Izhaja vsaki četrtek' ob 8. uii popoldne Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|emajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. IG. nsKo Ijudstv m XX. letnik. V Gorici, 12. septembra 1912. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Sc-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat l-l v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. 37. številka. Slava Gospodu! Oči celega izobraženega sveta so te dni uprte v Dunaj, v naše prvostolnu mesto. Milijoni in milijoni kristjanov sn te (JnrM^misliini na cesarskem Dunaju, kjer se prvič v naši ljubi Avstriji slavi Gospoda nebes in zemlje na tako veličasten način. Silne množice najrazličnejših ljudskih plemen iti narodnosti so se zbrale na Dunaju, da izkažejo časr Onemu, ki je ustvaril nebo in zemljo iti vse kar je. Tudi mi, Slovenci z Goriškega, smo poslali na Dunaj lepo četico kristjanov, ki bodo tudi v našem imenu prisostvovali slavnostim, prirejenim n.t čast (zveličarju sveta. flospott naj vlada naše delovanje, naše mišljenje, naše duše. »Prenovimo vse v Gospodu«, pravi papež Pij X. Tako naj se zgodi! V trcnotkih, ko se poklonijo na Dunaju Najsvetejšemu nepregledne množice ljudstva, naš sivolasi vladar Franc Jožef I., njegovi najvišji dvorni svetovalci, ministri, vojaštvo, sploh najvišji poveljniki naše ljube Avstrije, zastopniki Italije, Francije, Nemčije, Anglije, Rusije, Angleške, Afrike, Azije itd., v trcnotkih, ko sc bo pomikal i po najlepših dunajskih ulicah procesija z Najsvetejšim, kakoršne še ni videla Avstrija, v trenutkih pravimo, ko se bo pokazalo, da krščanstvo še zmaguje iti bo zmagalo, da vero v večnega trojed'-nega Boga ne izrujejo i/. src vernega ljudstva najstrupenejši sovražniki Krista v tem času vzdihnimo tudi mi: Slava Gospodu, slava trojedinemu Bogu! Njegova slava naj odmeva po gričih in dolinah, po morju iti gozdovih. Vse naj poje in slavi Gospoda, trojedi-nega Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha! Nagrada 100 kron- »Primorski list« je, kakor se spodobi krščanskemu listu, vedno svaril pred liberalizmom, pred socijalizmom, kazal zmote protiverskih strank, da bi obvarolval krščansko ljudstvo pred nesrečami, v katere vodijo. One, ki bi radi za svoje krive nauke pristaše lovili, seveda jezi, da se resnica in posledice ljudem pojasnjujejo. Zato so pa hudi na naš list. Star nauk je: Cesar bi se sramoval, če bi ti kedo očital, nikari ne naredi! Ce se socijalisti sami svojih naukov sramujejo, onih naukov, katere vedno in povsod oznanujejb, pač slabo znamenje za nje! Naj jih pa nikari ne širijo: Naj učijo raje vestnost in pridnost pri delu, varčnost in krščansko, pošteno življenje, pa jilt ne bo treba biti sram, ako bomo očitno pribili, kakoršne nauke širijo! Kcdor je kradel, navadno taji. Ko smo povedali to, kar vsi vedo, a nekoliko pojasnili, pravij" da lažemo. Nismo sicer veletrgovci s platnom, a veliko g.i šc imamo« da bomo taka usta popolnoma zamašili. Kedor dokaže, da je »P. L.« lagal pisajc v zadnjih člankih (št. 29 do št. 35) mu izplačamo v gotovini ino K (sto kron) in se zavezujemo, da bodemo objavili celo njegovo ime in prinesli brezplačno natančno sporočilo v čem in v koliko je »P. L.« lagal. Mora pač biti pri src u vsakemu socijalistu, da svojo stranko opere in ii pomaga k časti in spoštovanju! Torej na delo! Ako ne, potem bodo vedeli v s i, ne le, da je vse res. kar je pisal »I5. L.«, teinuč, da je ves vaš nauk in vse vaše stremljenje tako neumno, da se ne upate niti ust odpreti za pameten zagovor. Ker se vedno pritožujete o slabi plači tukaj HM) K za mali trud, kedo jih bo pustil? Sicer bi morali pa biti socijalisti »P. L.