih moči manj pomeni to na Op-činah in v Nabrežini? Dejansko ne bomo potrebovali su-plentov, medtem ko tisti, ki so v staležu, ostanejo. Tudi v Nabrežini se ne bo dosti spremenilo. V naslednjih letih pa se bo poznalo. Ste se za slovenščino posluževali precej suplentov? Na Proseku samo za dodaten B razred, v Nabrežini pa sta dva taka razreda. Ko je tako, je nerodno, najbolj praktično je, da imaš samo tri razrede, ali pa šest oz. devet. To so idealne možnosti za sestavo urnika in tudi za lepše usklajevanje vseh predmetov. Pravite, da velikih sprememb zdaj ne boste močno občutili, v prihodnjih letih pa jih boste. Kako bo to po Vašem mnenju na splošno vplivalo na vzgoj-no-izobraževalno ponudbo? Mislim, da smo preveč vajeni se držati določenih kalupov in se težko sprejemajo določene spremembe. Dejansko je treba priznati, da pouk na naših šolah traja preveč ur in logično je, da komaj pride do krčenja teh ur, se uprejo sindikati, ker se na ta način zmanjša število delovnih mest. Če pa primerjamo število ur v tej državi s tistim v drugih evropskih državah, vidimo, da jih je več tukaj kot drugje. Če gledamo samo na preteklost in se držimo vedno istih programov, bomo obubožali, ampak se moramo prilagoditi situaciji. To pomeni lahko tudi manj ur pouka, ampak drugačnega pouka? Da, za to se bo treba še kaj domeniti, ampak dokler je to število ur, se pač gre tako naprej po teh programih. Vaši šoli vodita tudi določeno število mednarodnih projektov, sodelujeta s šolami v Sežani in Komnu. Kako poteka to sodelovanje? V Nabrežini smo začeli že pred dobrimi desetimi leti, navezali smo stike z Osnovno šolo Antona Šibelje Stjenke iz Ravnatelj Zvonko Legiša: »Mislim, da smo preveč vajeni se držati določenih kalupov« kroma Komna in smo jih ohranjevali ter iz leta v leto bogatili do danes. Na začetku smo pripravljali v glavnem kulturna srečanja oz. izmenično proslavljanje dneva slovenske kulture, po padcu mejnih pregrad pa smo želeli nekaj več in smo priredili tudi drugačne pobude, recimo pohod na Sv. Lenart, ko so otroci prišli iz različnih krajev na isti vrh, kjer so potem prebirali razne misli o pomladi, medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Najbolj viden projekt pa je bil Tek svetovne harmonije, ko smo pretekli v štafeti od Štanjela do Doberdoba in v to vključili še italijansko srednjo šolo, Zavod združenega sveta in do-berdobsko srednjo šolo. To je bil simboličen trenutek, s katerim smo želeli poudariti prijateljstvo med narodi. Letos nadaljujemo s tem sodelovanjem, prav v nedeljo nas čaka skupna proslava v Komnu, pripravlja se tudi pohod na Volnik. Kar se tiče sodelovanja z Osnovno šolo Srečka Kosovela iz Sežane, smo ga obudili, saj je šola že imela stike s Sežano, a so bili opuščeni in lani smo ponovno stopili v stik z njimi kot nekakšni bratranci, saj nosimo isti priimek in ime. Ze lani smo lepo sodelovali, letos smo tudi začeli in še nadaljujemo: sodelovali smo npr. na nji- hovi kulturni prireditvi pred nekaj dnevi, za 3. marec pa, ko bo ob dnevu slovenske kulture naš gost Boris Pahor, smo povabili tudi dva razreda sežanske šole, ki bosta pred tem srečanjem gosta dveh naših razredov pri eni učni uri. Nekaj podobnega smo bili deležni lani z vsemi našimi razredi v Sežani in bilo je zelo zanimivo, saj je prišlo do marsikaterega odkritja: otroci pač vidijo tiste najbolj enostavne stvari, kako potekajo odmori, malica, kako se otroci družijo ... take bolj otipljive stvari. Na programu so tudi športna tekmovanja. Lani smo skušali sodelovati z osnovno šolo iz Košane, ampak potem se to ni uresničilo, kot smo si zaželeli. Ste ravnatelj na dveh nižjih srednjih šolah. Je kljub isti stopnji dvojno ravnateljevanje breme? Kako to usklajujete? Stopnja je ista, stvarnosti pa so drugačne. Ze sam Prosek je drugačen od Op-čin in toliko bolj Nabrežina. Na Proseku je npr. bolj vaška šola, taka, kot je bila nekoč, na Opčinah pa ima videz skoraj mestne šole, ker prihajajo otroci od vsepovsod, iz mesta, Repna, Bazovice... To je zelo veliko področje, medtem ko je Prosek manjši, isto velja za Nabrežino. Potem je treba upoštevati, da imaš opravka z različnimi ljudmi: lahko bi se reklo, da je že značaj staršev drugačen od kraja do kraja. Isto velja za kader, ki je vedno drugačen, drugačne so sposobnosti, možnosti in povezave z drugimi šolami, ko je treba usklajevati urnike. To je lažje na Op-činah, ker imamo šest razredov. Kar se pa tiče količine dela, se ta skoraj podvoji, ker so dokumentacija in dopisi vedno isti, odgovori pa morajo biti drugačni. Razvila se je razprava o večstopenjskih šolah: nekateri poudarjajo pozitivne plati te rešitve, drugi opozarjajo, da ne moremo reševati problema pomanjkanja ravnateljev na tak način. Kakšno je Vaše gledanje? Kot ravnatelji smo, ob upoštevanju, da je prišlo do splošnega državnega trenda ustanavljanja večstopenjskih šol po vsej Italiji, že pred časom zasnovali projekt, ki bi zaobjemal šest takih šol na našem področju. S tem projektom smo seznanili bodisi tedanje deželne svetnike kot tudi krovne organizacije z željo, da bi pristojni uradi ali ustanove preštudirale neke vrste razvojni načrt za naše šole, ki bi šle v skladu s časom, do tega pa ni prišlo. Jaz mislim, da se časi spreminjajo in da se morajo spremeniti tudi za naše šole. Dovolj je, da pogledam na kako drugo področje, recimo na kmetijstvo: nekoč so vzdrževali družino z majhno kmetijo, z eno kra-vico in eno njivo, danes je to nemogoče: če gremo na Kmečko zvezo, nam verjetno svetujejo, naj si preskrbimo kako turistično kmetijo, naj se razvijemo, drugače, če bomo ostali pri starem, ne bomo šli nikamor. Zame obstoj majhnih šol v današnji situaciji ni več aktualen, ostaneš majhen v vseh smislih. Seveda, mi si ne moremo privoščiti tega, kar imajo večinske šole, ampak vsaj kaj več od tega, kar trenutno imamo in to lahko pride tudi s tako organizacijo šole. Vse to pa sloni na sposobnosti slehernega šolnika in ravnatelja, saj če imam »vertikalno« ali »horizontalno« ali »poševno« organizirano šolo, sam pa nisem sposoben in nimam sposobnih ljudi okrog sebe, ne grem nikamor. To je prvenstveno. Z dobro organizirano šolo in s sposobnimi ljudmi gotovo pridemo do kvalitete. To so nujni pogoji. Ta kader sposobnih šolnikov obstaja v zadostni meri, da lahko to organiziramo? Jaz mislim, da. Logično, da povsod obstajajo tudi kake izjeme, kot v vseh družbah, družinah in kjerkoli, ampak večina je v redu. Ivan Žerjal šolstvo - Dijaki Liceja Franceta Prešerna zmagali na umetnostnem in fotografskem natečaju Zvok jim je prinesel nagrado Natečaj sta po zamisli Lorene Matic podprla Pokrajina Trst in tržaški center Unesco - Sodelovalo je preko 250 višješolcev - Nagrada tudi prof. Borisu Grgiču Dijaki slovenskih višjih srednjih šol in njihovi mentorji so na svoje dosežke lahko ponosni kroma Dijaki 4.A razreda naravoslovno-multimedijske smeri Liceja Franceta Prešerna so zmagovalci četrte izvedbe umetnostnega in fotografskega natečaja Questa Volta metti in scena ...il Suono, ki sta ga na podlagi zamisli umetnice Lorene Matic, ki je pobudo načrtovala in koordinirala, podprli Pokrajina Trst in tržaški center Unesco. Dijaki liceja Prešeren so premagali konkurenco preko 250 ostalih sodelujočih tržaških višješolcev. Cilj pobude je izmenjava med šolami z italijanskim in slovenskim učnim jezikom oz. njihovimi dijaki na področju umetnosti in ustvarjalnosti. Tema letošnje izvedbe je bil zvok, predvsem v glasbenem smislu, saj Trst slovi kot mesto, ki ima močne vezi z glasbo, pod pojmom »zvok« pa so udeleženci lahko razumeli še marsikaj: ropot, glas, ritem idr. Prvo mesto so zasedli dijaki liceja Prešeren Damjan Košuta, Diego Geri, Niko Jevnikar in Carlo Venier, ki so si nagrado prislužili z videom z naslovom The sound. Prehiteli so skupino dijakov 2.B razreda umetnostnega zavoda Nordio, ki so prav tako izdelali video z naslovom Rumore - suo- no, in skupino deklet z instalacijo Animal sound. Posebno nagrado za delo, ki je najbolje ponazarjalo ideale Unesca, je prejela dijakinja 4.E razreda liceja Petrarca Alice Cortese s svojim videom II suono. Za pomembno ustvarjalno spodbudo, ki so jo posredovali svojim dijakom, so bili nagrajeni profesorji Boris Grgič (Prešeren), Dario Nait (Petrarca) in Bertocchi (Dante). Nagrado je prejela tudi najštevilčnejša skupina dijakov 5.H razreda liceja Petrarca, medtem ko so bila nagrajena tudi najboljša dela vsake posamezne šole, podelili pa so tudi nekaj posebnih priznanj. Poleg liceja Prešeren so na natečaju sodelovali tudi dijaki Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška pod mentorstvom prof. Jasne Merku in Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa pod mentorstvom prof. Sonje Milič. Za najboljše delo liceja Slomšek je bil ocenjen video Nade Sossi, medtem ko je bila na zavodu Zois najboljša Sanja Mikac s poslikanim panojem. Dela dijakov so bila tudi razstavljena na zavodu za geometre Max Fabiani, kjer je včeraj tudi potekalo nagrajevanje. / TRST Sobota, 14. februarja 2009 9 pust - Predstavili bogat spored spremljevalnih dogodkov in sobotni sprevod Od srede do sobote bo zaživel 42. kraški pust Na Opčinah štiri dni veselja, gledališča in pustnega razpoloženja - V sprevodu 10 skupin in 11 vozov Z žrebanjem startne liste vozov in skupin se bo v sredo zvečer v openskem Prosvetnem domu začela dvainštiride-seta izvedba Kraškega pusta. Štiridnevno slavje bo eksplozijo veselja doživelo v soboto, ko bo z openskega Pikelca krenil tradicionalni sprevod, ki bo letos štel deset vozov in enajst pustnih skupin. Spored so včeraj, ob prisotnosti predsednice tržaške pokrajine Marie Te-rese Bassa Poropat, velike ljubiteljice pusta, predstavili na dolinskem županstvu, da bi tako potrdili navezanost, ki tudi ljudi iz Brega veže na Kraški pust. Kot je poudarila gostiteljica, županja Fulvia Premolin, je v preteklosti na Opčinah sodelovalo veliko Brežanov, trenutno pa ostaja sprevodu »zvesta« le boljunska pustna skupina. Zato pa bo letos Dolina zastopana na uvodnem večeru, ko bodo v Prosvetnem domu odprli pustno razstavo nižje srednje šole Simona Gregorčiča. To je le eden izmed spremljevalnih dogodkov, ki ga je pripravil organizacijski odbor, včeraj pa predstavila mlada odbornica Metka Šinigoj. Tako v sredo kot v četrtek bo na odru Prosvetnega doma nastopilo Prosvetno društvo Štandrež: najprej z enodejan-kama Čudna bolezen in Kdo je zadnji, v četrtek pa s Primorskimi zdrahami. V četrtek se bo po openskih ulicah sprehodil tudi pustni kraljevi par, kralj Cefizelj Merčedolski Plavi in kraljica Marija Majeruonka s Črnega vrta, ki sta s svo- jo prisotnostjo počastila tudi sinočnjo predstavitev. V petek bo na vrsti defile' otroških mask in tekmovanje Pustklobuk, namenjeno »otrokom od 0 do 100 let in več,« kot je pojasnila Betty Starc in pozvala vse, »ki niso še izgubili fantazije«, da ji dajo duška pri sestavi čim bolj pustnega klobuka. Gosta večera, ki ga bosta povezovali Melita Malalan in Valentina Sancin, bosta Mini cirkus Bufeto in plesna skupina Mati moja! Kdo pa bo sodeloval na sobotnem sprevodu? Deset vozov: Kozina, Merče, Sovodnje, Bazovica, Medja vas, Praprot, Opčine, Škedenj, Križ in Salež (slednji izven konkurence). Enajst skupin: Doberdob, Lonjer-Katinara, Boljunec, Šempo-laj, Padriče-Gropada, Prosek-Kontovel, Združenje staršev osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine, Kulturno turistično društvo Sveti Volar, Štmaver in skupini Gruppo maschere servolane ter Cooperativa sociale. Gostje sprevoda bodo cerkljanski Laufarji in pihalni orkester Fanfara citta dei mille iz Bergama, dogajanje pa bosta povezovala Franko Korošec in Giorgio Amodeo. Zmagovalce bodo razglasili na »pustnem borjaču« Prosvetnega doma, kjer bodo za dobro voljo poskrbele skupine Turbo Angels, Mati moja!, Osminka, godbi s Proseka in iz Trebč, dvojica Valentina Sancin - Me-lita Malalan ter seveda kioski SKD Brdina in pevskega zbora Tabor. ul. genova - 1 8. Tržaški pust Po ulicah mestnega središča tudi Kitajci, Milančani in Openci De Gioia zahteval prostore za vozove, Malalan pa le ni mogel molčati... Z današnjim odprtjem pustnega sejma na Drevoredu XX. septembra (ob 11. uri) se bo začel uradni program 18. Tržaškega pusta, ki bo ponujal družabne trenutke, glasbo in pustne norčije vse do pepelnične srede. Letošnjo izvedbo so včeraj predstavili na sedežu tržaškega občinskega odborništva za gospodarski razvoj in turizem. Prisotni so bili občinski odbornik Paolo Rovis, koordinator Tržaškega pusta Roberto De Gioia, pristojna deželna odbornica FJK Federica Seganti, predsednik Odbora Kraškega pusta Igor Malalan, pa še predstavniki posameznih mestnih četrti, organizatorjev in sponzorjev. Odbornik Paolo Rovis je uvodoma potrdil pozornost Občine Trst do mestnih pustnih prireditev in tradicij, tudi v času splošne gospodarske stiske. Roberto De Gioia je spomnil, da je bila izvedba letošnjega pustnega sprevoda po mestnih ulicah zaradi lanskih težav s financiranjem še do pred kratkim pod vprašajem, za dodeljena sredstva in podporo se je zatorej zahvalil deželni od-bornici Federici Seganti, tržaški občinski upravi in fundaciji CRTrieste. »V raznih mestnih četrtih pustarji trdo delajo že 18 let in škoda bi bilo prekiniti to tradicijo,« je dejal De Gioia. Segantijeva je izrazila upanje, da bo redno financiranje v prihodnje zagotovilo vsakoleten potek pustnih prireditev v Trstu. Na vprašanje, kakšno masko si bo letos nadela, je deželna odbornica, ki je med drugim pristojna tudi za varnost, duhovito odgovorila: »Morda se bom oblekla v šerifa ... « De Gioia je nadalje povabil Odbor Kraškega pusta k tesnejšemu sodelovanju in omenil možnost, da bi Trst celotno pustno dogajanje na svojem ozemlju izkoristil s primernimi turističnimi paketi. »Ponudba je med Trstom, Šked-njem, Miljami in Krasom zelo bogata. Medtem resno razmišljamo, da bi Trst kandidiral za gostitev Evropskega pusta,« je rekel De Gioia. Na koncu je Ro-visa pozval, naj mestnim pustarjem zagotovi primerne prostore za izdelovanje vozov. »Nekdanjo garažo podjetja ACT pri Sv. Ivanu naj bi preuredili v športni objekt, večina pustnih skupin pa se lahko tako znajde na cesti ... « se je potožil. Rovis je obljubil, da se bo pozanimal. Predsednika Odbora Kraškega pusta Igorja Malalana je De Gioieva zahteva nekoliko zbodla. Zahvalil se je za povabilo, nato pa se je izkašljal. Kraški pustarji namreč že 42 let delajo na odprtem, njihova koža se je že kar privadila skrajnim zimskim razmeram in odbor je večkrat zaman prosil krajevne uprave, začenši s pokrajinsko, naj priskočijo na pomoč. Glede načrtov za Evropski pust (ta je bil letos v Benetkah in Veroni, op. p.) je Malalan »razkril«, da je Kraški pust (»ki ni samo openski, kot ga prepogosto prikazujejo v Trstu«) že zdavnaj prekoračil meje tržaške in goriške pokrajine, saj sodeluje s pustnimi skupinami iz Slovenije, Karnije, Lom-bardije itd. Očitno se krajevne uprave ne povsem zavedajo, da predstavljajo pustne prireditve na Krasu in v Miljah velik turistični potencial, ki ga je potrebno ovrednotiti. Dokaz za to je tudi pravkar objavljeni program Tržaškega pusta, ki sploh ne omenja, da je v soboto, 21. februarja ob otroških prireditvah v Roja-nu, Škednju, pri Sv. Ivanu ter na Gol-donijevem in Velikem trgu tudi nek sprevod na Opčinah ... Opčine pa so prav tako v tržaški občini. »Lepo je, da nas vabite k sodelovanju, pričakujemo pa, da našo prireditev kdajpakdaj tudi omenite,« je bil Malalanov zaključek. Novosti letošnjega tržaškega sprevoda, ki bo v torek, 24. februarja ob 14.uri, so skupina članov krajevne kitajske skupnosti, ki bo predstavila orientalske borilne veščine ter vozovi iz Milana, Bergama in Padove. Za prvo mesto se bo potegovalo 8 mestnih četrti (kraljica tržaških sprevodov je zaenkrat Čarbola s 6 zmagami), zunaj konkurence pa bo nastopil tudi openski voz. Že danes bodo na Drevoredu XX. septembra odprli sejem, v nedeljo ob 11.30 bo na Velikem trgu slovesna predaja ključev mesta kralju in kraljici pusta, nato bodo skoraj vsak dan na vrsti prireditve za malčke in odrasle. (af) Tokratna predstavitev je potekala na dolinskem županstvu kroma Seznam sodelujočih in celoten spored so natisnili v pustni brošuri, h kateri je hudomušni pustni besedili prispeval Peter Verč. V imenu organizatorjev se mu je zahvalil »motor« openskega pusta Igor Malalan, ki se je za finančno pomoč zahvalil tudi deželni in pokrajinski upravi, Zadružni kraški banki ter openskim trgovcem. Včeraj pa so organizatorji prejeli pismo, s katerim prispevek v višini tisoč evrov obljublja tudi Občina Trst ...medtem ko je odbornik Bandelli sporočil, da predvidena dela za uredbo openskega krožišča ne bodo ovirala sprevoda. (pd) Prešerno skupaj: Dolinčani v Bazovici V sklopu pobude Prešerno skupaj, ki jo ob slovenskem kulturnem prazniku prirejajo kulturna društva na vzhodnem Krasu od Repna do Gročane ob podpori ZSKD in ZKB, bo drevi v Bazovici potekal še en kulturni večer. Pri SKD Lipa bodo v gosteh pevci iz Doline, in sicer moški pevski zbor Valentin Vodnik ter pesnik Boris Pangerc. Dolinski pevci, pod vodstvom Anastasije Purič, bodo na valentinovo seveda prepevali predvsem o ljubezni. S pesmijo moškega zbora se bo prepletala poezija pesnika Borisa Pangerca, profesorja, bivšega župana občine Dolina, predvsem pa Dolinčana. Priložnostno misel bo podala Živka Perič, glasbeno dobrodošlico gostom in publiki pa bo zaigrala na klavir Anja Križmančič. Kulturni večer bo tudi prva prireditev, ki jo društvo Lipa organizira v letu 2009, ko bo praznovalo 110-letnico ustanovitve. V duhu skupnega praznovanja slovenskega kulturnega praznika, SKD Lipa iz Bazovice prešerno vabi na srečanje z Dolinča-ni danes ob 20.30 v Bazovski dom. Karabinjer zasačil žeparja, a potnik ni vložil ovadbe Karabinjer, ki je bil včeraj zjutraj prost in torej v civilu, se je peljal z avtobusom št. 1 z Istrske ulice proti mestnemu središču. V avtobusu je opazil sumljivega moškega, ki si je diskretno ogledoval sopotnike. Neznanec je naenkrat stegnil roko in prebrskal žep nekega plašča. Karabinjer ga je takoj ustavil, žrtev poskusa kraje, priletni občan, pa žeparja ni želel ovaditi. Navsezadnje ni ničesar ukradel, saj je bila denarnica v drugem žepu, je mirno pojasnil gospod. Mario Sillani v LipanjePuntin V galeriji za sodobno umetnost LipanjePuntin na ulici Diaz v Trstu bo nocoj ob 19. uri odprtje pregledne razstave Maria Sillani-ja Djerrahiana »Analogo al pae-saggio« (Analogno pejsažu). Na ogled bodo najbolj raprezentati-vna dela od polovice sedemdesetih let dalje, ki izpričujejo umetnikov znanstveni pristop v metodiki raziskovanja, a obenem avtentičnost povsem izvirnega izraza, sad njegove širine in tanko-čutnosti. V zadnjem obdobju se Sillani posveča predvsem motiviko krajine, ki jo ponotranja in po-doživlja njene skrivnostne razsežnosti. Kuratorka razstave je Angela Madesani in bo na ogled do 11. aprila od torka do sobote med 15.30 in 19.30 ali po predhodnem dogovoru. Zadnji dnevi Pincherlejeve razstave V Ul. Santi Martiri 3 (za Trgom Hortis) je samo še do nedelje (urnik: 10-13 in 16-20) na ogled razstava o Brunu Pincherleju, tržaškem zdravniku, politiku in javnem delavcu. Razstavo »o življenju, strasteh in civilni angažiranosti svobodnega človeka«, je pripravila zgodovinarka Monica Rebeschini, ki bo danes ob 17. uri vodila tudi zadnji strokovni ogled razstave. Arhitektonske skulpture Cosima Fusca V novoustanovljeni galeriji San Giusto na ulici Conti 1 se nadaljuje razstavna dejavnost pod okriljem združenja United Nations of the Arts Academy in s sodelovanjem ustanove Itisa. Nocoj bo ob 18.30 odprtje samostojne razstave Arhitektonske skulpture, novejših likovnih objektov, ki jih je ustvaril Cosimo Fusco. Umetnik po rodu iz Rima, že več let živi in ustvarja v Trstu. Umetnik raziskuje inovativne in izvirne estetske rešitve, daleč od utečenih trendov; spreten je v oblikovanju različnih materialov, predvsem lesa. Stilizirane oblike sklada na konstruktiven način in jih domiselno sestavlja na neobičajen način, ki vzbuja v gledalcu radovednost in ga popelje v fantastičnih svet domišljije. Razstava bo na ogled do 13. marca od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro. hitra cesta - Prehitra vožnja skozi predor Kras Bogata bera za redarje Vozniki preveč pritiskajo na plin - V enem popoldnevu odvzeli osem vozniških dovoljenj Nekaj metrov po izhodu iz novega predora Kras, v smeri s Padrič proti Ka-tinari, so pogosto na preži tržaški mestni redarji z radarji. Vozniki v predoru preveč pritiskajo na plin in pogosto krepko prekoračijo hitrostno omejitev 80 kilometrov na uro. Občinska policija pa iz tedna v teden niza nove rekorde zabeleženih prekrškov. V četrtek popoldne je občinska policija v nekaj urah naložila enajst glob in odvzela nič manj kot osem vozniških dovoljenj, to pa kljub dejstvu, da cestna tabla opozarja voznike na prisotnost sil javnega reda. Vozniška dovoljenja so odvzeli trem italijanskim, trem slovenskim ter po enemu hrvaškemu in romunskemu državljanu: vsi so prekoračili mejo 120 kilometrov na uro, kar predstavlja hud prekršek. Sedmim voznikom so odbili 10 vozniških točk, Romunu pa kar vseh 20, ker je šlo za novopečenega voznika. Globe so znašale od 370 do 500 evrov. Voznikom ne preostane drugega, kot da omejijo hitrost: koristno bo za vse udeležence prometa, pa tudi za njihove žepe. Predor med Padričami in Katinaro kroma 10 2 0 Sobota, 14. februarja 2009 ŠPORT / nšk - Mladi ustvarjalci Roberta Busechian • ■ • • • in nenehno spreminjanje Na ogled je osem del mlade Tržačanke, ki je niz naslovila Mutatio V Narodni in študijski knjižnici so v četrtek odprli razstavo 18-letne umetnice Roberte Busechian, s katero so obeležili dan slovenske kulture. Roberta je mlada