V Ljubljani, dne 10. marca 1931
Cena posamezni številki Din 1*50
XIII. leto.
»NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega la dvajsetega v mesecu. Haročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. ■ob Oglasi po ceniku. ==>
NAŠ GLAS
Uredniitvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravniitvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev«
Poziv neorganiziranim upokojencem«
Naslednji poziv priobčuje šara-jevsiko glasilo državnih upokojencev znani bGlasnik Umirovljenika«. /Ker je njegova vsebina prav, kakor za bosanske upokojence aktualna tudi za niais, ga olbjavljamo tv prevodu z željo, da ga vsi itdsti, katerim je namenjen, pazno preeitajo.
»Ko je stvo je as, še za parlamen« tarn ega režima, prišlo neko odposlanstvo našega Društva upokojencev k tedanjemu finančnemu ministru in mu obrazložilo zahteve in želje up oko* jencev, je vprašal minister, koga od« poslanci zastopajo in koliko ičlllamov ima društvo, katero je odposlalo- od« poslanstvo.
Odgovorili so mu da zastopajo upokojence Bosne in Hercegovine, v društvu pa da je približno- 4000 članov.
Tedanji gospod finančni minister je nato pripomnil,, da je to sjamo neznaten del viseh upokojencev in da Ib ni niti polovica bosanskodiercegovira-skih državnih upokojencev. Zahtev, katere so mu bile sporočene, torej ni stavila niti- -večina teh slednjih up oko» jencev, še- manje pa vsi upokojenci v državi. Iz tega je mogoče sklepati, da se tisti upokojenci, ki niso v društvu 'Organizirani, ne skladajo z zahtevami, katere društvo postavlja, temveč -da sOi zadovoljni s svojo usodo. Ker če to ne bi bili. bi bili tildi oni organizi« rani. »Organizirajte ste,« je dodal, »im vse boste dosegli!«.
Z ozirom na te sklepe in na to priporočilo gospoda ministra smatra« mo-, -da je primerno, «da tisto veliko število upokojencev, ki doslej še -niso organizirani, vprašamo kaj mislijo?
Glejte, is-aj vendar vidimo da vsi stanovi okoli nas in vsi poklici, ki so enotno in krepko organizirani, dosežejo, da se skrbi za njihove potrebe in zahteve — in še kako — ter da se jim zakonodajnim potem redno ugodi. Zahteve up-ok-o-jencev pa naj bodo še. bolj upravičene in utemeljene1, -se ne upoištevajo, dejali bi sämö zaradi nesrečne stanovske brezbrižnosti upo« kojencev samih. Kaj neorganizirana večina- upokojencev mar res ne- uvidi, da bi bile upiolkojeniške organizacije mogle, nastopati -z vse/ večjo avtoriteto in uvaž-evanjem ter bi bile mogle do« seči večje- uspehe, če bi za njimi stala strnjena množica kakih štirideset dlo petdeset tisoč upokojencev?
»Društvo umirovljenika v Saraje« vu« in »Savez javnih namještenika i umirovljenika v Zagrebu« ter »Dru«
štVo -državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani« so se trudili in se še ina vso moč trudijo, da bi državne upokojence rešili iz njihovega obupnega položaja-. Če so ti napori doslej rodili samo nezadostne rezultate, tega niso krive organizacije, temveč so ra« zen drugih vzrokov, o katerih zdaj ne bomo govorili, v veliki meri krivi tudi tisti upokojenci, ki z nemarnostjo, katere ne moremo zadostno obsoditi, teh naporov" prav nikakor n-e podipi« rajo.
Neverjetno je, toda resnično in žalostinoi, da, smo- dd ljudi, 'ki -— dasi jih kot upokojence tarejo nadloge vsake vrste- — nimajo ismi-sl'a za skup« ne stanovske koristi, mogli slišati pri« pomlbe: »Kaj pa- nam koristijo organizacije? Slabotne so in nič ne ‘dosežejo. Če bodo organizacije kaj do« segle, prav; «dioiseglle1 bodo to tudi -brez mene, od tistega, kar bodo- dosegle me pa itak ne morejo- izključiti.« Tak} nazori so, da jih označimo s- pravim izrazom, nepošteni. Kdor ima v sebi le trohico časti, ne- sme stati hladno« krven 'ob strani, miti se namenoma izključiti iz delovanja, ki stremi za poboljšanjem splošnega- položaja Ista« nu, kateremu sam pripada, posebno še, če hoče tudi sam uživati sadove izboljšanja, dasi k njemu nič mi pri« pom ogel.
Razen tega je sklepanje takih ljudi ne l!e nečastno-, temveč prav tako tudi nepravilno. Kako-r je iz navedene pripombe ministra, ki je bil svoj čas na čelu najvažnejšega- reso rta, razvidno, je treba pravilno- sklepati, da mi vsi skupaj' navzlic vsem naporom na« šib organizacij zato ne dosežemo znatnejših uspehov, ker večina upo« kojencev sploh ni v organizacijah.
PremilslBt'e malce, gospodje upo-« kojenci, ki še stojite ob strani izven organizacije, da«li z vašo nepojmljivo malomarnostjo, -katere ni moč opravičiti, ne škodujete samo na-m, temveč tudi samim sebi in vašim družinam? Z neizrekljivimi napori, ki trajajo že dolgo vrsto let, so organizacije dosegle vsaj to, da is-e je vprašanje upo« kojencev na vse zadnje vendarle pre« •maknilo Dasi se dosedanji obeti niso še izpolnili, dasi nas je upanje, da bo naše vprašanje kmalu rešeno, -že- ne« kajkrat prevarilo, to vprašanje ven« daele -m o- ra biti i n bo r e- š. e n o. Mi tudi zdaj pričakujemo in upamo, da se bo naša zadeva rešila, ker (se na koncu koncev mora dosedanja neena-
Stara
Povprečen človek ima razen vseh ostalih napak katere imamo- Itudi dru« gl, še to, da išče vzroke svojim teža« vam povsem drugod1, samo tam ne, kjer /bi jih Ibilo treib a iskati, in da svojo krivdo prerlad vali na druge. Zatoi boste često, skoro z -dvomom obstali pred -sklepanjem takih ljudi in čudili’ se boste njihovim neverjetnim zaključkom.
Če se spustite v p-siholo-šiko pre-motrivamje« tega pojava, boste s po« trpežljivo preiskavo v večini slučajev došli do neverjetnih rezultatov: -da taki ljudje v temelju niso -slabi in da so njihovi, napačni -sklepi zgolj po/Sle-dica -nezadostne poučenosti. Z drugo besedo, napake teh ljudi so čeistto po-« sledica morda -tudi dobro mišljenih, toda težkih zmot.
Zaradi takih tujih zmot trpimo tudi mi idržiavni civilni uslužbenci. Niso redki in osamljeni slluoaji, da ,se kakršnakoli in čigarkoli nejevolja vpi« še na naš račun. Kadar -na earšiji ;va= jeti popuste in zavije Voz s ceste takoj se zasliši krik: propadamo' zaradi državnih uradnikov, kadar je treba zmanjšati državni proračun, vselej -se prične pri državnem uradnilštvu. Ka« dar gre- za kakršnokoli ,gospodarsko nezgodo, is-e vsem zainteresiranim zdi, da je to niajpripravnejša prilika, da se zapiše ,na naš javni tekoči -račun.
Glejte, p-nav v teh idlneh, ko še je razpravljalo o občinskem proračunu v Beogradu, kakor tudi ob gospodar« siki- -krizi, ki se vse občutneje pojavlja v prestolnici/, s-o se zais-lisaie tu in 'tiam znane tožbe: »Zmanjšajmo čim-prej proračun osebnih izdatkov.« »Preveč uradništva imamo« in slične.
