Štev. 202

Lienz, ponedeljek 30. septembra 1945,

Leto 2,

PAPE2 SE BORI ZA F IR..

jmZM/E BREZ BOZJizGA BUEROSlim!

Francoski diplomat
nadaljuješ

Francuis Charles Rouse

III. -

'■Hkrati' s to usodno diplomatično akcijo tj e sv. Oče tudi
javno spregovoril. Dne:19. avgusta je tovoril romarjem ter je pro¬
sil Boga  za mir Italiji, Evropi in vsemu svetu. Povedal je, kako si
prizadeva, da hi preprečil vojsko, ter svaril, kor bodo razvaline te

vojske mnogo večje kakor so bile v prejšnji. Rekel je, da ne morer 4 -..

verjeti, da hi si voditelji narodov "hoteli naprtiti....nepopisno. odgo¬
vornost, ko hi se sklicevali na silo." - Te besede so bile kakor
docela različne od pisanja fašističnega časopisja._Treba je bilo
prebrati papežev govor, pa si ^o.^ol z grozo- govoriti o vojski ter
trepetati^ pred odgovornostjo napadalne vojske. A^pak Pij XII. je
storil več» . . .

Dne 24. avgusta je brezprimerno odločno v radijski posla¬
nici govoril vsemu svetu. Ce Italijani in Remci danes prebirajo tis¬
te njegove, besede, se jim karajo.zdeti preroške?

"Z mirom ni mogočo hič zgubiti, pač pa je morebiti z
vojsko izgubiti prav vso. Državo, ki ne temelje na_pravičnosti, s o
brez  b o ž j e g a b 1 a g o s 1 o. v a. Politika, ki se loči
od morale, izda tiste, ki so tako hoteli."

Graja, ki je bila v teh načelih izrečena, je bičala tiste
vlade, ki so si za svoj si. s te

.. o era j

silo, preziranje šibkih,

izzivanje pravičnosti in prelamljanje- pogodb. Takrat je Sv.Očeta
na vso. moč skrbela Poljska. Tisti večer pred nj .aovim govorom,' dne
23 . avgusta, je bila podpisana nemške eniška (nacistično-'sovjetska)
pogodba. Poljake so je.rn.aii med' dva ognja, njihov položaj je delal
Vatikanu največj e skrbi c

KAJ BO STORILA ITALIJA? Dne 26. avgusta me je .papež Pij XII. spre¬
jel v avdijenci v; C as tel Gandclfu. Papež mi
je povedal, da italijansko ljudstvo ne ^ara vojske. Tudi fašistična
vlada si je ne želi, vendar bi se utegnila Vanj 9  zaplesti, samo da
se ne loči od Nemčije, Utegnilo pa bi šso nekaj, časa trajati, preden
bosta oba zaveznika v vojski,, Več ne morejo upati» Hkrati je vati¬
kanska diplomacija ne ,,+ rudno opominjala k pogajanjem ter je isto¬
časno obdelovala Rim, r ’ *  n in Varšavo, naj ne pretrgajo vseh niti,
Odnosi med Vatikanom, palačo Chigi in palačo Venezla so tisto dni"
bili posebno živahni. Feni je to
ta zjutraj je neka vatikanska c c
zaupno povedal

to že sklenjeno. Tak sklep je bil storjen kot posledica nadih sporov
v Salzburgu. In še ve 6 ' Fussolini je po šefe državne policije Po od¬

vali 1 ’k korist. Dne 28. avgus-
enemu iz 1  cd mojih tajnikov
da se je Imlua  očU... ***  7 a- za Uevir 'l~c st in da je

bilo v

'krast

tj

niju hotel zvedeti, kakšno je ljudsko mnenje. Izkazalo se je, da
pretežna večina javnega mnenja zoper vojsko v

kr sne so. Falo kasneje sem govoril z  državnim

je

takih ckolnostih, ka-

tajnikom. Ta mi je

Štev* 202

Str.2.

Domači klasovi, 30*IX.1946.

isto sporočil: "Kolikor smo mo^li zvedeti, se bo Italija, četudi
ne-politično , vendar vsaj vojaško držala ob strani. Te^a sicer nis¬
mo uradno zvedeli, pa.č pa od vseskozi zanesljive strani."

