S-r* LETNI BILTEN OBČINE LAŠKO ZA LETO 2001 Letnik 3 DECEMBER 2001 (brezplačni izvod) :_, nafwoófom v S^aá/c&m 6wjf> - xucele/-c ai 22.3 0 twt iKióíla }íc¿na SalÂo ¿n dru^Ôvo 3¡aá/co Stran 1 Spoštovane občanke, spoštovani občani! Približuje se konec leta in s tem čas, ko pred vas prihajamo z novo številko Laškega zbornika. Med letom se je zgodilo veliko, po naši oceni pomembnih dogodkov o katerih je vredno nekaj napisati, zato je letošnji bilten obsežnejši od lanskega. V tem uvodu bom omenil samo nekatere dosežke, ki imajo večji oz širši, predvsem pa dolgoročnejši pomen. - podpis koncesijske pogodbe za izgradnjo in obratovanje kanalizacijskega sistema s čistilno napravo, - pridobitev prostorov za mlade, - izgradnja podvoza v Debru, - izboljšanje vodooskrbe, - poplačilo obveznic in s tem pridobitev pogojev za večjo investicijsko aktivnost v naslednjem obdobju ter - sprejem sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine. Ob pripravi proračuna za leto 2002 smo pripravili tudi načrt razvojnih programov do leta 2005. V tem programu so zajete najpomembnejše investicije, kijih bomo v naslednjem obdobju morali izvesti, da bomo lahko prešli na 9 letno osnovno šolo, da bomo izboljšali pogoje predšolske vzgoje, ter pogoje dela v knjižnici. Na področju družbenih dejavnosti so torej predvidene naslednje investicije: - gradnja šole s športnimi objekti v Debru, - gradnja telovadnice in preureditev šole v Rimskih Toplicah, - gradnja vrtca v Debru, - adaptacija Kislingerjeve hiše za potrebe muzejske zbirke. Na ostalih področjih pa bo tudi v bodoče dan velik poudarek izboljšanju vodooskrbe, modernizaciji občinskih cest, prostorski dokumentaciji ter pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč. Po približnih izračunih bomo v naslednjih štirih letih vlagali okrog 1.850 MIO SIT, od tega bomo okrog 530 MIO SIT morali pridobiti delno z odprodajo premoženja in delno z najetjem kredita. Vsekakor so to zelo smeli načrti, vendar so s trdim delom in pravim pristopom tudi izvedljivi. Spoštovani! Želim vam prijetne božične in novoletne praznike, vam iskreno čestitam k dnevu samostojnosti, v letu 2002 pa vam želim trdnega zdravja, osebne sreče in novih delovnih uspehov. ŽUPAN Jož H IGRA ANSAMBEL OKROGLI MU2fMW£ Stran 2 • • OBČINA LAŠKO V SISTEMU LOKALNE •• SAMOUPRAVE • Novosti in dileme • V Laškem zborniku, letnik II, december 2000, smo se prvič dotaknili novosti, razvojnih trendov in dilem v sistemu lokalne samouprave in smo na ta način izpostavili vsaj nekatera vprašanja in dileme. Urejanje lokalnih zadev za prebivalce v lokalnih skupnostih je javnega, če že ne življenjskega pomena. Proces teritorialne organiziranosti očitno še ni zaključen. Na podlagi zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, ki določa, da se lahko v obdobju med rednimi volitvami v občinske svete izvede postopek za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, je državni zbor Republike Slovenije v aprilu letošnjega leta sprejel sklep o določitvi datuma začetka postopka za ustanovitev občin, za določitev območij, za spremembo območij občin ter za spremembo imen in sedeža občin. Postopek za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij lahko začne državni zbor na predlog svetov krajevnih skupnosti ali občinskih svetov. Na državni zbor je tako prispelo kar nekaj predlogov za ustanovitev novih občin, med njimi tudi iz KS Rimske Toplice, seveda pa morajo predlogi za ustanovitev novih občin in za določitev njihovih območij izpolnjevati predpisane zakonske pogoje. Na tem mestu se nehote zastavlja vprašanje o smiselnosti ustanavljanja novih občin in nadaljnjega drobljenja obstoječih občin, saj že sedaj nekatere novoustanovljene občine ne morejo izpolnjevati vseh zakonskih obveznosti, ki bi jih naj izpolnjevale (obvezne gospodarske javne službe itn.), kakor tudi zadovoljevati osnovne potrebe občanov. Določeno reorganizacijo je v letošnjem letu doživela služba vlade za lokalno samoupravo. S sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, je s 24.04. 2001 prenehala delovati služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo. Njene naloge je prevzelo ministrstvo za notranje zadeve — urad za lokalno samoupravo. Verjetno ni odveč napisati, da so poglavitne naloge urada sledeče: - skrb za izvajanje evropske listine lokalne samouprave, - priprava sistemskih predpisov s področja lokalne samouprave, - sodelovanje pri pripravi področne zakonodaje v zadevah lokalne samouprave, - strokovna pomoč občinam, - sodelovanje pri oblikovanju sistema financiranja lokalne samouprave, - skrb za izvajanje zakonodaje s področja organizacije in delovanja lokalnih skupnosti in - priprava predpisov ter postopkov teritorialne reorganizacije in ustanovitve novih občin v - skladu s zakonom. S področja predpisov, ki zadevajo delovanje lokalnih skupnosti, sta bila v teku letošnjega leta sprejet zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih financah ter zakon o samoprispevku. V pripravi in proceduri pred državnim zborom so še predlogi: - zakona o pokrajinah, - zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, - zakona o občinah, - zakona o upravi, - zakona o javnih uslužbencih ter - zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah. Prioriteta dela Urada za lokalno samoupravo v letošnjem letu je priprava predloga zakona o pokrajinah ter v zvezi s tem vključitev v postopke za spremembo ustave. Vse kaže na to, da bodo v Republiki Sloveniji v resnici ustanovljene pokrajine, o katerih se sicer že vrsto let govori in piše. Z ustanovitvijo pokrajin naj bi izpeljali t.i. regionalizacijo Slovenije. Kakšne pokrajine (velike ali majhne), koliko pokrajin, v katero pokrajino naj bi spadala posamezna občina oziroma posamezni predel Slovenije, utegnejo povzročiti in Stran 3 deloma že povzročajo razgrete razprave, ki dokazujejo, da bo vprašanje pokrajin težavno tudi še potem, ko bo že padla dokončna odločitev, da jih bomo imeli, in da bo zaradi tega spremenjena celo ustava. Zakonska ureditev pokrajin in njihova dejanska ustanovitev sta odvisni od spremembe ustave. Od te spremembe ali pa od jasne odločitve, da spremembe ne bo in, da tudi pokrajin ne bo, bo odvisen nadaljnji potek reforme lokalne samouprave, ki je nekako zastal tudi zaradi problema pokrajin. Urednik • Občina Laško - nekaj splošnih informacij in statističnih podatkov • V prejšnjih številkah Laškega zbornika smo že predstavili splošne podatke o Občini Laško ter njenih organih. Menimo, da ni odveč, če osnovne podatke ponovimo in jih dopolnimo z novimi elektronskimi naslovi, ki so stopili v veljavo v letu 2001: Ime: Občina Laško Sedež: 3270 Laško, Mestna ulica 2 Telefon: Urad župana, Oddelek za družbene dejavnosti 7338 — 700 ; fax: 7338 - 740 spletne strani: elektronska pošta: Oddelek za GJS, okolje in prostor Oddelek za finance http:/www.lasko.si Urad župana Oddelek za družbene dejavnosti Oddelek za GJS, okolje in prostor Oddelek za finance 7338 - 716 7338 - 708 ; fax: 7338 - 709 obcina@lasko.si druzbene@lasko.si gjs@lasko.si finance@lasko.si Elektronske naslove imajo tudi vsi zaposleni in so v obliki zapisa ime.priimek@lasko.si. Telefonske številke ostalih upravnih organov v stavbi občine Laško so: Upravna enota Laško Centrala 7338 — 800; fax 7338 - 833 Tajništvo 7338 — 812 Oddelek za urejanje prostora 7338 — 835 Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo7338 — 816 Davčni urad Celje, Izpostava Laško Geodetska uprava Celje, Izpostava Laško Uprava za obrambo Celje, Izpostava Laško Sodnik za prekrške Laško Inšpektorati Laško Območna izpostava JS RS za kulturne dejavnosti Laško 7338 — 760 ; fax 7338 - 770 5730 — 527 5731 — 464 ; fax 5731 - 696 7338 - 850 5730 — 571 7342 - 043 ; fax 7342 - 045 Za lažje iskanje posameznih pisarn upravnih organov je od septembra dalje v podhodu na dvorišče Občine postavljen kažipot z nazornim prikazom vseh organov po stavbah, na stavbah in vhodih pa so postavljene nove table s preglednimi napisi. Statistični podatki o občini Laško Občina Laško je srednje velika občina, saj meri 197 km2 in tako pokriva 1% slovenskega ozemlja. Sestavlja jo 9 krajevnih skupnosti: Breze, Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh nad Laškim, Zidani Most in 85 naselij. Stran 4 ŠTEVILO PREBIVALSTVA Na dan 31.12.1998 je imela občina 14.092 prebivalcev, na dan 31.12.1999 pa še samo 13.899 prebivalcev. To pomeni, da se je število prebivalstva zmanjšalo za 1,4 odstotka. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO (v tisoč USD) Laško 1999 2000 Indeks Regija (l. 2000) Delež občine v regiji v % (l. 2000) IZVOZ 23.139 27.584 119,2 707.562 3,9 UVOZ 20.586 26.157 127,1 620.088 4,2 V občini več izvažamo kot uvažamo. V primerjavi z letom 1999 se je izvoz v letu 2000 povečal za 19,2%, uvoz pa za 27,1%. OBSEG INVESTICIJSKIH NALOŽB^ (v tisoč USD) Laško 1999 2000 Indeks Regija (l. 2000) Delež v regiji v % (l. 2000) Naložbe 4.977.534 875.202 17,6 13.566.113 6,5 Naložbe v letu 2000 so se glede na leto 1999 zmanjšale za 82,4%, vendar je občina Laško še vedno na četrtem mestu v regiji glede na obseg investicijskih vlaganj (brez investicij v avtocestno omrežje). OBSEG BLOKACIJ ŽIRO RAČUNOV PRAVNIH OSEB NAD 5 DNI Laško Februar 2000 Februar 2001 Indeks Regija (febr. 01) Delež v regiji v % (febr. 01) Št. pravnih oseb 24 16 66,7 458 3,5 Znesek (v tisoč SIT) 181.498 41.765 23,0 4.298.399 1,0 Št. zaposlenih 13 29 223,1 1234 2,4 Število pravnih oseb, ki imajo blokirane žiro račune, se je zmanjšalo za 33,3%, vendar le-te zaposlujejo več delavcev kot prejšnje leto. OBSEG PRIHODKA V OBČINI (v tisoč SIT) Laško 1999 2000 Indeks Regija (l. 2000) Delež v regiji (v %) Št. gospodarskih družb 116 110 94,8 2638 4,2 Prihodek 30.256.097 36.219.015 119,7 641.023.712 5,7 Prih. na tujem trgu 4.816.022 7.501.851 155,8 156.131.126 4,8 V letu 2000 je bilo v občini ustvarjenih 5,7% prihodkov, ustvarjenih v regiji. Celotni prihodek se je povečal za 19,7%, medtem ko pa prihodek na tujem trgu za 55,8%. OBSEG ČISTEGA DOBIČKA Laško je med najmočnejšimi občinami po obsegu ustvarjenega dobička. V letu 2000 je bilo ustvarjenega 11,3 % vsega čistega dobička regije, kar je 0,7 % manj kot leto poprej. Vendar pa je 1999 leta 34 gospodarskih družb ustvarilo 71.611.000,00 SIT izgube, kar predstavlja en odstotek vse ustvarjene čiste izgube regije. POVPREČNE MESEČNE BRUTO PLAČE NA ZAPOSLENEGA Laško 1999 2000 Indeks Slovenija (l. 2000) Raven plač glede na popr. gosp. družb RS Znesek bruto plače na zaposl. (v SIT) 183.713 1 88. 1 86 102,4 171.780 109,6 Povprečna bruto plača na zaposlenega v občini se je v letu 2000 glede na leto 1999 povečala za 2,4%. V občini Laško so bile najvišje povprečne bruto plače na zaposlenega v regiji, ki so za 9,6% presegle tudi slovensko povprečje. DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO Laško April 2000 April 2001 Indeks Slovenija (april 01) Delež občine v RS (v %) Delovno aktivno prebivalstvo 4.113 4.221 102,6 776.326 0,5 Zaposlene osebe 3.511 3.643 103,8 692.251 0,5 Samozaposlene osebe 602 578 96,0 84.075 0,7 Delovno aktivno prebivalstvo v občini v letu 2001 se je glede na leto 2000 zvišalo za 2,6%. Pri tem opažamo večanje števila zaposlenih oseb (zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih) in upadanje števila samozaposlenih oseb (samostojnih podjetnikov, kmečkih zavarovancev in oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost). Stran 5 REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA BREZPOSELNOSTI Laško April 2000 April 2001 Indeks Slovenija (april 01) Delež občine v RS (v %) Št. reg. brezposelnih 699 718 102,7 102.734 0,7 Stopnja reg. brezpos. 12,2 12,4 - 11,7 - Število brezposelnih oseb v letu 2001 se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Prav tako je večja stopnja registrirane brezposelnosti, ki presega slovensko povprečje. NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI OBČINE Laško Julij 2000 Julij 2001 Indeks Slovenija (julij 01) Delež občine v RS (v %) Nastanitveni objekti 4 4 100 859 0,5 Sobe 177 183 103,4 30.035 0,6 Ležišča 422 432 102,4 80.053 0,5 Število sob in ležišč v letu 2001 se je ob nespremenjenem številu nastanitvenih objektov povečalo. TURISTIČNE PRENOČITVE PO OBČINAH Laško Leto 1999 Leto 2000 Indeks Slovenija (2000) Delež občine v RS (v %) 2000 Prenočitve 74966 92382 123,23 6718998 1,37 Domači 70062 83396 119,03 3314901 2,52 Tuji 4904 8986 183,24 3404097 0,26 Turistične prenočitve v občini so se v letu 2000 v primerjavi z letom 1999 povečale za 23,23%. Pri tem je zaslediti veliko povečanje tujih prenočitev (za 83,24%), medtem ko so se domače povečale za 19,03%. ŠTEVILO TURISTOV V OBČINI Laško Leto 1999 Leto 2000 Indeks Slovenija (2000) Delež občine v RS (v %) 2000 Domači turisti 7035 8600 122,25 867567 0,99 Tuji turisti 1335 2074 155,36 1089549 0,19 Skupaj 8370 10674 127,53 1957116 0,55 Število turistov se je povečalo za 27,53%, pri tem se povečuje predvsem število tujih turistov. • Predstavljamo vam: Delovna telesa Občinskega sveta Laško • Delovna telesa občinskega sveta, njihov sestav, naloge in način dela so sicer podrobneje določene v odloku o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles občinskega sveta občine Laško (UL RS, št. 60/95) in statutu občine Laško (UL RS št. 8/00). Kot smo že zapisali so delovna telesa občinskega sveta odbori in komisije, ki so lahko stalna in občasna, na tem mestu pa vam želimo predstaviti odbore kot stalna delovna telesa občinskega sveta. Organizacijo in delovno področje odborov določa poslovnik občinskega sveta, sicer pa odbori pri svojem delu obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Tako lahko odbori predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Stalne komisije so: 1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje sedem članov. 2. Volilna komisija, ki je sestavljena iz osmih članov in opravlja naloge v zvezi z volitvami, referendumi. 3. Statutarno pravna komisija, ki šteje pet članov. 4. Komisija za vloge in pritožbe občanov, ki šteje tri člane. 5. Komisija za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki šteje pet članov. Svet ima štiri stalne odbore, ki štejejo sedem članov: Stran 6 1. Odbor za gospodarski razvoj občine, ki opravlja zlasti naloge spremljanja gospodarskega razvoja občine, pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti, skrbi za razvoj turizma, predlaga razdelitev sredstev namenjenih za spodbujanje razvoja gospodarstva oziroma razreševanje problemov v gospodarstvu, naloge s področja obrti, podjetništva in turizma, obravnava proračun in zaključni račun občine, spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem, daje mnenja glede zadolževanja občine, na zahtevo občinskega sveta daje mnenja glede vprašanj s področja financ in premoženja iz pristojnosti občine. 