ÖKovek bi- pa .tekel da nas go-spo« d-arska kriza n-e zajema niti zaradi občinske trošarine, niti ne zaradi uradnikov. Naravno, pri tem seveda pozabljajo- na neko -določeno dejistlvo, ki s -svojo ostrino- bode v oči, klate« rega pa ves ta nepoučeni svet -ne more opa'ziti. Pozabljajo, da je gospodarska kriza objela ves svet, da se poj'avljja pogoistrama celo z mnogo večjo silo tudi v deželah, kje-r mesta nimajo mestne trošarine in kjer je število dr« žavnih uradnikov docela normalno, ali pa celo zelo omejeno.
-Pozabljajo pri tem, da je krepak va-1 gospodarske križe zajel tudi bogato Ameriko, kjer šele dela neverjetne čudeže in iznenađenja, ki plaše ves svet, -dasi je Severna Amerika- država, kjer so posredne občinske davščine v
a-B .............n»—i
Anat-ole France:
Botrica.
Bil isem star pet let in ustvaril -sem si o svetu predsltavo, ki sem jo moral kasneje spremeniti. Škoda, bila je res prelepa! Nekega dne, ko sem ves zaverovan risali možice, me je po« klicala mati, ki mi pomislila, da me moti pri delu. Matere -so cesto tako lahkomiselne.
To pot se je bilo treba obleči. Ker nisem uvidel nujnosti in sem slutil samo- neprijetnost, -sem -se upiral in zmrdoval. Bil sem neznosen.
Mati mi je rekla:
»Botrica pride: ta bi bila lepa, če n-e bi bil: oblečen!«
Botlrica! Še nikoli je nisem videl; s'aj je tudi poznal nisem. Nisem niti vedel, da sploh živi. Vedel sem pa prav dobro, kaj je to botrica: bral sem 0 botricah v pravljicah in videl sem Ph že na islik-ah. Vedel sem, da se pravi botrica vilam.
Puistil -stein, da me je mati česala m umivala, z milom, kolikor je le ho« tela. Mislil s-em na botrico in bil sikiraj« no, radoveden, kakšna je. Vendar, dasi
zmota.
nekih zveznih -državah sploh niepotzna« ne in kje-r je število državnih uslužbencev za-res majhno. Toda kriza kom« zuma in š tem neposredno tudi proizvodnje tudi tam nemilo razsaja in ne prizanaša nikomur, celo jače nego kjerkoli drugod, kar je najboljši do« kaz, da je -današnja kriza nastala iz docela drugih vzrokov im da je splošno zlo, katero so- ustvarile razmere.
Zaradi krize im občega zastoja v prometu dobrin trpe celo (nahodi1, ki se nišo -vojskovali. Im prav ti slučaji so -najznačilnejši in morejlo služiti kot naj-ostrejši protidokaz napram miš« ljenju, katero smo- navedli.
Vse to dokazuje, -da se čaršij-a tudi sedaj, kako-r že prej v -nekih '-slučajih m-o-ti. Ker ta zmota škoduje našemu ugledu bi bil čas, da jo odpravimo. To pa! mote m o do-seči samo- s tem, da pojasnimo zadevo.
Zares, vsota namenjena za oseb« ne izdatke v državnem proračunu je precej velika in more gledalca osupniti. Toda ... -sitvari Jmoramo gledati jas-no in take, kakor so v resnici.
Popolnoma pogrešno trdijo, da je nad 200.000 uradniko-v. Moirda je res- toliko o-seb, ki prejemajo od dr« žavne ibl'agajine prejemke, toda to je druga stvar! Toda državnih uslužbencev, tistih uslužbencev, zaradi: katerih se baš pojavlja ta krik, teh ni' toliko.
Zakaj ljudstva, kadar v množici govori o uradnikih in državnih usluž« bencih, misli zgolj in -samo na civilne uradnike in -uslužbence. Takih pa ni več -nego 50.000 -do 60.000. Tio -štavilo za državo- s- 13 milijoni prebivalcev ni -veliko. Nasprotno, celo zmerno je. Da pa oa-ršija med državne uradnike prišteva tudi osebne izdatke ,za usluž« bence državne vojne sile, žandiarme« rije, obmejnih čet itd., niso- krivi državni -uradniki.
Vsakdo lahko računa kakor hoče in iz kakršnegakoli vzroka hoče, todia resnica ostane resnica. Ta pa kaže, da -državni civilni uslužbenci zaradi svojih prejemkov nisio- preveč -obre« menili državnega proračuna, kakor se t-o -splošno misli, temveč da so oni v državni službi celo nezadostno plačani. Vsaka druga trditev je zmota. Te se. moramo izogibati iz raznih iraz« logov. V prvi vrsti Seveda zatlo, ker ta zmota hudo škoduje tilstemu delu državnih uslužbencev, ki je najslabše plačan ... — Vieux.
(»Čin, Glasnik«, Beograd št. 198). (
sem sicer silno rad povpraševal, nisem to pot -vprašat -prav po-, niobe-ni stvari, kat-e-re bi bil tako- rad vedel'
»Zakaj ?«
Vprašate zakaj? Ah, zato ker se nisem upal. Zato, ker ljubijo- vile, .ka* ko-r sem to razumel jaz, molk in ta-j-instvieno-st. Zato ker je v slutnjah tako dragocena negotovost, da jo vsaka, še n-ajmlajša duša -na -svetu ljubosum« rto- skriva. Zato kar -so tudi za otroka, 'prav kakor za moža neizrekljive reči, zat-o- ke,r s-em lijubSl botrico, ne da bi jo bil poznal.
Gotovo- -vas bo (presenetilo, ampak v resničnosti je -često nekaj nepriča« kovanega', kar jo- dela znolsljiv o... Botrica j-e bila lepa, kolikor si je le kdo mogel' žeffiefti. K-o sem j-o zagledal, se-m jo spoznal. P-rav tista, je- bila, ka« teir-o sem pričakoval, moja vila- j-e bila. Ogledoval -sem jo- brez presenečenja, Ves očaran. To pot, in to- je čudno-, je narava, sličila sanjam malega otroka o lepoti.
Botrica me je pogledala: ime’a je zlate oči. Nasmehnila se mi j-e in videl sem, da- ima tako majhne zobke, ka« kor so bili moji. Spregovorila je: -njen
glas je -bil jasen in je. žuborel kako/ studenček v gozdu. Poljubila me je in ustnice so bile talko Isrveže:’ še zmerom jih čutim na licu.
1 Občutil -s-em nesfcočno sladkost, ko sem jo gledal, in zdi se, da me je moralo to -srečanj e očarati v vsakem oziru. Zakaj ispo-mina, ki mi je ostali nanjo, ni omadeževala nobena moteča malenkost- V svoji preprostosti je ves svetal. Vselej se mi je prikazovala botrica z nalahno priprtimi us-trni. ka« ko-r pripravljenimi za smehljaj alt za poljub, visoko zravnana in odprtih tok. Dvignila me je- od' ital in rekla: »Dragee -moj, daj, da vidim kakšne oči imaš.«
Nato se- je poigrala z mojimi kodri: »Plavolas je, pa bo potemnel. Moja vila je po-z-n-ala bodočnost. Vendar je njeno -prizanesljivo pro-ro-kovanj-e ni docela -odkrilo. Danes moji lasje niso več ne plavi, ne črni.