Tržačanka, ki je že pri štirih letih rada risala in na splošno ustvarjala. Resneje se je začela ukvarjati s tem, ko je bila stara petnajst let. Najbolj jo podpirajo starši in prijatelji, ki so ji vedno ob strani. Njen navdih izhaja iz močnih čustev, najraje in najlažje pa ustvarja v večernih urah, ko je umirjena. Ne razmišlja veliko, ampak kar direktno začne z delom. Že na začetku ve, kaj bo uporabila, edinole za detajle si vzame nekaj več časa. Uporablja tudi polesterol, dele rjuh, električnih žic, razne kreme in podobno. Izoblikovanju ne posveča veliko časa, temveč sliko, ko jo konča, pusti tako, kakršna je, ker interna moč slike, nastane v trenutku energije. Umetnine so dejansko osebne izpovedi umetnice, ki bi se počutila golo, če bi ta čustva povedala, zato jih predstavi tudi s kančkom ironije. Simbolizem predstavlja položaj človeka v družbi, na Zemlji, na splošno. Vsaka slika je sama zase in predstavlja poseben trenutek, ni logičnega zaporedja. Gledalec mora sam razbrati smisel umetnine, ki so odraz spremembe čustev in iz tega izhaja tudi ime razstave Mutatio. V delih je veliko kontrastov med žarečimi in temnimi barvami. Vsaka barva ima poseben pomen in predstavlja določena čustva, vse je pa odvisno od trenutka. Dijakinja zadnjega letnika liceja namerava nadaljevati študij na fakulteti za Art & Design v Benetkah. Nadarjenost in še posebej umetniško rast Roberte je izpostavil njen mentor Matej Sus-si, ki je čestital mladi ustvarjalki za opravljeno delo in poudaril, da na slikah vidimo romantično in živo dušo, intimen in inti-mističen svet, ki se delno razkrije v teh umetninah. Med odprtjem razstave je tudi zaigrala trobentačica Živa Komar, ki bo v kratkem diplomirala na tržaškem konservatoriju. V prostorih NŠK je razstavljenih 8 del mlade umetnice, vsakdo od nas si jih lahko ogleda in si ustvari osebno mnenje. Roberta Busechian na odprtju razstave v NŠK kroma križ - Tečaji Aleksandra Švaba Izobraževanje in spodbujanje Včeraj danes Danes, SOBOTA, 14. februarja 2009 VALENTIN Sonce vzide ob 7.09 zatone ob 17.30 -Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 8.53 Jutri, NEDELJA, 15. februarja 2009 JORDAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,1 stopinje C, zračni tlak 1013,2 mb raste, veter 10 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 29-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. [I] Lekarne Pevec, ki se redno sooča in ukvarja s težavami in potrebami so-lopevske, koncertne in operne dejavnosti, lahko razume in pomaga mladim, ki bi se želeli uveljavljati na tem področju. V ta namen je basist Aleksander Švab pred enim letom v rodnem Križu ustanovil Mednarodno pevsko akademijo, ki za razliko od mnogih tečajev nudi izpopolnje-valnje, a tudi dejansko možnost, da se udeleženci preizkusijo s pripravo in izvedbo integralnih opernih del. Lani je akademija debitirala z uprizoritvijo Mozartove opere Figarova svatba v okviru Festivala morja v Križu, letos pa sta v načrtu kar dve uprizoritvi: maja bo verjetno zaživela Puccinijeva enodejanka Gianni Schicchi, poleti pa opera Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija. Prvo, intenzivno študijsko srečanje pevcev akademije v letošnjem letu se je odvijalo prejšnji konec tedna s štiridnevnim laboratorijem, katerega se je udeležilo dvajset pevcev iz raznih držav Srednje Evrope. Akademija je neomejeno odprta tako tistim, ki se že profesionalno ukvarjajo s petjem, kot tudi učencem solopevskih tečajev; mentor daje vsem možnost javnega nastopanja v okviru opernih in koncertnih prireditev, da bi se vsi lahko preizkusili v različnih aspek-tih solopevske dejavnosti z zavestjo, da bo vsak na ta način izpolnil željo po večjih pevskih izzivih in bo obenem preveril lastni potencial in resnične možnosti nadaljevanja v tem vedno bolj zahtevnem ambientu. Pevci so ob koncu februarskega tečaja imeli posebno zadoščenje, saj jih je ob zaključnem koncertu neformalno obiskal ugledni gost, superintendant gledališča Verdi Giorgio Zanfagnin. Pred nabito polno dvorano se je vsak od pevcev predstavil občinstvu v besedi in glasbi. Zanfa-gnin je z zanimanjem sledil celotnemu koncertu opernih arij, kar je dalo nastopajočim spodbudo in večjo motivacijo za nadaljno ustvarjanje ter je verjetno vžgalo še dodatno iskrico upanja. (ROP) Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. februarja 2009 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mt Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »II curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 16.00, 18.00, 20.00 »Vuoti a rendere«; 21.45 »Milk«. CINECITY - 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.45, 20.30, 22.20 »Venerdi 13«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Questo piccolo grande amore«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ex«; 15.00 »Space Chimps«; 15.20, 20.00, 22.15 »Opera-zione Valchiria«; 17.40, 22.00 »Revolutionary road«; 15.00, 17.30, 20.00 »Viag-gio al centro della Terra«. FELLINI - 15.40 »Space Chimps - Missio-ne spaziale«; 17.00, 20.30 »Il primo re-spiro«; 18.45, 22.15 »Religiolus«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«; 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 18.10, 20.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.00, 18.50 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Povest o Despereauxu«; 15.30, 17.20, 19.10, 21.00, 22.50 »Rožnati panter«; 21.20 »Gomora«; 15.50, 17.40, 19.30 »Za vedno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.10, 20.10, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ex«. SUPER - 15.30, 18.00 »Australia«; 20.30 »Italians«; 22.20 »The Horsemen«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 17.40, 19.50, 22.00 »Ex«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione Valchiria«; Dvorana 5: 18.00 »Valzer con Bashir«; 20.10, 22.10 Venerdi 13«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževal-nem načrtu in o življenju na šoli danes, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Ca- nestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. POMORSKI IN TEHNIČNI IZOBRAŽEVALNI CENTER TER DIJAŠKI DOM PORTOROŽ vabita na dneva odprtih vrat. Danes, 14. februarja v Portorož pod Pomorščakov 4. Od 9. ure dalje. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 0038656713244 ali si oglejte spletno stran www.pomorska-sola.si. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča dan in urnik odprtih vrat OŠ A. Černigoj (Prosek) v ponedeljek, 16. februarja, od 16. do 17. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA v Na-brežini bo v torek, 17. februarja, ob 17. uri informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v sredo, 18. februarja, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdel-ski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bosta dve informativni srečanji s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred in sicer 18. februarja na proseškem oddelku ter 20. februarja na sedežu na Opčinah, v obeh dneh ob 17. uri. VRTEC JAKOB UKMAR vabi na delavnice otroke (in njihove starše), ki bi se radi vpisali in obiskali naš vrtec prihodnje šolsko leto. V ponedeljek, 16. februarja bo glasbena delavnica od 11. do 12. ure; v sredo, 18. februarja bo »pravljična delavnica« od 11. do 12. ure; v ponedeljek, 23. februarja bo plastično likovna delavnica od 11. do 12. ure. Delavnice vodita vzgojiteljici v vrtcu Jakob Ukmar pri Sv. Ani, Staroistrska cesta, št.78 (tel.: 040810520). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. TRST Sobota, 14. februarja 2009 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Maribor, Cankarjevega doma in SsgTrst. William Shakespeare VIHAl Režiser Vito Täufer Afc^A A- Še posebno pa se zdi Vihar v režiji Vita Tauferja idealna paradigma današnjega sveta. Ne gre zgolj za iluzijo,za virtualno, temveč za simulacijo iluzije, za simulacijo virtualnega, in to v veliki formi. . . Peter Rak, Delo,23.9.2008 DANES, 14. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (red B) NEDELJA, 15. FEBRUARJA OB 16.00 združeni abonmaji (reda C, K), italijanski nadnaplsl Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Retronlo 4 - Tfet iliice lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt M Izleti ZÜ] Obvestila PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Pol-danovec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. KD DOM BRIŠČIKI, v sodelovanju s Socialno službo, organizira štiridnevno letovanje v toplice Olimia za občane nad 70. letom starosti, bivajoče v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Letovanje se bo odvijalo od četrtka 26. marca do nedelje 29. marca (poln penzion). Za dodatne informacije in vpise, kličite v večernih urah na telefonček 346/5913119 (Norma). Mesta so omejena. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Na-borjeta in Žabnic do Rajblja in Belo-peških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. KD ROVTE-KOLONKOVEC (Ul. M. Sernio 27) vabi danes, 14. februarja, ob 19.30 na večer: »Peking 2008«, v sliki in besedi bo predavala Nataša Gombač. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem danes, 14. februarja, ob 19.30. Glasbena kulisa baritonist Damjan Locatelli, pri klavirju Tamara Ražem. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik) danes, 14. februar- KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na večer Çeking 2008 V sliki in besedi bo predavala Nataša Gombač DANES, 14. februarja ob 19.30 ja, ob 15.30 »Tekmovanje v risanju« ter ob 16.30 predvajanje risanke Oliver & Company (v ital. jeziku, 72. min). Prost vstop.... vsi toplo vabljeni! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 15. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 347-0410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer z naslovom Zakladi Salomonov. Govoril bo prof. Drago Ocvirk, urednik revije Misijonska obzorja, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in v bogoslovju v Tenaru na Salomonskih otokih. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Fojbe - državni revizioni-zem in amnezije Republike). Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 17. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 na predstavitev najnovejše knjige Mitje Volčiča »1968. L'autunno di Praga« (1968. Praška jesen). Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Igor Devetak. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 18. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na SREČANJE S PROF. RORISON PAHORJEM DANES, 14. februarja ob 19.30 Glasbena kulisa: baritonist Damjan Locatelli, pri klavirju Tamara Ražem Naša mama in babi Valentina Jenko vd. Mahnič praznuje danes 95 let. Še na mnoga leta ji želijo njeni najdražji KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na izredni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Ricmanjih. Dnevni red: tranzakcija. PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgoniku. Sobota, 21.februarja nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. Nedelja, 22. februarja nastopajo: Mali kraški mu-zikanti, Primorski fantje vstopnine ni. Torek, 24. februarja nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgo-nik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.3019.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZDRUŽENJE STARŠEV, GLASBENI USTVARJALCI IN SKD VESNA iz Križa vabijo otroke in odrasle na veliko pustno rajanje v nedeljo, 22. februarja, od 16. ure dalje, v KD Albert Sirk v Križu. V noro zabavo vas bo popeljal priznani animator Sten Vilar. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja, od 16.30 na veselo pustno rajanja, v spodnjih prostorih Škerko-vega doma v Šempolaju. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v ponedeljek, 23.februarja, od 16.30 dalje v dvorani Športno Kulturnega Centra v Vižovljah »Otroško pustno rajanje« z animatorko Damjano Go-lavšek. Pridite in zabavali se bomo!! KD FRAN VENTURINI Domjo vabi na »Pustovanje 2009« v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. V soboto, 21. februarja od 20. do 24. ure »Ples za srednješolce z dj-jem« ter v nedeljo, 22. in torek, 24. februarja od 15. do 20. ure »Otroško pustno rajanje z ansamblom Eta Beta«. Vstop prost. Vljudno vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, na pepelnico v sredo, 25. februarja, od 18. do 20. ure, v Štalco v Šempolaju, da se od Šempolajskega pusta 2009: »Snežkota - Veselka« skupno poslovimo in se mu z veselo pesmijo in glažem vina poklonimo. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni teh- niki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 349-4937834 ali 328-4535725. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 3497565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. KROŽEK AUSER »PINO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka OBČINSKEGA ODPADA v Boljuncu sledeča: 3287235479. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. 0 Prireditve SKD LIPA iz Bazovice, v sklopu pobude »Prešerno skupaj«, vabi danes, 14. februarja, ob 20.30 v Bazovski dom na kulturni utrip iz Doline v družbi MoPZ Valentin Vodnik ter pesnika Borisa Pangerca. Priložnostno misel bo podala Živka Persič, glasbeni utrinek pa Anja Križmančič. Vabljeni. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču »F.Preše-ren« v Boljuncu proslavo ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangerc. Toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. februarja, predstava Gledališkega vrtiljaka »Pipi in Meldiad« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU prireja v sredo, 18. februarja, ob 16. uri, v Peterlino- vi dvorani, Ul. Donizzetti 3, 1. nadstropje, srečanje v počastitev Dneva slovenske kulture. Na sporedu je splet Trubarjevih pesmic v izvedbi otroške igralske skupine Tamara Petaros z Opčin, pod vodstvom prof. Lučke Peterlin. Besedo o pomenu praznika slovenske kulture bo podala pisateljica Evelina Umek. Sledilo bo družabno srečanje ob spremljavi harmonikarja Marka Manina, kot se spodobi za predpustni čas. Toplo vabljeni. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila -akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki Pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 22. februarja Slivno, Mavhi-nje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 23. februarja Medjavas, Vižovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v torek 24. februarja Nabrežina Kamnolomi in Center. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040-213011. IŠČEM dvakrat ali trikrat tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Op-čin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom (tudi potrebno popravil) na Krasu. Tel.: 348-6037926. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 3381966768 ali 340-3338082. PODARIM keramično ploščo za tuš (piatto doccia) dimenzija 83x83 cm. Telefonirati na št. 040-208989. PRODAJAMO seno; tel. 349-6613812. PRODAM železna vrata 200x80 cm, ter hladilnik detroit 200x98x130 cm s tremi predali primeren za trgovino ali šagro. Tel.: 040-814212. PRODAM gorsko kolo. Kupcu podarim čelado in drugo opremo. Tel.: 339-4579861. PRODAM rabljene cevi dolžine od 3 do 5 metrov, debelost od 3 do 10 cm. Tel.: 040-280910. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 3931865407. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmi-co v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matroci št. 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040228594. OSMICO je v Vižovljah odpr Ivan. Tel.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. V BORŠTU je odprl osmico Jordan. Nudi domač prigrizek. Tel.: 3482341176. S Poslovni oglasi IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)31-808539 OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 Prispevki V spomin na Livia Vörusa (Micio) daruje sin Willy z družino 30,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI s Kontovela. V spomin na člana Marjota Badaliča daruje žena Lidija 50,00 evrov za društveno gostilno Prosek. V spomin na Maria Danielija darujeta Alfredo in Marija 20,00 evrov za godbeno društvo Prosek. V spomin na Irmo Lange vd. Tavčar in Mariota Danielija darujeta Vesela in Josip Starc 50,00 evrov za ŠD Kon-tovel. V spomin na Jelko Guštin Tavčar in Milka Čebulca darujeta Olga in Vinko 20,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na bratranca Alčea Pregar-ca darujejo Mario, Milan in Žaro Hrvatič 100,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. V drag spomin ob obletnici smrti očeta Dorčeta in mame Anice Ter-čon se jih spominjajo otroci in darujejo 40,00 evrov za Nabrežinsko cerkev. 12 1 4 Nedelja, 15. februarja 2009 KULTURA TOMIZZOV DUH Also sprach Pirjevec Milan Rakovac Alora, za NATO je OK, ma za EU - jok bato! I još dokle se kalmivan od cro-slo sindroma i šoka, e daghe fogo de novo, sta volta Trieste: Komoč čekan za viti ča je to za jienu senzaciju Il Civico Museo della Civilta Istriana, Fiumana e Dalmata, Trieste, via Torino. Štijen ča reču au-tori ( Massimo Greco, Silvio Delbel-lo...), pak me jeno malo škrbi (masse-rizie degli esuli,.. varie migliaia di schede delle persone che sono andate via dalle loro terre conl'esodo, «effet-to foiba» che si sviluppa attraverso tutti i quattro piani piu una soffitta)... Ča me škrbi? Ča samo to je CIVICO MUSEO DELLA CIVILTA? Ma cossa, Trieste sempre torna ai s'ciavi, barbari, slavocomunisti? E dopo tento de rassegnarme, legendo che tutto questo xe un'altra roba, 'sta foiba che passa e rompi i piani: »una cavita carsica idealizzata che non vuole essere un tragico ricordo, ma un simbolo di speranza« (???!!!). Čo muoj, jur san štuf samega sebe, ča i vas tamo maltratan, malo mi je Dragonje, kad na ta Muzej civilizacije istrijanske! I jur ne znajuci ča da van pi-šen, najden spasienje u Sobotni prilogi Dela, precizni skalpel Jože Pirjevec povida sve caro, pod naslovom »KNJIGA JE NAŠEM TRSTU BOMBA«: »V Dalamaciji Forits je odkril 'Morlaka' (Slovana) in ga opisal kot 'dobrega divjaka',.. (ta stereorip) z marčno revolucijo (1848) pa se je skrhal, ker so se Slovenci in Hrvati začeli prebujati in zahtevati politične pravice. Italijani, naseljeni v mestih vzhodnega Jadrana, od Trsta do Boke Kotorske, so se nenadoma zavedeli, da 'Ščavi' niso pripravljeni več hlapčevati, temveč da si hočejo priboriti svoj prostor pod soncem. V tistem trenutku so se v očeh itali- / janskih meščanov Slovani spremenili iz dobrih v hudobne divjake, v barbare«... »V Trstu se ohranja nazadnjaška miselnost, ki ima Slovence še vedno za drugorazredne državljane. Živimo v atmosferi apartheida, zaradi katerega je slovenščina v mestnem središču ilegalna. To je posledica kulturnega zaostanka pa tudi velikega strahu, ki delno izvira iz nepoznavanja« . »Italijani pravijo, da smo leta 1943 do 1945 v Istri, Trstu in Gorici izvršili etnično čistko, čeprav je očitno, da se je tudi v tem prostoru pojavilo obračunavanje kakor drugod po Evropi, kjer se je razmahnilo odporniško gibanje .Od Italijanov zahtevamo, naj se po-kesajo zaradi asimilacijskega pritiska, ki so ga izvajali proti nam med vojnama, in zaradi grozot, ki so jih izvršili nad našim narodom med drugo svetovno vojno. Na to poglavlje svoje zgodovine pa se Italijani nočejo spomniti. Izhajajoč iz ugotovitve, da se ne moremo sporazumeti, o čem naj bi se spravili, nima smisla organizirati spravnih dejanj« . »Levica je sprejelo tezo desnice, da smo pobijali Italijane 'samo zato, ker so bili Italijani', da je meja, kakor je bila določena s pariško mirovno pogodbo 10. februarja 1947, krivična in sad nepravičnega 'diktata'. Rezultat je dan spomina na ezule in fojbe, ki ga praznujejo na dan, ko je bila Italija po porazu v drugi svetovni vojni sprejeta v mednarodno skupnost. Si predstavljate ta obrat? Gre za globoko pro-tislovlje. Dogodek, ki je Italiji vrnil njeno suverenost, so razglasili za dogodek narodne tragedije, podobne ho-lokavstu« . »Soditi ljudem, ki so mrtvi, nima smisla. Na spisku 850 oseb italijanskih vojnih zločincev menda ni nikogar več med živimi (razen enega). Povedati je tudi treba, da se je Titova Jugoslavija sama odpovedala sodnemu pregonu omenjenih ljudi. Ob razkolu s Stalinom sta rimska in beograjska vlada sklenili tihi diplomatski sporazum, ki je določil, da prva ne bo govorila več o vojnih zločini, druga pa ne o fojbah. Imam celo dokument, zapis pogovora med italijanskim velepolsanikom in visokim jugoslovanskim diplomatom, ki potrjuje to ugotovitev« ... S prijateljem Pirjevcem se ne sla-žen samo u jenon; sprava je nujna! Kako i kad ce biti JADRANSKO POMI-RENJE? A KI ZNA, FORŠI I DOK OVO PIŠEN; STO I DEVEDESIET MATURANTI IZ ROME, ČA JE NA FOJ-BAH ISTRE, SAD, digo, forši ce puoj skupa z profešuri vrci jenu rožu poli Narodni dom, u Trstu i Puli, ča su hi fašišti nažgali? Pirjevec udara bez rukavica i u bolna mjesta cro-slo spora: »Politiki radi odtegujejo pozornost državljanov od resničnih na namišljene probleme. Klasičen primer je slovenski spor s Hrvaško. Zaplet odseva samo nezmožnost vladnih elit, da bi vprašanje rešile v zadnjih 17 letih. Zdaj je prerasel v zadevo nacionalnega prestiža. V obeh državah so politiki talci javnega mnenja. Nihče ne sme popustiti, ker bi se jim to poznalo na volitvah. Če ne bo zunanjega dejavnika, ki bi kakor deus ex machina presekel ta gordijski vozel, se problema ne bomo rešili nikoli« . Intanto, smo di smo, svaki u svo-joj mižeriji, i me strah da je Trst jo-pet ULTIMA THULAE proti barba-riji našoj, a Ljubljana i Zagreb pak su jeni za druge kako i Trst za vas tamo, i za nas simo.Sad su slabi dani, ma ne dišperajmo, munjenilo ce pasati, pamet ce tornati - u Trst, u Ljubljanu, u Zagreb ... lahka glasba - V sredo v Rossettiju Romantični Antonacci Milanski pevec ponudil svojo glasbeno dušo v Ü V razprodanem gledališču Rossetti je v sredo nastopil Biagio Antonacci, šestinštiridesetletni kan-tavtor iz Milana (živi pa v Bologni). V Trst je prišel v sklopu turneje Il cielo ha una porta sola, ki je dobila ime po eni njegovih zadnjih uspešnic. Kot je sam pojasnil navdušenemu, pretežno ženskemu občinstvu, si je strastno želel povrat-ka v gledališče: velike, anonimne športne palače zadnjih let so tako zamenjale odrske deske najlepših italijanskih gledališč, med katerimi seveda ni mogel izostati tržaški Rossetti. In mu tako ponudile priložnost za neposreden stik z občinstvom. V celovečernem koncertu je Antonacci ponudil svoje najbolj romantične pesmi, občasno sedel za klavir in tolkala, ali vzel v roke kitaro. Glasbila si je izmenjaval z nepogrešljivim Saveriom Lanzo, s katerim je soustvaril pol tretjo uro dolg koncert. Skupaj sta prehodila najbolj intimen del Biagiove dvajsetletne glasbene poti, od začetnih Alessandra, Se e vero che ci sei, do Non ci facciamo compagnia in vse do zadnjih uspešnic: Sognami, Co-cinella, Il cielo ha una porta sola, Aprila in drugih. Občinstvo mu je večkrat »priskočilo« na pomoč in množično zapelo marsikateri refren. Biagio Antonacci je z besedo in glasbo spregovoril predvsem o doživljanju ljubezni in njenih tisočerih obrazih: o odnosu z očetom in s svojimi otroci, predvsem pa seveda o zdaj romantičnem zdaj erotičnem odnosu z ženskami. (pd) london - Razstava v britanski galeriji portretov Življenje fotografinje Annie Leibovitz Umetnica se je uveljavila predvsem s svojim delom pri reviji za glasbo Rolling Stone - Boleče fotografije o trpljenju Susan Sontag »Ko Annie fotografira, si res ne želiš, da bi bil v njeni bližini,« je pred leti odkrito priznala njena sestra Paula Leibovitz. Do razstave, ki je bila na ogledu v Nacionalni galeriji portretov v Londonu (National Portrait Gallery), sem imela občutek, da njene fotografije odražajo prav to: profesionalen in zavzet odnos do dela, strogost do sebe, a popolno hladnost do portretirancev. Njene znamenite fotografije britanske kraljice, ameriških predsednikov, filmskih, gledaliških, glasbenih in drugačnih zvezd me niso niti malo zanimale. Portreti so bili za mene zgolj materializacija njenega duha: bežite, drugače vas bom sesula. Razstava Življenje fotografinje: 1995 - 2005 pa govori tudi o neki drugi Annie Leibovitz, foto-grafinji, ki so jo le redki poznali. Majhne črno bele fotografije, ki visijo med ogromnimi barvnimi portreti, so jo razkrile, razgalile. Osebne fotografije, ki jih, kot pravi, nikoli ni zares veliko posnela, predvsem so pa nerazviti filmi mesece in mesece pozabljeni ležali v kakšnem kotu, kažejo njeno ostarelo mamo v kopalkah v kuhinji za lonci, očeta v igri z vnuki, brate, sestre, hčerko, pa njena dvojčka, zajtrk v palači Gritti v Benetkah s Susan Sontag. Susan Sontag, legendarno newyorško intelektualko, esejistko, predvsem pa avtorico verjetno ene izmed največkrat citirane knjige o fotografiji. S Susan Sontag sta se srečali v začetku devetdesetih let in takrat ji je rekla: »Dobra si, ampak lahko bi bila boljša.