ČUDNA NEVTRALNOST. "Dne 29. avgusta ^e je Pij lil. spet sprejel v

_ Oastel Gandolfu. Povedal pa ^i je, da bo Italija
zavzela manj jasno stališče kakor pa čiste in navadne nevtralnosti.
"Kolikor vem," ^i je rekel papež, " se bo Italija tako-I g  držala:;
Dobrohotna nevtralnost do zaveznikov, podpirala jih bo v tisku, z
javnim mnenjem, diplomati&no podporo in gmotnimi olajšavami." To
sklopa, je dejal, iz poluradnih utemeljenih sporočil. To papež .vo
sporočilo je bilo bliže resničnosti kakor pa manj zanesljive infor¬
macije prejšnjega večera. Istega dne si je apostolski nuncij pri
Kvirinalu uradno dal potrditi, kar je Vatikan že prej od drugod zve¬
del. "Za zdaj," mu je pripovedoval grof Ciano dne 29. avgusta,
•"Italija ne namerava stopiti v vojsko, čeprav bi vojska nastala med
Nemčijo in Poljsko." Dne 31.avmusta pa je ta minister dostavil: v.

"Kar je Italija ukrenila, nikakor ne razodeva njene volje za .vojsko."
Papežev nuncij ms°-r. Borgoncini Duca je na to izjavo poprašal: "Am¬
pak - ali sme" tudi upati, da bo Italija tudi v prihodnje temu zves¬
ta ostala?" Grof Ciano je odgovoril: "To pa je dru^-o vprašanje.

Preden bo Italija začela marsirati, bo m n0 o-o premišljevala in si bo
vse mirno, natanko in dobro premislila."

Tak odgovor je mogel pomiriti le za sedanjost, ni pa
jamčil za prihodnjost. Zato je imel Pij XII. prav, ko mi je 29. Av¬
gusta zjutraj povedal, da ne pričakuje odkrite in odločne italijan¬
ske' nevtralnosti.

Obrtniška, slovesnost

V soboto 28. avgusta je v begunskem taborišču • Pe^eau "pri
Lienzu bila pomembna obrtniška slovesnost.' Obrtniška zadruga, ki de¬
luje v taborišču, je Organizirala učne tečaje za obrtnike. Zadnido •'
uspešno vodi mojster s:.Alojzij Sedej kod predsednik in-mojster g. \
Janez Lužovec kot tajnik. Današnji dan je bil prava počastitev ■
obrtne zadruge kakor tudi vseh slovenskih obrtnikov v taborišču, ki¬
se niso udali pop-ubni nedelavnosti, marveč so se z vso vnemo lo? •
tili svojeg-r poklica in se v njc-m izpopolnjevali s pomočjo obrtniš¬
kega tečajd. Uspeh tega dela se je pokazal, ko so udeleženci £
dobrimi uspehi končali svoj praktični in teoretični poduk. V\ s ob čr¬
to pa so dobili za svojo usposobljenost tudi zunanje priznanje.

V-Gledališki dvorani št.25 se je ob 11 dopoldne zbralo
vodstvo taborišča z g*ravnate!jem- Chalmersom na čelu, ki je prižel
v spremstvu"za vse-dobro vnetega g. Corsellisa. Navzočno je bil$
zastopstvo vseh narodnostnih skupin, zastopniki obrtniške zadrug
in prijatelji slovenskih obrtnikov. V lepih besedah je g.Sedej p--
črtal pomen današnjo«- dne in zlasti pozdravil g.ravnate!ja ‘ '

Chalmersa. Slavnostni govor jo imel p-. "arkež, ki je najprej izra- ■
kel svojo zahvalo vodstvu UNRRA-e in njenemu ravnatelju, nato ph
naglasil j d° je to slavijo v čast slovenskemu obrtniku in vsej slo¬
venski skupnosti, ki tudi v begunstvu ne omaguje, temveč dela ih x
snuje za lepšo bodočnost. -.

Nato je g.ravnatelj , ki jo že poprej ml a de obrtnike te-
po ogovoril in pozdravil, razdelil mojstrske in pomočniške diplomo.
Vsakemu je stisnil roko, mu lepo častital ter mu želel najlepšega V
uspeha. a

Mojs trske  diplome so dobili: brivec Stok Darijan; čc-vijaf-
ji Jančar Adolf, Stanovnik Franc, Zakrajšek Jože j knjigovez Sega •
Stanko ■>  krojači; Eržen Pavla, Pavli "arija, Sedej Lojze, Sušnik Ja¬
kob, Zorman. Krista, Žonta Joža-; kovinarji; Aleš Ciril, Eršte Maks,

Štev. 202

Str. 3

i

Domači klasovi, 30.11.1946.

Eržen Franc, Goršič Vinko, Jonko Janez, 7!r ihevc Jože, Prešer.en Ga.bri-
jol, Tomaževi 6 Anton, mizajr ji: Dacar Jernej, Janežič Janez, Potočnik
"'atovž, Stražar Franc, Urbanija Franc; usnjar Jeraj Franc; šivilje,;
Čebulj Ivnka, Dacar Marija, Iglič Pavla, Kušljan Verica, Poglajen
"karta. ;

Pomočniško diplomo so dobili; krojač "-'okorel Ciril, ko¬
vinarja; Gnjezda "latevž in To-raževič Lovro, mizar Zupanc Ivan ;  ši¬
vilje; Baj-t- Julka, Dermastij a Vera, Kuster Zofka, Rebolj Jožefa,
Stanovnik Pavla, Šifrer Pavla, Zi^nnc -Pavla. ~

Novim mojstrom in pomočnikom iskreno častitaro ter jim.
voščimo obilo božjega blagoslova!