Poslala mi je -drugi dan igrače, katere so se mi zdeille, -da niso narejene zame. Živel sem dotle med knjigami, -slikami, z lončko-m lepila, meh pisanimi škatlicami in vso napotijo maj« hnega, -razumnega in šibkega fantiča,
ki je že rad posedal, ki se je s temi igračami preprosto vdajal občutju oblik in barv, katero- je pozn-eje rodilo toliko bolečin in ItoMk-o radwsti.
Darila, katera mi je poslala bo« trica, so bila čisto- drugačna. Bila je to popolna zbirka telovadnih priprav za malega športnika: trapeč, vrvi-, dro« g-ovi, uteži, ročke, vse kar je treba, da mlad -deček vežba telo in kar je treba za moško moč.
Na žalost se, mi je hrbet že navadil pisalne mize, odkril sem že okus potrpežljivega izrezovanja zvečer ob luči svetiljke. zaslutil se-m že globoki smisel podob in kadar sem zapustil te Zabave bodočega umetnika, se je zgodilo -to kakor v navalu blaznosti in. v 'divjosti vseobče zmešnjave. Tedaj se-m se vdajal iz vsega srca igram bre-z pravil, brez umerjenosti in se igral roparje, laldjel-o-ma in -požara. Vse te priprave iz prepleskane zefcnikovine in iz železa so se -mi 'zdele mrzle, -tež« k-c, b-re.z muhavosti, in duše, če izvza« mem toliko dražesti, kolikor je je botrica položila vanje, ko me je učila, kako se uporabljajo. Dvigala je ročke S prešerno smelostjo in vtaknila si je
kost1 dr/avnih upokojencev vendar že enkrat končati, ker se protivi slehernemu pravniškemu pojmovanju. Mar ne smatrate, .gospodje, ki stojite še vedno ob strani, vsaj zdaj v tem usod* nem času. v ti zalM'jučni dobi, da bi bilo pravilno in potrebno, da izpolnite svojo tovariško in stanovsko dolži nost in da okrepite naše sile s tem, da pristopite k upokojenskim organi* zacijam? Tako nam ibo uspelo, da po* spešimo rešitev naše stvari in da dosežemo čim povoljnejše uspehe.
Sicer nas pa nikar krivo ne razumite. Namen tega poziva neorganizi* ranim upokojencem ni ta, da bi prid»; bili našemu društvu novih članov, temveč da prebudimo dremajočo za* vest tisitih upokojencev, katerim je sploh vsaka organizacija tuja in da jim pokažemo potrebo, da ne smejo še nadalje hladnokrvno (stati ob stra* ni, kadar gre za skupne interese vsega našega stanu, marveč da jim veleva dolžnost, naj pristopijo h katerikoli organizaciji, ker je cilj vseh organizacij isti.
Prosimo naše naročnike naj ta poziv razširijo med neorganiziranimi upokojenci.«
*
K temu pozivu ni kaj dodati. Prav take so naše razmere, kakršne iso v drinski banovini. Saj je pri našem osrednjem Društvu državnih upoko* jencev in upokojenk v Ljubljani orga* niziranih komaj 15% vseh državnih upokojencev, ki prebivajo v dravski banovini. Dasi je to društvo iz ne* umornim prizadevanjem že doseglo tako visoko število članstva, kakor ga ni doseglo dolslej še nobeno drugo, namreč nad 1500 članov, je vendar v primeru s celokupnim številom držav* nih upokojencev in upokojenk v dravski banovini, to število še vedno prav neznatno.
Takih upokojencev, ki /nimajo stanovske zavesti, so pa pripravljeni brez sramu uživati sadove, katere z velikim trudom in požrtvovalnostjo pribori organizacija vsem ostalim, je tudi pri nas premnogo. Vendar jih je šc nekaj, ki niso taki. Morda bo ta poziv oib 12. uri vsaj nekatere izmed njih prepričal, da je uspeh samo mogoč v krepki in čim številnejši skupni organizaciji.
Zato veljaj vsem državnim upo* kojencem in upokojenkam v dravski banovini geslo:
»Vsi v Društvo državnih upoko* jencev in upokojenk v Ljubljani.«
Bolniško zavarovanje državnih uslužbencev,
članov »Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani«.
Prejeli smo naslednji poziv s proš* njo za objavo:	»Celokupno državno
u radništvo bo gotovo z naj večjim ve* seljem pozdravio činjenico, da se je Podpornemu društvu finančnih in d!ru-gih uslužbencev državne uprave z® dravsko banovino v Ljubljani posrečilo v okrilju njegovega bolniškega sklada osnovati bolniško zavarovanje — edinstveni slučaj samopomoči dr* žavnih uslužbencev. Njegovih dobrot more biti deležen sleherni državni uslužbenec in upokojenec, ki postane član ‘Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani. 'Imeno* viano podpoirno društvo, ki je bilo ustanovljeno 19. novembra 1930., šte* je po preteku treh mesecev svojega obstoja že preko 500 članov in razpo* laga že danes z gotovino preko 40.000 dinarjev.
Da bo mogoče izvršiti čim izdatnejše bolniško zavarovanje državnih uslužbencev, je občni zbor Podpornega društva finančnih in drugih usluž* bencev državne uprave za dravsko ha* novino v Ljubljani z ozirom na pogoj, da mora biti sleherni član bolniškega sklada tudi član imenovanega podpor* nega društva, sklenil dne 20. februarja t. 1., d!a nudi vsem ki pristopijo kot člani v to podporno društvo' do 30. aprila t. 1,, posebne ugodnosti in olaj* šave. Pristopnina, ki je enkratna in velja za ves čas trajanja članstva.
znaša le 40 Din in se moire plačati tudi v mesečnih obrokih. Članarina znaša letno 10 Din. Redni mesečni prispevek, ki se plačuje ne oziraje se na število smrtnih slučajev in katerega višina je odvisna od starosti člana ob dnevu vstopa v podporno društvo, pa znaša 6 Din do 10 Din. Društvo izplača svojcem umrlega člana posmrtnino', katere višina je odvisna od trajanja članstva in znaša od 1500 do 5000 Din. Do dne 30. aprila t. L se sprejemajo v imenovano podporno društvo: kot redni člani vsi državni uslužbenci im upokojenci, kakor tudi njihove žene, vdo* Ve in svojci, ako niso prekoračili 60. leta starosti. Izredni člani pa morejo postati otroci .rednih članov ali otroci umrlih rednih elanov od 5. leta staro* sti dalje.
Vsi, ki iso: člani (bodisi redni ali izredni) imenovanega podpornega dru* štva, morejo postati člani bolniškega sklada, ako doplačajo mesečno' še zne; sefc 10 Dimi.
Ugodnosti članov bolniškega sklada so Sledeče:
1.	Brezplačna zdravniška ordinacija pri zdravnikih specialistih.
2.	Brezplačna dobava zdravil, tudi specialitet.
3.	Brezplačna oskrba III. razreda na Golniku.
4.	Denarna podpora obolelim Čila* nom, ki morajo v bolnico.
5. Denarne podpore članom v manjših krajih (trgih in vaseh), kjer ni mogoče dobiti društvenih zdrav* nikov.
Teh ugodnosti more biti deležen član, ki oboli, če je že najmanj tri me* sece član bolniškega1 Sklada. Kot dan ustanovitve bolniškega sklada se sma* tria 1. marec ti. k V veljavo pa stopi bolniški sklad, čim doseže 400 članov.
Nedvomno je, da bo večina državnih uslužbencev javila svoj pristop k ti dobrodelni in socialni ustanovi. ki bo svojim članom v največji sili. potrebi in sitiski nudila .najizaneslji-vejlšo in niajhitrejšo pomoč. Čim večje bo število Članstva podpornega dru* štva, tem višja bo posmrtnina. Čim večje bo1 število bolniškega sklada,
tem večje bodo ugodnosti bolniškega zavarovanja.