« hvaležni, saj smo se jim ponudili, da jim sami brezplačno sestavimo pravila, ali tudi notarski kon-trakt to obetamo danes kar bi raj-še imeli in jim damo priliko, da leli-ko takoj skočijo v svoj soeiialistični paradiž čemu se jezijo? Ali se h o j e tega paradiža? Najbrže. ker. ako bi se ga ne hali. bi pač z obemi rokami sprejeli našo ponudbo in bi se veselili, da je tako blizo njihova zlata d o b a, katero hvalijo! Ako se nihče ne oglasi za razpisano nagrado, potem, sami potrdite, da je vse res, kar smo pisali ter, da je. kar vaši voditelji uče iu sami upate, ali tako hudobno, ali tako neumno, da se nihče tega javno zagovarjati ne upa. To bi bila zmaga!! ne le denar dobiti, a »P. L.« bi moral objaviti: Socijalisti so pametni , vestni, dobri ljudje, srečno bo vse, kh pridejo ti do gospostva, t o b t bi!:: a g i t a c j a za socijalizem! — Na delo! Bojim se pa. da imate že platno na ustih1 Shod ..Slovenskega katol. delavskega drušfva". i (Konec.) G. A I o j z i j Š i r c a govori obširno j o dobrih in slabili društvih. Koristno je tisto društvo, ki nas podučuje v lepem obnašanju, odpravlja slabe navade in deluje na to, da napredujemo v pobož- nosti, pridnosti in delavnosti. Prepovedano je vsako društvo, ki pači dobro vedenje in napeljuje v hudo. Varovati se moramo zlasti socialnih demokratov, ki gledajo, da bi uničili, kar je svetega, poštenega in krščanskega. Na svetu je že tako, da ako pride dobro skupaj s hudim, se hudo ne zboljša v zvezi z dobrim, pač pa se pohujša dobro vsled take zveze. Zato nikar nikomur posebne ljubezni skazovati, kdor noče o Bogu nič vedeti. Veliko škodo bomb imeli in Boga žalili, če se bomo bratili z Njegovimi sovražniki. Nič dražjega ni, ko bogaboječ prijatelj, pa tudi nič nevarnejšega. ko tovariš, katerega volja je obrnjena v hudo. Kakor okuži gnilo jabolko zdravo in gnil zob tudi dobrega, prav tako dela slaba družba. Pregovor pravi: Kakršne tovariše si boš izbral v življenju, takšne boš imel tudi v večnosti. Ubog delavec in služabnik mora večkrat veliko trpeti na tem svetu, toda ako vse prenese iz ljubezni do Boga, ga Bog ne zapusti. Pomoč je gotova. Ko je najbolj skrajna sila, nam je Božja roka najbolj mila. »Bil sem miad in postaral sem se, pa nisem videl pravičnika zapuščenega, ne njegovih otrok, da bi prosili kruha« pravi sv. pismo. Služabnik ali delavec mora skrbeti, da je zvest, delaven in varčen v svojem poklicu. Delavcem iu služabnikom, ki so pravični in delajo vse iz ljubezen do Boga iu do bližnjega, se ni treba bati, da bi kdaj kruha stradali. Tudi ko bi bili kdaj po krivem zatoženi, sc morajo trdno k Bogu obračati in mirno in potrpežljivo prenašati. Takih Bog ne zapusti, ker je neskončno usmiljen, vseveden vsemogočen. Čast ubogega služabnika in delavca, kateri trdno zaupa v Boga, bo čil- Češčenje Najsvetejšega v vladarski hiši Habsburžanov. dz »Korrespondenz der Associativ per-severantiae«.) , Moderno zgodovinsko naziranje ne mara ničesar vedeti o teističncin ali teokratičnem razlaganju zgodovine Mnenje o božji previdnosti v zgodovini se dozdeva modernim ljudem srednjeveško in otroško. Ti modroslovski raz-lagavci zgodovine m uinišljttjejo raz- j notera domnevanja, da po svoje raz- t ložijo razvoj človeštva. Le Boga in bo- | /je previdnosti ne pustijo veljati. Goto- \ vo pa je le in to vidimo v zgodovinskih i delili, ki so drugače res mojstersko pisma, da tisti zgodovinski pisatelji, ki se s težavo trudijo, da materijalistieno razložijo razvoj enega zgodovinskega dejanja iz druzega. prezrejo najgloblje uzrokc in najožje stike med zgodovin-kimi dogodki. Kakor je kraljevska /gotovina v starem zakonu razumljiva le tistemu zgodovinarju, ki veruje v bojo previdnost, samo tako ni mogoče razumevati zgodovine modernih držav brez priznanja božjega vodstva. V starem in novem veku je isti kralj vseh kraljev, pred katerim so svetovne zgodbe kakor en sam dan. Ako bi hoteli dokazati na edneni samem izgledu iz moderne zgodovine, kako jasno nam kaže vodstvo božje previdnosti, ne