2. Odbor za urejanje prostora in komunalne dejavnosti, ki obravnava prostorske plane občine, predlaga politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno uresničevanje, obravnava vprašanja s področja urbanizma, gradbeništva in informatike, obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja gospodarskih javnih služb, obravnava vprašanja izgradnje, vzdrževanja lokalnih in gozdnih cest in izgradnje komunalne infrastrukture (vodovodi, odpadki, kanalizacija), obravnava vprašanja ekologije, varstva naravne in kulturne dediščine, sodeluje pri oblikovanju aktov s področja urejanja prostora in komunalnih dejavnosti, vključno s osnutki odlokov, sodeluje pri pripravi kriterijev delitve sredstev, ki so namenjena za investicije v KS na področju komunalne dejavnosti, opravlja druge naloge in vprašanja v okviru svojega delovnega področja, ki mu juh naloži občinski svet. 3. Odbor za družbene dejavnosti in društva, ki opravlja zlasti naloge spremljanja delovanja občinskih javnih služb s področja družbenih dejavnosti in v zvezi s tem posreduje občinskemu svetu ustrezne predloge in pobude, daje mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo izvajanje in pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostale, razvoja športa in rekreacije ter izobraževalne, raziskovalne, informacijsko dokumentacijske, društvene in kulturne dejavnosti, izvajanje nacionalnih programov javnih služb na področjih družbenih dejavnosti, daje mnenja in predloge na področju varstva naravne in kulturne dediščine, kulture, informiranja in raziskovanja, lekarništva in zdravstva, otroškega in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, športa in rekreacije, pripravlja program socialne politike občine in ga predlaga občinskemu svetu, skrbi za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini, in opravlja druge zadeve s področja družbenih dejavnosti, družine in mladine. 4. Odbor za razvoj kmetijstva in podeželja, ki sodeluje pri pripravi prostorskih sestavin planskih dokumentov kmetijstva in podeželja, programa razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini, zemljiških operacij (komasacije, arondacije, hidromelioracije), programov za pridobivanje državnih proračunskih sredstev za področje kmetijstva, gozdarstva in spremlja uporabo le teh, obravnava vprašanja pospeševanja razvoja kmetijstva, gozdarstva, veterine in lovstva, razvoja kmetijskih dopolnilnih dejavnosti, spremlja in daje mnenja ter predloge v zvezi z organiziranostjo in razvojem kmetijstva, pripravlja predloge v razporeditvi sredstev namenjenih za kmetijstvo, opravlja druge naloge, ki so povezane z delom tega odbora. • Delo organov Občine Laško v letu 2001 • Občinski svet občine je do sestave tega prispevka v letošnjem letu zaključil 5 rednih sej, v mesecu decembru pa je predvidena še ena redna seja na kateri se bodo svetnice in svetniki med drugim odločali o sprejetju predloga odloka o proračunu občine Laško za leto 2002. Pomembnejše naloge, ki so jih organi občine med letom 2001 opravili (tukaj mislimo tako na občinski svet, župana, kot na delovna telesa občinskega sveta - odbore in komisije), so v grobem naštete v nadaljevanju, podrobneje pa so obdelane v prispevkih in člankih za posamezna področja. Organi občine so v letu 2001 obravnavali in sprejeli naslednje temeljne akte: - predlog odloka o proračunu občine Laško za leto 2002 z načrtom razvojnih programov občine Laško za obdobje 2002-2005; - poslovno poročilo in zaključni račun JP Komunala Laško za leto 2000 ter gospodarski načrt JP Komunala Laško za leto 2001; - odlok o javnem redu in miru v občini Laško ter odlok o ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada občine Laško, kot pravnega naslednika Stanovanjskega sklada občine Laško v skladu z določili Zakona o javnih skladih; Stran 7 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990, odlok o ureditvenem načrtu za pokopališče Laško in odlok o ureditvenem načrtu parkirišča tovornih vozil, - regionalni razvojni program savinjske regije, v fazi priprave in sprejemanja pa so še nekateri drugi prostorski akti. Seveda so organi občine sprejeli tudi druge akte, kot so razni odloki o spremembah in dopolnitvah obstoječih odlokov in druge sklepe v skladu s sprejetim programom dela občinskega sveta za leto 2001. Z izbranim koncesionarjem SHW Holter Wassertechnik GmbH iz Essna je bila v oktobru letos sklenjena koncesijska pogodba za izgradnjo kanalizacijskega omrežja z napravami za čiščenje in za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Laško, o čemer bomo več zapisali na drugem mestu. • • DRUŽBENE DEJAVNOSTI •• Naj nas življenje še tako pesti, je treba: iskati vselej dobro plat, sončno stran, kjer je svetlo in prijazno, kjer vlada veselje____ Družbene dejavnosti zahtevajo, tako glede na obseg sredstev, ki jih za realizacijo programov potrebujejo, kot tudi na vpliv, ki ga imajo na kvaliteto življenja naših občanov, pretanjen občutek za prepoznavanje potreb in izredno pozornost pri določanju prednostnih nalog, ker je uresničevanje potreb vezano na finančne možnosti občine. S širokim področjem delovanja se družbene dejavnosti dotikajo skoraj vsakega občana osebno. Ni čudno torej, da se pri načrtovanju nalog srečujemo z vedno večjimi pritiski občanov za širjenje pravic in kritiko, da ima občina kot institucija, ki z javnimi sredstvi zagotavlja materialne pogoje za izvajanje konkretnih programov, zanje premalo posluha oz. da za posamezne naloge namenja premalo denarja. Spremljanje podatkov o tem, kolikšen delež sredstev proračuna se vsako leto namenja za področja družbenih dejavnosti, dokazuje, da se ta delež proračuna iz leta v leto povišuje. Ob tem se je potrebno zavedati, da so možnosti omejene in da bo pri pripravi programov vedno bolj potrebno določati vrstni red prednostnih nalog. Prednost pa vsekakor morajo imeti tiste naloge, ki vključujejo razvojne dejavnike. V korist nekaterih nujnih nalog se bo potrebno zavestno odreči širjenju pravic na drugi strani. • Skrb za najmlajše... • Vsak otrok je priložnost %a boljši svet..... »Ostržek« v Rimskih Toplicah je dobil prizidek v katerem so nove prostore za igro in delo dobili najmlajši Ostržkovi varovanci. Poleg razširitve z novo igralnico, ki meri 76,15 m2 imajo še nov prostor za skupne dejavnosti otrok velik 64,85 m2, nov prostor so pridobile tudi njihove vzgojiteljice in vodja vrtca. Skupaj je vseh novih prostorov 184,95 m2. Poleg prizidka so bili obnovljeni tudi že obstoječi prostori (kuhinja, shramba, garderoba in sanitarni prostori za zaposlene), ki merijo 28,60 m. Torej je Vrtec Ostržek v Rimskih Toplicah bogatejši za 213,55 Stran 8 m2 novih površin, poleg teh še 65,55 m2 zunanjih pokritih površin (vhodi, terase), skupaj pa vrtec sedaj meri 412,80 m2. ********************************** Slika: Otvoritev vrtca_^Vrtec jpg ******************************* ********* tekst: Če odpiramo nov vrtec, pa že moramo biti zraven ... Obnovljeni vrtec v Rimskih Toplicah je v šestih letih po novem vrtcu v Zidanem Mostu, Sedražu in Jurkloštru, že četrta prostorska pridobitev za naše najmlajše. Kako naprej____ Glede na to, da se je z uvrstitvijo izgradnje vrtca v drugo fazo izgradnje osnovne šole z vrtcem v Debru, nova prostorska pridobitev za predšolske otroke v Laškem časovno nekoliko odmaknila (predvidoma po letu 2004), predvidevamo, da bomo s proračunskimi sredstvi v letu 2003 lahko zagotovili obnovo za najmlajšo skupino v enoti vrtca v Laškem. Vrtec je za starše drag, vendar____ tudi občina zagotavlja za programe vrtca znatna sredstva, tako da nihče od staršev ne plača stroškov posameznega programa v celoti. Plačilo staršev je odvisno od njihovih dohodkov v preteklem letu, na podlagi katerih jih, v skladu z določili Pravilnika o plačilu staršev za programe vrtca, z odločbo o plačilu razvrščamo v plačilne razrede in sicer: Delež doh. na druž. čl. v primerjavi s povpr. plačo na zaposl. v RS v pr. letu delež plačila staršev glede na ceno programa plačilni razred Dohodek na družinskega člana Cena programa Znesek občine znesek plačila staršev do 25% 10% I do 47.917,00 51.134,00* 46.021,00 5.113,00 nad 25% do 35% 20% II do 67.085,00 51.134,00 40.907,00 10.227,00 nad 35% do 45% 30% III do 86.251,00 51.134,00 35.794,00 15.340,00 Stran 9 nad 45% do 55% 40% IV do 105.418,00 51.134,00 30.680,00 20.454,00 nad 55 do 70% 50% V do 134.168,00 51.134,00 25.567,00 25.567,00 nad 70% do 90% 60% VI do 172.502,00 51.134,00 20.454,00 30.680,00 nad 90% do 110% 70% VII do 210.836,00 51.134,00 15.340,00 35.794,00 nad 110 % 80 % VIII nad 210.836,00 51.134,00 10.227,00 40.907,00 * Občinski svet Laško na svoji seji 14.11.2001 obravnaval predlog povišanje cene, ki je v primeru, da bo OS predlog povišanja sprejel, s 1.12.2001 višja za 4% in bo znašala 53.179,00 SIT in s 1.1.2002 še za 4%. Cena bi s 1.1.2002 znašala 55.307,00 SIT. Delež sredstev, ki jih za vrtec plačujejo starši, predstavlja 26% vseh sredstev. Občinski delež torej znaša 74%. Starši, ki prejemajo denarni dodatek od Centra za socialno delo, za programe vrtca ne plačujejo. Občina Laško mora pravico do znižane cene zagotavljati tudi tistim družinam, katerih otroci so vpisani v vrtce izven naše občine. Ostali programi Sredstva občinskega proračuna iz naslova otroškega varstva so namenjena tudi : - sofinanciranju raznih praznovanj in prireditev za otroke. Sredstva prejmejo vrtec, šole in tista društva, ki ob različnih praznovanjih prirejajo posebne prireditve za otroke, - vsaka mamica, s stalnim bivališčem na območju naše občine, prejme ob rojstvu otroka knjigo z 1997 1998 1999 2000 2001 - okt. 139 116 117 121 106 - sofinanciranje jezikovnih tečajev za otroke, - financiranju dejavnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za povečanje varnosti otrok v prometu in - letovanju otrok . Posebej dobro sprejet je program letovanja otrok v Nerezinah na Malem Lošinju, kjer je v letošnjem letu letovalo 225 otrok. Otroci letujejo v treh izmenah, v prvih dveh letujejo otroci samo ob spremstvu vzgojiteljev — študentov, tretja izmena pa je namenjena letovanju mlajših otrok v spremstvu enega od staršev ali starih staršev. Zadovoljni otroci in starši so nam najboljša smernica za v bodoče. V prihodnjem letu načrtujemo v Nerezinah čas letovanja otrok popestriti z novimi vsebinami kot so: učenje tujega jezika (angl.j., nem. j., likovno šolo ipd.). Stran 10 ******************************** Slika: Letovanje otrok_(Otroci jpg ******************************* ********* tekst: Še malo ... pa gremo v vodo ! • Skrb za socialno varnost občanov.... • Na svetu so vsakovrstni ljudje: veliki in majhni, ženske in moški, črni in beli, bogati in revni, mogočni in nemočni — vsi pa so ljudje pod enim soncem... Za človeka dostojna starost Občina Laško namenja del sredstev občinskega proračuna tudi za doplačila domske oskrbe za starejše občane. V prvi vrsti so sicer za svoje starše, če le-ti nimajo zadostnih dohodkov, poskrbeti otroci. V primerih, ko pa starostniki nimajo svojih otrok niti premoženja pa občina s proračunskim denarjem poskrbi, da lahko vsi starejši, ne glede na premoženjsko stanje, preživljajo človeka dostojno starost. Oskrbnine v zavodih se,odvisno od zdravstvenega stanja oskrbovanca, gibljejo od 82.000,00 SIT do 240.000 SIT mesečno. Doplačila svojcev predstavljajo le 9% sredstev, ki jih občina namenja oskrbninam. Sočutje je dobra lastnost. Cepa ostane zgolj pri lepih besedah, nismo nikomur pomagali. Odpraviti ljudi v stiski z lepimi besedami je sramotno... (p. Bosmans) Stran 11 Ko ni denarja za preživetje... lahko naši občani, v skladu s Pravilnikom o socialno varstvenih pomočeh, zaprosijo za enkratne denarne pomoči. Takrat, ko se družina ali posameznik znajde, ne po lastni krivdi, v brezizhodni finančni stiski, ko si z lastnimi sredstvi ali z denarno pomočjo Centra za socialno delo, ne more zagotoviti minimalne socialne varnosti, lahko na oddelku za družbene dejavnosti zaprosi za denarno pomoč. Denarna pomoč lahko letno znaša največ tri bruto zajamčene plače, kar predstavlja največ 125.000 SIT na leto. Opozoriti moramo, da je takšnih družin vse več, in da sredstva v proračunu komaj zadoščajo za najhujše stiske naših občanov. Poleg teh pomoči iz občinskega proračuna zagotavljamo tudi sredstva za znižano plačilo najemnin za stanovanja. Zahvaljujoč zglednemu sodelovanju pristojnih služb v občini najtežje finančne probleme družin rešujemo skupaj z Območno organizacijo Rdečega križa, socialnimi službami šol in CSD Laško, zlasti takrat, kadar je ogrožena socialna varnost in s tem tudi zdravje otrok in starejših občanov. Med socialno varstvene pomoči sodi tudi subvencioniranje letovanja za otroke iz najbolj socialno ogroženih družin, ki jim je tako omogočeno brezplačno letovanje. Če sta dalj časa nezaposleni. se lahko vključite v različne programe javnih del, ki predstavljajo redno zaposlitev za določen čas (eno leto). Občina Laško je naročnik sedmih programov javnih del, ki so organizirani na območju naše občine in dveh programov izven občine, v katera pa so vključeni naši občani.V njih je našlo začasno zaposlitev in vsaj minimalno socialno varnost 35 delavcev in delavk. Proračun občine zagotavlja sredstva v višini 40% plače vključenega delavca in delež materialnih stroškov. Po številu vključenih delavcev so najobsežnejši programi za področje komunalnih del in pomoči na domu. • Kultura • 25 let dela Knjižnice Laško____ Julija letos je minilo 25 let od zaposlitve prve knjižničarke. S to zaposlitvijo je povezan začetek rednega delovanje knjižnice in postopnega nastajanja javnega zavoda. Leta 1996 smo postali javni zavod za knjižničarsko dejavnost na območju občin Laško in Radeče. Dejavnost se je več kot podeseterila. Knjižnični fond je porastel na skoraj 60.000 enot Naše knjižnice so imele v letu 2000 52.730 obiskov, izposojenih je bilo 108.269 knjig in drugega gradiva. Vsako leto se zvrstijo v knjižnicah številne prireditve. Pripravili smo srečanja z najimenitnejšimi slovenskimi pesniki in pisatelji kot npr. Danetom Zajcem, Nikom Grafenauerjem, Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem, Milo Kačičevo, Alojzem Ihanom, Tomom in Janijem Virk itd. Intenzivno skrb smo posvetili lokalni zgodovini, pri čemer so nam pomagali naši rojaki univerzitetni profesorji Miloš Rybar, dr. Tomo Korošec, dr. Jože Maček in novinar Jure Krašovec ter številni drugi strokovnjaki, ki so pripravili pri nas blizu petdeset domoznanskih predavanj in nam s tem posredovali obilo domoznanskih podatkov. V sodelovanju z nekaterimi rojaki in potrpežljivim iskanjem podatkov nam je uspelo izdati tudi knjigo Znani Laščani. Za delo na domoznanskem področju je prišla v našo knjižnico leta 1996 najvišja državna bibliotekarska nagrada slovenskega knjižničarstva Čopova diploma. Z nagradami smo bili počaščeni tudi v občini. Stran 12 ****************************** siika- Knjižnica Laško_IKnjiznica jpg ****************************** ********* tekst: Veliki in mali so radi v knjižnici ... Pomemben mejnik v našem razvoju pomeni leto 1995, ko smo vstopili v računalniški sistem Cobiss. V nekaj letih smo vnesli vanj svoje gradivo in dobili vpogled v podatke in stanje o knjižničnem gradivu vseh slovenskih splošnih knjižnic, NUKa in številnih univerzitetnih, specialnih in drugih knjižnic in informacijskih centrov doma in po svetu. V našem gradivu je vse več publikacij na elektronskih nosilcih, prisotne imamo domače in tuje računalniške baze podatkov. Prek interneta lahko pregledujete podatke o našem gradivu, možnostih izposoje in obiščete nekatere baze podatkov. S