Končno1 bodi omenjeno, da je občni zbor pooblastil odbor Podpor* nega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za drav* siko banOvino v Ljubljani, da sme do* volj evati rednim članom tega društva majhna, brez obrestna kratkoročna posojila v smislu zadevnega pravilnika.«
Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 2. marca 1931.
Za odbor:
M. Dolžan, s. r.	V. Markič, ®. r.
‘Predsednik:	Tajnik:
|Avstrijski proračun in uradništvo.
V državnem proračunu zvezne re* publike Avstrije za teto 1931. je dolo* čenih vsega skupaj pravih državnih zveznih pragmatičnih 'uslužbencev 76.964, napram letu 1930. za 857 vež. Od teh jih je uslužbencev splošne dr*, žavne uprave 49.718, mionopolskih na* meščencev je 759, uslužbencev raznih državnih obratov pa 26.487. Ker ima še poštna hranilnica 1666, posamezne dežele pa 5578 nameščencev, je torej v letošnjem proračunu predvidenih vsega skupaj 82.208 pragmatičnih name* ščencev.
Prirastek za 857 službenih mest je nastal na ta način, da se je večje šte* vilo pogodbenih in pomožnih uradni* kov definitivno nastavilo1.
Število' vojaških uslužbencev in vojakov znaša 18 300, za 200 iveč nego leta 1930.
Razen navedenih je še 7349 zvez* nih nastaviljencev, kr ne spadajo pod določbe zakona O' službenih prejemkih, vendar pa tu niso všteti državni delavci.
Za letio 1931. predvideva avstrijski državni proračun 82.017 upokojen* cev, ki prejemajo, od avstrijske zvezne republike pokojnino. Napram minute* mu tetu se je število upolkojencev zni*
žalo za 279. Razen teh je še 35.040 sta* rouipOklo1 jencev zveznih državnih železnic in Južne železnice, talko da je vseh upokojencev 117.057.
Za aktivne zvezne uslužbence j s v proračunu preliminiran znesek 500‘93 milijonov šilingov, za upokojence 234.44 šilingov, posebe za staro* upokojence zveznih železnic in Južne železnice 57'60 milijonov šilingov, za vse aktivne in upokojene nameščence tedaj skupno 792‘97 milijonov šilingov. Napram minulemu proračunu se >e postavka za službene prejemke in po* kojnine zvišala za 16.650.000 ši* 1 i n g o V.
Ta povišek izvira glede aktivni h nameščencev docella iz zakonitih avto* matskih časovnih povišanj in napredovanj, oziroma iz državne st a narinske pripomoči'. Zvišanje pokojninskih prejemkov je pa posledica nadaljevanja izenačenja pokojnin starih upoko* jencev.
Skupaj vsebuje avstrijski letošnji proračun za 219.670 aktivnih in upo* kojenih uslužbencev kreditov v višini 792‘97 milijonov šilingov, t. j. pribKž* no 6,340,000 000 dinarjev ali nekako polovica našega jugoslovanskega državnega prioračuna.
O novem uradniškem zakonu.
O novem uradniškem zakonu se je govorilo, govorilo, pa je spet utihnilo Vse. Inaglejte, to veliko naše upa* nje se nam pričenja odmikati iiz oči! In to prav tedaj, ko smo' že mislih: glejte zakon glejte rešitev, konec je naših muk.
Zato sem se odločil tudi jaz, da napišem nekaj vrst?. Vem, da s tem zadeve ne bom 'pospešil, toda malo laže mi bo, ko potožim.
Ne vem odkod vse to, toda dolga vrsta slučajev nam potrjuje, da je usoda našega zakona zelo nesrečna! Saj ne, da bi ne mislili nanj iln, me de* lali na njem — dela se in verjamem
tO' — toda naše pričakovanje se je razvleklo v brezkončnost. Morda ie to nekaka prirojena nam nesreča1, da se naš zakon tako težko poraja. Glej* te, spomnimo se samo zakona iz teta 1923.: koliko posla je bilo treba tu pj* prej, koliko pričetkov, prekinitev :n 'nadaljevanj. Po tem (zakonu iz leta 1923. so še dvakrat pričeli, da se lotijo izdelave modernega uradniškega ‘zakona.
In kakor da je nastopila neka čudna sreča, delajo, delajo, delajo — pa Spet vse preneha in obmolkne. Ne pravim, da ni dobre volje. Baš naro* be! Če odločujoči činitelji ne bi i.meÜ
palico zadaj za hrbtom pod komolce* ma in mi pokazala, kako se razvijajo prsa.
Nekega dne me je posadila na kolena in mi obljubila ladij o pravo ladijo z vsemi pripravami, z jadri in s topovi, na krlo'vu. Botrica je govorila b mornariških stvareh kakor star ka* pitan. Govorila je o košu 'na jamborih, o zgornjem delu palube, o krmi, o vrveh, O1 velikih ni malih jadrih in diru* gih ladijskih rečeh. Kar končati ni mogla s 'temi tujimi besedami, katere je izgovarjala z nekakšno posebno na* slado1. Gotovo so jo spominjale ma mnogo reči Seveda, vite žive' v vodi.
Nikdar, niti ne iv zgodnji mlado* sti, mi ni bilo treba, da bi bil imel kidaj stvar res v rokah. Obiljubiiljena la* dija moje vile me je zanimate dolge ure. Videt sem jo. Še jo vidim. Pa to ni več igrača. Kakoir prikazen je. Tiho plove po meglenem morju Kn na krovu vidim žensko, ki se ne gane, ki ima roke kakor otrple in velike in prazne Oči.
Ni mi bilo namenjeno, da še kdaj vidim botrico.
Že takrat sem si bil ustvaril pravilno predstavo o njenem značaju. Čutil sem, da je bila rojena, da ugaja in da ljubi in da je bila to njena na* loga na tem svetu. Nisem se motil o nji! ‘Izvedel sem pozneje, da Malrcete
(ime ji je bilo Marcela) ni nikdar sto* rite nič hudega.
Mnogo tet kesnejc šele sem izve* del nekaj stvari iz njenega življenja. Marcela se je bila seznanila jz Imojio materjo v samostanu. Toda mati ki je bila za nekaj let starejša, je bite prepametna in preveč umerjena, da bi bite ostala za dolgo Marcelina pri* jateljica, ker je Marcela družila s prijateljstvom nenavadno ognjevitost in neke vrste1 besnost. Mlada gojenka, hči nekega trgovca, debelušno in mirno, nekam zasmehi j ivo in omejeno de* kle, je vzbudila v Marceli najbolj ne* navadna čuvstva. Marcela je kar ni izpustite iz oči, je zaradi ene same besede, gole kretnje prijateljice brun* nilav jok, j o mučite s prisegami, j» iz ljubosumnosti neprestano nadlegovala in ji v šolski sobi pisarite po dvajset Strani dolga pisma. To je trpelo toliko čaisa, dokler ni đebduška, ki se je na* veličala tega, izjavite, 'da ji je dovolj in naj jo pusti v miru.
Uboga Marceite je odnehate vsa uničena in tako žalostna), da is© je zasmilila moji materi. Tedaj se je pričelo njuno prijateljstvo, malo preden je mati odšla iz samostana. Obljubili •sta isi, ida se bosta obiskovali in držali sta besedo.