najdemo primernejšega izgleda. kakor kraljestvo Habsburžanov, ki se je pod vodstvom božje previdnosti dvignilo do višine svetovne države, v kateri ni solnce nikdar zašlo, čijili prestol, kljub hudim viharjem mnogih stoletji še danes trdno stoji. Ker se te dni obračajo oči vseh katoličanov, pa tudi nasprotnikov na to kraljestvo iu njegovo vladarsko hišo. naj razložimo vsaj en del tega izgleda ia pokažimo izmed raznih dokazov habsburške pobožnosti le češčenje v sakramentu odkritega Boga v tem vladarskem rodu. Prvi grof Habsburški, katerega je sklep tiožje previdnosti poklical iz ozkega gradu očetov na obzorje svetovne zgodovine, je bil v spričevanju češče-nja evharističnega Izvelicarja izglcd svojim naslednikom. Splošno je znana povest, kako je Rudoh srečal duhovnika. ki je nesel bolniku sveto popotnico. Najstarejše in neolepšano poročilo nam je zapustil Ivan iz NVintcrtura v svoji kroniki ali letopisu iz I. 1340. Ta zgodovinopisec kaže zvezo med tem dokazom pobožnosti iu izvolitvijo v kralja takole: »Pripoveduje se o njem. da je še kot grof nekoč jahal s spremstvom po svojem posestvu, srečal duhovnika, ki je noseč sv. popotnico peš Modi!, si uzel to k srcu, skočil s konja in ga dal duhovniku iz spoštovanja do Telesa Gospodovega. Kmalo na to je bil povzdignjen v rimskega kralja.« Ta pobožni duh se je podedoval tudi na naslednje. Kako bi se tudi proti tei največi skrivnosti vere drugače obnašali. ko je vendar v srednjem veku bila vsaka vrsta nevere ob enem tudi državni zločin? Naj navedemo le dva izgleda iz dveh naslednjih stoletji: Ko je Rudolf IV. ustanovnik (R. der Stiftcr) predpisal kolegijalnemu kapiteljnu prt Sv. Stefanu na Dunaju pravice in dolžnosti, je določil, naj sc na altarju Telesa Gospodovega vsaki četrtek poje maša o Najsvetejšem, in na dan Telesa Gospodovega naj se tega udeleži »šolski mojster velike šole z vso univerziteto. z mojstri, študenti in šolarji in naj pomagajo peti in obhod držati v cenjeni ustanovi in ves čas naj se poje z vso lepoto iu zvonjenjem in olepšavo, ter dostojnostjo in procesijo, kolikor je le mogoče in to zahteva ta slovesnost.« Iz 15. stoletja naj omenimo odloke cesarja Friderika lil. iz 1. 1445. vsled katerih naj bi pri vsakem previdavanju spremili sakrament štirje študenti v ro-ketih in rujavih volnenih odejah in sicer dva z zastavami, dva z laternami, med zvonjenjem in pevanjem speva »Pangc lingua . Nadalje naj vsaki dan med peto mašo med povzdigovanjem pojejo študenti »Tantuni ergo«. Vendar je staro katoliško petje koj utihnilo, ko je v svetišče prihrul ropot verskih novotarjev. Pesmi iu pobožnosti v čast Sv. Sakramentu bi bile za vedno izginile iz Avstrije, ko bi ne bili Habsburžani varovali vere in njeno največjo skrivnost. V Avstriji je nadvojvoda Ferdinand, brat Karla V. odbijal krivoverstvo, ki je napredovalo v zvezi s puntom: njegovi državni svetovalci so morali dati ljudstva lep izglcd: tako vemo, da so se že I. 1528. cesarski namestnik, kaneelar in vsa ni/cavstrij-ska vlada ostentativno udeležili procesije na praznik Sv. R. T. kakor tudi i smi dan potem. Kasneje se je kralj dovito rešena. Življenje poštenega delavca je oslajeno in v tem je Njegov zaklad. »Boljši je zdrav in močen ubožec, kakor slaboten bogatin, Ki ga bolezen tare. Ni ga bogastva čez bogastvo telesnega zdravja« pravi sv. pismo. Nasprotno se godi služabnikom in delavcem, ki nočejo poslušati notranjega galsu in klica Božjega. Taki delajo po svoji lastni volji, proti Božji volji in tako zgubijo ljubezen do Boga in Bog jih tudi zapusti. Tako padajo vedno bolj globoko iz greha v greli ter na zadnje v dušno in telesno pogubo. Taki potem godrnjajo, da nimajo sreče, a velikokrat se jim sreča ponuja ter jim liočc po sili v roke priti, sami pa se ji izogibajo. Skušnja nas uči, da je največ takih nesrečnih ljudi, ki