« Leibovitz, čeprav slavna in spoštovana, je sprejela kritiko: »V moje življenje je prišla v pravem času. Hotela sem delati boljše stvari, fotografije, ki so pomembne.« In to so gotovo fotografije, ki so nastale v času njunega skupnega življenja. Ni jih veliko - Sontag se je vedno pritoževala, da premalo slika družino -, majhne so, a vendar preglasijo njeno profesionalno delo. Zdaj je celo prepričana, da slikanje svojih najbližjih daje večje zadovoljstvo kot portretiranje zvezdnikov: »Ni rečeno, da je delo lažje, zato ker si si z nekom blizu. So pa fotografije gotovo močnejše, ker so to ljudje, ki te prenašajo in ti dovolijo, da vstopiš v njihovo življenje. To pa zahteva izjemno občutljivost pri fo- tografiranju. Ampak zato so to dobra dela; zato so to najboljša dela.« Mimogrede: kar nekaj slovenskih fotografov in fotografinj si je ogledalo razstavo ali pa vsaj njeno knjigo, ki je nastala ob njej, in zdaj se na veliko spet fotografira v krogu družine ali pa prijateljev. V začetku sedemdesetih let se je Annie Leibovitz uveljavila predvsem s svojim delom pri reviji za glasbo Rolling Stone. Počasi je postala mojstrica teatralnih portretov, kjer so skrbno obdelani junaki postavljeni v okolje, ki je izdelano do zadnjega detajla. Zato se lahko zgodi, da včasih potrebuje ekipo tudi petdesetih ljudi, ki trdo delajo včasih tudi nekaj dni, da avtorica fotografiranje izpelje do konca. V takem vzdušju so nastajale portreti Whoopi Goldberg, ki se namaka v banji napol- Annie Leibovitz je znana kot mojstrica teatralnih portretov njeni z mlekom, pa akt visoko noseče Demi Moore, ki je na naslovnici Vanity Fair naredil pravo revolucijo, in med zadnjimi, recimo portret britanske kraljice Elizabete, ki je baje naveličana pozira-nja in ukazovanja Annie Leibovitz sredi fotografiranja zapustila sceno. In medtem, ko je spretno manevrirala v svetu glamurja, so nastajale boleče fotografije Susan Sontag, ki je deset neskončno dolgih let trpela zaradi raka. Pa tudi srečne s potovanj v Pariz, v Benetke, po Nilu, Jordaniji ... S Susan Sontag se je med vojno odpravila v Sarajevo in se vrnila z zelo mini-malističnimi in najbrž prav zato nepozabnimi posnetki. Sarajevčani pa se še vedno spomnijo, kako nebogljena je bila pred Sontagovo. »Susan je bila večja kot karkoli,« je dejala v nekem intervjuju. Videti je izkoriščevalsko, če si v umetniški ga- leriji ogledujemo mučne fotografije, ki prikazujejo bolečino drugih ljudi, je napisala Sontag v svojem zadnjem eseju Pogled na bolečino drugega (v prevodu Sete Knop je leta 2006 izšel pri založbi Sophia). Govorila je predvsem o vojni fotografiji, na razstavi Annie Leibovitz pa smo postavljeni pred njeno bolečino, bolečino umirajočega človeka in še močnejšo bolečino, bolečino same avtorice, njene življenjske sopotnice. Njeno trpljenje kulminira v fotografiji, ki jo je naredila po smrti Susan Sontag. Takrat je vzela njeno najljubšo obleko, ki sta jo skupaj kupili v Benetkah, jo v samoti preoblekla, jo zavila v njen najljubši svileni šal, ki sta ga skupaj izbrali, in fotografirala. Nastala je srce parajoča drobna fotografija, ki ji podleže še največji cinik. Teža čustev in resnost trenutka gledalca enostavno uniči. Meta Krese / SVET Sobota, 14. februarja 2009 1 3 skupina g7 - V Rimu srečanje finančnih ministrov najrazvitejših držav Protekcionizem največja skušnjava vlad v sedanji krizi Zaskrbljenost vzbujata zlasti program »kupuj ameriško«in pomoč avtomobilski industriji v Franciji RIM/BERLIN/TOKIO - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz skupine sedmih najrazvitejših držav (G7) so se sinoči zbrali na srečanju v Rimu, na katerem se bodo danes posvetili predvsem naraščajočim težnjam po protek-cionizmu v luči finančne in gospodarske krize, pogovarjali pa se bodo tudi o okrepitvi sodelovanja na področju regulacije finančnih trgov. "Po svetu smo vse bolj priča primerom, ki govorijo v prid temu, da pro-tekcionistične težnje niso izginile. Mislim, da ima še posebej Nemčija interes, da na prihodnjih mednarodnih srečanjih zagotovi, da svet ne ponovi napak iz 30. let prejšnjega stoletja," je pred odhodom v italijansko prestolnico včeraj med govorom v spodnjem domu nemškega parlamenta bundestagu poudaril nemški finančni minister Peer Steinbrück. Prav Nemčija kot največja svetovna izvoznica v zadnjih dneh skupaj z drugimi pomembnimi izvoznicami in generalnim direktorjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominiquom Straussom Kahnom glasno opozarja pred vrnitvijo protekcionizma. "Če se bodo ZDA, EU in druge države, ki so od Japonske zahtevale liberalizacijo trgovine, sedaj zatekle k pro-tekcionizmu, bo to absolutno zlo. Ta trend moramo zaustaviti in Japonska se mora odločno postaviti za to," je poudaril japonski finančni minister Šoiči Nakagava. "Medtem ko lahko protekcionizem koristi posamezni državi, ima negativne posledice za celoten svet. Japonska bi rada podala konkretne predloge, da bi preprečila trend zaščite domačih industrij," je še dejal. Prvi mož IMF, ki se prav tako udeležuje rimskega srečanja, pa je posvaril pred skrivno vrnitvijo protekcionizma v bančnem sektorju. "Protekcionizem se lahko vrne skozi zadnja vrata, še posebej v bančnem sektorju," je v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisal Strauss-Kahn in obenem poudaril, da ne verjame v vrnitev tradicionalnih oblik protekcionizma skozi zvišanje carin in zaostritev administrativnih ovir. "Ko vlade zagotavljajo nova sredstva za finančni sektor ali do-kapitalizirajo banke, lahko dodajo določilo, v katerem zahtevajo, da ta denar ostane doma. Tudi v raznih načrtih za oživitev gospodarstva imate lahko komentarje ali dopolnila, ki zahtevajo, da se fiskalne spodbude porabijo za nakup domačih proizvodov. Takšne oblike protekcioniz-ma se lahko vrnejo," je še zatrdil. V zadnjih dneh sta največ prahu dvignila klavzula "kupujmo ameriško" v eni od različic ameriškega stimulacijskega paketa, katerega končno različico naj bi še ta konec tedna potrdila oba domova ameriškega kongresa, in paket pomoči francoskemu avtomobilskemu sektorju. Predvsem Japonska, EU in Kanada so izrazile zaskrbljenost, da bi zahteva, da ameriška podjetja v projektih, financiranih s sredstvi iz stimulacijskega paketa, uporabljajo ameriško jeklo in druge industrijske proizvode, sprožila val protek-cionističnih ukrepov v drugih državah. To zahtevo je v paket vključil predstavniški dom kongresa, senat pa jo je nato omilil. Paket vladne pomoči francoskima avtomobilskima proizvajalcema Renaul-tu in PSA Peugeot Citroenu pa je zaradi domnevnih spremljajočih zahtev, da morata podjetji ohraniti proizvodnjo v Franciji, sprožil negodovanje v Bruslju in nekaterih drugih evropskih prestolnicah, še posebej v Pragi in Berlinu. Francoska vlada je protekcionistične težnje že zanikala in poudarila, da je pogoj za neposredno posojilo države le to, da proizvajalca med trajanjem posojila ne zapirata tovarn v Franciji. Srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih najrazvitejših držav, na katerega je povabljena tudi Rusija, bo tokrat potekalo v tako turobnem vzdušju, kot že dolgo ne, saj je večina od sodelujočih držav po najnovejših podatkih o gospodarski rasti za zadnje četrtletje lanskega leta globoko v re- cesiji. "Moramo najti globalni odgovor na to krizo," je včeraj še poudaril Strauss-Kahn, medtem ko ameriški finančni minister Timothy Geithner, za katerega bo to prvi pomembnejši nastop na mednarodnem prizorišču, od srečanja pričakuje "drzne, komplementarne in izredne ukrepe vseh sodelujočih". Italija, ki v prvi polovici leta predseduje skupini sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G8), pa je na dnevni red srečanja prvih finančnikov skupine uvrstila izboljšanje regulacije in preglednosti svetovnih finančnih trgov, kar bo tudi glavna tema srečanja skupine 20 industrijsko najbolj razvitih držav in hitro rastočih gospodarstev (G20) aprila. Italijanski finančni minister Giulio Tremonti bo tako kolegom predstavil zamisel o "pravnem standardu", ki naj bi veljal za svetovne finančne trge ter za ostrejši nadzor bank. Ta "pravni standard" bi med drugim urejal vprašanje davčnih rajev in delovanje špekulativnih skladov. (STA) Srečanje vodi italijanski finančni minister Giulio Tremonti ansa bližnji vzhod - Sicer pa je včeraj prišlo do novega incidenta Hamas napovedal 18-mesečno prekinitev ognja z Izraelom KAIRO, HAAG - Palestinsko gibanje Hamas bo kmalu razglasilo 18-me-sečno prekinitev ognja z Izraelom, so sporočili egiptovski pogajalci. Kot je poročala egiptovska tiskovna agencija Mena, so na pogovorih med predstavniki Ha-masa in egiptovskim vodjem tajne službe Omarjem Sulejmanom dosegli kompromis, ki ustreza tako Hamasu kot Izraelu. Hamas naj bi tako pristal na premirje, če se bo Izrael zavezal, da bo odprl mejne prehode z območjem Gaze in da bo na območje, ki je bilo uničeno v v 22-dnevnem bombardiranju, dopustil pomoč. Zdaj pa Hamas čaka še na potrditev iz Izraela. Če bo Izrael pristal na podrobnosti dogovora, ki je bil dosežen v Kairu, bo Hamas najverjetneje že v prihodnjih treh dneh razglasil daljšo prekinitev ognja z Izraelom, je za arabsko televizijo Al Dža-zira napovedal visoki predstavnik gibanja Hamas Musa Abu Marzuk. Morda celo že v naslednjih 48 urah. Ta zaveza naj bi zamenjala dosedanjo krhko prekinitev ognja, ki jo je Hamas sicer tako kot Izrael razglasil enostransko 18. januarja, po koncu izraelske ofenzive na območju Gaze. Poleg dogovora o trajnejši prekinitvi ognja pa so se na pogajanjih v Kairu s predstavniki Hamasa pogovarjali tudi o zbližanju z gibanjem Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Cilj egiptovske pobude je, da bi se Palestinci znova enotno pogajali z Izraelom v mirovnem procesu. Predstavniki Ha-masa in Fataha naj bi se na prvem poskusu sprave srečali 22. februarja. Medtem so sicer na območje Izraela z območja Gaze včeraj zjutraj znova prileteli dve raketi. Zadeli sta okolico mesta Sderot, vendar večje škode nista povzročili. Izrael je takoj odgovoril z letalskim napadom, ki je zahteval dva mrtva. Na dlani je, da je incident postavil pod vprašaj dogovarjanje o premirju. Palestinska ministra za zunanje zadeve in pravosodje, Rijad al Malki in Ali Kašan, pa sta včeraj glavnemu tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu Luisu Morenu-Ocampu predala dokumente, ki po njunih besedah dokazujejo, da je Palestina država, ki ima posledično od ICC tudi pravico zahtevati preiskavo vojnih zločinov Izraela. Palestinska ministra od ICC zahtevata preiskavo zločinov, ki naj bi jih judovska država proti Palestincem zagrešila vse od leta 2002. Tožilcu ICC pa sta predale "vrsto dokumentov, ki kažejo, da je Palestina država, ki lahko svoj primer preda sodišču in zahteva preiskavo zločinov izraelske vojske", je novinarjem v Haagu po štiriurnem srečanju na ICC povedal Kašan. "Prinesli bomo še več informacij o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti - ne le v Gazi med zadnjim izraelskim napadom, temveč tudi od leta 2002 do danes," je dodal Kašan. Povedal je, da so med dokumenti, tokrat predloženimi ICC, tudi dokazi o vojnih zločinih. (STA) Obama že drugič ob ministra za trgovino WASHINGTON - Republikanski senator Judd Gregg iz ameriške zvezne države New Hampshire je v četrtek predsednika ZDA Baracka Obamo obvestil, da umika svojo kandidaturo za ministra za trgovino. Obama je tako po guvernerju Nove Mehike Billu Richardsonu ostal že brez drugega kandidata za trgovinskega ministra in brez tretjega republikanca v svoji administraciji. Gregg je svojo odločitev za odstop od kandidature utemeljil z "nerešljivimi konflikti" glede načrta za oživitev ameriškega gospodarstva. Republikanci nasprotujejo predlogu zakona, ki se je v četrtek usklajeval med predstavniškim domom in senatom, ker naj bi predvideval preveč porabe in premalo davčnih olajšav. Gregg sicer velja za odločnega fiskalnega konservativca in ob napovedi odstopa je dejal, da ne more uspešno delovati v Oba-movi ekipi, če ne podpira politike glede oživitva gospodarstva. Clintonova in Lavrov se bosta srečala 6. marca WASHINGTON - Zunanja ministra ZDA in Rusije Hillary Clinton in Sergej Lavrov se bosta sestala 6. marca v Ženevi, je včeraj med obiskom v Was-hingtonu po srečanju z ameriškimi predstavniki dejal visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Pojasnil je, da se bo državna sekretarka Clintonova 5. marca v Bruslju udeležila srečanja v okviru zveze Nato, naslednji dan pa naj bi se sestala z Lavrovom. Ta se srečanja v Bruslju ne bo udeležil, potem so bili lani zaradi ruskega posredovanja v Gruziji prekinjeni formalni stiki med Natom in Moskvo. V zadnjih tednih so se sicer odnosi med zavezništvom in Rusijo nekoliko otoplili. V Moskvi novice o srečanju Lavrova in Clintonove niso želeli komentirati. V samomorilskem napadu v Iraku najmanj 30 mrtvih BAGDAD - V samomorilskem napadu je bilo včeraj v Iraku ubitih najmanj 30 šiitskih vernikov, okoli 30 pa je bilo ranjenih. Kot je sporočila iraška policija, je napad na vernike, ki so bili na poti na verske obrede v šiitsko sveto mesto Karbala, izvedla ženska. Samomorilska napadalka je v mestu Iskandirija, ki leži okoli 40 kilometrov južno od Bagdada, napadla sprevod več sto šiitskih romarjev. Med mrtvimi naj bi prevladovali ženske in otroci. Do včerajšnjega napada je prišlo dan potem, ko je bilo v bombnem napadu v bližini svetišča imama Huseina v Karbali ubitih osem vernikov, več kot 50 pa je bilo ranjenih. (STA) zda - Včeraj ob 10.20 po krajevnem času je treščilo na eno izmed hiš v naselju Clarence Centre Potniško letalo strmoglavilo v bližini Buffala: 50 mrtvih, med njimi vdova žrtve 11. septembra BUFFALO - V letalski nesreči v bližini Buffala v ameriški zvezni državi New York je včeraj izgubilo življenje 50 ljudi. Na krovu letala se je poleg 44 potnikov in štirih članov posadke ne-službeno nahajal še en pilot. Poleg tega je strmoglavljenje letala, katerega črni skrinjici so že našli, zahtevalo tudi eno smrtno žrtev na tleh. Letalo bombardier dash 8 Q400 ameriške družbe Continental Airlines je strmoglavilo ob 10.20 po lokalnem času, pet minut pred načrtovanim pristankom na letališču v Buffalu. Strmoglavilo je na eno izmed hiš v bližnjem naselju Clarence Centre in nato zagorelo. Med potniki na letalu je bila med drugim tudi vdova, ki je svojega soproga izgubila v terorističnih napadih na New York 11. septembra 2001. Beverly Eckert je bila na poti v Buffalo, kjer naj bi se udeležila slovesnosti v spomin na svojega moža, ki bi te dni dopolnil 58 let. Eckertova je bila ena izmed članic skupine vdov, mater in otrok žrtev takratnih napadov, ki so si v vlogi amaterskih lobistov najbolj prizadevali za to, da bi bila njihova država poslej varnejša pred teroristi. Spominu nanjo se je včeraj že poklonil ameriški predsednik Barack Obama, ki jo je minuli teden skupaj s skupino družin žrtev napadov sprejel v Beli hiši. Kot kaže, pa bo kmalu več jasno tudi glede vzroka nesreče, saj so preiskovalci že našli črni skrinjici letala. Kot je povedal predstavnik Nacionalnega odbora za varnost v prometu (NTSB), sta skrinjici že na poti do njih. Čas, ki bo potreben za pridobitev podatkov iz skrinjic, je po njegovih besedah odvisen od njunega stanja. (STA) Prizorišče nesreče ansa 1 0 Nedelja, 15. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.it gorica - Šolniki so se sestali s senatorko in slovenskima deželnima svetnikoma gorica - Logistika Od ministrice bodo zahtevali Tajani podpira priznanje specifike slovenske šole goriške ambicije Specifika mora biti upoštevana pri organikih, sestavi večrazrednic in imenovanju podravnateljev Od ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini bodo zahtevali, da bo pri šolski reformi upoštevana specifika slovenskih šol v FJK predvsem glede organika, urnikov, pogojev za sestavo večrazrednic in imenovanja ravnateljevih pomočnikov. Tako je bilo sklenjeno na včerajšnjem srečanju, ki je na pobudo Sindikata slovenske šole potekalo v goriškem KB Centru. Ob goriških šolnikih in predstavnikih civilne družbe so se ga udeležili tudi vodja urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu Tomaž Simčič, deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ter senatorka Tamara Blažina, ki bo še pred koncem meseca organizirala srečanje v Rimu. Udeleženci sestanka so izpostavili vozle, ki se bodo v slovenskih šolah v Italiji pojavili z izvajanjem novih norm. Le-te bodo predstavniki sindikata, urada za slovenske šole in ravnateljice prihodnji teden obnovili v dokumentu, ki ga bo senatorka predstavila ministrici. V središču včerajšnjega srečanja so bile predvsem osnovne in nižje srednje šole; reforma se bo namreč slovenskih višjih srednjih šol, ki jih je včeraj predstavljala ravnateljica Mihaela Pirih, dotaknila šele v šolskem letu 2010-2011. V uvodu je tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič predstavil učinke, ki bi jih reforma lahko imela na število delovnih mest. »V primeru, da bi na osnovnih šolah goriških ravnateljstev v prihodnjem šolskem letu imeli 30-urni tedenski pouk, bi bili skupno ob osem delovnih mest. V primeru, da bi se uveljavila opcija 27 ur, bi bili ob 13 učiteljev. V najslabši hipotezi, ko bi bil delovni urnik učiteljev 24 ur in tedenski urnik 27 ur, bi v prihodnje izgubili celo 26 delovnih mest,« je navedel Prinčič in podčrtal, da gre pri teh podatkih za hipoteze, saj se nanašajo na letošnje število učencev in zakonske osnutke, ki bodo dopolnjeni s pravilniki. V zvezi s tedenskim urnikom je bila izražena potreba, da se slovenskim osnovnim šolam zajamči možnost nudenja 30-urnega pouka. Nove norme namreč zagotavljajo 27-urnega, dodatne tri ure pa lahko nudijo šole le v primeru, da že razpolagajo z zadostnim osebjem. »To je za specifiko slovenske šole nesprejemljivo, saj poučujemo ob slovenščini tudi italijanščino,« so si bili edini so- govorniki. Ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček pa je pri tem opozorila na potrebo, da bi fond 30 tedenskih ur še vedno lahko izpolnjevali z 28,5 urami tedenskega pouka in podaljšanjem šolskega leta, saj si večina šol zaradi pomanjkanja menz ne more privoščiti popoldanskega bivanja v šoli. Izjemi sta Romjan in Plešivo, kjer si prizadevajo za ohranitev podaljšanega urnika oz. za celodnevno šolo, zajamčeno pa bosta morali imeti zadostno število učiteljev. Od Gelminijeve bodo slovenski predstavniki predvsem zahtevali, naj določi or-ganik za slovenske šole v FJK neposredno ministrstvo, kar bo preprečilo »bitko« med ravnateljstvi na deželni ravni. Problem, s katerim bodo seznanili ministrico, je tudi sprememba parametrov za sestavo večrazred-nic. S povišanjem minimalnega števila učencev na razred bi namreč slovenske šole utrpele hud udarec, zato bodo slovenski predstavniki zahtevali, naj se ohrani sedanja pravila. V zvezi z napovedanimi vertikali-zacijami na Goriškem in Tržaškem je bilo podčrtano, da bo treba za slovenske šole zahtevati različne parametre pri imenovanju Senatorka Tamara Blažina z ostalimi udeleženci včerajšnjega soočanja v organizaciji Sindikata slovenske šole bumbaca ravnateljevega pomočnika. Beseda je tekla tudi o nižjih srednjih šolah. Simčič je povedal, da bo predmetnik obsegal 34 ur tedensko, drugi tuj jezik (na slovenskih šolah je to četrti) pa bo z ukinitvijo izbirnih predmetov obvezen: »Pri tem je treba razlikovati med Goriško, kjer nimajo profesorjev nemščine v staležu in bi torej lahko starši še vedno zaprosili za podaljšan pouk angleščine oz. slovenščine in italijanščine, in tržaško pokrajino, kjer bi nemščina postala obvezna.« Blažinova je ob koncu predlagala sestavo dokumenta, v katerem bodo navedene vse težave, s katerimi se bodo goriške in tržaške šole spopadale v primeru, da bi ministrstvo ne upoštevalo njihove posebnosti. »Nujno potrebno je, da do tega pride čim prej, saj ne moremo čakati, da bodo organiki že pripravljeni,« je izjavila senatorka, ki bo srečanje z Gelminijevo skušala organizirati še pred koncem februarja. Z Blažinovo je soglašal Kocijančič, Ga-brovec pa je ocenil, da bi bilo treba vladi postaviti čim večje zahteve in jo posebej opozoriti, kolikim kršitvam so bile že podvržene slovenske šole. (Ale) Podpredsednik Evropske komisije in komisar za prevoze Antonio Tajani podpira goriške ambicije na področju razvoja čezmejne logistike. V ta namen je med včerajšnjim obiskom v deželi FJK povabil goriškega župana Ettoreja Romoli-ja, naj v Bruslju predstavi projekte s področja prometne infrastrukture in logistike, ki jih pripravljajo na goriški občini, goriški prvi občan pa je vabilo sprejel. Romoli je Tajaniju izročil pismo, v katerem predlaga evropski komisiji za prevoze podporo pri uresničitvi čezmej-nih projektov, ki jih je goriška občina predstavila na zadnjem srečanju treh uprav in s katerimi bi že kratkoročno lahko okrepili zmogljivosti petega koridorja. »V bistvu gre za projekt, ki smo ga poimenovali Adria_A, in ki je sestavljen iz petih korakov,« je pojasnil Romoli. Prvega predstavlja že zaključeni projekt Rola-GO, čezmejni intermodalni terminal, ki je namenjen pretovoru blaga s ceste na železniške tire. Projekt Euridice, ki je širšega obsega, saj pri njem sodeluje 22 partnerjev, je usmerjen v zagotavljanje iz-sledljivosti blaga in uresničitev ideje o inteligentnem tovoru. Namen projekta Porterinfra je izboljšanje transportnega sistema med pristanišči in notranjostjo ter okrepiti povezovanje med mesti in podeželjem. V okviru projekta Adria_A naj bi ponovno oživili železniške povezave v prostoru med Ljubljano in Benetkami s poudarkom na vmesnem območju, kjer infrastruktura v večjem delu že obstaja, sistem pa ne funkcionira zaradi manjših še ne pokritih sivih con. Peti korak je standardni projekt za prometno ureditev območij tovornega postajališča v Štandre-žu in Vrtojbi, kjer je že izdelan načrt za širitev čezmejne intermodalne ploščadi, manjka le še nekaj povezav na obeh straneh, da bi lahko govorili o goriškem terminalu. Med glavnimi goriškimi problematikami, ki jih je Romoli predstavil evropskemu komisarju, je vprašanje goriških črpalkarjev. »Čeprav gre za tematiko, ki ni v njegovi neposredni pristojnosti, je Ta-jani zagotovil, da se bo zavzel za ohranitev deželnega bencina. Za ponovno vzpostavitev proste cone v gorici pa se bo zavzel predsednik dežele Tondo, ki pa bo moral poseči pri italijanski vladi,« je zaključil Romoli. (Ale) gorica - Zahtevajo okrepitev struktur in storitev Družinski zdravniki po vaseh so vir zaskrbljenosti županov V Gorici je sinoči zasedala konferenca županov, predmet razprave pa je bil položaj goriškega zdravstva tudi v luči zamenjave v vrhu zdravstvenega podjetja. S tem v zvezi so obravnavali dokument s celo vrsto zahtev, katerih osnovni namen je okrepitev zdravstvenih struktur in storitev, začenši z zahtevo, da se ojačijo bazne storitve na teritoriju. Dokument, ki ga je predstavil tržiški župan Gian-franco Pizzolitto, je podprl tudi goriški župan Ettore Romoli. Med drugim zahtevajo okrepitev oddelka za preventivo in medicino dela, ustanovitev deželnega centra za bolezni zaradi azbesta, povečanje organika bolničarjev in zdravnikov ter odprtje urada za čezmejno programiranje na področju zdravstva s ciljem povišanja kakovosti storitev in znižanja stroškov. Med župani ni bilo soglasja okrog trditve, da cenijo dosedanje delo generalne direktorice, ki pa jo bo v kratkem nadomestil Roberto Ferri. Kritični so bilo do dežele in zaskrbljeni nad usodo družinskih zdravnikov, ki jim zakon nalaga, da se povežejo z drugimi zdravniki. Kam se bodo morali obračati ljudje na vaseh? so se spraševali župani. Župani iz goriške pokrajine med zasedanjem v goriški občinski palači bumbaca fiom-cgil - Proti ukrepom vlade Mobilizacija ohromila tudi tržiška podjetja Komunistični evroposlanec opozoril Evropsko komisijo na problem Eatona Med manifestanti na protestnem shodu v Rimu, ki sta ga organizirala kovinarski sindikat Fiom-CGIL in sindikat zaposlenih v javnem sektorju, je včeraj bilo tudi preko sto tržiških delavcev iz ladjedelnice Fincantieri in tovarn Sbe, Ansaldo in Eaton. Množični protest je bil uper-jen proti vladnim ukrepom za zajezitev gospodarske krize, proti sindikatoma CISL in UIL, ki naj bi prelomila skupno sindikalno fronto, še zlasti pa proti prekerne-mu delu. Po podatkih pokrajinskega tajnika Fiom-CIGL, Thomasa Casotta, je bila 8-urna stavkovna udeležba tržiških in goriških delavcev zelo visoka, povedal pa je tudi, da so se somišljenikom sindikata Fiom-CGIL pridružili tudi člani drugih sindikalnih združenj. Po navajanju Ca-sotta je stavka ohromila produkcijo v Fin-cantieriju in v tovarni Eaton Automotive, kjer je 340 zaposlenih ponovno v redni dopolnilni blagajni, v Ansaldu Sistemi industriali pa naj bi k mobilizaciji pristopilo 80 odstotkov uslužbencev. Delavci so včeraj navsezgodaj, od pete ure dalje, pred vhodom v ladjedelnico izvajali zaporo za vozila, kar pa tokrat ni povzročilo težav izpred desetih dni, ko je bila četrt Panzano paralizirana zaradi gneče ustavljenih vozil. Vse kaže, da so zaradi napovedane stavke dobavitelji anticipirali prihod na četrtek. Na Tržiškem ostaja v ospredju sindikalne kronike položaj tovarne Eaton. Komunistični evroposlanec Marco Rizzo je naslovil parlamentarno vprašanje na Evropsko komisijo. V njem je opozoril na zaprtje Eatonovih tovarn v Rivarolu in Massi, kar »razgalja resnični obraz poslovne strategije podjetja: selitev proizvodnje v države vzhodne Evrope in postopno zapiranje vseh ostalih tovarn«. Na dlani je tudi - trdi Rizzo -, da podjetje ne namerava več sodelovati s socialnimi partnerji pri pogajanjih, zato da se najde izhod iz krize. Komisijo zato poziva, naj se opredeli do porasta primerov delokalizacije in naj države članice spodbudi k spoštovanju dogovorov med sindikati in podjetji. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 14. februarja 2009 15 gorica - Tretja in zaključna počastitev slovenskega kulturnega praznika Svetla pot Glasbene matice v očeh beneškega govornika »Ko bi organizirali eno samo, deželno proslavo, in to v videmski pokrajini, bi naredili bolj kulturno in elegantno potezo« »Častitljiva gospa« je praznovanje svoje zavidljive obletnice zaključila v goriškem Kulturnem domu. Dan narodnega ponosa in kulture so Slovenci v Italiji namreč letos posvetili Glasbeni matici, ki je pred sto leti v Trstu začela svojo svetlo pot. Po Čedadu in Trstu je tudi Gorica v četrtek gostila osrednjo, skupno Prešernovo proslavo, ki je pod naslovom »In čujem te, klavir igra...« prikazala splet različnih umetniških govoric. Scenarij je napisala Tatjana Rojc, za glasbo je poskrbel Aleksander Ipavec, Danijel Malalan in Maja Gal Štromar sta recitirala in povezovala dogajanje, na odru, ob-danem s čebelicami-mikrofoni in panjem-zastorom, na katerem so se vrstile besede in podobe iz stoletne preteklosti Glasbene matice, pa so nastopili še njeni gojenci. V programu je zapel mešani pevski zbor Jakobus Gallus, tempirano je zaigral harmonikarski orkester šole Glasbene matice iz Špetra, izkazali so se še godalni kvartet Glasbene matice, harfistka Tadeja Kralj, trio harmonik in kitarist Marko Feri; v celoto je vse skupaj zaokrožil Gregor Geč. Večer, ki so mu oder, akustika in ozvočenje Kulturnega doma bili kot naročeni, je privabil v dvorano številne kulturne delavce in ustvarjalce, vidne predstavnike goriških Slovencev in mnoge ljudi, ki čutijo z narodom; med prisotnimi je bil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pa tudi nekaj uglednih gostov iz Slovenije. Proslava se je zaključila z branjem, ponavljanjem in mrmranjem besedila 15. člena zaščitnega zakona, ki - še vedno zaman - naroča ustanovitev slovenske sekcije pri državnem kon-servatoriju. Goriška proslava je bila obenem beneško zaznamovana, saj je slavnostni govornik bil beneški kulturni delavec Davide Clodig, ki je bral oz. recitiral svoj govor. Začel je: »Prvi stavek: Allegro ma non troppo. Vsako soboto se peljem v Bardo, gor me čakajo moji učenci. Enotni prostor Slovencev v Italiji zaenkrat še ni dosežen rezultat. Zadnjo soboto sem imel s seboj plakat, na katerem je pisalo o stoletnici Glasbene matice. Kako je čudna včasih zgodovina. Odprli smo podružnico komaj pred sto dnevi in že praznujemo. Sto dni ali sto let? Ne vemo. Učimo se skladbice slovenskih skladateljev, veselimo se skromnih dosežkov, vsako toliko se ozremo na zasneženo hribovje, za katerim se skriva rezijanska do- lina, in gremo naprej. Ali je bilo isto v Trstu leta 1909? Težko vprašanje. Gotovo se takrat pod Veliko glavo ni razmišljalo o glasbeni vzgoji, saj zavesti o kulturni pripadnosti in bogati dediščini ni skoraj nihče podpiral. Obratno. Komaj pred stotimi dnevi je slovenska glasbena šola začela delovati in nekako vključila tudi Tersko dolino v šolski sistem naše skupnosti. V sosednji dolini pa smo, kot se za manekenko spodobi, izbrali Luigio za osebnost Primorske v januarju.« Govornik se je tudi obregnil ob prakso treh proslav: »Ko bi letos organizirali eno samo, poenoteno deželno proslavo ob dnevu slovenske kulture, in to v videmski pokrajini, bi zagotovo naredili bolj kulturno in elegantno potezo.« Nadaljeval je: »Drugi stavek: Largo, kvazi otožno. Pogled iz nižine na gorovje me vedno preseneti. Tudi meni, ki stanujem v hribih, je takšen pogled tuj. Človek iz nižine mora biti radoveden, saj se gotovo vsak dan sprašuje, kdo živi tam za tistimi kamnitimi vrhovi. Ta človek bi moral biti podoben nekomu, ki se uči igrati na klavir in se mu za vsako tipko odpira vesolje melodij. Ali nekomu, ki mu note na papirju niso le znaki, temveč seštevek čustev, ki se prepletajo v neki tenki dimenziji. Žal mi je včasih za ljudi, ki se ne zavedajo moči glasbe... « Svoj govor je Clodig tako zaključil: »Tretji stavek: Rondo. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo "sto". "Poznava se že sto let," to bi spontano rekel človek, če bi govo- ril o Glasbeni matici. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo "sto". Danes dihamo vsi sto na uro. Radi bi si malo oddahnili in šteli kot otroci, najprej do deset, potem do sto. Kar ni lahko, če istočasno opravljamo sto stvari. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo "sto". Kaj si delal pred stotimi leti? Nič, saj me ni bilo. In kaj dela, kdor je takrat bil? Nič, saj ga ni. Morda tudi zato je stoletnica mejnik. Ne more biti naključje, da pogosto uporabljamo besedo "sto". Ljudje nas zapuščajo. Ustanova pa ostane, sama, ne da bi bila več vezana na ljudi. Ostane ustanova, ki združuje ljudi raznih starosti, raznih obdobij, raznih misli... Ne more biti naključje, da danes uporabljamo besedo "sto".« (aw, red) doberdob - Prireditev v župnijski dvorani Trubarjev večer Nastopila sta društvo Vuk in osnovna šola iz Mirna - Na ogled tudi dragocen izvod Dalmatinove Biblije Mirenski gostje na doberdobskem odru bumbaca Trubarjevo življenje in misel sta v četrtek zvečer zaživela v župnijski dvorani v Doberdobu, kjer je na pobudo družine Gergolet potekal zanimiv kulturni večer. Občinstvo z obeh strani meje je prisluhnilo gostom kulturnega društva Stanko Vuk iz Mirna in otrokom tamkajšnje osnovne šole, ob tem pa je imelo možnost, da se je z razstavo starih knjig, ponatisov, raznih predmetov in izdelkov vživelo v duh 16. stoletja. Otroci so renesančno obdobje priklicali s flavtami, recitalom Trubarjevih spisov in pesmijo, življenjepis in delo očeta slovenske književnosti pa so opisali odrasli člani mirenskega kulturnega društva. Le-ti so tudi izrazili željo, da bi bili čezmejni kulturni stiki danes, ko ni več meja med Italijo in Slovenijo, še bolj pogosti kot doslej. Nato je knjižničarka in odbornica kulturnega društva Elvira Brumat Medvešček opisala ponatise in predmete, ki so bili na ogled v župnijski dvorani. Z mirenske knjižnice so prinesli ponatise Abecedariuma, koledarjev, Zimskih uric in drugih knjig, pa tudi fotografije, sod in tiskarski stroj. Razstavljena sta bila ne nazadnje resta-vrirana Dalmatinova Biblija iz leta 1584 in njen ponatis iz leta 1968, ki sta last Romana Gergoleta. Razstavo so si včeraj ogledali učenci prvih dveh razredov doberdobske nižje srednje šole, v ponedeljek ali torek pa bodo verjetno obiskali župnijsko dvorano tudi tretješolci. sovodnje - Franko Žerjal na osnovni šoli Ob kulturnem prazniku povabili medse ustvarjalca Franko Žerjal pri sovodenjskih otrocih bumbaca Vsestranski slovenski ustvarjalec Franko Žerjal je včeraj obiskal osnovno šolo Butkovič Domen v Sovodnjah, kjer so priredili tradicionalno srečanje ob dnevu slovenske kulture. V uvodu so otroci zapeli Zdravljico, nato pa je bil na vrsti pogovor z gostom. »V Sovodnjah imamo navado, da Prešernovo proslavo priredimo v obliki srečanja z avtorji. Z njihovim delom seznanimo otroke že pred obiskom,« je povedala učiteljica Tamara Srebrnič. Režiser, igralec, likovnik in še marsikaj se je najprej srečal z učenci četrtega in petega razreda šole Butkovič ter osnovne šole z Vrha, kasneje pa so bili na vrsti otroci prvih treh razredov sovodenjske šole. Žerjal je pozornim slušateljem prebral nekaj pravljic, nato pa so bila na vrsti vprašanja. V zameno so ustvarjalcu izročili dve publikaciji, ki sta nastali v prejšnjih letih na podlagi raziskovalnega dela otrok so-vodenjske občine. 1 2 Nedelja, 15. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / renče - Zatišje vznemirja krajane Bitka proti daljnovodu še ni dobljena Pravico bodo iskali tudi v tujini, če na slovenskim sodiščih ne bodo uspeli nova gorica Direktor hoče Kobala Mnenje mora podati strokovni svet kroma Kljub uradnemu molku direktorja Slovenskega narodnega gledališča, je v javnost pricurljala neuradna vest, da je po odslovitvi Primoža Beblerja za novega umetniškega vodjo izbral Borisa Kobala. Le-ta naj bi se na razpis prijavil le nekaj minut pred koncem roka; po tem terminu so skupno našteli štirinajst prijav. Nadaljnji postopek predvideva, da bo vloge pregledal direktor gledališča Moj-mir Konič, o njegovi izbiri pa bo neob-vezujoče mnenje podal še strokovni svet, ki se bo po napovedih sestal 17. februarja. Tedaj bo ime novega umetniškega vodje tudi uradno znano. Predstavniki Krajevne skupnosti Renče, tamkajšnje civilne iniciative, društva Mladi Renče-Vogrsko in občine Renče-Vo-grsko so v Bukovici včeraj podpisali skupno izjavo v zvezi z gradnjo daljnovoda v Ren-čah, ki še vedno buri duhove, saj po decembrskem obisku ministra za okolje in prostor Karla Erjavca in zagotovilih, da bo prišlo do vkopa daljnovoda, zadeve že dva meseca stojijo. »Z ministrstva za okolje in prostor še nismo prejeli odgovora na vprašanje, v kakšni fazi so postopki za vkop. Bojimo se, da bo država skupaj z državnim podjetjem Eles skušala prikazati izredne razmere in zlorabiti pooblastila, ki ji v takšnem primeru gredo,« je pojasnil župan občine Renče-Vogr-sko Aleš Bucik. V skupni izjavi so zapisali, da se je borba proti gradnji daljnovoda na stebrih, ki jo je s podpisi peticije podprlo 605 krajanov, začela v letu 2004. Znova so poudarili, da zahtevajo sodobno in manj škodljivo izvedbo oziroma vkop. S skupno izjavo so želeli odgovoriti tudi na neresnične izjave družbe Elektro Slovenije (Eles), da se gradnji visokonapetostnega daljnovoda skozi Renče upira le nekaj krajanov, ki naj bi s tem ščitili svoje ozke osebne interese. Poudarili so, da se Eles na pozive Renčanov ni odzval vse do leta 2007, ko je pričel s pripravljalnimi deli za gradnjo in je ponovno doživel nasprotovanje krajanov. Kljub temu je začel z gradnjo daljnovoda na stebrih, in sicer na podlagi nepravnomočnega delnega gradbenega dovoljenja, ki je bilo naknadno Včerajšnje podpisovanje skupne izjave bumbaca (leta 2008) odpravljeno s sodbo upravnega sodišča. »Tik pred odhodom stare vlade je Eles brez sodelovanja ostalih udeležencev (lastnikov zemljišč, občine) pridobil novo delno gradbeno dovoljenje. Tudi zoper slednje je vložena tožba za njegovo odpravo. Tožnika pa nista samo dva "nergača", temveč jih je sedem, od tega šest lastnikov zemljišč in občina Renče-Vogrsko,« so še zapisali v skupni izjavi. V njej se tudi sprašujejo, kako lahko država izda gradbeno dovoljenje za gradnjo takšnega objekta, ne da bi bil sprejet državni lokacijski načrt, ne da bi imel investitor zagotovljene pravice graditi na celotni trasi daljnovoda in ne da bi v postopek pritegnila ostale, z zakonom določene udeležence. Sprašujejo se tudi, kako je lahko družba Eles le nekaj dni po dogovoru o vkopu daljnovoda, ki sta ga sredi decembra sklenila minister za okolje in predsednik Elesove uprave, javnost obvestila o tem, da bo nadaljevala z gradnjo daljnovoda na stebrih. Izjavo bodo poslali na ministrstvo za okolje in prostor, Eles in direktorat za energetiko, prejeli pa jo bodo tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, predsednik vlade Borut Pahor in predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Li-pič. »Če ne bi imeli trdne zakonske podlage, da so Elesovi postopki sporni, ne bi vztrajali,« je povedala predstavnica civilne iniciative Irena Komar in dodala, da bodo pravico iskali tudi v tujini, če na slovenskim sodiščih ne bodo uspeli. Nace Novak prvačina Praznik prežet s spominom V Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino bo danes ob 15. uri proslava ob krajevnem prazniku, posvečena spominu na skupen odhod 36 vaščanov in vaščank Gradišča in Oševljeka v partizane 14. februarja 1943 in na 67. obletnico ustanovitve tamkajšnjega odbora OF. Zbrane bo pozdravila novogo-riška podžupanja Darinka Kozinc, kot slavnostni govornik pa bo nastopil državni svetnik in novogori-ški podžupan Matej Arčon. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor Provox, harmonikarja Blaž Stubelj in Nejc Vrtovec ter učenci osnovne šole Renče, ki se bodo predstavili z recitalom. Tradicionalne proslave, ki jo organizirata Krajevna skupnost in krajevna organizacija zveze borcev, se bo kot gostja udeležila tudi Štefka Kučan. (nn) Zimski šolski premor V Sloveniji se bodo v ponedeljek začele enotedenske zimske počitnice za učence in dijake. Različne organizacije in društva so jim pripravile vrsto dejavnosti, da jim bo prosti čas hitreje minil. Tudi na Goriškem bo pestro. Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško v Novi Gorici in na Dobro-vem pripravlja počitniške ustvar-jalnice za otroke, organizirajo pa tudi celodnevno počitniško varstvo. Otroci bodo izdelovali beneške in druge maske, en dan pa bodo preživeli na drsanju na Bledu ali na sankanju na Lokvah. Pustno obarvane dopoldanske delavnice s spoznavnimi igrami in filmi med počitnicami pripravljajo tudi v Mladinskem centru Nova Gorica. Podoben program z ustvarjalnica-mi med zimskim šolskim premorom otrokom ponujajo tudi v Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina, in sicer v Ajdovščini in Vipavi. Zdravila za revnejše občane Tudi Goriška bo letos sodelovala pri vse-državni pobudi »Banco farmaceutico«, ki je namenjena zbiranju zdravil v dobrodelne namene. V deželi FJK že več let sodelujejo pri pobudi pokrajine Trst, Por-denon in Videm, letos pa bo vključenih tudi dvajset goriških lekarn. Danes in v ponedeljek bodo občani lahko v lekarnah kupili nekatere vrste zdravil, ki jih bodo nato brezplačno delili revnejšim občanom. Pretlakovali križišče Včeraj je podjetje Luci Costruzioni zaključilo s pretlakovanjem križišča med ulicama Roma in Oberdan v Gorici, kjer so se zaradi neprimerne tehnike nameščanja porfirja »odlepile« ploščice. Danes bodo ploščice pritrdili z lepilno smolo, pred odprtjem ceste prometu pa bo moralo miniti še nekaj tednov. Včeraj pa je občina sporočila datum odkritja stebra s kipom sv. Ignacija na Travniku; do tega bo prišlo 12. marca, saj je bil ravno tega dne leta 1622 proglašen za svetnika. Slovesnosti se bosta udeležila župan Ettore Romoli in nadškof Dino De Antoni, nato pa bo v dvorani za cerkvijo sv. Ignacija predavanje o prisotnosti jezuitov v Gorici in o Ignacijevem kipu. Manifestacija DS v Kinemaxu Danes ob 10. uri se bo v tržiškem Kine-maxu začela pokrajinska manifestacija Demokratske stranke, ki jo prirejajo na temo gospodarske krize in zaščite ustave. Spregovorili bodo pokrajinski tajnik Omar Greco, deželni tajnik Bruno Zvech, pokrajinski tajnik UIL Giacinto Menis ter župana občin Štarancan in Tržič Lorenzo Presot in Gianfranco Pizzolitto. Zaprta železniška proga Zaradi vzdrževalnih del na progi bo z današnjim dnem in do ponedeljka zaprta železniška proga med postajama Anhovo in Nova Gorica. Organiziran bo nadomestni avtobusni prevoz namesto vlakov danes in jutri z odhodom iz Anhovega ob 10.02 in 12.49 ter iz Nove Gorice ob 11.15 in 15.24, v ponedeljek pa z odhodom iz An-hovega ob 10.02 in iz Nove Gorice ob 11.15. Avtobus bo vozil od postaje Anhovo do postajališča Plave po lokalni cesti. Za potnike s postajališča Solkan bo imel avtobus postanek na avtobusnem postajališču ob magistralni cesti. Bernot razstavlja v Krminu V galeriji Tilt v ulici Matteotti 74 v Krmi-nu bodo danes ob 18. uri odprli samostojno razstavo kiparskih del goriškega likovnika Marca Bernota. Klop zaljubljenih v Gorici Goriško združenje Nuovo Lavoro v sodelovanju z Renatom Elio prireja danes pobudo Klop zaljubljenih. Branje ljubezenskih poezij, ki jih lahko vsak prispeva, bo potekalo z začetkom ob 15. uri na trgu Cavour v Gorici. gorica - Spolno je nadlegoval tri ženske Krivijo ga nasilja Bosanskega državljana obsodili na pogojno kazen dveh let zapora gorica - SKP Demokrate in levico pozivajo na protestni shod pred prefekturo Stranka Komunistične prenove je že pred nekaj dnevi pozvala Goričane in vse prebivalce goriške pokrajine na protestno manifestacijo, zaradi vladnega udara na demokracijo. »Kot znano so imele okoliščine, ki jih je vlada izrabila za napad na ustavna načela, epilog, zaradi človeške in zasebne dimenzije pa smo tudi sami izbrali molk in spoštovanje,« pravijo pri SKP-ju, nanašajo pa se na primer Elua-ne Englaro. »Kljub temu še vedno imamo razloge za mobilizacijo,« proglašajo in »zaradi napada predsednika vlade na italijansko ustavo, kakršnemu ni primere, in zaradi poskusa, da bi prelomili ravnovesje med državnimi oblastmi, ki so jamstvo demokracije«, pozivajo vse demokrate in levičarske sile k udeležbi na shodu pred prefekturo na goriškem Travniku v torek, 17. februarja, ob 17.30. »Zato da zaščitimo laično državo in zavarujemo ustavo, ki je že spet na udaru desnice,« zaključujejo sporočilo. Goriško sodišče je včeraj obsodilo 30-letnega bosanskega državljana na pogojno kazen dveh let zapora zaradi spolnega nasilja. Gre za Nebojšo Durdevica, ki ga je sodnik Matteo Trotta prepoznal za krivega. Iz obtožnice izhaja, da je mladenič spolno nadlegoval tri ženske. Dveh se je dotaknil intimnih delov telesa, tretjo pa je zagrabil za roko in od nje zahteval, naj ga otipava. Prvi dve sta ga prijavili karabi-njerjem, tretja pa kvesturi. Prijeli so ga tri tedne kasneje na osnovi preiskave, ki so jo skupaj izvedli karabinjerji in policisti. Trije dogodki spolnega nadlegovanja so se pripetili 22. novembra v Gorici, kjer je Durdevic imel stalno bivališče; kot zidar je bil namreč zaposlen pri gradbenem podjetju. Ženske je nadlegoval v različnih okoliščinah in na treh različnih lokacijah v mestu; prvo žrtev, 45-letno Goričanko, je izbral na korzu Italia, drugo, 32-letno dekle, v stranski ulici, tretja pa je bila natakarica v kavarni v središču mesta. Ravno trojica nadlegovanih žensk je s podrobnim opisom napadalca omogočila, da so ga ka-rabinjerji in policisti izsledili. nova gorica - Združenje borcev »Goriški župan takšnih besed ne bi smel izreči« Komisija za mednarodno sodelovanje in komisija za informiranje novogoriškega območnega združenja borcev za vrednote NOB sta v četrtek, na skupni seji, razpravljali o nekaterih vprašanjih slo-vensko-italijanskih odnosov in obmejnega sodelovanja v luči italijanskega obujanja spomina na dogodke po drugi svetovni vojni. Udeleženci razprave so ugotovili, da je bil letošnji nagovor italijanskega predsednika Giorgia Napolitana ob praznovanju dneva spomina na fojbe in begunce iz Dalmacije in Istre bolj spravljiv kot v minulih dveh letih. Izrazili so prepričanje, da je na to spremembo najverjetneje vplival slovenski predsednik Danilo Türk, ki je italijanskega predsednika v januarju »poučil« o nekaterih zgodovinskih resnicah, ki jih skuša »uradno« italijansko zgodovinopisje zanikati. Kljub temu so poudarili da je v Napolitanovem govoru še vedno mrgolelo zgodovinskih netočnosti, kot je bila na primer trditev o množičnih pregonih in usmrtitvah Italijanov, »ki so bili absolutno brez vsake krivde«. »Priznanje, da ni mogoče pozabiti in zbrisati trpljenja slovenske manjšine v letih fašizma in vojne, je hvalevredno, vendar nedopustno pomanjkljivo, saj je fašistično nasilje doživljal velik del slovenskega naroda, ne le slovenska manjšina,« so še zapisali v sporo- čilu. Kot smešno, a hkrati nevarno so označili trditev goriškega župana Romolija, ki jo je izrekel ob dnevu spomina, in sicer, »da je fašizem nedvomno izvajal močan nacionalistični pritisk, ker je hotel v italijanski državi uvajati izključno italijanski jezik, da pa to ne sme biti alibi, za kar se je zgodilo po vojni, ko smo bili priča balkanski navadi etničnega čiščenja«. Predstavniki obeh komisij so prepričani, da župan Gorice, mesta, v katerem je Mussolini v svojem govoru 31. julija 1942 vsestransko utemeljil fašistično politiko etničnega čiščenja in svojim generalom ukazal pobijati ljudi, take izjave ne bi smel nikdar izreči. Na sestanku so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi vse pogostejših pojavov neofašističnih izpadov v čezmejnem sosedstvu, kot so šikaniranje in celo ustrahovanje nekaterih bolj izpostavljenih predstavnikov slovenske manjšine ter mazaške akcije na zidovih slovenskih ustanov. Še posebej so obsodili odkrite faši-stoidne poskuse izkoreninjenja slovenskega jezika, ki ga v narečni obliki več kot poldrugo tisočletje govori veliko avtohtonih prebivalcev Nadiške, Terske in Kanalske doline, slovenski narodni skupnosti v Italiji pa so izrazili solidarnost in podporo pri naporih za ohranitev jezika in kulture ter pri njenem vsestranskem razvoju. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 14. februarja 2009 17 Uprizoritev Primorskih zdrah na štandreškem odru januarja lanskega leta bumbaca Štandreški gledališčniki na Kraškem pustu Tudi dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež bo letos sodeloval na Kraškem pustu. Štandreški gledališčniki bodo 18. in 19. februarja, nastopili v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer se bodo predstavili s tremi uspešnicami. V sredo, 18. februarja, bodo uprizorili komični enodejanki, Čudno bolezen in Kdo je zadnji, ki se s pustnim vzdušjem povsem ujemata. V četrtek, 19. februarja, pa bodo na odrskih deskah openskega doma na vrsti Primorske zdrahe, ki bodo prvič uprizorjene na Tržaškem; igra v štandreškem narečju je na festivalih v Sloveniji dosegla velik uspeh. Oba večera se bosta začela ob 20.30. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ČU bo v četrtek in petek, 26. in 27. februarja, ob 20.45 Ottavia Piccolo igrala v gledališki predstavi »La com-media di Candido«. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo danes, 14. februarja, ob 20. uri predstava Neskončni šteti dnevi Andreja E. Skubi-ca. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 21. februarja, ob 16.30 bo predstava »L'in-credibile storia del maialinotigre« skupine Tearticolo; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih C TA v Gorici (tel. 0481-537280). U Kino Gledališče GLEDALIŠKA PREDSTAVA »I GOR-MITI« bo v gledališču Verdi v Gorici v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri; pred-prodaja pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v nedeljo, 15. februarja, ob 16. uri baletna predstava »Giorgio e il drago«; v petek, 20. februarja, ob 21. uri predstava »I ponti di Madison County« (nastopajo Paola Quatrini in Ray Lovelock); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽI- B Kam po bencin Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Ex«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Questo piccolo grande amore«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Ex«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Questo piccolo grande amore«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 5: 18.00 »Valzer con Bashir«; 20.10 - 22.10 »Venerdi 13«. Razstave POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). POKRAJINSKI MUZEJI v grajskem naselju v Gorici obveščajo, da bo zaradi popravil na ogrevanju arheološki oddelek zaprt do 16. februarja. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Con-test«; do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. ; do 16. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN V GORICI je na ogled razstava slik in risb Italica Brassa na temo prve svetovne vojne; do 15. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih jazbine Pri Komjančevih pokušnja briških sort oljčnega olja Pri Komjančevih na Jazbinah bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji oljčnega olja. Od januarja dalje namreč prirejajo v turistični kmetiji Aleša Komjanca vodeno pokušnjo oljčnih olj, ki jih sami pridelujejo. »Letos smo pridelali šest sort oljčnega olja,« je povedal Aleš Kom-janc, ki je pred nedavnim opravil tečaj pokušnje ekstra deviških olj, in pobudo tako pojasnil: »Zaenkrat prirejamo večere s pokušnjo po naročilu, v prihodnje pa bi lahko začeli prirejati redne pokušnje.« Kdor želi preživeti večer pri Komjančevih na Jazbinah (št. 35) in se seznaniti s kakovostjo briških sort oljčnega olja, lahko izbira med tremi možnostmi. »Prva je pokušnja šestih oziroma osmih sort oljčnega olja, ob katerih bo na voljo tudi manjši prigrizek. V drugi varianti bodo ob olju in prigrizku gostje lahko pokusili tudi štiri ali pet vrst vina iz naše kleti. Tretja možnost predvideva ob pokušnji olja in vina tudi večerjo,« je navedel Komjanc, pripomnil, da bo po po-kušnji seveda možen tudi nakup olja in vina, in dodal, da je za rezervacije in dodatne informacije na voljo tel. 0481-391228. del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Lucijana Bratuša; do 27. februarja od torka do petka med 10. in 17. uro ob nedeljah med 15. in 18. uro. Na ogled je tudi razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilo-nom. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata Evaristo Cian in Marco Faganel; do 27. februarja od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481391228). Koncerti H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 048178009). M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v nedeljo, 8. marca, izlet v Vicenzo za ogled pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov ter romarske poti Berico. Vpisujejo Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Dragica V. (0481-882183), Ana K. (0481-78061), Ema B. (0481-21361). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). H Čestitke KULTURNO DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba vabi danes, 14. februarja, ob 21. uri v Modra's dvorano, kjer bo v priredbi mladinskega odseka večer z naslovom Valentinov krstni nastop. Novopečena doberdobska skupina Room 237 bo prvič stopila na oder in zaigrala hite svetovno znanih rock skupin. PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 14. februarja, ob 20.15 nastopila Romana Krajnčan z gosti & Komorni godalni orkester GD Nova; v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.15 bo nastopil Komorni zbor Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0038653353016 in na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja danes, 14. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert Ensembla Mvsica Prattica; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. februarja, ob 20.45 bo nastopil dunajski orkester devetih glasbenic Damenkapelle Wiener Hofburg; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. Ob današnjem prijetnem slavju zaželijo IVI z Dola obilo sreče in zdravja Kulturni dom v Gorici, kulturna zadruga Maja, prijatelji in sodelavci. Ü] Obvestila DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi bogato loterijo, srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na srečanje na valentinovo, danes, 14. februarja, odpeljal v Prvačino prvi avtobus ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 17. uri s trga Medaglie D'oro (blizu ul. Catterini), nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, pri telovadnici v Podgori in Štandrežu. Priporoča se točnost. »BIKE DAY LEGAMBIENTE« bo v nedeljo, 15. februarja, s štartom ob 9.30 s trga Republike v Tržiču. Udeleženci bodo s kolesi odkrili tržiške kolesarske poti. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na dnevnem redu bo izvolitev novega odbora. H Prireditve V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. KD DANICA vabi vse otroke na Veseli pustni popoldan, ki bo danes, 14. februarja, v prostorih kulturnega centra Danica na Vrhu od 15.30 dalje. Poskrbljene bodo zabava, animacija, glasba in še marsikaj. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba prireja danes, 14. februarja, ob 15. uri pravljično srečanje z naslovom »Pravce z varšta« v mladinski sobi na sedežu društva. Luisa Gergolet bo pripovedovala in igrala animirano pravljico »Zladkov Zaklad«. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na Predavanja 2009, ki bodo potekala v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici: 17. februarja ob 20.30 bo predavanje Vilme in Danija Siterja z naslovom Je družina še vrednota; 3. marca bo Marija Merljak govorila o hrani za jasne in modre misli; informacije na tel. 0481-536455. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 14. februarja, ob 21.30 s prostim vstopom Valentinov večer s projekcijo filma po meri prazničnega dne in nadaljevanjem večera na podlagi DJ izbora. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 17. februarja, ob 20. uri predavanje in predstavitev knjige Primorski upor fašizmu 1920 - 1941. Na predstavitvi bodo spregovorili avtorici knjige Milica Kacin Wohinz in Marta Verginella ter Branko Ma- 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. S Poslovni oglasi v najem dajemo dobro uvedeno gostilno v zamejstvu. Informacije na +393356686186 ali +38641878504 Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, David Maria iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 09.40, Ilena Beltram vd. Nanut (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 10.30, Bruna Medeot vd. Turus (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sobota, 14. februarja 2009 ljubljana - Italijanski inštitut za kulturo Filmsko obarvana februar in marec Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani bo meseca februar in marec posvetil italijanskemu sodobnemu filmu. Na sporedu bo šest sodobnih italijanskih filmov, ki so nastali med letoma 2002 in 2007, z angleškimi podnapisi, za lažje razumevanje gledalcev. Ti večeri sodobnega filma se bodo pričeli 18. februarja ob 18. uri, ko bo predvajan film Uno su due režiserja Eugenia Capuccia, s Fabiom Volom v glavni vlogi. Film pripoveduje zgodbo o Lorenzu, ki je vse, kar ima v življenju, dosegel z odločnostjo in brez obžalovanj: hišo, prijatelje, ki mu zavidajo, žensko, ki ga ljubi, položaj ... Februar bodo zaključili 25. februarja s filmom La feb-bre v režiji Alessandra DAlatrija, v katerem je glavni lik mlad geometer s podeželja Mario Bettini, ki je poln idej in navdušen nad življenjem. V srcu nosi veliko željo: odpreti bar skupaj s prijatelji. V marec bodo stopili s filmom Agente matrimoniale režiserja Christiana Bisceglia, ki bo na sporedu 4. marca ob 18. uri. Film pripoveduje zgodbo o Giovanniju, ki je kmalu potem, ko se preseli v Milan, odpuščen. Vrniti se mora v Catanio, kjer začne skupaj s svojim nekdanjim kolegom iz časov študija Filippom, delati kot ženitven posrednik. Soočiti se mora z realnostjo, za katero je mislil, da pripada preteklosti ... Enajstega marca ob 18. uri bo na vrsti Il maestro degli errori. Gre za film, ki ga je režiral Pietro Maria Benfatti in se vrti okrog življenja Cecca dAscolija, ki je živel na prelomu 13. in 14. stoletja. Učen mož in profesor medicine na Fakulteti v Bo-logni je bil obtožen krivoverstva s strani svete inkvizicije in leta 1327 obsojen na smrt. Osemnajstega marca bo ob 18. uri na sporedu film Un viaggio chia-mato amore, ki ga je režiral Michele Placido, v glavni vlogi pa je zaigral znani italijanski igralec Stefano Ac-corsi. V filmu je prikazana življenjska in ljubezenska zgodba pisateljice in pesnice Sibille Aleramo, od njene mladosti do njene zrelosti. 25. marca bodo predvajali Provincia meccanica v režiji Stefana Modini-ja, kjer sta Marco in Silvia mlad par z dvema otrokoma, ki pa se ne držita navad in pravil običajnega družinskega življenja. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Slovensko stalno gledališče William Shakespeare: »Vihar« / Ko- produkcija Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Maribor, Cankarjevega doma in Ssg Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: danes, 14. ob 20.30 in jutri, 15. februarja ob 16.00. V četrtek, 19. februarja ob 20.30 / Koncert Iztoka Mlakarja. MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija: Paolo Valerio. Urnik: v sredo, 18. ob 20.30, v četrtek, 19. ob 16.00 in 20.30, v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.00. DVORANA BARTOLI Riccardo Maranzana in Massimo So-maglino: »Cercivento«. / Režija: Massimo Somaglino. Urnik: danes, 14. ob 21.00 in jutri, 15. februarja ob 17.00. Fabio Alessandrini in Carlo Tolazzi: »Tunnel« / Produkcija Teatro di Fabio, Compiègne (Francija). Urnik: v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. februarja ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 14. ob 20.30, jutri, 15. ob 16.30, v torek, 17. ob 16.30, v sredo, 18., v če- trtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. _SLOVENIJA_ ljubljana SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V torek, 17. februarja ob 11.00 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Scapi-nove zvijače«. V sredo, 18. februarja ob 11.00 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Scapi-nove zvijače«; ob 19.30 Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 19. februarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 20. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V soboto, 21. februarja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 14. februarja ob 20.00 / Žani-na Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 18. in v četrtek, 19. februarja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ža-nina Mirčevska: »Žrelo«. V soboto, 21. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. Jutri, 15. februarja ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V torek, 17. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 18. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V četrtek, 19. februarja ob 15.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. PRIREDITVE V soboto, 21. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. Mala scena Danes, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 17. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 18. februarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V soboto, 21. februarja ob 21.15 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 16. ob 14.00 in 16.00 ter v torek, 17. februarja ob 15.00 / A. Rozman - Roza: »Najemnina ali we are the nation on the best location« (komedija). Gostuje gledališče Rozin-teater. V sredo, 18. ob 19.30 in v četrtek, 19. februarja ob 17.00 / A. Jaoui, J.-P. Ba-cri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V petek, 20. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. Cankarjev dom Danes, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / »Kot kaplja dežja v usta molka«. Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: v petek, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 16.00, v torek, 24. in v četrtek, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,!. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana Victor De Sabata Jutri, 15. februarja ob 11.00 / Godalni kvartet in pianist, ki so člani orkestra gledališča Verdi bodo izvajali Schu-bertova dela. Gledališče Rossetti Danes, 14. februarja ob 20.30 / Franco Battiato, koncert - »Live in Theatre '09«. Jutri, 15. februarja ob 21.00 / Vinicio Caposella, koncert - »Solo Show«. gorica Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 19. februarja ob 18.30 / Klavirski recital Ekaterine Richter - Rusija, zmagovalke 8. mednarodnega klavirskega tekmovanja v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2008. tržič Občinsko gledališče V torek, 24. februarja ob 20.45 / Janine Jansen - violina in Itamar Goilan -klavir. _SLOVENIJA_ sežana Kosovelov dom V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / »Prava dekleta«, muzikal. Nastopa KUD Teater G., Celje. ljubljana Cankarjev dom Danes, 14. februarja ob 18.00, Linhartova dvorana / »Imate radi Bacha?«. Jazzovski aranžmaji glasbe Johanna Sebastiana Bacha. Nastopajo: Boštjan Gombač - klarinet, Blaž Pucihar - klavir, Žiga Golob - kontrabas in Kruno-slav Levačic - bobni. Jutri, 15. februarja ob 19.30 / Ob 30-letnici glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. Od ponedeljka 16. do srede, 18. februarja ob 10.00 in 12.00, Štihova dvorana / Glasba slovanskega in balkanskega sveta s skupino Terrafolk. V torek, 17. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Komorni orkester Orpheus iz New Yorka. Solist: Jonathan Biss - klavir. V četrtek, 19. in v petek, 20. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije in zbor Consortium musicum. Dirigent: En Shao. Šentjakobsko gledališče Danes, 14. in v soboto, 21. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. opčine Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Bar tramvajske postaje: do sobote, 18. februarja bodo na ogled bakrorezi Franke Kovačič. nabrežina Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. gorica Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Galerija ARS (Travnik 25): pod naslovom »Istrske vedute« razstavlja umetnik Vojko Gašperut. romans V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. videm Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ sečovlje Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. sežana MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled likovna -/ razstava Marjana Miklavca. Kosovelova knjižnica: na ogled je razstava originalnih ilustracij Petra Šker-la. Kosovelova knjižnica: na ogled je razstava bibliofilske zbirke, ki jo je zasnovala in postavila Martha Sotelo Bunje-vac. lokev Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. tomaj Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). štanjel Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. ajdovščina Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. miren Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. nova gorica Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). lokavec Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. kanal V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. cerkno Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. ljubljana Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. w Sobota, 14. februarja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - V A-ligi »Vse« v znamenju milanskega derbija Inter kotira več na stavnicah, Milan se ubada s poškodbami - Lazio in Napoli danes za izhod iz krize APrimorski ~ dnevnik smučarski tek Majdičeva že ima šprinterski kristalni globus Po mnenju mnogih bi lahko bil ta krog A-lige že odločilen za naslov. Na sporedu bo namreč milanski derbi, ki bi lahko še kako vplival na končni razplet pri vrhu. Med Interjem in Milanom je v tem trenutku osem točk razlike, če bi Mourinhovim varovancem jutri zvečer (ob 20.30) uspelo premagati mestnega tekmeca pa bi črnordeče pahnili na razdaljo enajstih točk, kar bi bilo 14 krogov pred koncem že zavidljiva prednost. Seveda je treba tudi upoštevati, kako se bo zaključilo srečanje med Juventusom in Sampdorio, a z zmago bi Inter imel zagotovo tekmeca manj na poti do četrtega zaporednega »scudetta«. Tudi za pobiralce stav je Inter favorit, saj je ko-tacija za zmago Interja vredna 2,30, medtem ko zmago Milana nagradijo v vrednosti 3,10. Medtem ko ima Mou-rinho na razpolago vse igralce, se An-celotti ubada s težavami zaradi številnih poškodb (ambulanto polni kar osem Milanovih igralcev, med temi so Kaka', Bo-riello in Gattuso). Interjevo napadalno dvojico bosta najbrž sestavljala Ibrahi-movic in Adriano, medtem ko bo Ro-naldinho nadomestil Kakaja za edinim pravim napadalcem Patom. Drugouvrščeni Juventus bo gostil na Olimpicu Cassanovo Sampdorio. Prav za Cassana se vse bolj govori, da bi lahko bil ena izmed okrepitev Juventu-sa med poletnim prestopnim rokom. Tudi zaradi tega se želi talent iz Barija izkazati proti njegovim možnim bodočim soigralcem. Ranieri veliko stavi na povratek Tiaga na sredini igrišča, medtem ko bosta v napadu igrala Del Piero in Amauri. Trener Sampdorie Mazzar-ri računa še na kak odločilen Pazzinijev gol in na trdnost obrambne vrste. V boj za pomembno četrto mesto (omogoča igranje predkroga za uvrstitev v najprestižnejši evropski pokal - ligo prvakov) je trenutno vključena trojica ekip, Roma, Genoa in Fiorentina: zadnji dve si bosta stali nasproti jutri, medtem ko bo Roma igrala v Bergamu. Danes pa bomo videli, če Lazio (gosti Torino) in Napoli (gosti Bologno) bosta našla izhod iz krize. Reja si je med tednom prevzel odgovornost za zadnje spodrsljaje, za preporod svoje ekipe pa računa na doprinos novega nakupa Datola. (I.F.) DANES: ob 18.00 Lazio - Torino, ob 20.30 Napoli - Bologna. JUTRI: ob 15.00 Atalanta - Roma, Cagliari - Lecce, Chievo - Catania, Genoa - Fiorentina, Juventus - Sampdoria, Reggina - Palermo, Siena - Udinese, ob 20.30 Inter - Milan. VRSTNI RED: Inter 53, Juventus 46, Milan 45, Fiorentina 41, Genoa in Roma 40, Palermo 35, Napoli in Cagliari 34, Atalanta 33, Lazio 31, Udinese 30, Siena in catania 26, Sampdoria 25, Bologna in Lecce 22, Torino in Chievo 19, Reggina 16. Umrl Bulgarelli BOLOGNA - V 69. letu starosti je po dolgi bolezni umrl nekdanji nogometaš Bologne in reprezentance Gia-como Bulgarelli. V A-ligi je za svoj klub, kateremu je bil zvest celo kariero, odigral 486 tekem in dosegel 43 golov, za »azzurre« pa 27 tekem (7 golov). Z Maz-zolo in Rivero je bil v 60. in 70. letih najboljši vezist v Italiji. Pato naj bi bil jutri edini pravi Milanov napadalec ansa VALDIDENTRO - Najboljša slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na zadnji postojanki svetovnega pokala pred nordijskim svetovnim prvenstvom v Liberecu dosegla novo zmago. Majdičeva je na 1,4 km v sprintu (prosto) v Valdidentru kljub težavam na startu na koncu prepričljivo ugnala vse tekmice in dosegla 12. zmago v svetovnem pokalu ter že osvojila mali kristalni šprinterski globus. Druga je bila Finka Pirjo Mura-nen, tretja pa Italijanka Magda Genuin. nogomet - Triestina je proti Sassuolu osvojila točko Sodnik metal polena pod noge V drugem polčasu je Gava Triestino precej oškodoval - Sassuolo večji del tekme v podrejenm položaju - Uspešna igra Antonellija in Testinija Sassuolo - Triestina 1:1 (1:1) STRELCA: Granoche v 7., Erpen v 47.; SASSUOLO (4-3-3): Bressan; Rea, Anselmi, Piccioni, Donazzan; Salvetti (19.dp Poli), Magnanelli, Pensalfini; Erpen (23.dp Martinetti), Zampagna, Noselli (31.dp Pagani). Trener: Mandorlini. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 5; Cac-ciatore 6,5, Cottafava 6,5, Minelli 6,5, Rul-lo 6,5; Antonelli 7, Gorgone 6,5, Princi-valli 6,5, Tabbiani 6 (38. Cia 5,5); Testini 7, Granoche 6,5 (31.dp Della Rocca). Trener: Maran. SODNIK: Gava iz Conegliana 5. OPOMINI: Minelli, Pensalfini, Erpen, Zampagna, Anselmi, Pagani; GLEDALCEV: 3.500. Najbrž bi se pred srečanjem v taboru Triestine marsikdo veselil, če bi mu nagrade - Danes na Občini Trst Priznanja za 70 tržaških »azzurrov« V dvorani tržaškega občinskega sveta bo Združenje Azzurri d'Italia danes ob 11. uri pripravilo tradicionalno nagrajevanje tržaških državnih reprezentantov, ki so se uveljavili v minulem športnem letu. Nagradili bodo preko 70 športnikov in športnic, med njimi tudi nekaj slovenskih in/ali pripadnikov naših društev, kot so atletinja Claudia Coslovich, kotalkarici Tanja Romano in Francesca Roncelli, hokejisti Gianluca in Stefano Cavalieri ter Davide Battisti, rolkarici Mateja Bogatec in Ana Košuta, tekmovalca v športnem ribolovu Andrea Lisjak in Devan Radovič ter odbojkarica Sandra Vitez. Nagrajen bo tudi koprski igralec tržaškega rokometnega prvoligaša Tin Tokič. Med znanimi dobitniki so tudi olimpijci, sabljačica Margherita Granbassi, hitrohodec Diego Cafagna, gimnastičarke Francesco Benolli, Sara Bradaschia in Federica Macri', veslač Michele Zerial, triatlonka Danila Chmet, plavalec Nicola Cassio in strelka Valentina Turisini. Ob priliki bodo nagradili tudi dobitnike literarnega natečaja Trofeja Ezio Li- pott, ki so jo razpisali med dijaki višjih srednjih šol. KOŠARKARSKA B2-LIGA - Ro- žanski Calligaris se bo že danes zvečer, ob 20.30, pomeril s Castellanzo, ostali deželni drugoligaši pa bodo igrali jutri. Tržiški Falconstar v Rivi del Garda, NPG doma ob 18. uri proti Valenzi (tekma je ena ključnih zaobstanek), tržaški AcegasAps pa se bo doma pomeril s tekmecem za uvrstitev v končnico za napredovanje Moncalierijem. ROKOMET - Tržaški klub Pallama-no Trieste bo danes ob 19. uri gostoval v Meranu. Nasprotnik zaseda na lestvici A1-lige šesto mesto z 29 točkami, Tržačani pa jih na prvem mestu imajo 42 točk. VATERPOLO - Moštvo Pallanuoto Trieste bo v 9. krogu A2-lige v moškem vaterpolu sprejela v goste ekipo Plebiscito Pa-dova, ki je direktni konkurent za obstanek v ligi in ima na lestvici tri točke več. Tekma se bo v bazenu Bianchi pričela ob 18.30, vstop pa je brezplačen. Ženska ekipa tržaškega kluba bo v isti ligi igrala doma v nedeljo ob 10.uri, njen gost pa bo To-lentino. napovedovali osvojitev točke v gosteh proti Sassuolu, a za včerajšnjo Triestino ima točka dokaj grenak priokus. Verjetno bi celoten izkupiček Tržačani celo osvojili, ko jih ne bi sodniška trojica precej oškodovala. Nerazumljivo razveljavljen Cacciatorijev gol in vsaj dve sporni igri z roko v kazenskem prostoru Sassuola, ki ju sodnik ni hotel kaznovati, so zaustavili Tržačane, ko so bili res korak od gola. A Maran je lahko nasmejan zapustil igrišče, saj smo včeraj videli ponovno na delu zelo organizirano in odlično postavljeno ekipo. Trener Triestine bo moral globoko razmisliti le nad tem, čemu igra rdečih s helebardo zadnje čase tako niha. Za Triestino so bila doslej gostovanja v Sassuolu vedno uspešna. Sicer je šlo za tekme C2-lige, a v treh tekmah v Emiliji so Tržačani prav tolikokrat slavili, zadnjič celo 5:2 v sezoni 2000-2001. In tudi tokrat se je tekma za Triestino začela na najboljši možen način. Po samih sedmih minutah so namreč Maranovi varovanci že vodili. Prosti strel Antonellija je Gra-noche z glavo neubranljivo preusmeril proti Bressanovim vratom in se tako tretjič v sezoni vpisal med strelce. Triestina je v prvem delu srečanja trpela le prvih deset minut po doseženem golu, ko je Sassuolo poskušal takoj reagirati na vodstvo nasprotnikov, a se je nevarno približal Agazzijevim vratom le v 10. minuti, ko je Zampagna poskušal z glavo in zgrešil gol le za nekaj centimetrov. Drugače se je Triestina organizirano in učinkovito branila, vendar se ni omejila na to. Princivalli in ostali so znova igrali solidno. Kroženje žoge je bilo na trenutke brezhibno, prehajanje iz faze obrambe v fazo napada hitro in učinkovito, pravočasno so širili igro in omogočali igralcem na pasovih, da so bili večkrat v situaciji 1:1. Sas-suolu je povzročal še največ težav Testini, čigar položaj med obrambno in vezno vrsto domače ekipe mu je omogočal, da se je večkrat znašel sam, se lahko obrnil proti nasprotnikovim vratom in nato se odločil, ali podati do kakega soigralca ali s preigravanjem poskušati se izogniti nasprotnikovim branilcem. Kmalu se je na desni strani razigral še Antonelli, ki je streljal, podajal, preigraval, tekel, pomagal v obrambi. Triestina je nasprotnika onesposobila že s presingom Granocheja in Urugvajski napadalec Pablo Granoche je sinoči dosegel tretji gol v letošnjem prvenstvu Testinija, tako da Mandorlinijevi varovanci niso vedeli, kako priti Triestini do živega. Zal jim je prav ob koncu prvega polčasa priskočil na pomoč Agazzi. Erpen je neprepričano streljal, a tržaški vratar je nespretno posegel in tako dobesedno podaril zadetek. V drugem polčasu je bila igra Trie-stine še boljša. Sassuolo so Princivalli in ostali popolnoma nadigrali. Nevarne priložnosti za goste so se vrstile kot na tekočem traku. V 54. minuti je Antonelli prisilil Bressana na zahteven poseg, žogo je Granoche brcnil proti sredini kazenskega prostora, kjer je Cacciatore z glavo zadel v polno. Gava pa je po posvetovanju s stranskim sodnikom gol (neupravičeno) razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Dve minuti kasneje je vratar domačih z nogo znova odločilno posegel po strelu Antonellija. V 73. minuti pa je Zampagna odbil z roko strel nezadržnega Antonellija. Za sodnika dotik ni bil nameren: dokaj sporno. Ravno tako deset minut kasneje, ko je Pagani s komolcem odbil prosti strel Princivallija. V celem drugem polčasu je Sassuolo poskušal le z Zampagno proti koncu tekme, drugače pa so bili domači stalno v (zelo) podrejenem položaju. Top: dvojica Testini-Antonelli je navdušila s hitrimi kombinacijami, prehajanji, uspešnimi predložki in tudi streli (zlasti Antonelli). Flop: Če je bil pred enim tednom edini, ki si je zaslužil pozitivno oceno, si tokrat vratar Triestine Agazzi zasluži črno piko (a to je večkrat usoda vratarja, saj ga opazimo le zaradi neverjetnih posegov ali neverjetnih napak). Strel Erpena bi lahko brez težav odbil, a pustil se je presenetiti od čudnega odboja žoge in tako podaril gol Sassuolu. SPORED: Bari - Vicenza sinoči; danes ob 16.00 Ascoli - Brescia, Avellino -Albinoleffe, Empoli - Rimini, Mantova -Cittadella, Parma - Grosseto, Piacenza -Ancona, Pisa - Livorno, Salernitana - Mo-dena, Treviso - Frosinone. VRSTNI RED: Livorno 45, Bari 44, Sassuolo 42, Brescia 40, Grosseto in Parma 38, Empoli 37, Triestina 36, Vicenza 35, Ancona in Rimini 32, Albinoleffe 31, Mantova 29, Cittadella in Pisa 28, Saler-nitana in Frosinone 26, Piacenza 25, As-coli 23, Treviso 22, Avellino 20, Modena 18. Iztok Furlanič 2 0 Sobota, 14. februarja 2009 ŠPORT / alpsko smučanje - Moški veleslalom na SP v Franciji Carlo Janka najmlajši zmagovalec v Val d'Iseru 22-letni Švicar pred Raichom in Ligetyjem - Blardone peti, Slovenci slabo VAL D'ISERE - Švicar Carlo Janko je na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru postal nov svetovni prvak v veleslalomu in osvojil svojo prvo zlato kolajno na prvenstvih. S prednostjo 71 stotink je ugnal novega podprvaka Benjamina Raicha, bron je osvojil Američan Ted Ligety (+0,99). Po že osvojenem smukaškem bronu je 22-letni Švicar na prvenstvu ubranil vodstvo iz prve vožnje in postal najmlajši svetovni prvak v alpskem smučanju na tem prvenstvu. Janka je nase opozoril že pred dvema mesecema prav v Val d'Iseru s prvo osvojeno veleslalomsko zmago in prvo zmago na tekmah svetovnega pokala. »V drugi vožnji sem imel po veliki napaki precej sreče. Kljub temu pa sem lahko v spodnjem delu prikazal maksimalni napad. To zlato medaljo posvečam Danielu Albrechtu, za katerega upamo, da se bo kmalu vrnil med nas,« je strnil vtise Janka. Čeprav v drugi vožnji ni bil najhitrejši (11. čas), je imel toliko prednosti, da je Švici, kot najuspešnejšemu moštvu, po supervele-slalomskem uspehu Didiera Cucheja, ki je s četrtim časom po prvi vožnji padel na šesto mesto, priboril že drugo zlato odličje v Savojskih Alpah in šesto vele-slalomsko na svetovnih prvenstvih. Avstrijski tabor zlate krone v Franciji še ni dobil. Za srebrni obliž je poskrbel olimpijski veleslalomski prvak iz Sestriera in serijski zbiralec zmag v svetovnem pokalu (33) Raich, ki je ubranil drugi čas iz prve vožnje. Uspeh veleslalomskega podprvaka iz Bormia (2005), vodilnega v skupnem velesla-lomskem seštevku svetovnega pokala je zaokrožil Marcel Hirscher s četrtim mestom. Z devetega mesta se je v finalu do prvega brona in druge najboljše hokej in line Priložnost za igralce ZKB Kwins Napovedi kapetana Sama Kokorovca, da bi se Poletovi hokejisti na rolerjih lahko v povratnem delu A1-lige potegovali za 5. (ali celo 4. mesto) po rednem delu, so se zdele še pred nekaj tedni preveč optimistične, po zadnjih dveh krogih in zmagi prejšnjega kroga proti direktnemu tekmecu Milanu 24 Quanta, pa so postale realnejše. Drevi bodo igralci moštva ZKB Kwins imeli priložnost, da svojo bero točk še povečajo, saj jih v Montebelluni čaka dvoboj z eno od šibkejših ekip v ligi, ki je šele v prejšnjem krogu proti turinskim »zmajem«, s katerimi je delila zadnje mesto, dosegla svojo prvo zmago. Vrstni red: Asiago Vipers in Edera Belletti Trst 28, Diavo-li Vicenza 25, Pirati Civitavecchia 19, Milano 24 Quanta 18, ZKB Kwins 16, Lions Arezzo 15, Libertas Forli' 14, Ferrara 7, Montebelluna 4, Draghi Turin 1. (Edera s tekmo manj). Uspehi mladinskih ekip Dobre uspehe so v minulem krogu dosegle Poletove mladinske ekipe. Ekipa under 20 je s 6:2 zmagala v Veroni z zadetki Facchinija, Berquiera, Cava-lierija, Acquafresce in Rebeza. V prvenstvu under 15 je Polet s 4:0 premagal Bujo (Zol, Grusovin2, Speranza), ekipa Polet Slovenija, ki jo vodi Aleš Fajdiga, je s 4:3 odpravila goriško Fiammo, strelci pa so bili Ilič, Podgoršek (2) in Kladnik. Švicar Janka je pred dvema mesecema prav v Val d'Iseru dosegel svojo prvo veleslalomsko pokalno zmago, včeraj pa je že posta svetovni prvak ansa uvrstitve na velikih prvenstvih prebil Američan Ted Ligety. Čeprav najhitrejši v drugi vožnji aktualni lastnik malega kristalnega globusa v veleslalomu mladega Švicarja ni mogel prehiteti. Slovenski alpski smučarji, za razliko od smučark, na prvenstvu nadaljujejo s povprečnimi predstavami, saj se na prvenstvu še niso uvrstili med deseterico najboljših. Zgodovinski dosežek Borisa Strela pred 27. leti, ko je v jugoslovanskem dresu leta 1982 v Schladmingu osvojil veleslalomski bron, ni presežen in niti ne dosežen. Najbližje se je Strelovemu uspehu po osamosvojitvi Slovenije približal Aleš Gorza, ko je bil pred šestimi leti v St. Moritzu četrti. A so ti časi glede na prikazano v Savojskih Alpah le še bled spomin. 28-letni Črnjan je na progi Face de Bellevarde v prvi vožnji zaostal za debele tri sekunde (+3,10; 19. čas), v finalni vožnji pa s povprečno vožnjo v svoji nekdaj paradni disciplini osvojil končno 23. mesto. Paradna disciplina Bernarda Vajdiča je slalom, za- to njegova najboljša veleslalomska uvrstitev na velikih prvenstvih doslej (v Aareju je bil 26., v Bormiu pa 22.), ni razlog za nezadovoljstvo. Z 18. mestom je tudi izenačil doslej najboljšo uvrstitev na prvenstvih, ko je bil 18. v kombinaciji v Bormiu. Trikratni svetovni prvak Aksel Lund Svindal veleslalomskega naslova iz švedskega Aareja 2007 ni ubranil. Norvežan je bil deveti. Ponesrečil pa se je tudi nastop ameriškega asa Bodeja Millerja, ki je v veleslalomu zmagal na SP leta 2003 v St. Moritzu. Tretji po prvi vožnji Italijan Massimiliano Blardone je v finalu zdrsnil na peto mesto. Očitno je pritisk zanj vsakič prehud. Nastopil je že na petih svetovnih prven-stivh in dveh olimpijskih igrah, včerajšnje 5. mesto pa pomeni izenačitev njegovega najboljšega rezultata, doseženega na SP v St.Antonu leta 2001. Najboljši od Azzurrov« je bil tako Južni Tirolec Alexander Ploner, ki je letos tekmoval v glavnem samo v evropskem pokalu. Vrstni red veleslaloma: 1. Carlo Janka (Švi) 2:18,82 (1:08,251:10,57); 2. Benjamin Raich (Avt) + 0,71 (1:08,73-1:10,80); 3. Ted Ligety (ZDA) + 0,99 (1:09,96-1:09,85); 4. Marcel Hirscher (Avt) + 1,06 (1:09,40-1:10,48); 5. Massimiliano Blardone (Ita) + 1,67 (1:09,211:11,28); 6. Didier Cuche (Švi) + 1,69 (1:09,38-1:11,13); 7. Jean-Baptiste Grange (Fra) + 1,75 (1:09,901:10,67); 8. Alexander Ploner (Ita) + 1,78 (1:10,24-1:10,36); 9. Aksel Lund Svindal (Nor) + 1,79 (1:10,461:10,15); 10. Marc Berthod (Švi) + 1,94 (1:10,55-1:10,21); 11. Davide Simoncelli +2:03 (1:10,59-:10,27) 12. Manfred Moelgg +2:33 (1:09,441:11,71); 18. Bernard Vajdič (Slo) + 3,77 (1:11,31-1:11,28); 23. Aleš Gorza (Slo) + 4,20 (1:11,35-1:11,67). ŽENSKI SLALOM TudiVonnova Dvakratna svetovna prvakinja iz Val d'Isera Američanka Lindsey Vonn, ki je po nezgodi pri odpiranju steklenice šampanjca s poreza-nim palcem morala izpustiti četrtkov veleslalom na SP, se je odločila, da bo nastopila na današnjem slalomu. Njen trener Jim Tracy je povedal, da je včeraj uspešno opravila tri od štirih treningov. Tekmovala bo s posebnim plastičnim sčitnikom za palec. Prva vožnja bo danes ob 10.00, druga pa ob 13.30. Italijanke: Gius, Moelgg, Karbon, Curto-ni. Slovenke: Ferk in Brodnik. Fa-voritke: Riesch (Nem), Zettel (Avt). zdravniki »Albrecht bo povsem okreval« VAL D'ISERE - Švicarski alpski smučar Daniel Albrecht, ki je po 22 dneh znova pri zavesti, bo popolnoma okreval po vseh poškodbah, zagotavljajo v Univerzitetni bolnišnici v Innsbrucku, kjer zdravijo 25-letnega smučarskega asa. Albrechta so v četrtek prebudili iz umetne kome, v kateri je bil od prihoda v bolnišnico po hudem padcu na smukaškem treningu v Kitzbuhlu. Zdravnik Stefan Schmid je njegovo okrevanje opisal kot spodbudno, težave bo lahko imel le pri dihanju, saj je po padcu prestal resno pljučnico. Seveda pa okrevanje ne bo kratko. Kot je na novinarski konferenci povedal predstavnik bolnišnice, bo Albrechtova rehabilitacija morda trajala več tednov. »Zdaj ga bomo najprej v prihodnjih dneh opogumili, da se postavi na noge in napravi nekaj korakov,« je okrevanje smučarja opisal Schimd. Mladi Švicar je letos do padca dvakrat zmagal na veleslalom-skih tekmah v svetovnem pokalu, na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Aareju pa je postal svetovni prvak v superkom-binaciji. BIATLON - V korejskem Pjoengčangu se bo danes s sprintoma za ženske in moške začelo letošnje biatlonsko svetovno prvenstvo. Dan pred prvenstvom pa je prireditelje presenetil dež, ki je padal tako močno, da so morali celo odpovedati odprtje in vse uradne treninge.V biatlonski areni je prava poplava, zato tekmovalci in obiskovalci hodijo po vodi, ki je praktično zalila snežni stadion. zaradi ugodnih vremenskih napovedi pa prireditelji obljubljajo, da bodo tekme izpeljane po načrtih. košarka - Drevi ob 20.30 na 1. maju v državni C-ligi Vatovec na Borovi poti Njegov (doslej slabi) Oderzo je pretekli teden zadal prvi poraz vodlilnim Roncadam, pri katerih bo jutri gostoval Jadran Mark V šestem krogu povratnega dela državnega tretjeligaškega prvenstva bo Bor Radenska (16 točk) igral že drevi doma proti Oderzu, Jadran Mark (16) pa jutri v gosteh proti Roncadam. Če je pretekli vikend na papirju stal pred lažjo preizkušnjo Jadran proti pepelki Vicenzi (in nato z zmago tudi dohitel borovce na lestvici), je tokrat predvidoma bolj dostopna naloga Borovih fantov, pa čeprav so v zadnjih šestih krogih zmagali samo enkrat, jadra-novci pa kar petkrat. Zanimivo tudi, da sta se tokratna nasprotnika slovenskih predstavnikov v tej ligi spoprijela v prejšnjem krogu in nizko uvrščeni Vatovčev Oder-zo (14) je presenetljivo suvereno zadal sploh prvi sezonski poraz - po 19 zmagah - vodilnim Roncadam (38). Na dlani je, da si varovanci trenerja Mure drevi na Stadionu 1. maja proti