Maircelin oče je bil najboljši človek na svetu, prijazen, zelo duhovit in ni
bil vsakdanjega duha. Dvajset tet je bil pri mornarici, nato je pa brez pra--vega vzroka pustil službo. Vsi so se začudili. Treba bi se bilo pa začuditi, da je sploh toliko časa ostal v službi. Njegovo premoženje je bilo zelo fekromno, posestvo1 jpa skrajno zane* m ar j eno.
Ko je nekoč ob dežju zrl skozi okno, je zagledal ženo, ki je šte s hčerko. Obe sta bili v zadregi zaradi dolgih kril in dežnikov. Tedaj je prvič bpazill da sta šli peš in da nista imeli kočije na razpolago. Tp odkritje ga je zeita1 razžalostilo. IPiri priči je vnov* čil svoje vrednostne papirje, prodal Ženin nakit, si izposodil pri raznih prijateljih denarja in ise hitro odpeljal V Baden. Ker je bil prepričan, da mu (je znana tajnost igre, je stavil na ve* liko, dia bi priigrali dovolj za konje, kočijo in sluge v livrejah. Ko je minil teden se je vrnil domov brez vinarja lin je bolj nego kdaj prej verjel v svojo srečo v igri.
Ostalo mu je v pokrajini Bric ma* lo posestvo, kjer je začel gojiti ana* nas. Ko je teto dni gojil ta 'sadež, je moral prodati zemljo, da je mogel plačati) rastlin j alke. Nafto se je vrgel’ na iznajdbe strojevi In ko mu je umrla žena, je to komaj opazil. Pošiljal jo •ministrom, državnim zbornicam, akademiji, učenim družbam in sploh vse*
mu svetu načrte in spomenice. Te Spomenice so bile časih zložene lepo v stihih. In vendar je sem ter tja za* Služili nekaj denarja. In živel je. Bilo je to prav čudovito. Marceli se je zdelo vse čisto' nairavnoi, in če ji je prišel v roke srebrnjak, je brzo ku* pite zanj nov klobuk.
Moja mati ni imela smisla za živ* ljenje na tak način in ker ga ni razumete, ise je za Marcelo, ki je bite takrat mlado dekle, hudo bala. Vendar jo je zelo ljubite.
»Ce bi ti vedel,« mi je stokrat pra* vila mati, »če bi te vedel, kako je bite dražestna tedaj!«
»Ah, draga mama. rprav lahko si to predstavljam.«
Im) vendar je prišito med njima do nekakšnega nesoglasja. Povod je dalo nežno čuvstvo, katerega ne bi smel pustiti nepojasnjenega, kakor radi prikrivamo napake vseh, ki so nam dra* gi. Toda jaz ga ne smem globlje preiskovati, kakor bi to mogel1 storiti Vsak drugi. Ne smem ga, pravim, in ga tudi ne morem, ker imam O1 ti stvari samo izredno negotove podatke. Moja mati je bite tedaj zaročena z mladim zdravnikom, ki jo je poročil tnalo nato1 in postal’ moj oče. Marčete je bila dražestna; dovolj, jasno sem to že povedal. Vzbujate je ljubezen in sama prekipevala ljubezni Moj Oče je
Vestnik.
iskrenih, namenov in dobre volje, brzz dvoma ne bi niti pričeli tega posla! To je jasno. Prav ffiaKko je reči, da merodajni krogi tudi sami žele, da bi bil ta zakon že končno enkrat izdan in naš položaj postavljen pa .zdrave temelje. Pa vendar . . . Glejte, kadar pride do tega da se doda še pika in reče: »Dovršeno je!« naenkrat vse utihne, se pomiri, umolkne — in pro čenjajo na stvar pozabljati.
Ko je vse končano, se pojavi tisti strašni sovražnik nas uradniške pare: strašilo finančni efekt mrko pogleda zakonodajalce in pravi: »To je vse prav lepo gospodje, toda to bo treba tudi plačati.« In tedaj vsi zmignejo z rameni.
Tako si jaz predstavljam to stvar Če se motim, mi oprostite. Mislim pa. da s'e ne motim. Zakaj, čemu bi sc sicer ustanavljale komisije, čemu b. delali dolge mesece, če ne bi želeli stvari dokončati? Če pa žele važno delo dokončati, pa se le prav stežka do< končuje potem mora biti razlog za to.
Ta razlog je pa edino Ule ta: ni denarja, s katerim naj bi se plačalo pa konec. In vidite — iptav izato isem sie. pa tako na široko razgovori1!.
Če je točno, kar sem povedal in zdi se, da je po vsi verjetnosti tlako, mislim, da bi bilo treba vso to . stvar že v začetku drugače prijeti. Kaj nam koristijo moderni predpisi in sijajna stilizacija zakonskih predpisov, če
O poteku te važne seje naše oisred* nje organizacije poroča ljubljanski »Učiteljski Tovariš« od 26. februarja 1930. naslednje:
»Seje glavne uprave »Činovniške* ga Saveza« v Beogradu dne 21. febru arja t. 1. isO se udeležili predsednik Maks Lüleg, I. podpredsednik Andr. Škulj in predsednik Udruženja Jugo-slo venske ga Učiteljstva M. Ram enovit.
Predsednik »Činovniškogu save* za« M. Jovanovič je podal por čilo o uradniškem zakonu.
Vsi zastopniki iso predočevaii težko gospodarske prilike v katerin žive državni nameščenci v državi in izra» žili so želje, da prinese novi zakon uradništvu toli za'že-leno poboljšanje. Težnje našega uradništva je še posebej poudaril predsednik M. I-illeg in se v toplih besedah zavzel posebno za st roupoko j ence.
Predsednik UJU M. Rabrenovič je govoril v prilog učiteljstva in je posebno poudaril težkočc, ki so nastale zaradi izplačevanja stanarin in kuriva učiteljstvu. Naglasit je potrebo, da se učiteljstvo izenači glede vseh prejem* kov z ostalimi uradniki z isto. i z ob raz * bo, posebno pa, da se uredi plačevanje stanarine na ta način, da bo p rej eni.do stanarino učitefljistvo od države.
Ko ise je razvila živahna razprava glede izpopolnitve organizacije celo*
jih ni mogoče izvršiti. Morda tu nekoliko pretiravam, pa mi oprostite. Kdor. čaka na kos 'kruha, njega ne mo* rei nasititi niti pogled na krasno, pokrajino, niti zvok umetniške pesmi iz palače. Te lepe reči mu morejo sicer za tre not ek obrniti misli v drugo, stran, ne morejo mu pa potolažiti želodca, ki kruli.
Zato moja malenkost misli, da bi bilo treba najprej in pinedlvjsem zagotoviti finančni efekt novega zakona. Prav za prav bi bilo treba že od sa* mega začetka misliti na to, tako da bi bilo to vprašanje rešeno z dokončno stilizacijo zakonskega besedila-.
Talko je pa komisija delala, ljudje, ki so dobri stilisti im avtoritete, slo de* lali in brez dvoma dobro dovršili po sel, kolikor se tiče redakcije zakona, toda ko je bilo -vse končano, se je na vsak način pojavilo vprašanje: kako naj pa to plačamo?
Glejte zato- pa bi bilo tlreha, da vzamemo po mišljenju moje malenkosti to vprašanje energično v roke in da ga energično rešimo. Dobre stvari je treba vis.elej drago plačati, in pri tem ni mogoče mnogo prihraniti.