svojo ponudbo smo tako vse bolj zanimivi za osnovnošolce, dijake, študente in ostale občane. Manj smo zadovoljni z obiskom odraslih, še posebej starejših. Zaradi prostorske stiske so naše knjižnice premalo odprte, postavitev gradiva pa manj pregledna. V knjižnicah je premalo kotičkov, kjer bi lahko mirno študirali ali se preprosto zadrževali in prebirali po bogatih knjižničnih zakladih. Pri našem delu nas vodi prepričanje, da lahko knjižnice s svojim gradivom, informacijskim sistemom in dejavnostmi veliko pripomorejo k izobraženosti, informiranosti in ustvarjalnosti občanov, kakor tudi k etičnosti, duhovni razgibanosti in prijaznosti življenja posameznikov, kot skupnosti. Prireditveni center Laško je zavod, brez katerega si težko zamišljamo bogastvo kulturnega in športnega življenja v Laškem. Pravzaprav je zavod eden tistih, ki je ime Laškega proslavil tudi v slovenskem prostoru. Njegovo delovanje je organizirano v dveh enotah: - Kulturni center Laško - Športna dvorana TRI LILIJE Stran 13 *(manjši sliki ena poleg druge)* Slika: Kulturni center Laško — Kc.jpg ****************************** ****************************** Slika' dvorana T ri lilije_ I riT /ilije jpg ****************************** Prireditveni center Laško s svojo dejavnostjo oz. letnimi programi seznanja širšo javnost z ličnimi programskimi brošurami. Ker sodimo, da ste kot njihovi vsaj občasni gostje, z dejavnostjo Prireditvenega centra dobro seznanjeni, informacij ne ponavljamo. Gradimo za dejavnost mladih... Po dolgih letih so bile storjene konkretne aktivnosti tudi v prizadevanjih pridobiti prostore za delovanje mladih. Koncem septembra je gradbeno podjetje Pluton pričelo z obnovo 232 m2 velikih kletnih prostorov občinske upravne zgradbe, ki bodo namenjeni dejavnosti centra mladih. Investicija je, z opremo, vredna 28 MIO SIT, ki jih bo občina zagotovila v dveh letih. Predvidevamo, da bomo predali prostore namenu v začetku prihodnjega leta. Do takrat bodo tudi zaključeni dogovori s predstavniki organizacij in društev, ki združujejo mlade, o organizacijski obliki delovanja Centra mladih. Ljubiteljska kultura, sestavina blagostanja Slovencev Vsa zahvala vsem, ki poleg vsakodnevnih obveznostih in v tekmi j časom, najdete toliko dobre volje in energije za ljubiteljsko kulturo____ Moje želje so, da vam je tudi v prihodnje ne bi zmanjkalo... (Ivan Medved, vodja območne izpostave ) S 1. julijem letos je pričela z delovanjem Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, s sedežem v Laškem, Trg svobode 6 (Kulturni center), ki združuje dve lokalni skupnosti : občino Laško in občino Radeče. Ker je območna izpostava nova oblika organiziranosti na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, jo predstavljamo obširneje. Stran 14 Sklad opravlja predvsem naslednje naloge: 1. Izvaja nacionalni kulturni program v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti ter spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja; 2. Financira in sofinancira ljubiteljske kulturne programe iz sredstev sklada; 3. Nadzoruje delo in porabo javnih sredstev izvajalcev nacionalnega programa na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; 4. Zbira predloge za financiranje oz.sofinanciranje programov in projektov s področja ljubiteljskih dejavnosti z javnimi razpisi 5. Sklepa z izbranimi izvajalci programov oz.projektov pogodbe o financiranju oz.sofinanciranju 6. Zagotavlja strokovno-organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom oz.njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in pomoč lokalnim skupnostim pri zagotavljanju pogojev za izvedbo kulturnih prireditev na območju izpostav; 7. Zagotavlja administrativno-strokovno pomoč zvezam kulturnih društev, ki opravljajo skupne naloge za svoje članice; 8. Načrtuje in izvaja sodelovanje s tujimi sorodnimi organizacijami; 9. Skrbi za izobraževalne programe s kulturnega področja; 10. Predstavlja dosežke s področja ljubiteljskih dejavnosti in posreduje kulturno produkcijo; 11. Izdaja publikacije s svojega delovnega področja. Območna izpostava Laško načrtuje v prihodnjem letu vrsto prireditev, ki bodo organizirane v Laškem: DRŽAVNE PRIREDITVE: - zaključno srečanje odraslih folklornih skupin, - srečanje ljudskih pevcev in godcev. MEDOBMOČNE PRIREDITVE: - srečanje pihalnih orkestrov, - seminar za pihalne orkestre, - seminar za mažorete. OBMOČNE PRIREDITVE - srečanje otroških pevskih zborov, - srečanje odraslih pevskih zborov, - srečanje otroških folklornih skupin, - srečanje odraslih folklorni skupin, - plesna revija, - srečanje pihalnih orkestrov, - prikaz starih običajev, - seminar zborovskega petja, - seminar za zborovodje, - likovni seminar, - likovna razstava, - šent rock 2002, - srečanje ljudskih godcev, - seminar: Kako pripravimo prireditev. • Osnovno šolstvo • Osnovna šola z vrtcem v Debru - največja investicija v šolski prostor Občina Laško se je na podlagi odločitve Občinskega sveta o potrebnosti izgradnje nove osnovne šole z vrtcem v Debru in sprejetega investicijskega programa že v letu 1999 prijavila na javni razpis investicij Stran 15 posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji za obdobje 20002004. Po večkratnem usklajevanju in utemeljevanju potrebnosti izgradnje nove šole smo uspeli pri sprejetju prioritetnega reda investicij v R Sloveniji preiti z 131. mesta na 2. mesto v obdobju 2000-2004. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je junija letos izdalo sklep o upravičeni višini dodatnih sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicije v novogradnjo osnovne šole Debro, kot podružnične osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem. Sofinanciranje bo na podlagi podpisane pogodbe z Ministrstvom za finance in Občino Laško potekalo iz dopolnilnih sredstev občinam - sredstva za investicije. Predmet sofinanciranja je le 1. faza izgradnje šole s telovadnico brez vrtca. Skupna neto normirana površina je 3.129 m2 kar predstavlja 97,42 % usklajenosti po republiških merilih. Normirana vrednost investicije znaša 551.153.334 SIT. Občina Laško je v skladu z zakonom o financiranju občin upravičena do 30 % normirane vrednosti investicije kar znaša 165.364.000 SIT v letih 2001 do 2003. Predvidena dinamika sofinanciranja: leto državna sredstva (v SIT) občinska sredstva (v SIT) 2001 2,000.000 4,666.666 2002 100,000.000 233,333.333 2003 63,364.000 147,849.333 skupaj 165,364.000 385,849.332 Dopolnilna sredstva državnega proračuna za novogradnjo vrtca 2. faza za obdobje do 2004 niso predvidena. V skladu z Zakonom o javnih naročilih je Občina Laško v mesecu avgustu 2001 opravila najavo javnega razpisa, v oktobru pridobila enotno dovoljenje za gradnjo osnovne šole z vrtcem, do zaključka leta pa bo opravljen tudi izbor glavnega izvajalca del. Predvidevamo, da bo gradnja šole zaključena najkasneje v juliju 2003 in namenjeni šolski dejavnosti s šolskim letom 2003/2004. • Šport • Novo igrišče za tenis v Rimskih Toplicah V Rimskih Toplicah ima igranje tenisa dolgo zgodovino. Že pred več kot 50 leti je v kraju obstajalo teniško igrišče v privatni lasti Uhlichovih, lastnikih zdravilišča. Igrišče je bilo v parku nad Savinjskim dvorom in pod sprehajalno Rusko stezo. Po drugi svetovni vojni igrišče ni bilo več v uporabi, okolico je zarastlo grmičevje, oprema pa propadla. Tako je igranje tenisa v Rimskih Toplicah zamrlo. Pobudo za izgradnjo igrišča je dal upravni odbor Društva za telesno vzgojo Partizan Rimske Toplice. Društvo se je prijavilo na javni razpis Občine Laško za sofinanciranje programov, ki so v javnem interesu občine v letu 2001. Občina Laško je soglašala in podprla pobudo DTV Partizan Rimske Toplice. Društvo je pridobilo ustrezen projekt za gradnjo igrišča za tenis, vsa potrebna soglasja in dovoljenja, nato je izbralo izvajalca del in z njim sklenilo pogodbo. Vrednost investicije, vključno s postavitvijo novega koša na košarkarskem igrišču, znaša 5.2 MIO SIT. Stran 16 ****************************** siika- Teniško igriše_'Tenis jpg ****************************** ********* tekst: Igra na novem igrišču je nekaj posebnega. Otvoritev igrišča je potekala v športnem duhu, v znamenju dvoboja dveh perspektivnih slovenskih igralcev, domačina Marka Sabolčkega in Polone Reberšak. DTV Partizan Rimske Toplice se zahvaljuje vsem, ki so k izgradnji igrišča kakorkoli pripomogli! • Naša društva praznujejo • 140 let Laške pihalne godbe Začetki LAŠKE PIHALNE GODBE segajo v čas prebujajoče slovenske narodne zavesti _ v čas čitalnic in slovenskih taborov. Začetek delovanja godbe v Laškem je davno leto 1862. Prvi dirigent je bil Franc Klepej - domačin, zavzet instrumentalist, ki se je vrnil iz francoske vojaške godbe v domače kraje. Večji vzpon je godba doživela po letu 1975, ko se je začela kadrovsko krepiti z učenci glasbene šole v Laškem, še posebej pa po letu 1985, ko je pokroviteljstvo prevzela Pivovarna Laško. Godba v sedanjem obdobju združuje 56 aktivnih članov in članic v okviru GODBE pa zelo uspešno deluje že 12 let tudi mažoretna skupina. Stran 17 ****************************** Slika- Godba Laško_GodbaL jpg ****************************** ********* tekst: Igramo tako ubrano, da ni težko zaplesati. Godba ima letno do 80 samostojnih nastopov doma in v tujini. V letu 1997 je godba posnela prvo zgoščenko in kaseto, ter se po rednih tekmovanjih slovenskih godb uvrstila v srednji težavnostni stopnji s srebrno listino. Mažoretna skupina je vključena v Mažoretno zvezo Slovenije ter se poleg rednih državnih tekmovanj udeležuje tudi evropskih mažoretnih tekmovanj; letos je to bilo v Angliji. 100 let Železničarske godbe Zidani Most Železničarska godba Zidani Most je bila ustanovljena leta 1902. Ustanovili so jo železničarji. Zidani Most je bil že od nekdaj pomembno železničarsko križišče na progi Dunaj-Trst in kasneje še proti Zagrebu. Prav železnica je v veliki meri pripomogla k temu, da je postala Železničarska godba kmalu znana po vsej Sloveniji in tudi preko njenih meja. Stran 18 **************************** Slika: Godba Zidani Most _ GodbaZM.jpg **************************** ********* tekst: Železničarji so vedno aktivni, kadar ne vozijo, igrajo ! Danes godba šteje 56 članov. Izkušenost se prepleta z mladostjo ter tako ohranja železničarsko tradicijo. Godbenike danes vodi dirigent mlajše generacije izobraženih glasbenikov. 50 let Strelskega društva Dušan Poženel Rečica pri Laškem Strelsko društvo Dušan Poženel iz Rečice je v letu 2001 proslavljalo svoj zlati jubilej in bilo proglašeno za najboljše strelsko društvo v Sloveniji. Je tudi dobitnik letošnjega občinskega priznanja. Precej manj ljudi bi poznalo to dolino in kraj, če ne bi v Rečici pri Laškem pred petdesetimi leti ustanovili strelske družine. Tako pa je po zaslugi zanesenjakov, ki so se zaljubili v strelski šport, mu posvetili pomemben del svojega življenja, Rečica in tudi Laško postalo znano in spoštovano v športnih krogih širom Slovenije. Tu je s prostovoljnim delom zraslo eno najlepših strelišč pri nas, od tu so doma strelci, ki nastopajo na evropskih in svetovnih prvenstvih. Strelska družina se v zadnjih letih ponaša z laskavim naslovom najboljšega strelskega društva v Sloveniji. Občina Laško je ena redkih, kjer že vrsto let Občinska strelska zveza povezuje dejavnost strelskih društev. V zvezi načrtno skrbimo za delo društev, s posebnimi finančnimi pravili stimuliramo aktivnosti in rezultate, z organiziranjem in vodenjem selekcij skušamo doseči kar največ v tekmovalnem in vrhunskem športu. Pri tem so člani društva Dušan Poženel iz Rečice vedno v ospredju in za zgled tistim, ki morda šele začenjajo s športno kariero. V društvu srečamo vrhunske tekmovalce, organizatorje, sodnike, ljudi, ki skrbijo za orožje in objekte. Za njimi pa je še vrsta ljudi, kar cela dolina, ki podpira strelsko društvo in so pripravljeni kadarkoli priskočiti na pomoč. Tudi mimoidoči se rad ustavi na strelišču, kjer so skoraj vsak dan treningi in tekmovanja in pokramlja s strelci o zadnjih uspehih in novih ciljih. Športno strelsko društvo pri nas res ni medijsko najbolj privlačen šport, morda še z neupravičeno negativnim predznakom zaradi pretekle povezanosti z vojno ideologijo in doktrino. Pa vendar je to eden svetovno najbolj razširjenih športov, od ustanovitve iger v družini olimpijskih športov. Je eden najtežjih športov, ki za uspehe zahteva popolno telesno pripravo, tehnično znanje in psihično kondicijo. Tu za razliko od drugih profesionalnih športov res ni mogoče zaslužiti denarja. Lahko pa spoznaš svet in si pridobiš prijatelje, kar je največkrat več vredno od vsega denarja. Stran 19 Petdeset let ponavadi krasi ustvarjalne, zrele in izkušene ljudi. Zdi se mi, da je tudi s strelsko družino podobno. Vsaka generacija od ustanovitve naprej je družini dodajala svoje. S prostovoljnim delom so gradili in dograjevali strelišče, z izboljšanimi pogoji so rasli športni dosežki. V petdesetih letih so v rečiški dolini nastali sodobni športni strelski objekti in združba prizadevnih ljudi, prava družina. Družina pa se nikoli ne stara ali utrudi, saj vedno nove generacije z novimi idejami in zanosom dograjujejo uspešno delo predhodnikov. Zato lahko tudi po petdesetem upravičeno pričakujemo še veliko prijetnih novic o uspehih strelskega društva Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. 40 let hortikulture v Laškem Hortikulturno društvo Laško je letos praznovalo 40 letnico delovanja. Praznovanje je bilo 17. oktobra 2001 v dvorani Kulturnega centra v Laškem. Ustanovni občni zbor je bil 4. avgusta 1961. Iniciativni odbor je pridobil kar 120 članov. Prvi predsednik društva je bil gospod Ivan Vodovnik, tedanji direktor Pivovarne Laško. Začetki organizirane hortikulturne dejavnosti v Laškem segajo dejansko že v 19. stoletje, to je v leto 1888, ko je bil ustanovljen ustanovitveni odbor Olepševalnega društva v Laškem. 22. april 1889 pa je datum nastanka Olepševalnega društva Laško. Od takrat pa do leta 1961, se je delo hortikulture vseskozi prepletalo skupaj s sedanjim Turističnim društvom Laško, ki ima ta datum za začetek svojega delovanja. Z nekaj leti prekinitve sodelovanja v 60 letih, po preimenovanju Turistično olepševalnega društva Laško v Turistično društvo Laško in z ustanovitvijo Hortikulturnega društva Laško, se sodelovanje obeh društev vrača in utrjuje. Ta del zgodovine hortikulturne dejavnosti v Laškem se lahko prebere v letos izdani knjigi »Laško v turističnem zrcalu 1889-1999, sto deset let Turističnega društva Laško«, avtorja gospoda Jureta Krašovca in drugih sodelavcev. Društvo je vsa ta leta, včasih bolj, včasih malo manj, živelo za Laško, za s cvetjem okrašen kraj. Dejavnost društva ni samo skrb za s cvetjem okrašena okna, balkone, dvorišča itd., temveč tudi osveščanje in vzgoja ljudi, iskanje podpore medijev in pridobivanje čimvečjega števila zagovornikov teh idej. Tako je bilo v tem obdobju nešteto strokovnih predavanj, demonstracij, strokovnih ekskurzij z namenom, da osvesti čim več ljudi za lepo, prijazno in zdravo okolje. Ne smemo pozabiti, da je prav razstava cvetja v letu 1963 vzpodbudila Laščane za prireditev PRAZNIK PIVA IN CVETJA. Prvi praznik je torej bil že naslednje leto 1964. Društvo je pri tej prireditvi aktivno že od vsega začetka in sodeluje še danes. 