neposrednemu tekmecu za predčasen obstanek ne morejo privoščiti spodrsljaja. Zmaga je že imperativ, saj morajo Svetoi-vančani po negativnem začetku leta 2009 v preostalih desetih tekmah zbrati čim več točk, pa naj bo na koncu play-off, obstanek preko devetega mesta ali play-out iz čim boljšega izhodišča. Odkar je Walter Vatovec prevzel vodenje Venetov, je v šestih nastopih osvojil že tri težke domače zmage, uspeh proti Roncadam kaže, da je moštvo v odlični formi. Nosilci igre so play-maker in ostrostrelec Da Ponte, branilca Gnes in Rubin (mladinca drugoligaša Jesola), krili Toffo-letto in Fingolo ter izjemno nadarjen krilni center Moro. Vprašljiva sta nastopa branilcev Fiorettija in Marana, ki sta bila v zadnjih krogih odsotna zaradi poškodb, vendar bi drevi kot kaže morala igrati. Kljub temu pa košarkarji Radenske tokrat nimajo alternativ, saj so proti Oderzu na prvi tekmi že izgubili (za tri točke) in bi jih v primeru novega spodrsljaja torej prehitel. De- Ambulanta pri Boru je vedno polna. Koleno zdaj boli centra Visciana kroma lo trenerja Mure na treningih tudi ta teden ni bilo lahko: ob kroničnih odsotnostih Kralja in Devčiča še naprej miruje tudi Giacomi, po posebnem programu pa so zaradi lažjih poškodb vadili tudi Babich (hrbet), Bole (rama) in Visciano (koleno). V takih razmerah si postava najbolj pomaga s prijateljskimi srečanji in tudi tokratno sredino proti tržiškemu drugoligašu Falconstaru, pri katerem igra tudi Daniel Batich, je bilo kar koristno. Sodnika dre-vi ob 20.30 - ko v Borovem taboru seveda pričakujejo glasno pomoč navijačev na tribuni Prvega maja - bosta Liberali in Bef-fumo iz Milana. Jutri ob 18. uri (sodnika Villa iz Imo-le in Elena Mambelli iz Forlija) bo Jadra-nova četa gostovala v kraju Monastier pri Trevisu, kjer ima svoj brlog prvi kandidat za napredovanje v B2 ligo Roncade. Veneti so torej kot rečeno po štirih mesecih brez poraza v pokrajinskem derbiju prejšnjo nedeljo doživeli prvi zastoj, brez večjih težav pa bi do konca rednega dela morali ohraniti najugodnejše izhodišče pred končnico prvenstva. Ekipa je bila enostavno zgrajena za veliki met, ki Roncadam ne uspe že celo desetletje, ko se redno uvrščajo vsaj v polfinale play-offa. Trener Seno razpolaga z osmimi odličnimi posamezniki, vsi so tudi izjemno izkušeni in so že igrali v višjih ligah: play-maker Vettori (z mlado menjavo Bassom), branilca Menegon in Visentin, krila Casonato, Sales in Brugne-ra ter postavni center Spader. Varovanci trenerja Popoviča so med tednom v običajnem vadbenem ritmu odigrali v sredo tudi prijateljsko tekmo proti C2-ligašu Servolani. Nekaj težav z lažjimi poškodbami so imeli visoki igralci: Mat-teo Marušič in Alen Semec sta se otepala bolečin v hrbtu (vendar bi morala biti nared za igranje), Miko Madonia pa je po dveh tednih odsotnosti zaradi zobo-zdravniškega posega proti koncu tedna spet začel počasi trenirati. Jadranova eki- pa seveda potuje na najtežje gostovanje povsem neobremenjena. Prav tisti, ki nima kaj izgubiti, pa v športu navadno zna presenetiti. UNDER 21 MOŠKI DEŽELNO PRVENSTVO Don Bosco - Kontovel 65:89 (5:22, 24:42, 43:60) KONTOVEL: Guštin 11, Ferfoglia 25, Lisjak 8, Malalan 22, Zaccaria 12, Starc 9, Bergagna 2, Gaggi/Slokar, trener Claudio Starc. PON: Lisjak in Malalan. TRI TOČKE: Ferfoglia in Guštin 1. Kontovelovi mladinci do 21. leta so v Žavljah v pokrajinskem derbiju po pričakovanjih zanesljivo ugnali vrstnike Don Bosca, ki jih trenira stari znanec Giorgio Zerial in so se na tekmi predstavili s samo šestimi igralci. Z zelo agresivno obrambo in sploh intenzivnostjo, ki ji nasprotniki niso bili kos, je začetna Kontovelova peterka v prvi četrtini povsem nadigrala domače. Starčevi varovanci pa so ob pomirjujoči prednosti nato preveč časa počivali na lovorikah, tako da so se salezijanci v nadaljevanju spet približali, nikoli sicer ne posebno nevarno. Igra je bila v splošnem dokaj ohlapna, gostje so bili pač toliko boljši, da kakršnakoli presenečenja ne bi bila realna. V Kontovelovih vrstah je ob običajnih nosilcih Ferfoglii in Malalanu tokrat zelo dober vtis zapustil zlasti kapetan Dean Guštin, ki je uspešno vodil ekipo in razdelil veliko asistenc. Ostali izidi 15. kroga: Alba Krmin - CBU Videm 88:57, San Vendemiano -Dinamo Gorica 70:69, Roraigrande -Nuova Pallacanestro Gorizia 91:89, Inter-muggia - Virtus Videm preložena. Vrstni red: Alba 28, Virtus 26, Kon-tovel 22, San Vendemiano 18, Dinamo in NPG 12, Don Bosco in Intermuggia 8, Roraigrande 6, CBU 4. / ŠPORT Sobota, 14. februarja 2009 21 nogomet - Danes ob 15.00 v Križu derbi 20. kroga promocijske lige Veliko pričakovanje za današnji derbi Vesna - Kras Danes še Juventina-Pro Cervignano in Opicina-Primorje - Jutri derbi 1. AL Sovodnje-Primorec DANES OB 15.00 V KRIŽU VESNA (26 točk) - KRAS KOIM-PEX (48) - Za današnji slovenski derbi 20. kroga promocijske lige vlada precejšnje zanimanje. V prvem delu je Kras v Repnu popolnoma nadigral kriške »plave« (3:0, strelca Kneževič 2 in Orlando), ki so nato zamenjali tudi trenerja. Della Zotto je zamenjal Veneziano. Odtlej so krasovci mleli nasprotnika za nasprotnikom, Vesna pa je igrala nekoliko bolj nihajoče. Tokrat pa? V kriškem taboru napoveduje povsem drugačno pesem. »Skušali bomo popraviti slab vtis iz prvega dela prvenstva. In zmagati. Prepričan sem, da bomo igrali borbeno in požrtvovalno,« napoveduje Vesnin športni vodja Paolo Vidoni. Na drugi strani pa je Krasov športni vodja Goran Kocman prepričan, da bodo »rdeči« zmagali. »V nedeljo smo dobro reagirali in zasluženo premagali Virtus Corno. Smo dobro pripravljeni, tako da bomo proti Vesni skušali še drugič zmagati,« meni Kocman. Pri Vesni bodo odsotni Leone, Bertocchi in tudi De-grassi, Monte pa bo stisnil zobe, saj ni še stoodstotno nared. Trener Veneziano bo od prve minute zaupal trem mladincem: Ron-ciju, Spadaru in Debernardiju. Pri Krasu pa bodo odsotni Mosca, Mania in Bagon. Pod vprašajem pa je nastop Tomizze, ki je na začetku tedna zbolel za gripo. Sodil bo sodnik iz Veneta. Napovedi predstavnikov naših društev: športni vodja Juventine Gino Vinti, 2:1 za Kras ali za Vesno; predsednik Primorca Darko Kralj, 1:2 za Kras; predsednik Pri-morja Roberto Zuppin 0:2 za Kras; športni vodja Sovodenj Robert Uršič, 1:0 za Vesno; Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin, 1:1. VERJETNI POSTAVI: VESNA (4-4-2): E. Carli, Cheber, Martin Cheber (Vesna) in Federico Orlando (Kras Koimpex, v ospredju) sta bila med protagonisti na derbiju prvega dela prvenstva v Repnu kroma Rossone, Žiberna, Giorgi, M. Leghissa, Ron-ci, Debernardi, Di Donato, Venturini (Monte), Donato. TRENER: Roberto Veneziano. KRAS KOIMPEX: Contento, Batti, Banello, Sessi, Cerrano, Metullio (Tomizza), Bertocchi, Giacomi, Orlando, Kneževič, Bernabei. TRENER: Alessandro Musolino. DANES ŠE PROMOCIJSKA LIGA JUVENTINA (19) - PRO CERVIGNANO (35) - Znova težka naloga za ekipo štandreškega društva. Proti drugouvrš-čenemu Cervignanu bo skoraj gotovo odsoten kapetan Pantuso. Pod vprašajem pa so še Masotti, Stabile in Pejakovič. Sodil bo Petralia iz Maiana. V prvem delu: Cervi-gnano - Juventina 1:0. NABIRALNA AKCIJA - Na današnji tekmi v Štandrežu bodo nabirali denar za odbojka - Deželne lige V Repnu derbi Sloga Tabor - Soča V drugem povratnem krogu bo v ospredju derbi moške C lige med prvouvrščeno Slogo Tabor Televita in Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje, ki bo ob 20.30 v Repnu. V prvem delu so se Sočani zelo dobro upirali favoriziranim slogašem, ki so jih mogoče nekoliko podcenjevali. Tako je bil zmagovalec derbija znan šele po tie-breaku, dve točki pa so takrat osvojili Riolino in soigralci. Battistije- vi varovanci lahko v primerjavi s prvim delom prvenstva računajo tudi na doprinos Simona Černica in Tadeja Langa, ki sta bila na zadnji tekmi proti Porcii zelo učinkovita, danes pa verjetno tako kot prejšnji teden ne bosta igrala Jan Černic in Igor Valentin-čič. Tudi odbojkarji Sloge Tabor ne bodo nastopili v popolni postavi. Standardni libero Nicholas Privileggi še dolgo ne bo mogel igrati, tako da bo v tej vlogi spet igral v sprejemu vedno zanesljivi Matevž Peterlin. Srečanje bi lahko bilo tudi danes napeto in zanimivo. Pomembno srečanje v boju za obstanek pa čaka danes Val Imso v Štandrežu. Makučevi varovanci bodo namreč gostili tržaški Cus, ki je po odličnem začetku prvenstva nekoliko popustil in zato sodi med tiste ekipe, ki bi lahko bile v njihovem dometu. Tekma se bo tokrat izjemoma začela že ob 18. uri. Valovci morajo danes ciljati na nove točke, če hočejo nadoknaditi zaostanek za ekipami, ki so trenutno pred njimi in imeti kako možnost več v boju za obstanek. V isti ligi se bo goriška Olympia Tmedia v gosteh pomerila s San Vi-tom. Njeni nasprotniki so med kandidati za nastop v play-offu, tako da so možnosti za osvojitev novih točk minimalne. Upajmo vsekakor, da bodo Goričani igrali boljše kot prejšnjo so- boto, ko so s svojimi napakami močno olajšali nalogo nasprotnikom. V ženski C ligi bodo odbojkari-ce Sloge List gostovale pri prvouvrš-čenem Talmassonsu, ki je v zadnjih dveh tednih osvojil Deželni pokal in se v prvenstvu spet povzpel na prvo mesto. Furlanke, ki jih vodi Marko Kalc, so očitno v tem obdobju v formi, tako da Drasičeve varovanke ne bodo imele lahke naloge. Svoje nasprotnice sicer zelo dobro poznajo, saj so se z njimi v letošnji sezoni pomerile že trikrat. Glavno pa je, da ne vržejo puške v koruzo že pred samim srečanjem, saj je Talmassons točke že izgubil tudi proti ekipam s spodnjega dela lestvice. V moški D ligi čaka mlade Pe-terlinove varovance Sloge pomembna tekma v boju za play-off. V Repen prihaja namreč Reana, ki je slogaše v prvem delu premagala, v nadaljevanju pa zbrala manj točk kot naša ekipa. Že na prvi tekmi so sicer Cettolo in soigralci dokazali, da so bolj izkušenim nasprotnikom povsem enakovredni in bi jih lahko z nekoliko bolj odločno igro v končnici setov tudi premagali. Priložnost za maščevanje imajo vsekakor danes, zmaga pa bi pomenila tudi pomemben korak naprej na poti do uvrstitve v končnico za napredovanje. V ženski D ligi bo združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka po osmih zaporednih zmagah gostovala pri prvouvrščeni Reani, ki je naše igralke edina premagala z gladkim 3:0. Smotlakove varovanke so takrat nastopile močno okrnjene in se razen na začetku prvega seta objektivno boljši in bolj homogeni ekipi sploh niso upirale. Zdaj igrajo vsekakor veliko bolj samozavestno in odločno, tako da bodo skušale tudi na najtežjem gostovanju priti do točk. (T.G.) malo Stefanio iz Moša (kot za malega Federica Sedmacha), ki se bori z malo poznano boleznijo. Terapije, ki jih potrebuje pa so zelo drage. 2. AMATERSKA LIGA OPICINA (30) - PRIMORJE (23) -Na Opčinah trener Gulič ne bo imel na razpolago Aljoše Čoka in Brajnika. Pod vprašajem pa sta Mihic in Fratnik, ki sta lažje poškodovana. V prvem delu: Primorje - Opi-cina 3:1. OSTALI - Promocijska liga: Lignano - Pertegada, Mariano - Pro Gorizia (15.30); 1. AL: Pro Romans - Ronchi; 2. AL: Ruda -Fiumicello. JUTRI 1. AMATERSKA LIGA SOVODNJE (28) - PRIMOREC (22) - Tokrat najbrž ne bo favoritov. Obe ekipi sta v dobri formi. Sovodenjci bodo nastopili v popolni postavi, pri Primorcu pa bo odsoten kaznovani Cadel. Sodil bo Vi-demčan Della Valle. V prvem delu: Primorec - Sovodnje 2:0. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA GAJA (30) - ROMANA (17) - Na pomembni tekmi proti Romani bo pri rumeno-modrih odsoten le Marko Kariš. V prvem delu: Romana - Zarja Gaja 4:1. BREG (30) - ZAULE (39) - Med tednom je za gripo zbolelo kar nekaj Bregovih nogometašev: German, Apollonio, Sovič in Coppola. Nastop vseh teh nogometašev je torej pod vprašajem. V prvem delu: Zaule - Breg 1:2. 3. AMATERSKA LIGA MLADOST (22) - MONTEBELLO DON BOSCO (18) - Trener Fabio Sambo ne bo imel težav s postavo. Mladost bo jutri skušala dodati tri nove točke na lestvici. V prvem delu: Mont. DB - Mladost 1:1. (jng) daniel leghissa Igral je tako pri Vesni kot pri Krasu Daniel Leghissa, ki letos brani barve Si-stiane iz Vižo-velj v 1. amaterski ligi, je napovedal, da bo na današnjem slovenskem derbiju promocijske lige slavil zmago repenski Kras. »Kra-sovci bodo zmagali s 3:1. So pač boljša ekipa in imajo odlične posameznike. V letošnji sezoni so nepremagljivi in bodo prav gotovo napredovali v elitno ligo,« je prepričan 19-letni fant iz Medje vasi, ki obiskuje tržaško višjo srednjo šolo Stefan. Daniel, igral je že za Vesno in za Kras, je takole ocenil svoje nastope pri Sistiani: »Po pravici rečeno nisem prav nič zadovoljen, saj sem doslej igral zelo malo. Trener mi ne zaupa. Tako v glavnem igram pri mladincih, čeprav sem bil v zadnjem krogu izključen in bom moral počivati kar na dveh tekmah. Tako bom lahko pustoval (smeh).« Sistiana je mlada ekipa. Ali vam bo uspelo doseči obstanek? Upam, da nam bo uspelo, čeprav je prvenstvo težko in zelo izenačeno. Primorec in Sovodnje sta dobri ekipi, ki se bosta prav gotovo rešili. Dodati moramo še, da je Daniel bratranec Micheleja Leghisse, ki igra pri kriški Vesni in nastopa v državni reprezentanci nogometa na mivki. (jng) DANIELOVA NAPOVED: Vesna - Kras Koimpex 2 (1:3) Juventina - Pro Cervignano 2 (0:2) Sovodnje - Primorec 2 (0:2) Opicina - Primorje Interland 2 (0:1) Zarja Gaja - Romana 1 (2:1) Breg - Zaule 2 (0:1) Mladost - Montebello Don Bosco X (1:1) Prejšnji teden je Jurij Deve-tak zbral tri točke. Domači šport Danes Sobota, 14. februarja 2009 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Kras Koimpex; 15.00 v Štandrežu: Juventina - Pro Cervignano 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Opčinah: Opicina - Primorje Interland DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Seveglianu: Sevegliano - Vesna ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Štandrežu: Val Imsa - CUS Trieste; 19.00 v San Vitu al Tagliamento: Favria -Olympia Tmedia; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Talmassonsu: Talmassons - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - Reana ŽENSKA D-LIGA - 21.00 v Reani del Rojale: Rojalkennedy - Bor Breg Kmečka banka 1. MOŠKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Petracco: Altura A - Sloga; 20.30 v Turjaku Turiacco -Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 pri Biščikih: Kontovel - Roiano Gretta Barcola UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Brunner - Sokol; 18.00 v Dolini: breg - Kontovel; 18.00 v Trstu, Ul. Miani: Virtus - Bor Kinemax UNDER 13 MEŠANO - 15.30 na Opčinah: Sloga -Brunner KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Oderzo MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Trstu, Zugnano: Skyscrapers - Sokol UNDER 19 MOŠKI - 18.00 v Trstu, na Greti 38: Libertas Barcolana - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Salesiani Don Bosco UNDER 12 MOŠKI - 15.30 v Nabrežini: Sokol -Chiadino B HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 v Montebelluni: Montebelluna - Polet ZKB Kwins Jutri Nedelja, 15. februarja 2009 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Monstieru: Roncade -Jadran Mark DRŽAVNI UNDER 15 - 15.30 v Adegliaccu: Adegliacco - Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 10.30 v Dolini: Breg - Sokol KARATE MEDNARODNI TURNIR - 9.30 v Zgoniku: soorganizator je Shinkai club ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sloga Dvigala barich UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Morpurgo: Altura - Sloga Multinvest UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Hlede A.I. - San Vito; 16.00 v Trstu, Morpurgo: Altura - Soča Rast - 16.00 na Opčinah: Sloga - Volleybas UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Gradišču: Torriana - Sloga; 16.00 v Gorici: Olympia Fer-Style - Pordenone UNDER 13 MEŠANO - 10.00 v Trstu, Rozzol 61: Virtus - Kontovel 11.30 v Trstu, Rozzol 61: Virtus - Sokol NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Romana; 15.00 v Dolini: Breg - Zaule 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Montebello Don Bosco DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Pordenone NAJMLAJŠI - 9.00 na Opčinah: Roianese - Pomlad; 10.30 v Podgori: Juventina - Audax »naša napoved« - Ervin Taučer (Sloga, D-liga) Vse bolj zanesljiv korektor, ki včasih tudi sprejema servis V letošnji sezoni so na splošno gotovo najbolj zadovoljni Slogini od-bojkarji. Člani prve ekipe v C-ligi na lestvici vodijo, druga ekipa pa je v D-ligi na odličnem tretjem mestu. V tem prvenstvu igra vedno boljše tudi mladi korektor Ervin Taučer (letnik 89), ki je od začetka sezone, kot je potrdil tudi njegov trener Ivan Peterlin, zelo napredoval. Ervin, ki po končani višji srednji šoli študira fiziko na tržaški univerzi (z izbiro študija je zelo zadovoljen), pravi, da je šlo doslej v prvenstvu vse po načrtih. »Zasedamo celo tretje mesto in se potegujemo za nastop v končnici za napredovanje, tako da smo doslej povsem izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili. Že na začetku prvenstva smo namreč upali, da bomo igrali dovolj dobro, da se bomo lahko borili za mesto v play-offu.« Prav danes pa čaka Sloginega ko- Ervin Taučer kroma rektorja in soigralce zahtevno srečanje proti neposrednemu tekmecu Reani, ki ima trenutno le štiri točke manj. »V prvem delu smo ostali praznih rok, naši nasprotniki pa so nas spravili v težave predvsem s svojim servisom. Zato smo med tednom precej vadili sprejem, saj bomo morali biti tokrat v tem elementu veliko bolj natančni kot v prvem delu, če se jim bomo hoteli maščevati za poraz.« Pri Slogi pa zadnje čase kljub svoji vlogi (korektorji so ponavadi iz sprejema izločeni) večkrat sprejema tudi Ervin. Čeprav je v zadnjih treh letih ta element zelo malo vadil, mu gre vseeno kar dobro od rok. Poleg odbojki se Ervin ukvarja tudi z glasbo, saj igra klarinet in saksofon pri Godbi Viktor Parma, v zadnjem obdobju pa s prijatelji pripravlja tudi voz za Kraški pust. Naslednjo soboto bo tako popoldne pustoval na Opčinah, »zvečer bom pa vseeno na-red za tekmo.« ERVINOVE NAPOVEDI Sloga Tabor Televita - Soča Zadružna banka Doberdob 3:0 Sovodnje Val Imsa - Cus 1:3 San Vito - Olympia Tmedia 1:3 Talmassons - Sloga List 3:0 Sloga - Reana 3:0 Reana - Bor/Breg Kmečka banka 2:3 (T.G.) 22 Sobota, 14. februarja 2009 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat objavila pismo bralca, ki se pritožuje zaradi kraje, saj so mu v gostilni Bal-kan'v Ulici Tivarnela ukradli zimsko suknjo. »Šel sem to naznanit na centralni redarstveni urad. Po daljšem čakanju so mi veleli, naj grem na redar-stveno postajo na južni železnici, v katero območje spada ona gostilna. Šel sem v redarstveni urad na južni železnici še isti večer okolu enajste ure. Ker ni bilo več inšpektorja, si je eden redarjev zabeležil mojo prijavo ter mi rekel, v slovenskem jeziku, naj se zopet zglasim naslednji dan zjutraj. Storil sem tako. Ker ni bilo inšpektorja, je zopet govoril z mano isti redar, kakor prejšnjič. Ali o čuda: tokrat ni znal več slovenski! Menil je: no kapiso slavo, la parli italian o te-desco! Ker mož že po svoji zunanjosti napravlja vtis, da je slovenskega rodu, ker je tudi prejšnjič govoril slovenski, je jasno, da to pot ni hotel go- voriti v našem jeziku!! Tako postopanje je graje vredno, ker je žaljivo nasproti slovenski javnosti, ob enem pa tudi ni v interesu policijske službe!« Slovanska knjigarna in papirnica gospoda J. Gorenjca je izdala prvi slovenski biokoledar. »Bio-koledar - zapisnik, kakoršnjo potrebo smo že davno čutili. Ta koledar je kaj praktičen: more se ali obesiti, ali postaviti na mizi. Razen tedenskih listov ima vsakodnevne lističe za trganje, a na koncu razne praktične tablice. Izdelan je koledar solidno in ukusno, a tudi glede cen more konkurirati s sličnimi italijanskimi in nemškimi izdanji. Gospod Gorenjec je namenil darovati pet odstotkov bruto skupila za ta koledar naši družbi sv. Cirila in Metodia. Toplo priporočamo to koristno in krasno izdanje, kakoršnjega treba vsaka slovenska hiša, posebno pa trgovci. Slovenski biokoledar se more dobiti po vseh slovenskih knjigarnah. Koledar stane eno krono in dvajset stotk.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Te dni je spet na dnevnem redu vprašanje zelenjavnega trga na Ponterošu. O zadevi je župan razpravljal s predstavniki male trgovine na njihovem zadnjem zborovanju, marsikdo pa bi rad spremenil namembnost trga, kljub temu, da je zelenjavni trg na Ponterošu že dolgo let tam in je s kramarji ob kanalu prava značilnost Trsta. »Tod gre mimo skoraj vsak tujec in se ustavi pri stojnicah ter nakupi raznega blaga in sadja. Lega je zelo primerna, ker je trg ob glavnih prometnih žilah in v središču mesta. Zaradi tega je pač tudi precej kupčije. O tem bi znali povedati zlasti številni kramarji, ki so prišli iz južnih krajev, postavili stojnice, se naučili nekaj besed vseh mogočih jezikov in služijo lepe denarce. Tudi prodajalke sadja, zlasti tiste, ki imajo stojnice ob ul. Roma, se ne morejo kdove kaj pritoževati glede prodaje. Težavno je pa zaradi vremenskih neprilik, ko pritisne mraz, piha burja ali dežuje. Sitnosti so tudi zaradi te- ga; ker morajo vsak večer pospraviti stojnice in odpeljati blago v več ali manj oddaljena skladišča. Starejše prodajalke pa se na splošno preveč ne pritožujejo zaradi burje, ker so si v letih pač utrdile kožo in jim je glavna skrb, da nekaj zaslužijo. Večina prodajalk bi torej kar pristala na to, da vse ostane pri starem, toda glede ureditve trga so razni predlogi, ki upoštevajo vedno večje potrebe mestnega prometa. Je že lepo, da ima Trst tako značilen kotiček, pravijo marsikateri, toda številni avtomobili v bližnjih ulicah nimajo prostora za parkiranje, arhitektonsko trg ne pride do veljave, če je pokrit s stoterimi stojnicami, in vse tudi niso prav lepe, zlasti v ozadju sadje je izpostavljeno prahu itd. Pa tudi branjevke, rožarice in prodajalke zaslužijo zavetje na pokritem prostoru. Zaradi tega so prišli na dan s predlogom, da bi napravili pokrit zelenjavni trg ne več na trgu Ponte-rošo, pač pa na trgu sv. Antona.