Zato mi, ki od zakona pričakujemo .rešitve, prosimo vse odločujoče činitelje, da to vprašanje čimprej te* šijo, pa bo tudi potem zakon naglo dovršen — Star uradnik.
kupnega državnega uradništva so bili sp.riejeti sledeči sklepi:
1.	Upravi glavnega Činovniškega saveza se izrazi popolno zaupanje :n zahvala za delo- v činovniškem savezu, posebno, pa za trud in delo pri zakonu v nadi, da je storili 'vse, kar je bilo mogoče, da ise izboljšajo prejemki uradnikov II. in III. kategorije.
2.	Naroča se naj p odvzame vse, da bo zakon sprejet čim prej, z ;ve* ^javnostjo novega proračunskega leta.
3.	Zaprosi naj g. ministra financ, da sprejme posebno deputacijo ki 'naj ponovno /razloži g. ministru težki položaj državnih uradnikov, posebno sta rou pokoj ence v.
4.	Glede sklicanja kongresa prepušča glavni upravi, da po ,svoj; uvidevnosti določi kraj in čas kongresa.
Kot posebni sklep je bil sprejet še predlog predlsednika UJU M. Ra* brenoviča, da naj dobe vsi uradniki z isto izobrazbo isto stanarino iz držav* ne blagajne.
Posebna deputacija je bila nasiled* njega dne sprejeta pri g. ministru fi* nanc, ki je tolmačila želje in potrebe celokupnega državnega uradiništva in ga prosila, naj ise zavzame za kar naj* ugodnejšo rešitev uradniškega zakona.«
Obleke kemISno čisti, barva, pllslra bi lika tovarna J O S. REICH.
Konferenca Glavnega Saveza. Zagrebški »Naš Glas« od 1. marca t. L poroča pod tem naslovom o plenarni seji, ki se je virišilJa dine 21. februarja, med drugim:	»Razpravljalo se je o
vprašanju novega uradniškega in po* kojninsfcega zakona, ki naj po vseh znakih stopita že v najkrajšem času v veljavo. — Tudi se je sklenilo, da se letoišnji kongres Glavnega Saveza vrši po sprejetju uradniškega zakona, ko* h kor je mogoče predvideti, v mesecu maju ali juniju t. 1, in je upravi Glav* nega Saveza prepuščeni», naj sama do* loči kraj in čas kongresa.«
Zastopniki učiteljstva pri prosvetnem ministru. Predsednik UJU je hii!i iz zastopstvom organizacije v daljši avdijenci pri prosvetnem ministru,, kateremu je razložil vse želje učiteljstva glede zakona o. narodnih šolah, učiteljskih stanarin in povišanja pre* j eni k » v z no vim uradniškim zakonom. Nadalje mu je poročal in tolmačil raz* lične oiganizačme zadeve. Gospod mi* inister je pojasni!', da bo pravilnik zakona o narodnih šolah izpopolnjen in kmalu od obre n. Prosvetni minister je izrazili željo, naj vse učiteljstvo, organizirano v UJU, tudi za naprej z do* 'sedanjo vnemo deluje za državo in narod.
V počastitev spomina f Ivana Sokliča, Za tiskovni sklad »Našega Gla* is;ui« j,ie v počastitev spomina na blago* pokojnega nadoficijala Ivana So* klica v Gornji Radgoni nabral višji pisarniški oficijal gospod Mijo Potoč* nilk med znanci in prijatelji pokojnika znesek 185 Din. Požrtvovalnemu nabiralcu in vsem darovalcem, ki so na tako le,p način počastili spomin umrlega tovariša in našega dolgoletnega zvestega naročnika, se najlepše zahva* ljuje uprava. Blagemu pokojniku pa •ohranimo trajen spomin.
Posnemanja vreden vzgled. Kaj premore osebna inicijativnost nam kaže naslednji primer: upokojeni nad* učitelj g. Anton P o r ek a r iz Mari* bora je pridobil med svojimi znanci 7 novih naročnikov našemu glasilu. Vsa čast taki stanovski zavednosti, ki ise !ne kaže samo v besedah. Požrt* vovalneimu g. tovarišu sc za njegovo uspešno agitacijo' v prid skupni stvari zahvaljuje uprava.
Učiteljski dom v Ljubljani. Dne 19. marca se boi vršil redni občni zbor zadruge »UčitePjiski dom« v Ljubljani. Iz računskega zaključka je videti, da znaša skupno aktivno premoženje za druge 605.366-71 Din. V minulem letu je premoženje naraslo za 46.563'39 dinarjev.
Skupna akcija za znižanje najem* nin v Zagrebu. Nedavno no v Zagrebu hišni lastniki in najemniki slkupaj osnovali akcijski odbor z nalogo, dta na ministrstvo za socialno politiko predloži statistično utemeljeno vlogo s prošnjo, naj ministrstvo izdela načrt
za znižanje najemnin za trgovske lokale in stanovanja, ker so- najemnine danes zares neznosne. Vzrok, da je dane® v naši državi tako velika dragi* ruja, leži predvsem v pretiranih na* jemninah, pod katerimi trpe vsi najemniki bodisi trgovci, obrtniki, za-sehniki, fiksni nastavljenci, delavci in uradniki. Za u.radništvo, državno m zasebno, kakor sploh za vse ljudi s stalnimi plačami, je sedanje stanje, k» morajo k stanarinam dodajati mesečno od 500 do 1500 dinarjev iz »stalili svojih prejemkov, če hočejo stano* vati v kolikor toliko dostojnih, stanu primernih in zdravih stanovanjih, či* stoi nevzdržno'. Zaradi draginje je ena* ko prizadeto vse prebivalstvo, najem nilki kakor tudi hišni posestniki, zato baš ise je sestavil ta odbor kot skupen organ najemnikov in hišnih lastnikov Le-ti namreč trdijo, da tudi njihov položaj ni baš rožnat, ker sp z raznim’ davščinami ip dokladami preveč obte* ženi, zaradi česar so prisiljeni zviše* vati najemnine. Zagrebški akcijski odbor upa, da bo njegovo prizadevanje, ki se Vrši v popolnem soglasju najem* nikov in hišnih lastnikov, popolnoma uspelo. Kaikor je doslej znano, je večina slednjih sporazumna si to akcijo, tembolj ker je mnogo stanovanj praznih, oziroma mnogi lastniki za oddana stanovanja ne prejemajo dogovor jenih stanarin. O uspehu tega/ vsekakor za nimivega poskusa, doseči znižanje na* jemnin, bomo še poročali.
Odmera samskega davka. Finan* čno ministrstvo je opozorilo podrejc* ne direkcije, da je trelbai, kadar se odmerja davek na neoženjene' osebe, upoštevati poleg rednih dohodkov zavezanca tudi vse ostale dohodke, ki so podvrženi plačevanju uslužbenskega davka.
Organizacijske vesti.
Kamniški državni nameščenci — pozor! »Okrožna skupina državnih nameščencev in upokojencev v Kamniku« sklicuje na ponedeljek dne 16. marca t. 1. ob 18. uri izredni občni zbor, ki se bo vršil v osnovni šoli v Kamniku s sledečim dnevnim redom: 1. Premogovna akcija 1931. 1. 2. Slučajnosti.
Odbor.
Vabilo na redni občni zbor »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Kranju«, ki se bo vršil v torek dne 24. marca 1931 ob 19-30 uri v gostilni »Fink«, Kokriško predmestje v Kranju. Dnev/ni red: 1. Konstituira* nje občnega zbora. 2. Poročilo uprav* nega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega za ključka za 1930. leto, 5. Razdelitev čistega dobička'. 6. Dopolnilne volitve: a) v upravni odbor in v nadzorn: odbor. 7. Sklepanje o eventualnih predlogih, ki jih je pa predložiti pisme o odboru zadruge 8 dni pred skupščino.
(»Čin. Glasnik«, Beograd, št. 198).