20 let Kulturnega društva Miklavž Kulturno društvo Miklavž deluje od leta 1980. Društvo šteje 46 članov. V okviru društva deluje skupina za obujanje starih običajev, moški pevski zbor, starejše pevke (ki pojejo pesmi, ki jih je v župnijski kroniki zapustil župnik F.D.Ripšl) in kvintet "DORI". Člani društva so se predstavili s številnimi običaji, ki so jih raziskali na domačem terenu in z njimi sodelujejo na vsakoletnih prireditvah odbora za obujanje in ohranjanje šeg in delovnih opravil 15 let Kulturnega društva Koral Kulturno društvo Koral sestavljata mešani pevski zbor in gledališka skupina. Začetki delovanja društva segajo v leto 1985, ko so po mnogih letih v Laškem ponovno uprizorili Pasijonske igre na dvorišču laškega župnišča. Temu so sledile ponovitve in krajše božičnice. V letu 1992 se je v sklopu društva ustanovil mešani pevski zbor, ki je dve leti kasneje navdušil z opereto »Miklavž prihaja« . Raznovrstno delovanje društva ter številna gostovanja so pritegnila tudi medijsko pozornost; med drugim tudi v oddaji Obzorje duha na nacionalni televiziji. Stran 20 • • TURIZEM •• Občina Laško se je skupaj z Zdraviliščem Laško, Turističnim društvom Laško, Pivovarno Laško, Gostinstvom Aškerc in Kmetijsko zadrugo Laško predstavila na letošnjem sejmu Alpe — Adria v Ljubljani. Na razstavnem prostoru so se vsakodnevno odvijale predstavitve udeležencev, degustacija hrane in piva ter pester kulturni program. Turistično društvo Laško je v letu 2001 organiziralo tradicionalne prireditve, kot so Pustovanje v Laškem, Pivo in cvetje ter Martinovanje. Prav tako bo pripravilo silvestrovanje na prostem na Aškerčevem trgu. V okviru tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma, urejanja in varstva okolja pod sloganom »Moja dežela — lepa, urejena in gostoljubna« je bila organizirana spomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja. V okviru te akcije je na občinski ravni potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša vas, hiša, kmetija in šola. Rezultate tekmovanja si oglejte v nadaljevanju zbornika. • Predstavitev regijskega projekta »Po poteh dediščine« • Osnovni namen projekta je razvoj podeželja z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Gre za projekt celostnega razvoja z vključitvijo naravnih, kulturnih, podjetniških, infrastrukturnih, turističnih, kmetijskih in ostalih potencialov, v smeri iskanja možnosti dopolnilnega zaslužka na podeželju. Glavni cilj projekta, katerega sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je oblikovati regijski turistični proizvod, ki temelji na lokalni naravni in kulturni dediščini. Projekt zajema štiri faze, od tega je bila pod okriljem Občine Laško v letošnjem letu izvedena preveritvena faza, namenjena preverjanju ideje, določitvi območja in delni analizi stanja. Poleg tega je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potrjena in predvidena za sofinanciranje tudi prva faza, ki naj bi zajemala analizo stanja, presojo sprejemljivosti okolja, izobraževanje koordinatorjev in ostalih sodelujočih, izbor lokacij naravne in kulturne dediščine, oblikovanje koncepta razvojne strategije in izdelavo kartografskega gradiva z vnesenimi lokacijami. V drugi fazi bo potekalo uvajanje, razvoj produktov in izdelava promocijskega materiala Tretja faza bo namenjena ureditvi turistične infrastrukture na lokacijah (table, kažipoti, parkirišča, ograje, stranišča, klopi, dostopi do objektov), obnavljanje objektov kulturne dediščine, trženje projekta (udeležba na turističnih sejmih, izdelava podbrošur po posameznih tematskih sklopih, izdelava zloženk za pešpoti, izdelava turističnih programov za posamezne ciljne tržne segmente), oblikovanje celostne grafične podobe. • • PODJETNIŠTVO •• V okviru Občine Laško so se na 34. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavili nekateri obrtniki, podjetniki in nosilci turizma, in sicer Lemit International d.o.o., Mikrona d.o.o., Turistično društvo Laško, Zdravilišče Laško, Pivovarna Laško,Vrbovšek Zdenko s.p., Obrtna zbornica Laško, Agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško. Stran 21 **************************** Slika: ^^i^OS Celje _^^ios jpg **************************** ********* tekst: Občina se predstavi ... Predstavitev regionalnega razvojnega programa savinjske regije Regionalni razvojni program (v nadaljevanju RRP) je temeljni programski in izvedbeni dokument na regionalni ravni, ki vsebuje razvojne prednosti regije ter finančno ovrednotene projekte in programe. Je osnova za pridobivanje državnih in evropskih sredstev. RRP vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del obravnava analizo dejanskega stanja in problemov, uskladi razvojne programe ter določi skupne regionalne razvojne interese, cilje in usmeritve občin. V izvedbeni del regionalnega razvojnega programa pa so vključeni razvojni projekti regionalnega in občinskega pomena. Glavni nosilec priprav in vodenja RRP je Regionalna razvojna agencija. Za spremljanje in nadzor RRP je odgovoren programski odbor, ki šteje 75 članov. S strani države koordinira in spremlja RRP Agencija RS za regionalni razvoj. Na ravni države regionalni razvojni program medresorsko usklajuje Svet za strukturno politiko. Kriteriji za upravičenost sofinanciranja izdatkov za razvojne programe, podprograme in projekte s strani EU so: - osnovno pravilo je, da mora biti aktivnost locirana na področju, za katerega je pripravljen RRP, - razvojna aktivnost mora prispevati k doseganju enega ali več ciljev, ki so opredeljeni v RRP, - aktivnost mora imeti dosegljive cilje, ki so vrednostno opredeljeni, - aktivnost mora prispevati k trajnostnem socialno-ekonomskem razvoju področja, - razvojna aktivnost mora biti primerna za pomoč iz strukturnih skladov, - aktivnosti se ne smejo ponavljati. Stran 22 Pri sofinanciranju razvojnih projektov v okviru RRP sodelujejo trije finančni partnerji: regija (lokalne skupnosti, podjetja, institucije, združenja), država in Evropska unija. Vsak finančni partner bo v obdobju 2001-2006 prispeval za izvedbo razvojnih programov približno tretjino finančnih sredstev. Finančna sredstva EU bodo v obdobju 2001-2003 pritekala iz naslova predpristopnih instrumentov (Phare, Sapard, Ispa), ko pa bo Slovenija postala polnopravna članica EU, bo deležna razvojne pomoči, ki veljajo za vse države članice. Razvojni ukrep lahko dobi pomoč le iz enega od treh predpristopnih instrumentov. V primeru izvedbe najrealnejše variante bi bilo za regionalni razvoj Savinjske regije namenjenih v obdobju 2001-2006 skupaj 63,8 milijard SIT, od tega bi prispevala Savinjska regija 32,9% (21,0 MRD SIT), država 34,0% (21,7 MRD SIT), sredstva iz Evropske unije pa bi predstavljala 33,1% (21,1 MRD SIT) vseh sredstev. • Izvedene aktivnosti na podlagi Zakona o postopnem zapiranju RTH • in razvojnem prestrukturiranju Zasavja Občina Laško je, poleg občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Radeče, vključena v aktivnosti na podlagi Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje — Hrastnik. Namen zakona je razreševanje specifičnih problemov regije zaradi pospešenega opuščanja energetske dejavnosti. Razvojne spodbude regiji so po zakonu namenjene ustvarjanju prostorskih in drugih pogojev za pospeševanje podjetniških vlaganj. Na podlagi Izvedbe programa ukrepov za razreševanje specifičnih problemov regije zaradi postopnega zapiranja RTH in razvojnega prestrukturiranja Zasavja, sta bila v letu 2001 izvedena naslednja projekta: 1. Pridobitev prostorske dokumentacije in delna rekonstrukcija ceste v Breznem do podjetja EHO d.o.o. Rekonstrukcija občinske ceste do objekta bo omogočila dostavo materiala s tovornjaki-priklopniki in s tem nemoteno proizvodnjo. 2. Izdelava lokacijskega načrta za regulacijo reke Savinje nizvodno Laškega. Občina Laško je prevzela izdelavo lokacijskega načrta z namenom, da bi pospešila realizacijo zelo pomembnega projekta prestavitve struge v Marija Gradcu in regulacijo struge Savinje do ovinka na Udmatu. Na podlagi zakona so bili v letošnjem letu izvedeni naslednji razpisi: 1. Javni razpis za spodbujanje investicij Podjetja, ki bodo v obdobju treh let odprla najmanj 5 novih delovnih mest, so lahko kandidirala za nepovratna sredstva v višini 40% oz. 55% upravičenih stroškov, za postavitev novega proizvodnega obrata, širitev obstoječe ali začetek nove dejavnosti. 2. Javni razpis za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v podjetjih Podjetja so lahko kandidirala za: - izdelavo strategij razvoja človeški virov, v višini 50% (velika podjetja) oz. 60% (mala in srednja podjetja) upravičenih stroškov, - subvencije dela plač novih magistrov in doktorjev znanosti, v višini 75% upravičenih stroškov, - izobraževanje in usposabljanje vodilnih kadrov, v višini 60% (velika podjetja) oz. 80% (mala in srednja podjetja) upravičenih stroškov. 3. Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest Sredstva so se dodeljevala v obliki subvencij — premij za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, ki se nanašajo na zaposlovanje delavcev RTH, v višini 4,5 MIO SIT. Na podlagi zakona je bilo izvedeno tudi sofinanciranje vzpostavitve skupne regionalne infrastrukture, in sicer vzpostavitev tehnološkega centra v Hrastniku. Stran 23 • • KMETIJSTVO •• Na podlagi sprejetega Pravilnika o finančnih intervencijah za razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško se izvaja pospeševanje razvoja kmetijstva in podeželja po naslednjih področjih: IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE ZA POTREBE KMETIJSTVA V okviru te postavke se sofinancirajo: izobraževanje za potrebe kmetijstva; analize zemlje, krme in sečnine v mleku; tečaj higienskega minimuma. EKOLOŠKO KMETOVANJE Spodbujanje ekološkega kmetovanja se izvaja v obliki zagotovitve sredstev za izobraževanje kmetov o ekološkem kmetovanju in financiranje kontrole. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Namen tega ukrepa je pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti, ki so po mnenju Kmetijske svetovalne službe Laško perspektivne. To so turistične kmetije, plestenjaki, steklenjaki, ekstenzivno sadjarstvo, nakup semen alternativnih rastlin, sofinanciranje prevozov mleka in sofinanciranje postopka za registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. UREJANJE ZEMLJIŠČ V okviru urejanja zemljišč se izvaja subvencioniranje melioracij, urejanja pašnikov, nakup kmetijskih in urejanje zaraščenih zemljišč. PROJEKTI REGIONALNEGA IN CELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA V okviru navedene postavke se zagotavljajo sredstva za pripravo, izdelavo in izvedbo projektov CRPOV, regionalnih projektov in drugih raziskovalnih nalog s področja kmetijstva. • Projekt CRPOV porečje Gračnice • Projekt CRPOV Porečje Gračnice zajema dele naslednjih naselij občine Laško: Brodnice, Blatni vrh, Dol pri Laškem, Jurklošter, Lahov Graben, Laška vas, Lipni dol, Lokavec, Marijina vas, Mrzlo polje in Trobni dol. Namen projekta je ohranitev podeželja in njegov razvoj na osnovi turizma, ekološkega kmetovanja in dopolnilnih dejavnosti, ki temelji na podlagi obstoječih danostih. Prva faza je uvajanje projekta. To je enoletni program dela z vaščani območij, končni rezultat pa je razvojni projekt CRPOV, ki je podlaga za uresničevanje posameznih razvojnih dejavnosti in pridobivanje državnih sredstev (izboljšanje cestne, komunalne in turistične infrastrukture, razvoj turizma, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira izvedbeni projekt do višine 50%. Preostali del sredstev mora v proračunu zagotoviti občina.Tudi izvedbo določenih aktivnosti sofinancira ministrstvo do višine 50%. Pri tem daje prednost projektom, ki so skupnega značaja. Za projekte skupnega značaja mora preostali del sredstev v proračunu zagotoviti občina. Le-ta se za skupne namene prijavlja tudi na razpis. Za individualne projekte morajo zagotoviti sredstva in se prijaviti na razpis posamezni investitorji sami. Zato pridejo v poštev za vključevanje v projekt tisti krajani, ki že sami planirajo določene aktivnosti, morebitna državna sredstva pa bi jim olajšala dokončanje del. Občina Laško se je v juliju 2000 prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za sofinanciranje uvajalnega dela projekta, v oktobru 2001 je bil le-ta odobren. Na podlagi zbiranja ponudb je bila za izvajalca projekta izbrana Agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško. Stran 24 • • LOKALNA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA •• Leto 2001 je bilo obdobje nadaljnjega uspešnega investiranja v komunalno in cestno infrastrukturo skupne rabe, kljub temu, da naravne danosti, kot so velikost občine, konfiguracija terena in gostota poseljenosti niso najbolj ugodne za optimalen razvoj infrastrukture. Poudariti je potrebno, da sodi občina Laško po kriteriju dolžine občinskih cest na prebivalca v sam slovenski vrh, saj pripada prebivalcu v občini Laško 30 m občinskih cest, povprečje v Sloveniji pa je le 7 m, kar pa se ne odraža v kriterijih za dodelitev državnih sredstev namenjenih za vzdrževanje in obnovo občinskih cest. Poudarek letošnjih investicij je bil na področju cestne infrastrukture. Saniranih oziroma moderniziranih je bilo 15,6 km občinskih cest v skupni vrednosti cca. 150 MIO SIT. Pri določitvi prioritet smo upoštevali že v letu 2000 določene kriterije, predvsem: gostota prometa, gospodarski, povezovalni in navezovalni pomen, stopnja poškodovanosti cestišča, zastopanost lokalnih krajevnih investicij na ostalih področjih v okviru proračuna v zadnjih treh letih in kot najpomembnejši kriterij - delež sofinanciranja s strani krajanov. Najpomembnejše investicije na področju sanacijskih del so bile: sanacija zelo poškodovanega odseka lokalne ceste Mala Breza — Trobni dol z asfaltno preplastitvijo, sanacija poškodovanega cestnega odseka Rečica — Koder z asfaltno preplastitvijo, sanacija po poplavi uničenega odseka Briše — Obrežje z asfaltno preplastitvijo, in sanacija odseka Lahomno — Stopce s celovito ureditvijo odvodnjavanja. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v novembru, bodo sanacije na cesti Lože — Konc, Kuretno — Košir ter Belovo - Sedraž in dokončanje sanacije na cesti Lahomno -Stopce izvedene v letu 2002. **************************** Slika: Preplastitev ceste _(Cesta jpg **************************** ********* tekst: Ne bomo več požirali prahu ! Na področju krajevnih cest — javnih poti pa je bilo moderniziranih 7,2 km cest, kjer so z lastnim delom in sredstvi v precejšnji meri sodelovali tudi krajani. V okviru javnih površin je bila izvedena rekonstrukcija dela ulice na Podšmihelu, saniran spodnji del stopnic na grad Tabor v Laškem z obnovitvijo komunalne infrastrukture ter asfaltirana parkirišča pri pokopališčih v Sedražu in Šentrupertu. Stran 25 Preureditev javne razsvetljave v Spodnji Rečici bo zaradi dolgotrajnosti postopkov pri pridobivanju upravnih dovoljenj izvedena v letu 2002. Izvedene so bile tudi sanacije javnih razsvetljav na Pristavi in Badovinčevi ulici v Laškem in Lurdu v Rimskih Toplicah. Skupna vrednost vseh investicij v lokalno komunalno in cestno infrastrukturo je 162,4 MIO SIT. Sredstva za vse omenjene investicije so zagotovljena iz: proračuna občine Laško in proračunov krajevnih skupnosti, kredita CM Celje, sredstev rednega vzdrževanja cest in JP Komunale Laško, lastnih sredstev in dela krajanov, sredstev samoprispevka v KS Zidani Most in KS Jurklošter in donacij podjetij, kjer najbolj izstopa Pivovarna Laško, ki je v letošnjem letu zagotovila kar 30 MIO SIT namenjenih obnovitvi in modernizaciji lokalne cestne infrastrukture. • Gozdne ceste • Za stare Rimljane je bila volčja ura čas med nočjo in dnevom. Verjeli so, da je to čas, ko demoni postanejo močnejši in dejavnejši. Svojo volčjo uro še vedno preživlja slovensko gozdarstvo. Mnogo starega je potlačeno in upajmo, da se rojeva tudi novo. Iracionalna srditost s katero se ruši vse kar je gozdarsko dobiva že razsežnosti demonije. Usoda gozda je tako v rokah javnosti. Ali bo postal samo lesna njiva ali pa ostal dragocena sestavina okolja? Gozdne ceste so žile po katerih pulzirajo informacije, delovna sila in gozdni proizvodi. Istočasno pa so ponori, v katerih se razblinjajo finančni prihranki lastnikov gozdov za novogradnje. Po katastru imamo v občini Laško 140,3 km gozdnih cest (v zasebnih gozdovih 91,1 km in v državnih 49,20 km). Vse te gozdne ceste so javnega značaja in so sestavni del gozdov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest se zagotavljajo iz pristojbin (plačujejo jih lastniki gozdov v višini 6,9% katastrskega dohodka od gozdov in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za državne gozdove v višini 9,5% katastrskega dohodka od gozdov), iz državnih proračunskih virov in iz sredstev lokalnih skupnosti. Višino pristojbine je predpisala vlada RS v Uredbi o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Sredstva se zbirajo na Ministrstvu za finance in se v odvisnosti od dolžine gozdnih cest razporedijo po občinah. Občine so dolžne v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije izbrati izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest. Le ta po planu za vzdrževanje (izdela ga ZGS) ceste vzdržuje. Za uradni pregled opravljenih del sta pristojni ZGS in občina. Vzdrževanje gozdnih cest v zahtevnih reliefnih, klimatskih, geoloških in posestnih razmerah ni lahka naloga. V vseh preteklih letih je bila opravljena odlično, za kar so dokaz gozdne ceste same. Volčja ura in s tem demoni izgubljajo z dnem svojo moč. Ura, tudi taka, navsezadnje v življenju gozda ne pomeni mnogo, gozdne ceste pa ostajajo naš ponos. • • OSKRBA S PITNO VODO IN KANALIZACIJA •• Občinski svet je sprejel program razvoja oskrbe s pitno vodo v občini Laško, ki določa usmeritve in cilje na tem področju. Podrobneje je prikazan terminski plan izgradnje vodovodnih sistemov. Že dalj časa ugotavljamo, da je potrebno pitni vodi nameniti večjo pozornost v smislu racionalne porabe in zaščite vodnih virov. V preteklem letu in letos so bili zgrajeni večji sistemi, ki pomenijo boljšo preskrbo prebivalstva v večjem delu občine. V pomladanskih mesecih je bil dokončan vodovod Trije studenci III. etapa, ki se konča na Vrhu nad Laškim. Tudi v sušnih mesecih je bila oskrba z vodo nemotena. Vrednost zadnje etape znaša 63 MIO SIT. Za zagotovitev potrebne vodooskrbe smo začeli z izgradnjo sekundarnih priključkov v vasi Vel. Grahovše, Loke in Log. Del sredstev v višini 150.000,00 SIT na gospodinjstvo so prispevali občani sami. Celotna investicija pa je znašala 19 MIO SIT. Stran 26 V predelu Rudenika nad Jurkloštrom smo napravili dodatno vrtino, kjer smo na globini 140 m naleteli na kvalitetno vodo, kar omogoča dodatne priključke občanov na vodovod Trije studenci. V naslednjih letih je tako potrebno pripraviti projektno dokumentacijo, ki bo obravnavala dovod globinske vode v sistem vodovoda. Za raziskave smo namenili 6 MIO SIT. Na okoliških vodovodih je služba za zdravstveno varstvo ugotovila, da posamezni objekti ne ustrezajo sanitarnim kriterijem. Tako je občina Laško pristopila k izboljšanju razmer in pričela z aktivnostmi pri obnovi črpališča na Tratah in rezervoarju Trobni dol. Dela so v zaključni fazi investicijski vložek pa je bil 9 MIO SIT. Že vrsto let se predel naselja Ojstro ubada s pomanjkanjem vode. V ta namen je bila leta 1998 pripravljena projektna dokumentacija. Na začetku leta 2001 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, izbran najugodnejši izvajalec, vrednost del pa je bila 33 MIO SIT. V letu 2002 nameravamo nadaljevati z razvodom sekundarnega omrežja. **************************** Slika: Vodohram OOjstro _Vodohra^n jpg **************************** ********* tekst: Poskrbeli smo za zdravo pitno vodo. Na področju kanalizacije so bila opravljena najnujnejša dela. V mesecu oktobru 2001 smo na podlagi projektov in dovoljenja za gradnjo pričeli izvajati sanacijska dela na kanalizacijskem sistemu Žikovca IV. in VI. etapa. Sredstva smo zagotovili iz naslova takse za obremenjevanje voda. Ob končni izgradnji bo vzpostavljen ločen kanalski sistem. Stran 27 • Aktivnosti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja • z napravami za čiščenje v letošnjem letu V lanski izdaji laškega zbornika smo vam prvič podrobneje predstavili aktivnosti občinske uprave za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ter tudi zapisali, da je bil na podlagi odločbe z dne 16.10. 2000 za koncesionarja za izgradnjo kanalizacijskega sistema z napravami za čiščenje in za izvajanje gospodarske javne službe (v nadaljevanju GJS) odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini Laško, izbran koncesionar SHW Holter Wassertechnik GmbH iz Essna. V času od lanskega oktobra pa vse do 19.10.2001, ko je bila sklenjena koncesijska pogodba, so z izbranim koncesionarjem potekala na eni strani usklajevanja teksta koncesijske pogodbe, na drugi strani pa usklajevanja glede določitve lokacije čistilne naprave. Pogodba je sklenjena za dobo 25 let in zajema izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave ter obratovanje oz. izvajanje GJS. Po preučitvi treh možnih lokacij za gradnjo skupne čistilne naprave kapacitete 38000 populacijskih enot, ki vključuje tudi čiščenje odpadnih vod Pivovarne Laško (Marija Gradec, Udmat, Modrič), je bila skupaj s koncesionarjem sprejeta določitev lokacije komunalne čistilne naprave v neposredni bližini deponije komunalnih odpadkov Modrič - Strensko, kjer bo najmanj moteče vplivala na neposredno okolico in prebivalce. Čistilna naprava bo čistila odpadne vode iz Laškega in Rimskih Toplic, na napravo pa se bodo dovažale tudi fekalije, ki izvirajo iz območij občine, kjer se ne bo možno priključiti na kanalizacijski sistem. Na lokaciji komunalne čistilne naprave bo zgrajena tudi predčistilna naprava za potrebe industrijskih odpadnih vod Pivovarne Laško. V skladu s sprejetim terminskim planom izgradnje, ki je sestavni del koncesijske pogodbe, bi naj čistilna naprava pričela obratovati s polno zmogljivostjo v prvi polovici leta 2005, ko bodo nanjo priključena vsa območja občine zajeta v kanalizacijski sistem. Cena storitve izvajanja GJS bo odvisna predvsem od višine pridobljenih nepovratnih sredstev iz državnih institucij in evropskih skladov, sicer pa znaša pogodbena investicijska vrednost kanalizacijskega sistema in komunalne čistilne naprave 21 MIO DEM. Za potrebe izgradnje sistema in čistilne naprave je občinski svet na zadnji redni seji dne 14. 11. 2001 sprejel programa priprave odloka o spremembah in dopolnitvah odloka dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Laško za kanalizacijsko omrežje z napravami za čiščenje in odloka o lokacijskem načrtu za kanalizacijsko omrežje z napravami za čiščenje. Oba navedena akta sta osnova za pridobitev ustreznih dovoljenj za pričetek gradnje čistilne naprave in sistema. Po sprejetem terminskem planu, se bo gradnja sistema in čistilne naprave pričela v drugi polovici prihodnjega leta. • • PROSTORSKO UREJANJE •• Med najpomembnejšimi nalogami lokalne skupnosti je zagotavljanje primernih pogojev za bivanje, delo in prosti čas občanov. Zaradi tega je vsak prostor primerno organiziran. Prostorsko področje pravno urejajo planski dokumenti lokalne skupnosti, podrobneje pa sprejeti prostorsko izvedbeni akti. Lokalna skupnost mora s spremembami in dopolnitvami prostorskih aktov slediti željam investitorjev, da jih s tem zadrži na svojem območju. Takšno ravnanje občine pomeni neposredno zagotavljanje novih delovnih mest, urejenost okolice in večjo kvaliteto bivanja v lokalni skupnosti. Občina Laško je v tem letu sprejela novo plansko dokumentacijo, ki nadomešča prejšnjo dokumentacijo iz leta 1987, 1988 in 1993. V sklopu elaborata izjemnih posegov na najboljša kmetijska zemljišča je sklep vlade potrdil 63 pobud, 49 primerov pa je negativnih. Poleg tega so organi občine sprejeli: ureditveni načrt za pokopališče Laško, ureditveni načrt za parkirišče tovornih vozil, osnutek lokacijskega načrta za prestavitev ovinka v Marija Gradcu, program priprave ureditvenega načrta za industrijski obrat predelave in trženje mesa s transportom KZ Laško - Sevce in priprave lokacijskega načrta za kanalizacijsko omrežje z napravami za čiščenje (kanalizacija in čistilna Stran 28 naprava za Laško in Rimske Toplice). V pripravi je osnutek sprememb in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za celotno območje občine in osnutek ureditvenega načrta za Zdravilišče Rimske Toplice. Pri nadaljnjem urejanju prostora bodo za posamezna področja urejanja upoštevane usmeritve iz republiškega plana. Zagotovljen bo temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja _ enakovredni in čimboljši življenjski pogoji za sedanje in bodoče rodove prebivalstva. • Raba prostora • Kmetijska zemljišča Od skupno 19.712 ha površin občine Laško zavzemajo kmetijska zemljišča 41 % površine občine. Po podatkih sprememb kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč v letu 1999 je od skupno 8.125 ha kmetijskih zemljišč v najboljša kmetijska zemljišča razvrščenih 3.716 ha in v drugo območje 4.409 ha. V zasnovi namenske rabe prostora občine so kmetijska zemljišča vključena v obsegu 48 ha. Najboljša kmetijska zemljišča so za trajno izključno rabo določena v obsegu 3.701 ha, to so zavarovana območja državnega pomena. Druga kmetijska zemljišča so za izključno rabo določena v obsegu 4.376 ha. Za poselitev so opredeljene širitve ureditvenih območij naselij pretežno na slabših kmetijskih zemljiščih, izjema so le predlagane širitve v Rimskih Toplicah (dom upokojencev, bencinski servis, čistilna naprava) in v Laškem (širitev zdravilišča, trgovski center) ter širitve manjšega obsega pri nekaterih lokalnih oskrbnih središčih in drugih naseljih. Gozdovi V občini Laško več kot polovico prostora (55 %) pokrivajo gozdovi v skupnem obsegu 10.817 ha, večji strnjeni gozdovi so na območju severnega dela občine in Šmohorja ter v južnem delu na območju Lisce, Gračnice in Kopitnika. Gozdovi so razčlenjeni na lesno proizvodne, varovalne in gozdove s posebnim namenom. Na območju občine je s predpisi zavarovati predlagane varovalne gozdove v skupnem obsegu okvirno 717 ha, ki so državnega pomena in obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije in so vključeni v zasnovo namenske rabe prostora občine. Del teh gozdov je varovan tudi iz vidika varstva ohranjanja narave na območju predlaganih krajinskih parkov Kopitnik in Veliko Kozje _ Lisca in naravnih spomenikov. Gozdov s posebnim namenom je na območju občine okvirno 37 ha. Ohranjanje narave in življenja v njej V občini Laško so po zakonu o ohranjanju narave opredeljena naslednja varovana območja, ki so istočasno tudi obvezno izhodišče republiškega prostorskega plana: - regijski park Kozjansko (RP) - krajinski park Kopitnik in krajinski park Veliko Kozje _ Lisca (KP) in - območje naravne vrednote _ naravnega spomenika (NS) vodotoka Gračnica (s pritoki Vodiški graben, Mišnica, Lahovnica, Slatina in Paneški graben). Kulturna dediščina Od pomembnejše naravne in kulturne dediščine so bili na območju občine do sedaj zavarovani in razglašeni za spomenike: domačija Antona Aškerca na Senožetah pri Rimskih Toplicah, zdraviliški park v Rimskih Toplicah, območje kartuzije Jurklošter, mestno jedro Laško, zidani železniški most južne železnice, cestni most z območjem v Zidanem Mostu, cerkev sv. Martina z župniščem, v bližnji okolici pa podružnična cerkev sv. Kolomana v Lokavcu in kamnito slopno znamenje v Panečah. Vode Stran 29 Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod. Ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti urbanih površin bomo načrtovali usklajeno s krajinskimi zasnovami, gradnjo novih objektov pa usmerjali na geološko stabilna in poplavno varna območja. Poplavna območja ob vodotokih bomo ohranili za razlitje oziroma zadrževanje visokih voda. Za izboljšanje poplavne varnosti — gosto poseljenih površin na območju Debra, Laškega, Marija Gradca in Šmarjete so v okviru vodnogospodarskih ureditev predvideni ukrepi za zaščito pred visokimi vodami in erozijskim delovanjem voda na Savinji in pritokih: od trafo postaje Debro do Zdravilišča Laško, od Pivovarne Laško skozi Marija Gradec do Udmata ter na krajšem odseku v Velikem Širju zaradi rekonstrukcije ceste Rimske Toplice — Zidani Most. Na pritokih Savinje so predvideni ukrepi za poplavno varnost na območju izlivnih odsekov: na potoku Rečici, Lahomnici in Ični. Na območju Laškega je izjemnega pomena ohranitev poplavnih površin na levem bregu Savinje, nadvišanje terena je dopustno le v minimalnem obsegu z maksimalnimi odmiki od brežine Savinje in od inundacijskih odprtin pod cesto v Jagoče. Obvezna je ohranitev retencijske površine in v skladu z vodnogospodarskimi pogoji nujna sprememba ureditvenega načrta za območje zdravilišča na levem bregu Savinje. Potok Gračnica je predlagan za razglasitev za naravni spomenik, zato bomo vse ureditve oziroma vzdrževalna dela izvajali skladno z izdelano strokovno podlago za zaščito Gračnice. Predvidena je obnova poškodovanih jezov ter izgradnja zaplavnih stabilizacijskih objektov na pritokih. Območje sanacij naravnih virov in okolja Na območju občine je prekomerno onesnaženo ozračje v naseljih Rimske Toplice in Laško, ki sta uvrščeni v 3. območje onesnaženosti. Kljub delno že zvedeni sanaciji, plinifikaciji mesta Laško, so koncentracije onesnaženja zraka občasno še vedno presežene. Onesnaženost zraka v Rimskih Toplicah in Laškem s širšo okolico je posledica 360 m visokega dimnika TE Trbovlje. Prednostna naloga je sanacija Savinje in Save. Zaradi visoke stopnje onesnaženosti Savinje in Save je predvidena izgradnja komunalne čistilne naprave v Modriču za območje Laškega in Rimskih Toplic, dolgoročno pa še manjše komunalne čistilne naprave v lokalnih oskrbnih središčih ter dograditev kanalizacijskega sistema. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru Na območju občine so dodatne površine za poselitev opredeljene v navezavi na obstoječa stavbna zemljišča in ureditvena območja na pretežno slabših kmetijskih zemljiščih, ki obsegajo okoli 48 ha. Na boljših kmetijskih zemljiščih so predvideni le posamičnimi posegi, pretežno v zvezi s širitvami ureditvenih mej lokalnih oskrbnih središč, kjer ni na voljo slabših zemljišč. Večji posegi so predvideni v občinskem središču znotraj ureditvene meje (3,65 ha) in v Rimskih Toplicah (3,00 ha). Spremembe in dopolnitve znotraj meje urbanistične zasnove Laškega se nanašajo predvsem na spremembo namembnosti nekaterih območij, ažuriranje obstoječega stanja stavbnih zemljišč, opredelitev dodatne površine za centralne dejavnosti južno od novega bencinskega servisa Petrol in širitev zdravilišča severno od obstoječega kompleksa med glavno cesto in reko Savinjo. Predlagana širitev meje urbanistične zasnove se nanaša le na vključitev obstoječih stavbnih zemljišč zaradi nujnega skupnega infrastrukturnega urejanja in povezanosti z naseljem. Za urbani razvoj so v občinskem središču zagotovljene dodatne površine v skupnem obsegu okoli 31 ha. V Rimskih Toplicah je za nadaljnji razvoj opredeljeno okvirno 6,4 ha, v ostalih lokalnih oskrbnih središčih pa okvirno 5 ha dodatnih površin. Pri vseh ostalih vaških naseljih so predvidene le minimalne spremembe mej obstoječih ureditvenih območij zaradi manjših potreb in zaradi varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter naravne in kulturne dediščine. Stran 30 Druga ureditvena območja so opredeljena za odlagališča komunalnih odpadkov v Strenskem, za farmo in proizvodno dejavnost v Globokem pri Rimskih Toplicah, za čistilne naprave pri lokalnih središčih, za območja predvidenih sanacij kamnolomov, za območje sanacije kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju nekdanjega rudnika Laško in za turistično rekreacijsko območje v Trobnem dolu. Stanovanja Dodatne površine za stanovanjsko gradnjo so zagotovljene v občinskem središču na območju Debra, Spodnje Rečice, Jagoč, severno nad Rožnikom, v delu območja Na Pristavi in Podhumu, dopolnitve pa na območju Marija Gradca in v mestnem jedru v okviru prenove tega območja. V Rimskih Toplicah je dopolnilna stanovanjska gradnja predvidena v centralnem delu naselja in na območju Ogeč. Po posameznih ureditvenih območjih v lokalnih oskrbnih središčih so za dodatno stanovanjsko gradnjo opredeljena območja v naseljih Šentrupert (pri gasilskem domu), Jurklošter (na skrajnem zahodnem delu naselja), Vrh nad Laškim (dopolnitve na robu in znotraj naselja), Zg. Rečica (ob lokalni cesti na vstopnem in izstopnem delu naselja), Sedraž (dopolnitve znotraj ureditvenega območja), Belovo — Brezno (v severnem delu ureditvenega območja) in v Zidanem Mostu (v okviru ureditvenega območja zaselka »Vila«). Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti Večje površine za razvoj teh dejavnosti so zagotovljene v občinskem središču v Laškem na območju Debra in Sp. Rečice, na območju prenove mestnega središča, v Rimskih Toplicah in lokalnih oskrbnih središčih. Proizvodne in servisne dejavnosti Prostorski razvoj teh dejavnosti je zagotovljen v Laškem in v okviru še prostih površin v Sp. Rečici. Za obrtno stanovanjsko dejavnost so površine zagotovljene v Laškem in v lokalnih centrih Sedraž — Brezno, Jurklošter, Šentrupert, Zg. Rečica in v ostalih lokalnih centrih v občini. Zdraviliško turistična dejavnost Tudi v bodoče se bo ta dejavnost razvijala na območjih zdravilišč v Rimskih Toplicah in v Laškem. Dodatne površine za razvoj zdravilišča Laško so zagotovljene severno od obstoječega kompleksa med glavno cesto in Savinjo in dolgoročno na levem bregu Savinje. Turizem, rekreacija, šport Zagotovljene so površine za ureditev športno rekreacijskih površin pri šoli Debro in dodatne površine za širitev v navezavi na kompleks odprtega kopališča v Rimskih Toplicah. V vseh ostalih oskrbnih središčih so te površine urejene v okviru šolskih kompleksov. V Trobnem dolu je predvidena ureditev večjega turistično rekreacijskega centra — preureditev obstoječih objektov nekdanje kmetije za gostinsko prenočitvene zmogljivosti in starih grajskih ribnikov s spremljajočimi ureditvami za ribištvo in rekreacijo v naravi. V okviru tega kompleksa je obstoječa obora za jelenjad s pripadajočimi gozdnimi površinami in pašniki. Območje se bo urejalo na podlagi ureditvenega načrta. Omrežje kolesarskih povezav Predvidena je ureditev državnih in občinskih kolesarskih povezav. Vzporedno z glavno cesto I. reda Celje — Zidani most je predvidena ureditev samostojne kolesarske steze vzdolž levega brega Savinje ter kolesarska povezava ob regionalni cesti Šmarjeta — Hrastnik. Na občinski ravni je predvidena krožna kolesarska povezava s potekom od Marija Gradca ob regionalnih in lokalnih cestah preko naselij Lahomno, Tevče, Trobni dol, Blatni vrh, Mrzlo polje, Jurklošter in po dolini Gračnice do državne kolesarske steze ob Savinji. Stran 31 • Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev • za občino Laško Kot nadaljevanje priprave planske dokumentacije je občinski svet sprejel program priprave za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev — PUP. Na podlagi le teh bo možno za vse pozitivne primere iz planske dokumentacije pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo. Naša težnja je, da v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo in usmeritvami zagotovimo dovolj prostora za gradnjo v neposredni bližini obstoječih stavbišč ali pa kot zapolnitev vrzeli v naseljih. S PUP bomo zagotovili več možnosti za zagotovitev potreb občanov v smislu širitve obstoječih objektov. Za navedene primere je gradnja tako za investitorja kot za celotno družbo cenejša, ker so vsi potrebni infrastrukturni priključki že na objektih. • Prva mednarodna urbanistična delavnica v Laškem • Za mesto in občino Laško je razvoj turizma ena izmed glavnih usmeritev. Ob tem prostorski in arhitekturni razvoj pomembno prispevata k ustvarjanju in ohranjanju podobe enkratnosti Laškega in občine kot celote. Da bi pridobili nekaj inovativnih scenarijev s katerimi bi lahko vplivali na bodoči prostorski in arhitekturni razvoj občine, smo se v začetku leta odločili za organizacijo PRVE MEDNARODNE URBANISTIČNE DELAVNICE LAŠKO 2001. Za pripravo delavnice in izvedbo projekta je bila izbrana APRILIJA -Agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor. K sodelovanju smo povabili štiri projektne skupine iz Celja, Gradca, Ljubljane in Zagreba ter kritike. Na ta način smo skušali zagotoviti različne poglede na prostorski razvoj občine tudi od ljudi, ki niso obremenjeni z razvojnimi problemi Laškega in okolice. Sodelovali so arhitekti, urbanisti, krajinski arhitekti ter študenti arhitekture. Delavnica je potekala v dveh delih. V prvem delu v začetku julija, so bile skupine na petdnevnem obisku v Laškem. Organizirana so bila številna krajša predavanja, teme predavanj so segale od zgodovinskega razvoja mesta, varovanja spomenikov, urejanja voda, razvoja turizma v mestu do predavanj o marketingu mesta in urbani kulturi v Laškem. Zadnji dan prvega dela delavnice je bila organizirana vmesna predstavitev v Zdravilišču Laško, kjer so skupine že predstavile prve zamisli in poglede. Na podlagi kritik in hkratnih pogovorov s predstavniki občine, so projektne skupine dobile prve ocene in napotke za nadaljnje delo. Skupine so delo preko poletja nadaljevale v svojem domačem okolju in sredi septembra predstavile zamisli v končni obliki. V tej obliki so bili projekti skupin tudi predstavljeni v drugem delu delavnice ob predstavitvi in razstavi v Kulturnem centru Laško. Projekti bodo nadalje razstavljeni še v knjižnici, zdravilišču, železniški postaji in v prostorih občine. Poleg razstave smo izdali tudi manjšo knjižico o delavnici z ocenami gostujočih kritikov. Stran 32 ************************ Slika- Predstavitev delavnice _U IrbDelavnica jpg ************************* ********* tekst: Utrip z razstave v Kulturnem centru. Predlogi in zamisli predstavljajo možna izhodišča za izdelavo bodočih prostorskih planov in dokumentov, hkrati pa verjamemo, da se bo katera od zamisli izpeljala tudi v praksi. • Kažipoti v Laškem • Mesto Laško je opremljeno z novimi kažipoti. S to pridobitvijo je zaokrožena podoba samega mesta. Obiskovalci in občani tako lažje in hitreje spoznavajo znamenitosti in druge pomembne objekte Laškega. *************************** Slika' kazipoti v Laškpm _IK.azipot jpg **************************** ********* tekst' Da se ne bi izgubili ... Stran 33 • • GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI •• • Promet s stavbnimi zemljišči • Lastninska in druga pravica na stavbnih zemljiščih je urejena, v skladu z namensko uporabo, s prostorskim planom občine oziroma zakonskimi predpisi, ki urejujejo to področje. Občina je na območju Rimskih Toplic odkupila zemljišče kmetije Veršec, kjer je predvidena gradnja doma za starejše občane. Del zemljišč na območju med Savinjo in glavno cesto v Rimskih Toplicah bodo na razpolago za menjavo zemljišč. V Laškem je občina odkupila zemljišča v Debru, ki bodo služila za izgradnjo šole in kot nadomestna zemljišča ali zemljišča za menjavo. Zakonodaja občini omogoča predkupno pravico za nezazidana stavbna zemljišča, ki jo je ta uveljavila na območju zazidalnega načrta Taborje II v Laškem. V Zgornji Rečici so bila odkupljena zemljišča zaradi razrešitve lastniških zadev med Občino Laško in Rudnikom Trbovlje - Hrastnik. • Priprava in opremljanje stavbnih zemljišč • Aktivnosti so bile usmerjene v pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo podvoza Debro. Gradnja se je pričela v oktobru letos. Sredstva bodo zagotovile Slovenske železnice, proračun občine v letih 2002 in 2003 ter gospodarske družbe iz Rečice. Prav tako je občina pridobila enotno dovoljenje za gradnjo osnovne šole z vrtcem. Opremljanje stavbnega zemljišča bo potekalo sočasno z gradnjo objekta. Potrebno bo zgraditi celoten sistem odvajanja meteornih in fekalnih vod, rekonstrukcijo vodovoda, izgradnjo nadomestne transformatorske postaje z dovodnimi priključki, ureditev dovoznih cest in parkirišč, izgradnjo športnih igrišč ter še drugo spremljajočo infrastrukturo. Na obstoječi komunalni infrastrukturi smo vlagali v izgradnjo kanalizacije pri samopostrežni trgovini v Debru, ureditev kanalizacije v naselju Cesta na Kopitnik v Rimskih Toplicah ter sanacijo dela Žikovice v Laškem. • • STANOVANJSKO GOSPODARSTVO •• Najpomembnejša področja delovanja občinskih strokovnih služb in Stanovanjskega sklada občine Laško so: - zagotavljanje socialnih in neprofitnih stanovanj, - prenova stanovanjskega fonda in - zagotavljanje razlike do pogodbeno določene najemnine lastnikom neprofitnih in socialnih stanovanj. Večino razpoložljivih sredstev smo v preteklih letih usmerjali v nakupe novih stanovanj, v letošnjem letu pa vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda. V okviru investicijskega vzdrževanja smo sofinancirali obnovo poslovno stanovanjskega objekta na Trubarjevi 21 v Laškem, delno obnovo strešne kritine na objektu v Globokem pri Rimskih Toplicah ter Stran 34 popolno obnovo šestih stanovanj. Sodelovali smo pri obnovi kotlarne za stanovanjske bloke na Ulici XIV. divizije 8-10 v Rimskih Toplicah, menjavi stavbnega pohištva na poslovno stanovanjskem objektu v Šentrupertu in izvedbi zunanje ureditve ob objektu Lahov graben 6 v Jurkloštru. Stanovalcem starejšega stanovanjskega objekta v Jurkloštru smo z ureditvijo sanitarij v stanovanjih omogočili normalen bivanjski standard in izvedli več etažnih centralnih napeljav. **************************** Slika: Hiša Jurklošter 27 _Jurkloster jpg ***************************** ********* tekst' Obnavljali smo ... Ob vsem naštetem je potekalo redno vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov. Kupili smo dodatno socialno stanovanje, zemljišča ob garažah na Rimski cesti, poravnali finančne obveznosti iz naslova kredita za novogradnjo v Debru ter izvesodno poravnavo iz naslova denacionalizacijskih zahtevkov. Poslovno leto 2001 je zagotovo zaznamovala odločitev o prodaji garaž ob stanovanjskih blokih na Rimski cesti. • Subvencioniranje razlike do obračunane najemnine • lastnikom stanovanj Najemniki socialnih in neprofitnih stanovanj, ki so glede na svoje dohodke upravičeni do najema socialnega stanovanja, lahko s posebno vlogo od začetka leta 2001 dalje pri občinski upravi uveljavljajo znižano najemnino. V strokovnih službah smo samo v drugi polovici leta 2001 rešili 51 takšnih vlog. Povprečna subvencija lastniku stanovanja pa znaša 2.160,00 SIT mesečno. Ob upoštevanju 8% letne rasti najemnin in posledično večjega zanimanja lastnikov stanovanj za takšno nadomestilo stroškov amortizacije pa predvidevamo, da bomo v prihodnjih letih za te namene letno porabili tudi do 3 MIO SIT. Stran 35 • Aktivnosti v zvezi z izgradnjo stanovanj • Z uveljavitvijo nacionalnega stanovanjskega programa in preoblikovanjem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je odprta možnost za investiranje v gradnjo stanovanj in nakupe stavbnih zemljišč, za povečanje neprofitnega najemnega stanovanjskega fonda in zagotavljanje večje ter ugodnejše ponudbe stanovanj po občinah. Pričakujemo, da se bo zaradi nacionalne varčevalne sheme bistveno povečalo povpraševanje. Stanovanjski sklad RS je v letošnjem letu pričel skupaj z občinami izvajati svojo soinvestitorsko vlogo na projektih pilotske izgradnje neprofitnih in socialnih stanovanj. Pri soinvestiranju v posamezen projekt izgradnje neprofitnih najemnih in socialnih stanovanj vlaga občina komunalno opremljeno stavbno zemljišče in izdelano projektno dokumentacijo z upravnimi dovoljeni, Stanovanjski sklad RS pa manjkajoča sredstva za izvedbo investicije. V juniju smo posredovali predlog za soinvestitorstvo na območju zazidalnega načrta KC 2/1 Debro, ki je namenjeno stanovanjski gradnji, oskrbnim in storitvenim dejavnostim. Občina Laško načrtuje v tem območju gradnjo stanovanjskih blokov. Sredstva namenjena novim investicijam na stanovanjskemu področju bodo v letu 2002 usmerjena predvsem v izdelavo projektne dokumentacije ter pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo. V Prilogi 1 letošnjega zbornika pa objavljamo javni razpis za oblikovanje občinskih list za najem socialnih in neprofitnih stanovanj. • • NARAVNE NESREČE - ODPRAVLJANJE •• POSLEDIC • Informacija o dodeljenih sredstvih za odpravo • posledic suše v letu 2000 Za odpravo posledic suše v letu 2000 so kmetje prejeli sredstva v petih delih. Prvi in drugi del akontativnih sredstev, v skupni višini 26.634.494,00 SIT, sta bila nakazana že v letu 2000. Sredstva so bila namenjena nakupu dušičnih gnojil in krme. Na podlagi dodeljenih sredstev in prizadete površine je znašala pomoč za posameznega kmeta 8.933,82 SIT na hektar travnikov in njiv, posejanih s koruzo. V aprilu 2001 je bil dodeljen tretji del akontativnih sredstev, v višini 19.829.658,00 SIT. Prav tako, kot pri prvih dveh delih je bila višina pomoči posamezniku določena na podlagi višine državne pomoči v primerjavi s poškodovanimi hektari travnikov in njiv, posejanih s koruzo. Realizirano je bilo poplačilo tistim oškodovancem, ki so podali vloge v obdobju julij-september 2000 in v letu 2000 še niso prejeli sredstev iz tega naslova. Višina vseh treh obrokov akontativnih državnih sredstev za odpravo posledic suše v letu 2000 je na posameznika znašala skupaj 14.661,12 SIT na hektar travnikov in njiv, posejanih s koruzo. Oškodovancem, ki