Peulinki let jugoslovanskih, škofov

Jugoslovanski katoliški škofje, so naslovili na svoje ver¬
nike pastirski list o krščanski vzgoji mladine. Vnjem opisujejo
tudi žalosten položaj v deželi in ugotavljajo zvestobo vernikov
svoji duhovščini. Poudarjajo pravico starsev in Cerkve’pri vzmoji '
otrok in zahtevajo šolo, v kateri so bodo učila moralna načela Cer¬
kve, ne pa - kakor se sedaj dodaja na -nornih krajih, da odpravljajo
v šoli molitev, mašo in verski pouk. Na koncu se pastirski list obra¬
ba proti modernim zmotam, ki ta j e Borna. ‘"Izjavi jamo, da ne želimo
boja z državno oblastjo. Vemo, kakšno škodo trpi ljudstvo, č- sta
država in Cerkev v sporu. Toda ravno radi t-ma pričakujemo od onih,
ki so na oblasti, da nam bodo omogočili, vzer .jati mladino v krščan¬
skem duhu in strahu božjem. S tem. ravno jo-bomo vzgojili ne samo za
nebeške državljane, temveč tudi za najboljše državljane svoje zemske
domovine.Inf .D.) 20.9.1946.)

‘ KITACMKA j£ PRIPRAVLJA

Tudi Kitajska je izdelala., obsežen gospodarski načrt za
dobo 5‘let n  da dvimne svoje gospodarstvo:. Izvajati bo začela me¬
seca jjnuarja 1947.. Da >u izvide, bo potrebovala,.kapitala in tehnične
pomoči iz -inozemstva. Ki pa tovora, da bi novozgrajeno prome v var¬
stvo naloženega d-narjjbile postavljene pod skupno kitajsko-ihozem-
sko kontrpl-o, kakor sc- je redno dodajalo pred vojsko.

Nameravajo popraviti sedanje, po vojni razdrte železniške
prodre t*r zmrnditi 35 novih prom v skupni dolžini 14.000 km, ki naj
po dplmem in po čez prepr.ežejo deželo in povežejo med seboj vsa
.važnejša mesta. Za nam.uravan promet s tovornimi avtomobili namera¬
vajo zgraditi 10.000 km avtomobilnih cest in razširiti cestno o-
mrožje za.novih ,50.000 .Im. Vlada želi ustanoviti svoj- prevozne -
družbe in postaviti v promet 10.000 avtobusov za potniški in 30.000
tovornih avtomobilov stovorni  promet. Ladijsko tonažo bodo pove¬
čali od 500.000 na 1,750.000 ton, za promet po zraku bodo skrbele
polom dosedanjih'tri npvo-ustrnovij ene družbe za ziačni promet.Za
izmradnjo telefonskega omrežja bodo morali nabaviti iz inozemstva
250.000 ton materijala,za izvršitev tema dela bo potrebnih 200.000
kitajskih in inozemskih tehnikov. Prometno ministrstvo bo skrbelo
za izgradnjo novih pristanišč, in izobrazbo pilotov in mornarjev. Tu¬
di vremenska služba bo razširjena in izpopolnjena. (Teltpresse")

mm * * im ■

O ® .

DOBRI KANADČANI. Po sporočilu? Letos smo poslali Kanadčani več
apostolske delegacije se jc sv.oče kot i50.000 dolarjev za evropske
zahvalil kanadskim'katoličanom za otroke, ki so brez strehe, (inf.
"Vatikanski pomoči" poslan- darove D... 20.9.1946.)

S t e V, ,202 -------— - Domači glasovi, 3^.11,1946.

Str. 4

JUGOSLAVIJA K3 ZAHTEVA OD

AVSTRIJA N OB ONEGA OZEMLJA,* »Ti-
roler Nachrichtoh" so dno 25 ,,sep¬
tembra' Iz  Salzburga prino sl e t-o-le
poročilo; "Jug o slovanska- delegaci¬
ja na mirovni konferenci jo uradno
objavila: "Jugoslnvija ne bo od
Avstrije zahtevala nobenega dela
Koroške! Jugoslavija so bo ,zado-
vol j , {-'frii.  bo-, od .avstrij¬

ske vlade dobil--' 'zagotovil oy-'da.,
bc slovenska manjšina popolnoma-'
-zaščitena, in jamstvo, da bodo :

■ Slovenci dobili' pravico, ki- jim
po ustavi., pripada jo. " - S tem se
-jo -jum o slovanska vlada odrekla,
slovenski Koroški. Vsa agitacija,,
ki so jo. vodili med koroškimi Slo¬
venci, j- očitno imola. le ta na¬
men, da bi.-doma na volivce ugodno
vplivala in pa da bi komunistična
stranku na.. Koroškem ■ dobile čim
več slovenskih gl - sov..