Plenarna seja Glavnega saveza*
bil mlad. Večkrat sta se videla, govo* rila. Kaj bi še več? ... Mati ise je orno* žila in ni videla več Marcele.
Toda po dveh letih odsotnosti je lepo dekle z zlatimi očmi doseglo od* puščanje, in to talko temeljito da jo je mati prosila, naj mi bo za botrico. Med tem se je bila tudi ona omožila. To je, mislim, mnogo pripomoglto k spravi.' Marcela je oboževala svojega moža, nekakšno črno strašilo, ki je od Svojega sedmega leta kot kapitan plul na trgovskih ladjah in ki je, močno sumim, kupčeval s sužnji. Ker je imel velika posestva v Rio de Janeiro, je odpeljal botrico seboj.
Mati mi je često dejala:
»Ne moreš si predstavljati, kak* šen je bil Marcelin mož: pravi malik, opica, živa opica, oblečen v rumeno obleko od nog do glave. Znal ni nobenega jezika. Govoril je vsakega po malo in ise izražal večinoma s kriki, kretnjami in z zavijanjem oči. Če hočem biti pravična, oči je imel božan* kke. Pa ne smeš misliti, isinlko moj, da je bil z Otokov,« je dostavljala mati, ^bil je Francoz, doma iz BrCsta in mu je bilo ime Dupont.«
Moram vas poučiti mimogrede,
je mati dejala vselj i»z Otokov« vsemu, kar ni bilo iz Evrope. In to. je Tralo v obup očeta ki je bil pisec raz*
Ličnih del iz primerjajočega1 narodo* pisja.
»Marcela,« je nadaljevala mati, !»Marce'la je bila blazno zaljubljena v svojega moža. Prve čase je imel člo* vek vedno občutek, da ju moti, če je prišel k njima v posete. Živela je srečno tri do štiri leta. Pravim srečno, ker se je treba ozirati na okuse. Ampak, ko je nekoč odpotovala na Francosko—, tega se 'ti ne spominjaš, si bili šc premajhen.«
»Ah mati, prav dobro se spominjam vsega.«
»No torej! Med tem popotova* njem se je njen mož tam na Otokih navzel strašanskih običajev: opijanjal se je z ničvrednimi ženskami! po mor* nariških beznicah. Nekdo ga je sunil z riožem. Čim je to izvedela, se je Marcela takoj vrnila. Stregla je možu s tistim vzvišenim zanosom, s katerim se je lotevala vsake stvari. Toda vlila se mu je kri in umri je,« 1
»Kaj se Marcela ni vrnila na Fran* oosko? Mama, zakaj nisem več videl botirice?«
Na to vprašanje je mati odlgovo* rila kakor v jzadregi:
»Ko je postala vdova, je spoznala v Rio- de Janeiro več mornariških častnikov, ki so grdo ravnali z njo. Pa ne smeš nič slabega misliti o Mar-
celi, sinko moj. Bila je žemslka posebne vrste, ki ni ravnala kakor vse dru* ge. Toda postalo1 je težavno spre j e* mati jo.«
»Mama, >mič slabega ne mislim o Marceli. Povej mi samo, kaj je bilo z njo.«
»Sinko moj, nek mornariški po* ročnik se je zaljubil v vanjo, kar je bilo čteto naravno in jo spravili v Isra* moto, ker je laskalo njegovemu samoljubju, da si je osvojil tako lepotico. Ne poVem ti njegovega imena. Danes je 'admiral in že večkrat /si bili z njim pri kosilu.«
»Kaj! To je V..., ta zaripli de-beDuha/n? Ah, mama, lepe ženske zgod* biče pripoveduje tako po kosilu, ta admiral!«
»Marcela ga je blazno ljubila. Šla je povsod za njim. Lahko razumeš, sinko moj, da mi ta zgodba ni posebno dobro znana. Toda končala se je na strašen način. Bila sta oba v Ameriki, ne morem ti pa povedati natančno v katerem krajlu, ker sä nikdar nilsem mogla zapomniti zemljepisnih imen. Ko se je je bil naveličal jo je pod ne* kakšno pretvezo zapustil in Ise vrnil na Francosko. Dočim ga je ona priča* kovala tam daleč, je iz zakotnega pa* riškega lističa izvedela, da se kaže po gledališčih v družbi neke igralke. Ni
ji bilo več obstanka in čeprav jo je mučila huda mrzlica, je krenila na pot. To je bilo njeno zadhje potovanje. Umrla je na krovu, sinko moj, in tvojo ubogo botrico iso zašili v žaldovinoi in spustili v morje.«
To mi je pripovedovala mati. Več
0	ti stvari' ne 'vem. Ampak vsakifcrat, kadar je nebo nežno sivo in veter sladko toži polete mtoje misli k Mar* celi in ji govore:
»Uboga duša, ki trpiš, uboga duša, ki blodiš po ‘starodavnem oceanu, kil je uspaval prve ljubezni na zemlji, dragi duh, o moja botrica in vila, bodi zahvaljena in blagoslovljena od naj* zvestejšega ljubimca, edinega morda, ki se te še spominja! Bodi blagoslov*
1	j ena za dar, katerega si mi položila v zibelko, ko’ si se nagnila nadme. Bodi blagoslovljena, ker si mi odkrila, ko se mi je misel komaj porajala, divne muke, katere' prizadeva lepota dušam, žejnim razumeti jo. Bodi blagoslovljena od njega, ki je bil deček, katerega si dvignila s tal, da vidiš, kakšne barve so njegove oči! Ta otrok je bdlli najsrečnejši in, drznem se reči, tudi najboljši vseh tvoj ih prijateljev. Njemu si dala največ, O' plemenita ženska, zakaj odkrila si mu s svojimi rokami neskončni svet sanj.«
K. D.
— Ako olbčni zbor «b napovedanem času ne bo sklepčen, se bo rvrišil v smislu (pravil pol!! iure kesraeje izredni občni zbor, iki sklepa pravoveljavno pni vsakem številu) članov. Računski zaključek je zadružnikom na vpogled med poslovnimi uraimi. — Za odbor. Košnik, ,t. č. ipredsednik. Leber Albin, t. č. tajnik.
Samopomoč državnih names ščencev in upokojencev r. p. b. v M a 5 riboru naznanja, da sp v mesecu januarju in febr. t. 1. umrli in ise je iz-plkčalo sledečim članom na po smrt* nini: Skušek Henrik, poištni sluga v pok., Maribor, Gregorčičeva 1750 D n, Bednjanič Martin, dvorni isrvtinik v pokoju, Ciril Metodova 1900 Din, Macarol Marija, spproga stražnika v Mariboru 1900 Din, Vidic Jožefa, soproga jetniškega paznika v Celju 1900 Din. Vsi umrli člani so bili v skupini B. V prihodnjih dneh se bodo razposlale fcelktovne položnice, kakor tudi vsem 'upokojencem :	čekovne položniice
Okrožne skupine državnih niameščem . cev in upokojencev v Mariboru za letno, članarino 6 Din ter is,e čilanii naprošajo, da čim prej poravnajo m iz-polnijo natančen naslov, kar je glavni pogoj za redno poslovanje društva. Dogaja se n. pr., da nekateri člani .napišejo ime in samo Maribor; pošta seveda vrne s pripombo, »naslovnik nepoznan« ali »,se preselil neznano kam«, društvu pa nalaga član nepotrebnega dela, ker take člane moramo iskati na policijskem fcomiisarijatu, če jim hočemo dostaviti položnice. Dalje na'-znanjamo, da lahko vsak član Vsako nerednlost osebno uredi pri tajniku in blagajniku g. Franu Gregoriču, v Ma= riboru, Tržaška cesta št. 5, dvorišče de'sno; med 12 K-. do 14 ure dnevno.