v letu 2000 še niso prejeli sredstev, so bila v tretjem delu dodeljena celotna pripadajoča sredstva, ostalim pa so bila od predvidenih skupno dodeljenih sredstev odšteta že prejeta sredstva v letu 2000. Sredstva so bila nakazana upravičencem preko HKS Laško, in sicer za povrnitev stroškov spomladanske setve in nastavitve nove kmetijske proizvodnje. Višina četrtega dela akontativnih sredstev je bila 15.134.197,00 SIT. Na podlagi dodeljenih sredstev in prizadete površine je znašala pomoč kmetu 4.794,07 SIT na hektar travnikov in njiv, posejanih s koruzo. Sredstva so bila nakazana upravičencem preko HKS Laško za odpravo posledic zmanjšanja pridelave kmetijskih rastlin zaradi suše — nakupu krme. Stran 36 Višina petega nakazila sredstev za odpravo posledic suše v letu 2000 je znašala 21.575.233,00 SIT. Na podlagi dodeljenih sredstev in prizadete površine so kmetje prejeli pomoč v višini 6.807,13 SIT na hektar travnikov in njiv, posejanih s koruzo. Poleg tega so bila ostalim oškodovancem, ki niso utrpeli škode na travinju in koruzi, dodeljena sredstva v višini 10% od škode, ki jo je potrdila država. Sredstva so bila nakazana upravičencem preko HKS Laško za nakup krme. • Suša v letu 2001 • Zaradi sušnega obdobja v letu 2001 je na celotnem območju občine Laško nastala velika škoda na kmetijskih pridelkih. Škodo je prijavilo 416 oškodovancev. Škoda je nastala predvsem na travinju, koruzi, strniščnih dosevkih in intenzivnih sadovnjakih. Komisija je škodo ocenjevala na podlagi Osnutka navodil, ki se uporabi za oceno škode in pripravo končnega poročila o oceni škode zaradi suše v letu 2001, ki ga je pripravila Državna komisija za sanacije. Vloge so bile predane na državno komisijo, rezultatov še ni. • Plazovi na občinskih cestah • V letošnjem letu smo s sredstvi občinskega proračuna sanirali plaz — usad — na občinski javni poti št. 700020 Gornje Brezno — Lukovica, v KS Zidani Most. Stroški sanacije so znašali 1,8 MIO SIT. • • FINANCIRANJE IN PRORAČUN OBČINE •• V letu 2001 je, v primerjavi z letom 2000, obseg občinskega proračuna manjši za 1,8%. Zmanjšanje je posledica manjših prihodkov iz državnega proračuna za sofinanciranje določenih nalog (investicije, odprava posledic po elementarnih nesrečah). Redna sredstva občinskega proračuna (primerna poraba in lastni prihodki) pa so se povečala za 8,5%. Način priprave in sprejemanja proračuna je sicer določen v zakonu o javnih financah, ki je bil v letošnjem letu spremenjen in dopolnjen. V skladu s spremembami in dopolnitvami zakona ter temeljnimi ekonomskimi izhodišči in predpostavkami za pripravo občinskega proračuna ter izračuna primerne porabe občin, ki ga je Ministrstvo za finance posredovalo 15. oktobra letošnjega leta, so strokovne službe občinske uprave za organe Občine Laško pripravile predlog proračuna občine za leto 2002 za prvo obravnavo. V primerjavi s preteklimi leti smo pri pripravi proračuna za leto 2002 nekoliko spremenili razporeditev posameznih nalog zaradi uskladitve s predpisano klasifikacijo javnofinančnih izdatkov. Izhodišča, ki smo jih upoštevali pri pripravi ocene obsega proračuna v letu 2002 so naslednje: - primerna poraba na prebivalca 79.340,00 SIT - rast primerne porabe 7,8% - rast materialnih stroškov 7%. Pri planiranju predvidenih prihodkov smo izhajali iz podatkov, ki nam jih je za obseg primerne porabe posredovalo Ministrstvo za finance, ob upoštevanju možnega doseganja kalkulativnih prihodkov, ostale prihodke občine pa smo planirali glede na realne možnosti prihodkov po posameznih postavkah. Občinski svet je na svoji 20. redni seji obravnaval in sprejel predlog proračuna občine v prvi obravnavi za leto 2002 z načrtom razvojnih programov Občine Laško za obdobje 2002 — 2005. Stran 37 • • OBČINSKA PRIZNANJA •• ____Ce imaš krila, postane življenje lažje. Ce imaš krila, dobi vse nov polet. Takšna krila ti lahko podari besedica priznanja in sporočilo, da na takšnih ljudeh gradi naš svet svojo prihodnost. • Jure KRAŠOVEC - prejemnik listine častni občan Laškega • Na svet je privekal 22. aprila 1928, v neposredni bližini Laškega — v Gabrnem. Otroštvo je preživljal ob potrpežljivi materi, ob očetu rudarju, ki je družini prinašal težko prislužena sredstva za življenje in ob sestri Tončki. Glede na čas, ki ni ponujal nikakršnega razkošja, posebno ne preprostemu proletarskemu življu gre verjeti, da je uspešno izkoriščal podeželsko okolje, ko je tešil svojo otroško radovednost. Tako kot večina takrat, je tudi Jure zgodaj spoznaval kmečka dela, v katera je bil, hote ali nehote, vključen že v zgodnji otroški dobi. Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, meščansko pa v Celju. Nato je prišla vojna in Jure je odšel v partizane. Spominja se, da mu je, šestnajstletniku, uspelo pridobiti kakšen košček kruha več, saj so kmečke matere v njem videle svoje sinove in je za grižljaj manj lačen hodil po svojih kurirskih poteh. Svojo novinarsko pot je začel po vojni, sprva popolnoma spontano, kasneje s tečajem in še kasneje s šolo. Jure sicer pravi, da bi zaradi svoje radovednosti, v drugo, če bi mu bilo dano, postal kaj drugega. Je pa zadovoljen s svojim poklicem in dodaja, da je verjetno usodno na njegovo odločitev vplivala učiteljica Stegenškova, ki je v pravem trenutku znala na primeren način pohvaliti besedno izražanje osnovnošolčka. Kdo ve? Morda je prav to pripomoglo k življenjski odločitvi. Njegove prve objave so bile pesmi v Našem rodu in Mladinski reviji. Leta 1948 je prišel v Celje k Novemu tedniku, kjer je ostal do upokojitve.Deloval je na dveh področjih, na časopisnem in na radijskem. Prispevke je pripravljal iz različnih področij, posebno mesto pa je v njegovem delu imela kultura. **************************** Slika' Jure KKrasovec _KKrasovec jpg ***************************** ********* tekst: Naš častni občan. Stran 38 Novinarska pot in delo na terenu, je poleg obveznega dela, v Juretu spodbujala njegov čut za preprostega človeka, njegovo vsakdanje in preteklo življenje. Tako ni čudno, da se je odločil intenzivneje pogledati v preteklost domačega kraja in v življenje kmečkega človeka v preteklosti. Z veliko čuta za človeka je pisal prispevke in reportaže, tako rekoč, o vseh področjih. Njegova posebnost je odkrivanje etnološke dediščine. Iz tega sklopa sta najbolj odmevni pisanji »Coprništvo na celjskem« in »Stare šege in navade«. Jureta okolica najbolj pozna po nedeljski oddaji »Iz domačih logov«, kjer v vseh dolgih letih predstavlja običaje življenjskega kroga ter delovne in praznične navade ljudi. Posebno zanimanje goji do ljudske glasbe. Jure je bil poklicno razpet na širšo okolico Celja, čeprav je imelo prednost zanimanje za okolje domačega kraja. Posebnost njegovega dela je brskanje po zgodovinskih dogodkih. Tako so nastali obsežni teksti: - 130 let laške pihalne godbe - Laški čebelarski roj - Včasih je luštno blo - Zdravilišče Laško 1854 _ 1994 - 30 let Piva in cvetja - Petkrat petindvajset let gasilstva v Laškem - 145 let Zdravilišča Laško - 110 Turističnega društva Laško - Ohcet po stari šegi Zašel je tudi v 16. stoletje, kamor sodi Mihael Tiffernus. Njegovo zanimanje ne sega samo v preteklost ampak ga zanima tudi sedanjost in bodočnost domačega kraja. Številne pobude za kulturni in turistični razvoj mesta in občine so zaživele v razvojnih programih. Ob sklenitvi partnerstva s Pliezhausnom je njegovo znanje o preteklosti in ideje o bodočnosti in razvojnih usmeritvah Laškega, pripomoglo, da smo uspeli navezati vezi med dvema tako različnima občinama. Brez Juretovega sodelovanja v občini ni odmevnejše prireditve ali proslave, pa naj si je zanjo dal idejo ali pa jo je v celoti zasnoval sam. Njegovo delovanje pa je nepogrešljivo tudi v društvih in organizacijah v njegovem rodnem Marija Gradcu ter občini. Bil je ustanovni član Kulturnega društva Anton Tanc, nekaj mandatov je predsedoval skupščini Občinske kulturne skupnosti, bil član odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, več obdobij je bil član upravnega odbora za etno dejavnost Možnar, ki mu ostaja zvest tudi danes. • Zlati grb Občine Laško so prejeli: - Anton Velikonja iz Laškega, zdravnik v zdravstvenem domu Laško, za njegovo dolgoletno nesebično delo, ki se odraža v kvalitetnejšem delu zdravstvenega doma, nudenju kvalitetnejših zdravstvenih storitev in skrbi za zdravje občanov. - Jože Horvat iz Laškega, dekan nadžupnije Laško, za njegov izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in obnavljanju sakralnih spomenikov. - Strelsko društvo Dušan Poženel Rečica, ob 50. letnici delovanja, za prispevek pri razvoju strelskega športa v občini in športne dosežke na državnem in mednarodnem nivoju. • Srebrni grb Občine Laško so prejeli: - Ivan Gračner iz Šentruperta, za aktivno delovanje v svojem kraju, s katerim je prispeval k delovanju organizacij, zlasti gasilskega društva in razvoju kraja samega. - Matjaž Sluga iz Rimskih Toplic, za izjemne dosežke na tekmovanjih v natančnosti pristajanja z jadralnim padalom, kot vzpodbudo za nadaljnje uspehe. - Hortikulturno društvo Laško, za 40. letno delovanje na področju hortikulture, skozi katero razvija čut do lepo urejenega okolja in skrbi za lep izgled celotnega kraja. Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika so priznanja Antona Aškerca prejeli: 1. Marija Salobir iz Trobnega dola, za dolgoletno delo na področju etnografske in dramske dejavnosti. 2. Stane Brečko iz Sp. Rečice, za dolgoletno delo na področju ljubiteljske pevske dejavnosti. Stran 39 3. Ženski pevski zbor društva upokojencev Laško, za dolgoletno delo na področju pevske ljubiteljske kulture. Ob zaključku šolskega leta 2000/2001 so priznanje Zlata petica prejeli učenci osnovnih šol, ki so vse razrede uspeli zaključiti z odličnim uspehom. To so: - iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško: Alež Bovhan, Srečko Centrih, Laura Cepin, Jana Damiš, Ana Dergan, Ivan Jezernik, Martin Knapič, Barbara Knez, Danilo Kodrun, Desiree Kolarec, Matej Krašovec, Katja Mackošek, Meta Sara Ratej, Gregor Siljan, Aljoša Škorja, David Sojč, Zoran Špec, Zvonka Špec, Maja Šraj, Rok Turnšek, Darja Verbovšek in Janja Klezin. - iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice: Jernej Knez, Nuša Štarkl, Maja Vengust, Mirjana Zorko, Ervin Povše in Jan Rumbak. • Tekmovanje »moja dežela - lepa in gostoljubna« • Občina Laško je sodelovala v tekmovanju slovenskih krajev na področju turizma, urejanja in varstva okolja pod sloganom »Moja dežela _ lepa in gostoljubna«.. V okviru te akcije je na občinski ravni potekalo tekmovanje za PODELITEV NASLOVA NAJLEPŠA/I: 1. hiša, 2. kmetija, 3. šola oz. vrtec, 4. vas oz. zaselek. V kategoriji najbolj urejena hiša so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto _ Kumberger Bojan in Ivica, Radoblje n.h. (priznanje za najbolj urejeno hišo), 2. mesto _ Peklar Darko in Irena, Marija Gradec 80, 3. mesto _ Bregar Anica, Cesta na Svetino 9. V kategoriji najbolj urejena kmetija so bili naslednji rezultati: 1. mesto _ Knez Milena in Jože, Male Grahovše 7 (priznanje za najbolj urejeno kmetijo), 2. mesto _ Sladič Stanko, Veliko Širje 40, 3. mesto _ Vodišek Alojz in Marija, Olešče 18. Stran 40 Stran 41 **************************** Slika: hiša ^^.u^m.pberger _^Hisa jpg ******************************* ***************************** Slika: kmetija T*Cnez _TT^^}.etija jpg ******************************* V kategoriji najbolj urejena šola oz. vrtec je dosegla 1. mesto _ Podružnična šola Rečica (priznanje za najbolj urejeno šolo), 2. mesto _ Podružnična šola Jurklošter, 3. mesto _ Vrtec Laško _ enota Laško. V kategoriji najbolj urejena vas oz. zaselek: 1. mesto _ naselje Taborje (priznanje za najbolj urejeno naselje), 2. mesto _ Valentiničeva ulica, 3. mesto _ zaselek Vila Zidani Most. Stran 42 • • ZAHVALA •• Območno združenje Rdečega križa Laško ob zaključku letošnjega leta izraža iskreno hvaležnost vsem občankam in občanom Laškega, Krajevnim organizacijam Rdečega križa, Občini Laško, krajevnim skupnostim, šolam, vrtcem, javnim Zavodom, podjetjem, zasebnikom in župnijskim uradom, ki ste nam pomagali oblikovati program in aktivnosti. Se zlasti zato, ker ste postali in ostajate naši zvesti člani, prostovoljci, krvodajalci in donatorji. Posebna zahvala je namenjena vsem, ki ste se z materialno in finančno pomočjo odzvali na klice Rdečega križa Slovenije v akcijah Nikoli sami in Sosed sosedu ter Območnega združenja Rdečega križa Laško pri pomoči za invalidnega Branka iz Rifengozda, akciji za pomoč družini Knez iz Malih Grahovš in na koncu v skupni akciji z Občino Laško in Kulturnim centrom Laško za občane s posebnimi potrebami — iz društva Sožitje ali sicer pomoči potrebne. Vsa vaša dejanja in prispevki nas v Rdečem Križu plemenitijo, saj samo z njimi lahko uresničujemo naše poslanstvo. Vse to nam daje novih moči za humano delo tudi v prihodnje. Vsem želimo vesel Božič in sreče, zdravja ter uspehov v novem letu, tudi zato, da bomo skupaj z vami zopet uresničevali naše naloge in delili dobro z zlim. Območno združenje Rdečega križa Laško Stran 43 KAZALO 1. Nagovor župana Občine Laško 1 2. Občina Laško v sistemu lokalne samouprave 2 * Novosti in dileme 2 * Občina Laško _ nekaj splošnih informacij in statističnih podatkov 3 * Predstavljamo vam: Delovna telesa Občinskega sveta Laško 5 * Delo organov Občine Laško v letu 2001 6 3. Družbene dejavnosti 7 * Skrb za najmlajše... 7 * Skrb za socialno varnost občanov. 9 * Kultura 10 * Osnovno šolstvo 12 * Šport 13 * Naša društva praznujejo 13 4. Turizem 16 * Predstavitev regijskega projekta "Po poteh dediščine" 16 5. Podjetništvo 16 * Predstavitev regionalnega razvojnega programa savinjske regije 17 * Izvedene aktivnosti na podlagi zakona o postopnem zapiranju RTH 17 6. Kmetijstvo 18 * Projekt CRPOV porečje Gračnice 18 7. Lokalna komunalna infrastruktura 19 * Gozdne ceste 20 8. Oskrba s pitno vodo in kanalizacija 20 * Aktivnosti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja z napravami za čiščenje 21 9. Prostorsko urejanje 22 * Raba prostora 22 * Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za občino Laško 25 * Prva mednarodna urbanistična delavnica v Laškem 25 * Kažipoti v Laškem 26 10. Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči 26 * Promet s stavbnimi zemljišči 26 * Priprava in opremljanje stavbnih zemljišč 26 11. Stanovanjsko gospodarstvo 27 * Subvencioniranje razlike do obračunane najemnine lastnikom stanovanj 27 * Aktivnosti v zvezi z izgradnjo stanovanj 28 12. Naravne nesreče _ odpravljanje posledic 28 * Informacija o dodeljenih sredstvih za odpravo poseldic suše v letu 2000 28 * Suša v letu 2001 29 * Plazovi na občinskih cestah 29 13. Financiranje in proračun občine 29 14. Občinska priznanja 30 * Jure Krašovec _ prejemnik listine častni občan Laškega 30 * Zlati in srebrni grb Občine Laško, priznanja Antona Aškerca in Zlata petica 31 * Tekmovanje "moja dežela _ lepa in gostoljubna" 31 15. Zahvala 32 Priloga 1: Javni razpis za oblikovanje občinskih list za najem stanovanj 35 Priloga 2: Odlok o javnem redu in miru 36 Stran 44 Laški zbornik — letni bilten Občine Laško izdaja Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Letnik 3 Izvod je brezplačen Uredniški odbor Zbornik urejajo delavci Občinske uprave Laško - Jure Klepec - odgovorni urednik, - Pavla Lapornik, - Andreja Pavlič, - Stanka Jošt, - Tomaž Koprivc in - Aljaž Majcen . Naklada: 4500 izvodov Priprava slikovnega gradiva Uroš Krašek Tekste zbral in uredil Tomaž Koprivc Članke dopolnila in lektorirala Pavla Lapornik Oblikovanje in računalniški prelom: Tisk: SEZNAM AVTORJEV (po zaporedju člankov) : - Občina Laško v sistemu lokalne samouprave — Jure Klepec - Nekaj splošnih informacij in statističnih podatkov — Sandra Barachini - Delovna telesa Občinskega sveta Laško — Andreja Pavlič - Delo organov Občine Laško — Jure Klepec - Družbene dejavnosti - Pavla Lapornik - 25 let dela Knjižnice Laško — Metka Kovačič, ravnateljica Knjižnice Laško - Ljubiteljska kultura — Ivan Medved, vodja Območne izpostave JS RS za kulturne dejavnosti - Osnovno šolstvo — Jože Krašovec - Novo igrišče za tenis v Rimskih Toplicah — Božo Potušek, predsednik DTV Partizan Rimske Toplice - 140 let Laške pihalne godbe — Gorazd Šetina, predsednik - 100 let Železničarske godbe Zidani Most — Franci Lipovšek, dirigent - 50 let Strelskega društva Dušan Poženel Rečica pri Laškem — Roman Matek, predsednik - 40 let hortikulture v Laškem — Tone Vodišek, predsednik Hortikulturnega društva Laško - 20 let Kulturnega društva Miklavž - Miha Jelenc, vodja zbora - 15 let Kulturnega društva Koral — Mitja Kovačič, predsednik zbora - Gospodarstvo - Sandra Barachini - Lokalna komunalna infrastruktura - Marjan Salobir, direktor JP Komunala Laško - Gozdne ceste — Dušan Debenak, Zavod za gozdove Celje, OE Laško - Oskrba s pitno vodo in kanalizacija, Prostorsko urejanje - Luka Picej - Aktivnosti za izgradnjo kanalizacijskega sistema — Jure Klepec - Prva mednarodna urbanistična delavnica v Laškem — Dušan Klinar, direktor Agencije Aprilija - Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči - Olga Šola - Stanovanjsko gospodarstvo - Stanka Jošt - Naravne nesreče — odpravljanje posledic — Sandra Barachini - Financiranje in proračun občine - Bojana Kustura - Občinska priznanja — Andreja Pavlič - Tekmovanje "moja dežela — lepa in gostoljubna" — Sandra Barachini - Zahvala — Vlado Marot, sekretar OO RK Laško Stran 45 • • PRILOGA 1 •• Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 19/91, 21/94, 23/96 in 1/2000), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 18/92 in 31/96), Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS, 18/92 in 53/99) in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 26/95 in 31/97), objavlja Občina Laško - Občinska uprava J A V N I R A Z P I S za oblikovanje občinskih list za najem socialnih in neprofitnih stanovanj I. Predmet razpisa Oblikovanje občinskih list za najem socialnih in neprofitnih stanovanj, ki bodo v času veljavnosti občinskih list izpraznjena ali na novo pridobljena. II. Pogoji razpisa Na tem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo sledeče splošne pogoje: 1. da so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Občine Laško; 2. da prosilec ali kateri izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik primernega stanovanja ali stanovanjske hiše; 3. da prosilec ali kateri izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik ni odkupil stanovanja po pogojih stanovanjskega zakona, in da mu ni bila izplačana odpravnina v višini 30% od vrednosti stanovanja ob izselitvi; 4. da jim v času do uveljavitve stanovanjskega zakona ni bilo dodeljeno družbeno stanovanje, za katerega so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. a) Upravičenec do dodelitve socialnega stanovanja v najem je občan, ki poleg splošnih izpolnjuje še sledeče p°g°je: - da dohodek družine ne presega višine, določene z zakonom o socialnem varstvu; - da prosilec ali ožji družinski člani, ki z njim stalno prebivajo, niso najemniki primernega stanovanja oziroma lastniki počitniške hiše ali počitniškega stanovanja ali druge nepremičnine; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. b) Upravičenec do najema neprofitnega stanovanja je občan, katerega povprečni mesečni dohodek na družinskega člana je v letu pred razpisom nad mejo upravičenosti do socialnega stanovanja in ne presega višine, določene v Pravilniku o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem. III. Vsebina vloge: Vloga za najem občinskega socialnega ali neprofitnega stanovanja mora vsebovati: 1. opis dosedanjih stanovanjskih razmer in poimenski zapis oseb, ki bodo z upravičencem živele v stanovanju, ter sledeče priloge: - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov, ki ne sme biti starejše od 30 dni; - podatke o denarnih prejemkih za obdobje IX. _ XI. 2001 in potrdilo o premoženjskem stanju; - najemno oziroma podnajemno pogodbo; - druga ustrezna potrdila, s katerimi prosilec izkazuje premoženjske in socialno zdravstvene razmere (npr. potrdilo pristojnega urada za delo, da je prosilec prijavljen v evidenci iskalcev zaposlitve ter prejema oz. ne prejema denarno nadomestilo; izvid zdravniške komisije ipd.) IV. Splošna določila in rok za prijavo 1. Rok za oddajo vlog je 31. januar 2002 do 12.00 ure. Prosilci lahko vloge pošljejo po pošti ali osebno oddajo v tajništvu Občinske uprave Laško, Mestna ulica 2, Laško. 2. Vse zahtevane priloge morajo biti priložene v originalu ali v obliki overjene fotokopije. 3. Občinska lista bo oblikovana in javno objavljena v roku 60 dni po izteku razpisnega roka. 4. Vse informacije o razpisu lahko prosilci dobijo na telefonski številki 03 7338 712. Stran 46 • • PRILOGA 2 •• Na podlagi 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (UL SRS št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in UL RS št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97,45/97, 73/97, 87/97, 73/98), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (UL RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00,100/00) in 21. člena Statuta Občine Laško (UL RS, št. 8/00) je Občinski svet Laško na 20. seji, dne 14.11.2001 sprejel O D L O K O JAVNEM REDU IN MIRU 1. člen S tem odlokom so poleg ukrepov, ki jih predpisuje Zakon o prekrških zoper javni red in mir predpisani ukrepi za : - varstvo javnega reda in miru, - varstvo občanov in premoženja, - varstvo zdravja in čistoče občanov, - varstvo pred hrupom. 2. člen Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju Občine Laško se mora obnašati tako, da ne vznemirja, ovira ali moti drugih pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, skrbi za privlačen videz svojega kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje in ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana. 3. člen Za prekrške, storjene po tem odloku so neposredno odgovorne osebe, ki jih same storijo, za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe so odgovorni starši, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja ali oskrba mladoletnikov, če je kršitev posledica opustitve skrbi nad mladoletno osebo. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU 4. člen Na območju Občine Laško je zaradi varstva javnega reda in miru prepovedano: 1. ogrožati javni red in mir v gostinskih ali drugih javnih prostorih, na prireditvah ali stanovanjskih naseljih, 2. točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 6. uro ter točiti v javnih lokalih alkoholne pijače osebam, pri katerih zunanji znaki kažejo, da so pod vplivom alkohola, 3. točiti alkoholne pijače mladoletnim osebam, 4. v javnih lokalih igrati karte ali druge igre, če je igranje v lokalih prepovedano, 5. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz javnega vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje za ta namen omejeno. VARSTVO OBČANOV IN PREMOŽENJA 5. člen Na območju Občine Laško je zaradi varstva občanov ali premoženja prepovedano: 1. prižigati ali kuriti ogenj na odprtem prostoru v neposredni bližini stavb ali drugih objektov, gozdov, suhe trave ali drugih krajih, kjer ogenj, ki ni ustrezno zavarovan, lahko povzroči nevarnost širših razsežnost ali večjo materialno škodo, 2. odmetavati goreče vžigalice, cigaretne ogorke ali pepel na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar, 3. nepooblaščenim osebam nositi na javnih prireditvah in v javnih lokalih orožje ali predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba, 4. streljati s strelnim orožjem, zračno puško, fračo, lokom ali podobnimi napravami na krajih, kjer se lahko ogrozi varnost ljudi ali premoženja, 5. puščati predšolske otroke brez nadzora na cestah, ulicah in drugih javnih mestih, 6. namerno plašiti, dražiti ali ščuvati domače živali, Stran 47 7. opuščati namestitev opozorilne table »hud pes«, če je pri hiši tak pes. Popadljivi psi morajo biti priklenjeni, voditi pa se morajo na vrvici in z nagobčnikom, 8. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva, 9. uničiti, poškodovati ali odstraniti objekte, naprave in opremo, ki služijo javnemu namenu, 10. sankati, smučati, rolkati, rolati, kotalkati, drsati ali igrati se z žogo tam, kjer se s tem ovira cestni promet ali bi bilo nevarno za ljudi ali premoženje, 11. z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje, 12. opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih, 13. neupravičeno opustiti popravila zgradb ter naprav ali opustiti odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi ali premoženja, 14. kakorkoli ovirati pešce na pločnikih in drugih površinah, ki so jim namenjene, 15. poležavati po zelenicah, parkih in javnih klopeh, če se s tem moti mir občanov, 16. prenočevati v senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih postajah in v drugih za to neprimernih prostorih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja, 17. na javnih kopališčih suvati ljudi v vodo, jih potapljati ali kršiti kopališki red, če se s takšnimi dejanji sokopalce vznemirja ali ogroža njihovo varnost, 18. namerno ovirati uporabo električne energije, vode, telefonskih vezi in drugih vodov ali poškodovati naprave za dovajanje le teh. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE OBČANOV 6. člen Na območju Občine Laško je zaradi varstva zdravja in čistoče občanov prepovedano: 1. voditi živali na igrišča, javne parke, javna kopališča in druge javne prostore, kjer je prepoved jasno izražena in označena. Izjema so službeni psi in psi, ki vodijo slepe ali slabovidne, 2. na javnih mestih zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi, 3. zanemarjati osebno čistočo in snago v zasebnih prostorih v obsegu, da to moti širšo okolico ali utegne škodovati zdravju ljudi, 4. pobirati in prevažati odpadke na način, ki povzroča onesnaženje okolja, 5. odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje in na druge površine, ki niso za to določene, 6. onesnažiti vodo namenjeno ljudem in živini, to je spuščati odplake ali fekalije v vodotoke, vodnjake, na območja objektov za preskrbo s pitno vodo, 7. puščati gnojnico v vodotoke, 8. prati motorna vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov, 9. kopati živali v rekah, potokih in studencih, kjer se običajno kopajo občani, 10. imeti živali, ki s hrupom, smradom ali kako drugače motijo okolico ali onesnažijo z iztrebki vrtove, travnike, pašnike, parke, zelenice in druge javne površine, 11. puščati neočiščeno cestišče po delu, 12. spuščati odpadna olja in druge naftne derivate v naravno okolje ali z njimi polivati makadamsko cestišče, 13. povzročati ali razširjati smrad, plin ali prah, ki moti ljudi v urbanih naseljih. 14. odlaganje vsakršnih odpadkov v potoke in struge potokov. 7. člen V primeru, ko se ugotovi identiteta oz. lastnik zapuščene domače živali se naloži lastniku živali plačilo oskrbe in namestitve zapuščene živali v višini dejanskih stroškov, ki jih je imela Veterinarska postaja ali pooblaščeno zavetišče. VARSTVO PRED HRUPOM 8. člen Na območju Občine Laško je zaradi varstva pred hrupom prepovedano: 1. na javnih prireditvah in javnih shodih, drugih javnih mestih in v zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih ali televizijskih sprejemnikov, glasbil ali drugih naprav za povzročanje zvokov, še posebej pa v času med 22.00 in 5.00 uro zjutraj, 2. z vpitjem, petjem, hrupom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard ali drugih pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti nočni mir in počitek občanov med 22.00 in 5.00 uro, preko celega dne pa povzročati hrup v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih domov, domov za starejše občane in v gosteje naseljenih stanovanjskih naseljih, v območjih športno rekreacijskih površin, cerkva in v območju pokopališč. Stran 48 9. člen Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi določil Zakona o javnih shodih in javnih prireditvah (UL SRS, št.: 20/73, 42/86, 5/90 in UL RS, št.: 8/90, 10/91, 177/91, 13/93, 66/93 in 29/95). Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu ali javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oz. prireditelj, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu pa poslovodja oz.lastnik lokala, ki mora poskrbeti za red, disciplino in varnost na prireditvenem prostoru in v javnem lokalu. KAZENSKE DOLOČBE 10. člen Z denarno kaznijo v višini 20.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši: - točko štiri in pet, 4. člena, - točko pet, šest, sedem, osem, devet, deset, štirinajst, petnajst in šestnajst 5. člena, - tretjo točko 6. člena tega odloka. Z denarno kaznijo v višini 40.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši: - točko dva in tri 4. člena, - točko dva, trinajst in sedemnajst 5. člena, - točko ena, dva, osem, devet, deset in enajst 6. člena, - prvo točko 8. člena tega odloka. Z denarno kaznijo v višini 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši: - točko ena 4. člena, - točko ena, dva, tri, štiri, dvanajst in osemnajst 5. člena, - točko štiri, pet, šest, sedem, dvanajst, trinajst in štirinajst 6. člena, - točko dva 8. člena, - 9. člen tega odloka. 11. člen Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki krši določila iz 4., 5., 6., 8. in 9. člena tega odloka. Z denarno kaznijo v višini 150.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti krši določila iz 4., 5., 6., 8. in 9. člena tega odloka. 12. člen Storilec, ki plača denarno kazen takoj na kraju prekrška ali v roku 8 dni po izdaji plačilnega naloga, plača le polovico denarne kazni, izrečene na kraju prekrška. KONČNE DOLOČBE 13. člen Po tem odloku se kot območje Občine Laško šteje območje krajevnih skupnosti Breze, Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh nad Laškim in Zidani most. Neposredna bližina stavb pomeni zemljišča oz. površine, ki zaokrožujejo funkcionalno zemljišče ali pomenijo zaokroženo celoto zemljišč v smislu lastništva. 14. člen Za uvedbo postopka o prekršku iz tega odloka so pristojni občinski inšpektor in občinski redar. Predlog za uvedbo postopka lahko podajo upravni organi, občani in drugi. 15. člen Stran 49 Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o javnem redu in miru (Uradni vestnik Občine Laško, št. 9/74) 16. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 22100-01/2000 Datum: 14.11.2001 ŽUPAN OBČINE LAŠKO Jože RAJH Pot na Šmohor