« FILMI PO TV Sobota, 14. februarja, Italia 1, ob 21.05 Shrek Režija: Andrew Adamson in Vicky Jenson Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, John Lithgow Shrek je svojevrstno bitje, ki živi v močvirju in ne mara ljudi. Najraje je sam, vendar je njegove samote konec, ko k njemu vdrejo pravljični liki, ki jih je iz njihovega kraljestva spodil zlobni lord Farquaad. Shrek se odloči, da bo rešil njihov dom in s tem seveda tudi svojega. S Farquaadom skleneta kupčijo. Shrek naj bi tako rešil lepo princeso Fiono iz gradu, ki ga varuje strašni zmaj, Farquaad pa bo poskrbel za njegove nepovabljene goste. Med nevarno nalogo Shreka spremlja jezični osel, ki noče za nič na svetu izgubiti pravice do kakeršnegakoli jezikavega komentiranja. Shrek in Fiona, ki naj bi postala Farquaadova nevesta, se sredi razburljive pustolovščine zaljubita. Grdi protagonist je zaradi novih čustev presenečen in zmeden. Še bolj pa ga prizadene Fionina temačna skrivnost. Nedelja, 15. januarja, Sky cinema, ob 21. uri Grease Briljantina Režija: Randal Kleiser Igrajo: John Travolta, Olivia newton-John, Stockard Channing in Jeff Conaway V enem najbolj oboževanih in prepoznavnih romantično komičnih mjuziklov, so na zelo preprost, pa vendar izredno simbolen način, prikazane ljubezenske težave in kaprice najstnikov, ter njihova večna dilema, ali je bolje razvijati lastno osebnost, ali pa se pridružiti skupini priljubljenih idolov. Avstralka Sandy spozna na počitnicah v Ameriki prijaznega in privlačnega Danny-ja Zuko in med njima se kmalu razvname ljubezen. Sandy je zato toliko bolj srečna, ko se njeni starši odločijo ostati v Ameriki in se tako že lahko veseli ponovnega snidenja z Dannyjem v šoli. Toda tam je Danny povsem drug mladenič, in se kot vodja skupine lepotcev T-Birds, noče navezati zgolj na eno dekle... Ponedeljek, 16. februarja, Sky cinema, ob 21. uri Moulin j® Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Ewan McGregor, John Leguizamo, Jim Broadbent, Richard Roxburgh Dogajanje je postavljeno v znameniti rdeči predel Pariza, kjer je ljubezen na prodaj. Tukaj se odvija tragična ljubezenska zgodba med mladim in nedolžnim piscem Christianom in fatalno žensko, zvezdo kabarejskega gledališča Satine. Na videz hladna in nedostopna, a neustavljivo privlačna in vredna vsakršnega poželenja, Satine sanja o tem, da bo nekoč postala prava igralka v pravem gledališču. Pri uresničitvi njenih sanj ji »pomaga« upravnik razvpitega nočnega kluba Moulin Rouge. Po njegovem načrtu mora Satine očarati premožnega vojvodo, da bi le ta prispeval denar za njun naslednji projekt. A naključje hoče, da stvari potekajo drugače in kmalu med Satine in Christianom vzklije ljubezen, ki pa je zaradi vseh okoliščin, denarja, socialnih razlik in bolezni, obsojena na propad. Petek, 20. februarja, rete 4, ob 15.35 Eva contro Eva Režija: Joseph L. Mankiewicz Igrajo: Bete David in Anne Baxter Priznana gledališka igralka odloči, da si bo vzela tajnico, ki naj bi ji služila tudi kot me-nadžer. V službo sprejme neko oboževalko, Evo Harrington, ki bi bila seveda pripravljena na vse samo zato, da bi lahko stala ob strani svoji veliki zvezdi. Gledališka igralka je seveda prepričana, da se Eva vede tako ravno zato, ker jo obožuje, v resnici pa ima dekle dokaj različne namene... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO BLEŠČEČA SE BELA RUDNINA VELEMESTO V KANADI PREDSTOJNIK SAMOSTANA RAZPOKA, ŠPRANJA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ITAL. PEVEC DANIELE GLAVNA IGRALKA FOTO KROMA PRIPADNIK ARISTOKRACIJE VRSTA MENICE PRAVOSLAVNA SVETA PODOBA SL. OLIMPIO-NIK CERAR AM. IGRALKA FONDA SLOVENSKI TEDNIK ZA GLASBO, FILM IN TV AM. PEVEC (MARIO) PREGRETI VODNI HLAPI NEKDANJI TIP MAJHNEGA FIATOVEGA AVTOMOBILA PREBIVALCI AZIJSKE DRZAVE MESTSO V LACJU ABRAHAMOV NEČAK SOZVOČJE TONOV VELIK PTIČ TEKAČ LETALIŠČE HONG KONGA TAI ... VRSTA PUNA BRANISLAV NUŠfi LONČNICA, REPAST ŠČIR ANDREJ ZAMEJIC IME PREBIVALCA PO KRAJU ODISEJEVA DOMOVINA AZIJSKA DRŽAVA Z GL MESTOM VIENTIANE BOSANSKI GLASBENIK MILIČEVIfi DRAGO OTA AMERIŠKI IGRALEC (BURL) INDIJSKO IME NAŠ PESNIK (MARKO) / GRŠKI POLITIK (KONSTANTIN) ANGL. IGRALEC LAURENCE NEKD. ITAL. VOJAK DIVJI MERJASEC ZBIRANJE PODATKOV MEHKO USNJE IZ OVČJE ALI KOZJE KOZE KRILO RIMSKE LEGIJE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MESTECE PRI BOCNU VERGILOV JUNAK KRAJ PRI ZADRU SARAJEVSKI NOGOMETAŠ (IVICA) KOSTNICA TVOREC, PISATELJ, PISEC NOVOZEL. PTICA GOZDNA ZIVAL RICCARDO ILLY SAMUEL ADAMS AM. REZISER PECKINPAH PABLO NERUDA EGIPČANSKI BOG MESTO V ITALIJI, ZAHODNO OD ANCONE KIRURŠKI POSEG NEPRIJETEN OBČUTEK ITALIJANSKO PRISTANIŠČE OB JADRANSKEM MORJU OVADBA BÜRGERJEVA JUNAKINJA LILI NOVY INDIJSKO LJUDSTVO V EKVADORJU ANNA OXA PRIPRAVE ZA GLAJENJE PERILA MESTO V FJK VRSTA ZITA KONJ MAJHNE RASTI ANfflČNA LJUBLJANA PROSV. DELAVEC TERČON ONASSISOV VZDEVEK VOJAŠKI OBRAMBNI MANEVER DOMAČA PERNATA ZIVAL ITAL. PEVEC KEM. SIMBOL ZA TANTAL SPARTANSKI KRALJ, MOŽ LEPE HELENE NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK BIBLIJSKI OČE ZAZNAVANJA S PRSTI EVGEN LOVŠIN DOLORES IBARRURI IVAN TAVČAR ALEŠ DOKTORIČ ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA AMERIŠKA IGRALKA (EVE) DOLOČITEV; NAMEMBNI KRAJ ČEHOV ANTON / AFRIŠKA ANTILOPA IGOR KOMEL SLOVENSKI GLASBENIK SOSS SIRSKI PREDSEDNIK (HAFEZ AL) VRSTA DLETA SLOVARČEK - KANARIS=grški politik • MOA=izumrla novozelandska ptica • ORA=mestece pri Bocnu * OSIM=sarajevski nogometaš • TAK=letališče Hong Konga * TANAV=indijsko ime * TOMO=bosanski glasbenik Miličevič / RADIO IN TV SPORED Sobota, 14. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Miška smetiška - Jabolko 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 9.10 9.50 11.15 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 17.00 17.10 17.40 17.45 18.50 20.00 20.35 21.30 0.05 0.10 0.50 Nad.: Incantesimo Aktualno: Sabato & Domenica Aktualno: Settegiorni Koncert Aktualno: Aprirai Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco Dnevnik Aktualno: Easy Driver Variete: Effetto sabato (v. L. Landi, L. Calvani) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dnevnik L.I.S. Dokumentarna oddaja: Passaggio a Nord Ovest Kviz: L'eredita Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi Resničnostni show: Ballando con le stelle (v. M. Carlucci) Dnevnik Aktualno: Applausi Nočni dnevnik Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 13.00 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 12.15 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 SP: slalom (Ž) 14.30 19.00 Resničnostni show: X Factor 16.15 Nan.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 19.35 Variete: Scorie di scorie 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.20 Nočni dnevnik 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar V" Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 8.45 Variete: Accipicchia, ci hanno ru-bato la lingua! 9.00 Aktualno: Tv Talk 9.55 SP: slalom (Ž), 1. vožnja 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale, sledi Bell'Italia 13.20 Aktualno: Mediteraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Tg3 Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 SP: smučarska hoja 16.45 Šport: Kolesarstvo 17.00 Šport: Vaterpolo 18.10 Šport: 90 Minuto Serie B 19.00 Deželne vesti " in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Speciale Superquark 23.25 Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Correva l'anno 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Tg3 Agenda del mondo 6.25 Dnevnik - Pregled tiska 6.40 Nan.: Vita da strega 7.40 Nan: Avvocato Porta, sledi Stasera a teatro 9.55 Aktualno: Vivere meglio 11.30 15.00 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Nan.: Ricomincio da me 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Poirot - La parola alla difesa (srh., V.B., '03, i. D. Suchet) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Aktualno: Pianeta mare 18.55 22.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: Accerchiato (akc., ZDA, '93,, r. R. Harmon, i. J.C. Van Damme) 23.15 Šport: Guida al campionato 0.15 Film: Caccia ad aquila 1 (akc., ZDA, '06, r. H. Crum, i. M. Dacas-cos, Theresa Randle) Canale 5 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 23.55 0.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Glasb.: Loggione Aktualno: Amici libri Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik, okusi in vremenska napoved 18.15 Resničnostni show: Grande Fratello Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: La corrida - Dilettanti allo sbaraglio Variete: Se ve li siete persi Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) O Italia 1 6.15 Nan: Still Standing 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Dharma & Greg 11.20 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: Batman (fant., ZDA, '89, r. T. Burton, i. M. Keaton) 16.20 Film: Flipper (pust., ZDA, '96, r. A. Shapiro, i. P. Hogan) 18.30 20.20, 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.25 Film: Babe va in citta' (kom., ZDA '98, r. G. Miller, i. J. Cromwell) 21.10 Film: Shrek (anim., ZDA, '01, r. A. Adamson, i. V. Jenson) 22.45 Film: Creature del terrore (groz. Kanada '04, r. P. Ziller, igra Carol Alt) 0.45 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.50, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Don Matteo 6 12.05 Palco, gli eventi in TV 12.50 Volley Time 13.50 Snaidero, passione basket 14.00 Qui Cortina 14.10 Videomotori 14.25 Ski Magazine 14.50 Šport: Hard Trek 16.00 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke K2 19.00 Musica, che passione! 20.00 Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Terrore nella notte 22.35 E 20 in Provincia 22.55 Qui Tolmezzo 23.30 Stoa' LA 6.00 7.00 9.15 10.10 10.55 11.35 12.30 13.00 13.45 15.40 17.50 20.30 21.00 23.00 0.50 1.15 La 7 Dnevnik, horoskop, promet Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: Ombibus Life Aktualno: L'intervista Nan.: Alla conquista del West Koncert Dnevnik in športne vesti Dok.: Big Game Nan.: Jack Frost Rugby: Francija - Škotska Rugby: Gales - Anglija Dnevnik Nan.: L'ispettore Barbaby Film: La chiave (erot., It., '83 ' r. Tinto Brass, igra Stefania Sandrelli) Nočni dnevnik Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.15 7.00 7.30 9.15 10.40 11.55 13.00 13.15 13.50 14.00 15.55 16.10 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.10 18.40 18.55 19.55 20.05 21.35 22.00 22.30 23.35 0.30 0.55 1.15 Kultura, sledi Odmevi Zgodbe iz školjke (pon.) Risane nanizanke Kino Kekec: Izgubljeni zaklad Templarjev Polnočni klub (pon.) Tednik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Oddaja: Tranzistor Risanka: Rožnati panter Film: Emil in detektiv Sobotno popoldne Labirint Poročila, vremenska napoved in športne vesti Ozare Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom Risanke Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti Filmski spodrsljaji Film: Vrnitev v New Jork Ars 360 Poročila, vremenska napoved, športne vesti Hri-bar Nad.: Gandža Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.02.1991 Dnevnik Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 7.00 Skozi čas 7.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.02.1991 7.30 Polemika (pon.) 8.40 SP v biatlonu, sprint (Ž) 9.50 SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 11.10 SP v biatlonu, sprint (M) 12.40 SP v nordijskem smučanju, smučarski teki (Ž) 13.20 SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 14.20 Z glavo na zabavo 15.55 SP v smučarskih skokih, ekipno 18.35 Migaj raje z nami! 19.00 Film: Botre 19.55 Košarka (M): Helios - Crvena zvezda 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Alpe - Donava - Jadran 22.40 Sobotno popoldne 12.30 13.30 Dnevni program 12.45 SP, slalom (Ž), 1. vožnja 13.15 SP, slalom (ž), 2. vožnja 14.00 SP v biatlonu 15.30 Košarka NLB - magazin 15.50 Avtomobilizem 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Košarka: NLB 21.30 Alter ECO 22.15 Q (trendovska oddaja) 23.00 Baladoor live music 0.35 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka in vremenska napoved 18.00 Kultura: Fabula 2009 18.30 Akcija - Reakcija 19.20 Settimana Friuli (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Film: Cf - Južni Kensigton 22.00 Polka in Majolka 23.00 Slovenska vojska v Čadu RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.15 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Music box; 18.00 Mala scena; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15-19.00 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 SP v alpskem smučanju; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sopranistka Hildegard Behrens; 18.30 V podvečer; 20.00 Posnetek opere Macbeth 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 14. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O )} -8/5 iTli h VIDEM O «¡f-i -6/8 O PORDENON -5/7 O GRADEC -6/4 TRBIŽ O _ 13/1 -12/-1 O -13/-1 KRANJSKA G. ČEDAD O -5/7 CELOVEC O -8/3 TRŽIČ -6/5 o KRANJ O -6/2 S. GRADEC CELJE -5/4 O MARIBOR O-6/4 PTUJ O M. SOBOTA O-4/4 ¿5- O ( LJUBLJANA GORICA r»"0 N. GORICA -4/5 N. MESTO -5/4 GORICA O POSTOJNA O ' ZAGREB -4/4 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. V visokogorju bo pihal zmeren do občasno bolj močan severni veter. Delno jasno bo z občasno zmerno oblačnostjo, predvsem na vzhodu tudi pretežno oblačno. V gorskem svetu bo možna kakšna snežna ploha. Ponekod bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -1, v alpskih dolinah do -13, najvišje dnevne od -1 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C. V naslednjih dneh bodo nad našo deželo dotekali mrzli severni tokovi, ki bodo zelo suhi v nižjih plasteh ozračja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.30 Dolžina dneva 10.21 LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 8.53 Nad zahodno in delom srednje Evrope je šibko območje visokega zračnega pritiska. S severnim vetrom doteka nad naše kraje razmeroma hladen in občasno malo bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes večini ljudi vreme ne bo povzročalo težav. V celinskem delu države bodo z vremenom povezane težave imeli le najbolj občutljivi ljudje, pri njih bodo okrepljeni tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,0 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.35 najvišje 42 cm, ob 7.13 najnižje -22 cm, ob 12.20 najvišje 5 cm, ob 17.50 najnižje -25 cm. Jutri: ob 0.56 najvišje 36 cm, ob 8.17 najnižje -19 cm, ob 13.16 najvišje -6 cm, ob 17.37 najnižje -13 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.......... Vogel.......... Rogla................ Mariborsko Pohorje 880 Piancavallo........ 450 340 Forni di Sopra...... 310 100 Zoncolan.......... 360 310 Trbiž................ 250 150 Na Žlebeh ......... 570 190 Mokrine............ 380 150 Podklošter......... 225 350 Bad Kleinkirchheim 180 VIDEM O -7/8 CELOVEC O -9/2 TRBIŽ O -12/-2 O -14/-1 KRANJSKA G. O GRADEC -6/4 o -7/3 S. GRADEC čedad"^"7/ -6/7 GORICA O -3/8 N. GORICA 6/8 TRST 1/8 PORTOROŽ O -4/8 V- o TRŽIČ -7/4 O KRANJ o LJUBLJANA -4/5 POSTOJNA O-9/3 KOČEVJE REKA 1/8 CELJE -6/4 O MARIBOR O-7/3 PTUJ O M. SOBOTA O-5/4 N. MESTO -6/7 O ZAGREB -3/4 O PAZIN O Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Pojavljali se bodo lahko le visoki koprenasti oblaki. Dopoldne bo ob morju verjetno pihala zmerna burja; po nižavju pa bo pihal zmeren severni do severovzhodni veter, ki pa bo tekom dneva slabel. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo precej jasno, v ponedeljek pa bo spet nekoliko več oblačnosti. Predvsem jutra bodo še hladna. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V NAŠIH CENTRIH SHAKTI-AYURVEDA,THALASSO, WAI THAI, SAUNA PARK IN POKRITIH BAZENIH S TERMOMINERALNO IN OGREVANO MORSKO VODO, BOMO POSKRBELI ZA VAŠE DOBRO POČUTJE, SPROSTITEV IN POPOLN ODDIH. Thalasso center Shakti - Ayurveda center Wai Thai 900-letna tradicija uporabe talasoterapije v Portorožu. Edini ayurvedski center na svetu pod pokrovitelj- Najcelovitejši center stvom indijske države Kerala, zibelke ayurvede. tajskih masaž zunaj Tajske. LifeClassHotels&Spa,Obala33,6320Portorož tel.+386 5 692 QO OI ' WWW.lifedaSS.net LifeClass HOTELS &SPA avstraliJa - V plamenih je izgubilo življenje že več kot 180 ljudi Oblasti vložile prvo obtožnico zaradi namernega zanetenja požara SYDNEY - Skoraj teden dni po uničujočih požarih, ki so divjali na jugovzhodu Avstralije, se je prvi domnevni požigalec po vložitvi obtožnice že znašel v preiskovalnem priporu. Z objavo fotorobota drugega je policija na sledi še enemu izmed požigalcev, ki so po prepričanju oblasti odgovorni za nekatere izmed požarov, ki so terjali več kot 180 življenj. Sodišče v bližini Melbourna je včeraj proti 38-letniku vložilo obtožnico, ker naj bi minulo soboto v svojem rodnem mestu Churchill podtaknil požar, ki je ter- jal 21 smrtnih žrtev. Moški, ki se bo pred sodiščem pojavil v ponedeljek, naj ne bi bil duševno uravnovešen. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so oblasti medijem prepovedale objavo materiala, ki bi lahko razkril obtoženčevo identiteto. Javnost je namreč ogorčena, ker naj bi bili nekateri izmed požarov, vključno s tistim v kraju Marysville, v katerem je umrlo sto ljudi oziroma petina prebivalcev, podtaknjeni. Med preživelimi, ki so v velikem številu ostali brez vsega, se pojavljajo celo pozivi h krutemu maščevanju nad požigalci. Satelitski posnetek obsežnih požarov v Avstraliji ansa Skupno število smrtnih žrtev, ki so jih terjali ognjeni zublji, se je zaenkrat ustavilo pri 181, vendar pa to število lahko še naraste, saj reševalci še niso našli vseh trupel. V zvezni državi Victoria je bilo poleg tega uničenih 1800 domov, 7000 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. V Victorii so se sicer gasilci včeraj še vedno borili z 21 požari, pri čemer so jim v pomoč tudi nekoliko nižje temperature. Poleg vetra je namreč k hitremu širjenju požarov prispeval tudi vročinski val, pri katerem so temperature krepko presegale 40 stopnj Celzija. (STA) praznik zalJublJencev Valentinovo prinaša spobudo za izraz čustev LJUBLJANA - Valentinovo, ki ga 14. februarja od 90. let dalje praznujemo tudi na Slovenskem, je po besedah direktorice Slovenskega etnografskega muzeja Bojane Rogelj Škafar praznik zaljubljencev in tudi prijateljstva. "Praznik se je pri nas dobro utrdil. Prinaša veselje in spodbudo za izkaz čustev, ki jih vsak izraža po svojem okusu, a pomemben je namen," pravi. "Valentinovo je praznik, ki se je pri nas zelo dobro uveljavil in utrdil, ki prinaša veselje in dodatno spodbudo, da si ljudje še bolj izkazujejo svoja čustva in prijateljstvo. Hkrati pa tistim, ki to znajo izkoristiti, valentinovo prinaša dodaten zaslužek," je v pogovoru za STA dejala direktorica Slovenskega etnološkega muzeja. Po njenih besedah se je valentinovo v takšni obliki, kot jo poznamo danes, pojavilo v začetku 90. let, pred tem pa na Slovenskem nismo praznovali praznika zaljubljenih. Naklonjenost se za valentinovo izkazuje z obdarovanjem in pisanjem voščilnic, praznik pa je bil prevzet iz Amerike in zahodne Evrope, kot denimo noč čarovnic. "Zaljubljenci si ob svetem Valentinu poklanjajo zlasti srčke, slaščice, spodnje perilo, ta praznik pa znajo izkoriščati tudi ponudniki zabavne industrije, ki na ta dan prirejajo različne gledališke predstave in koncerte," je pojasnila direktorica etnološkega muzeja. Valentinovo pa je na Slovenskem tudi eden od treh praznikov (poleg svetega Vincencija in svetega Gregorja), ki naznanjajo pomlad. Na praznik sv. Valentina je namreč na simbolični ravni v deželo že prišla pomlad, velja pa tudi, da se na valentinovo že začnejo prve ptičje ženitve, je pojasnila Rogelj Škafarjeva. Začetek pomladi in praznike, ki so pomlad naznanjali, pa so na Slovenskem označili na različne načine. Zlasti na Štajerskem je bilo po njenih besedah popularno izdelovanje testenih ptičkov, ki so jih gospodinje nastavile v bližnjem grmovju okrog doma, otroci pa so ptičke poiskali in jih pojedli. Vendar ta običaj ni bil povezan s pomenom praznika zaljubljencev, kot ga poznamo danes, česar ni predstavljalo niti gregorjevo, je dodala. Valentinovo se namreč na takšen način kot danes pri nas sploh ni praznovalo. V 19. stoletju so bile edine priložnosti, kjer so se mladi iz ruralnega okolja množično srečevali in si tudi izmenjali drobne pozornosti, sejmi in razna skupinska opravila, kot sta mlatev in košnja. V mestnem okolju so se mladi srečevali na plesih ob posebnih priložnostih, je pojasnila etnologinja. Zaljubljenci so se po njenih besedah obdarovali tudi za praznik svetih treh kraljev, ko so zlasti dekleta izdelala testene kruhke, nanje pa napisala imena in jih podarila svojim fantom. Priložnost za obdarovanje zaljubljenih so bile tudi velikonočne pisanice, na katere so predvsem dekleta izpisovala različne izreke, tudi ljubezenske. Pirhi so bili, kot je poudarila etnologinja, medij za izražanje ljubezenskih čustev. Dodala je, da je sama "vedno naklonjena povezovanju tradicije s sodobnostjo, vendar je stvar odločitve in okusa, kakšno darilo bo nekdo izbral in ga poklonil. Nekateri darilo kupijo v trgovini, marsikdo pa tudi danes uživa v lastni ustvarjalnosti in darilo naredi". Kot je dejala, vsak izraža čustva po svojem okusu - pomemben pa je namen. (STA) POREČ