Mariborskim državnim nameščens cem in upokojencem! Okrožna skupi? m državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru opozarja .svoj?1 člane, da poleg dosedanjih zdravnikov 'dajeta odslej proti predložitvi dru-
štvene izkaznice primeren popust Zdravnica dr. M. Kovač (speoijalistka m rentgenologi j o), Aleksandrova 6 in zobozdravnik dr. M. Žgur, Aleks a n? d! rova 40.
Društvena vest. Prejeli' simo s prošnjo za objavo:	Društvo sodnih
poduradnikov in slug v Ljubljani skli« euje jsvoj medni občimi izbor na 'dan'22. marca 1931. ob 1. uri popoldne v justičmi palači v Ljubljjiami, soba št. 28. Pozivamo gospode tovariše, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Državni upokojenci, pozor!
Majo posestva z vinogradom, v sfeupjni površini 2 ha 22 a 88 m2, ar ondi? rano, 10 minut hoda iz Rogatca, dva Streljaj a oddal j eno nad cesto proti Rogaški Slatini, se dai visi e d odsotnosti lastnice za daljšo dobo pod ugodnimi pogoji v zakup.
Hiša is prosto,mo sobo., kuhinjo in vinsko kle tjo, gospodarsko posl o,p? je, vse v dobrem stanj,u. Lahko se redi 2 kravi in 2 svinji. Vina se pridela 4 do 8 pofovnjakov. 14 sadnih dreveis. Državni upokojenci imajo prednost.
Natančnejše pismene inf o ima? cije daje Društvo državnih upokojen? cev in upokojenk v Ljubljani. Ustni dogovor isiamt) vsak torek od 17.- do 18. ure v lokalu: Zveze državnih nameščencev Iv Ljubil jami, Frančiškanska udica 6/L	,
Nova grobova.
V Kriškem ob Savi jo preminul v najllepši moški dobi višji davčni up.-rt? vitelj v polk. Mak so, Z oft er. Rodil se je dne 21. aprila 1876. v Ribnic« in posečal gimnazijo v Kočevju, kjer je našito,pil tudi prvo mesto kot davčni pripravnik. Nekaj časa je služili tudi v svojem rojstnem kraju v Ribnici na Dollen,jskem. Dne 15. marca 1899. je postal davčni adjunkt. V tem svoj?
atvu je, bili premeščen v Krško, kjer je službovali nepretrgoma ves čas do upokojitve. Pošteno zasluženi pokoj je uživali komaj dve leti. IPokojlni to? variš je bil jako* diobelr in priljubljen uradnik. Ni pa se omejeval samo na suhoparno finančno' službo, temveč se je udejstvoval v vseh narodnih društvih in s posebno, vnemo dolga leta delovali) za Družboi sv. Cirila in Metoida. Udeležba pri pogrebu je dokazala, da je mož užival splošno, spoštovanj d Zvestemu: tovarišu, vrlemu narodnjaku in poštenjaku' starega kova, možu čistega značaja in srca, obranimo trajen časten spomin!
V Kranju; je dne 28. februarja t. L umrl po daljšem bolehanju višji, daivč? ni upravitelj v pok. Joisiiip Fritz. Po rodu Korošec se je rodil' dne 18. marca 1876. v Borovllljah, kjer je bil njegov oče puškar. Gimnazijo, je ob? iskoval v Celovcu, kjer je leta 1894. stopil v davčno službo. Služil je pred prevratom na Koroškem, in sicer v Celovcu, v Šmohorju, Špitalu, Gor. Beljanah in Pliberku. Po prevratu se je kot zaveden Slovenec prijavil) v službo naši narodni vladi. Njegovo prvo in zadnje mesto, v Jugoslaviji je bilo, v Kranju. Tu j« 19. oktobra 1920. prevzel vodstvo tedanjega davčnega okrajnega oblaisitva in to funkcijo opravljal, do upokojitve. Bil je vse? skozi vesten in zares sposoben urad? mik in dober in ljubezniv tovariš.
Ko je bil upokojen, sie je veselil, da bo v miru, prost! skrbi in odgovornosti polne, naporne službe, preživeli v prelepi okolici Kranja še nekaj let, ker se je počutil še popolnoma zdravega. Čvrst in gibčen je pohajal skoro šilehemo popoldne v Žabnico, kjer je v znani gostilni pri »Cegnarju« malo pojužinal ter se spet vračal proti Kra? nju. Na mah pa je začel hirati. Oči? vidno je hujšal in je nepričakovano maglo preminul. Z njim je zatisnili) oči vzgleden uradni predstojnik in pleme? nit tovariš, ki mi imel islovražnikai. To?
variši davčni uradniki ga bodo težko 'pogrešali. Bil je cel mož, vzor prijatelja in tovariša.
Bodi obema tovarišema zemljica lahka!	—ek.
Nove knjige.
Knjige Slovenske Matice. Letos? nje knjige izidejo o jVeUki noči v aprilu. Knjižni dar je naslednji.
1.	Hzidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zah. Evropi. H. del. Romanska doba in gotika 1. snop.;
2.	France Kidrič, Zgodovina slov. slovstva, 2. snopič;
3.	Prevodi iz svetovne književno? sti IXUIL izvezdk: R e y m o n t ? C 1 > ? nar, Kmetje IV. (zaključini) del. Po-ieitje;
4.	Avgust Pirjevec, Levstikova korespondenca.
Članarina icisitane neizpremenjena *— 50 Din letno,. Članom, pristopivšim letos, se dajo prvi trije deli romana »Kmetje«, skupno 909 strani, kakor tudi 1. snopič Kidričeve Zgodovine po znatno znižanih cenah. Pristop je javiti po dopisnici, ali osebno pri društvu v pisarni Matične hiše Pa Kan? grešnem trgu št. 7, oziroma pri. po? verjenikih.
Opozarjamo,, da je vsak snopič Cankarjeve Zgodovine zase celota. Prvi del 'te važne knjige (trije snopi? či): S'iika'rstvo,, Skulptura in Arhitsk? tura, 316 strani s 141 slikami in tlorisi, velika osme rika, vezan v. maj fine j še platno, dobijo novoprisit op i vši člani isto,tako po znatno' znižani ceni. Natančnejši pogoji, se pošljejo vsakemu reflektantu. Plačljivo, po položnicah; po dogovoru tudi na obroke.
Gg. poverjenike prosimo, da prš-Ijejo imenike članov in vprašalne pole do 31. marca. V letu 1930. je naraslo število Matičnih članov na 4000, zato je bila dama možnost nuditi članom za nezvišano članarino, ta bogati knjiž* Pii dar. Vabimo k pristopu!
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3
je naj večja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000.000 Din.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
POSOJILA se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
TELEFON ŠTEV. 2016 in 2616.
Poštni čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol.
OKASIJSKA PRODAJA!
„Schaffhausen“ preciznih žepnih ur, briljantnih prstanov, modernih zapestnic, obeskov, uhanov, doz za cigarete, jedilnega orodja, srebrnih nastavkov, modernih budilk, stenskih ur.
IVAMI, Ljubljana, Pred Ükofijo lü
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni irg 15
' A - -
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
KnjggarnaAUžitelJske tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska
ulica 6
TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT. 10.761
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
inaaji
Priporoča se modna trgovina
T. EGER j
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
;k>;»
C. J. HAMANN
liubllana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov» perja, modnSBi potrebščin - Predtlskarlja modernih rožnih del»
Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.