JUGOSLAVIJA ZAHTEVA OD AV¬
STRIJE, V uradni izjavi, ki jo je'
dala' •-.jugoslovanska deložacija na
mirovni konferenci avstrijskemu
zastopniku in ki jo je objavil 25.
septembra list "Tirole-r Nachrich-
ten", se v drugem delu glasi:
"Naša glavna pritožba je v tem, da
Avstrija, še -  do zdaj ni izročila
našega glavnega vojnega zločinca
Št.l, Paveliča. Isto^zrktevo pos¬
tavljam^ zaradi tisocev drugih
jugoslovanskih vojnih zločincev.
Upamo, da bodo v kratkem storjeni
ukrepi, da- še naše šel j e izpolni¬
jo. " . ‘ f *-

TUDI V SEVERNI AFRIKI 2ARECI
IZSTRELKI/"The Daily Telegraph"
je. i9. septembra.. poročal, da so
videli prejšnjo noč nad mestom Fc.z
v baroku izstrelek z žarečim re- ;
pom, Enako poročilo/e list ddbil
tudi iz T-mmerja. Očividci so po¬
ročali, da je izstrelek lc,tel ■' -
nizko od vzhoda proti zapadu in
žarel v rumeni in zeleni barvi.
Slično pojavo so videli- tudi v
Lissaboni na Portugalskem,-10'da,

, so izstrelki leteli proti jug'U’«.-.

4  ANGLEŠKI VOJAKI.SO IZGINILI,
na jugoslovanski -meji. Dognano je,
da so jih prijeli Jugoslovani, ki
pa vkljub posredovanju nočejo po¬
vedati, kje i^ajo zaprte.

TUDI NOVO MESTO 'IMA SVOJ
PROCES* 20. t .m. se je v-Novem
.mestu .začel proces proti sledeč im
vojni- zločincem: Fortuni Francu,
župniku iz Trebnjega, Logarju
Francu, sodniku iz Novega-,mosta,
Klančarju Leopoldu, kaplanu -iz
Trebelnega, Kovačiču Antonu, žup
pniku iz Trzina, ki je med vojsko
kot begunec živel v Mirni peči,
Pahulju Francu, župniku 'iz 3t.
Petra pri Nove™ mestu, Lahu Miha¬
elu, trgovcu iz Male vasi pri
Dobrniču, Kocjan Mariji, kmetski
hčeri iz Vrduna pri Stopičah,
Lindiču Karlu, sodnemu slugi v
Nove™ ™es..tu in Brajer ju Franou,
progovnemu delavcu.

. POL02.-',J KATOLIŠKE CERKVE V
ALBANIJI. V albanskem pristaniš¬
ke™ ™v-,stu Draču se trenutno naha¬
jata samo dva katoliška duhovni¬
ka albanske narodnosti. Tema je
policija dovolila, maševati v
delavnikih ob 1/2'7, ob nedeljah
,pa ob 1/2 8. in 1/2 10 uri, V ne¬
deljah . je dovoljena tudi ena
popoldanska pobožnost. Vernike,
ki obiskujejo katoliško cerkev
policija ostro nadzira. Nadško¬
fij skr. palača v Draču Vo v krat¬
kem zaplenjena in uporabljana
kot stanovanje - za begunce. Jezu¬
itska cerkev v Tirani je še od¬
prta, zavod pol ec cerkve .pa je
zaplenjen ter se vršijo v njem
zborovanja in veselice antifašis¬
tične mladine. V njem 'je/tudi
propagandna * centrala. ('Inf .D. 20.
9.1946.)

DR; ,t ERS 0L SE JE VRNIL IZ
BELJAŠKE-BOLNIŠNICE in ziaj leži
v taboriščni bolnišnici v Peggezu
Nop-o i™a še v gipsu. Odkrito ge
vsi veselico njegove vrnitve ter
le želijo, da hi spet kmalu mogel
prevzeti svojo službo.- Bož  mu daj
skoro popolno zdravjel

RASNA POLITIKA - PO JAPONSKO.
* r anilski nadškof sporoča, da je
bilo- začasa; japonske zasedbe po¬
korjenih na tisoče Filipincev,"‘Od
žrtvami je bilo tudi 83 španskih
redovnikov in 9 do™ačih svetnih
duhovnikov. Preganjanje je imelo
povsem rasni značaj; Japon*i_s» tp-
dili, na ni™ajc beli na vzhodu kaj
iskati.