v svoji domišljavosti, v svojem napuhu in v svoji trmi niso hoteli poslušati pametnih in skušeuih ljudi, Včasih še druge v nesrečo pahnejo. Imeli so morda dobre službe in dobre gospodarje, a niso hoteli poslušati dobrih svetov in Božjega glasu. Občni zbor slovenskega »Hlojzijevišča" za lefo 1911/12 se je vršil dno 30. avgusta v centralnem semenišču. I/ zapisnika povzamemo sledeče poročilo: Ravnatelj mous. Lu-kežič pozdravi z velikim veseljem razen gospodov, ki se udeleže zvesto vsakega zborovanja še nekatere gospode, ki so se potrudili iz precej oddaljenih krajev k občnemu zboru. Podravnatclj Doktorič poda nato poročilo o delovanju zavoda. Ker se je odpovedal na zadnjem občnem zboru dr. Ujčič, prevzel je mesto voditelja poročevalec. Prefekt je bil bogoslovec Peter Butkovič: ker ni bilo mogoče dobiti drugega bogoslovca, sprejel je odbor kot drugega prefekta dijaka-sedmo-šolca Alojzija Pavlin, dojencev je bilo 5(i. ki so bili koncem šolskega leta takole razdeljeni po razredih; na gimnaziji v IV. J. v III. v II. s. v I. JO, v nemški priprav nici H), v vadnici J. v »Šolskem Domu (>. 46 jih je bilo iz naše nad- škofije. 3 so bili iz ljubljanske iu I iz tržaške škofije. Odličnjakov je bilo v I. poli. 5 (ur-), v II. poli. 9 (I8'<); padlo jih je v I. poli. 7 (14' <). v II. poli. 4 (S''). Peligijoz.no življenje napreduje posebno radi pogostega prejemanja sv. zakramentov. Za telesno zdravje je kakor vselej skrbel naš hišni zdravnik m dobrotnik dr. Brecelj, ki pa hvala Bogu ui imel prevelikega dela z gojenci. Imeli smo samo en nevarnejši slučaj zapljučnice en gojenec je imel izven Ferdinand sam udeleževal procesije, da je s svojo navzočnostjo zabnmil vsako motenje; tudi je sam spremljal : v. popotnico k bolnikom. Ko se je krivoverstvo razširjevalo, je Ferdinand rabil ostrejša sredstva; državna moč je morala večkrat nastopiti za zatirano cerkev', kar nam pričajo razni odloki v korist katoliške vere in starega običaja. Eden teh mandatov ali odlokov niže-avstrijsk; vlade razlaga, da so mnogotera časovna zla kakor vojska, draginja, kuga. kazen božja, »ker je na mnogih krajih čast božja propadla, nasprotno pa se razpasla pregreha in hudobija združena z nezmernostjo in bogokletstvom in podobnim, k temu pa so se sv. sakramenti in služba božja onečastili in pozabili in kar je nezaslišano, nastala so tudi mnoga krivoverstva. Zato ukazuje ta odlok postno zapoved in javne molitve; in ker mnogi se niso leto in dan ali mogoče še dalje« ne spovedali ne obhajali, naj se v vseh farah, tudi v teh samostanih, kjer se navadno spoveduje 1 vse osebe, ki se o velikonočnem času spovejo in obhajajo, zapišejo v redne zavoda Škrlatico oba sta pa popolnoma okrevala. Sledi poročilo blagajnika Doktorič. Dohodkov je bilo 32858.31 K, ki se razdelijo na sledeči način: Prispevki gojencev 1145'J K (>4 \. Darovi duhovnikov JOJO |( 38 v; darovi društev, duhovnu iu občin 1157 K 80 v: darovi zasebnikov 304 K 53 v. ekonomija 1777 K (II v; poštna hranilnica 13900 K; razno J055 K 95 v; blagajniški preostanek I. 1910/11 I5J7 K 09 v; stroški so bili sledeči: za hrano,, razsvetljavo iu kurjavo 12698 K 79 v, rcmuneracijc 1382 K 22 v; ekonomija 2327 K 59 v; kapela 72 K 35 v: pristojbine 187 K 40 v: poštna hranilu. 13840 K 74 v; razno 2980 K 01 v: blagajniški preostanek t. I. 1911M J 583 K 70 v. Skupaj 34385 K 40 v. Prometa smo imeli torej 08770 K 4i) v. (Konec prih.) Evharistični shod v logu pri Vipavi. (Koncc.) I opoldne ob 2. so bile pete litanij«' presv. Srca J. Potem ljudski shod pred cerkvijo, kateremu je predsedoval g. Al. Penice, predsednik katoi. akadem. društva Zarja v dradcti. kot zastopnik vipavskih visokošoleev. Prvi govornik mogr. dr. A. Žitnik, drž. in dež. poslanec je zgodovinsko pokazal zmago naše ga Izveličarja nad poganstvom in brez-verstvom. Vedno je bil boj. vedno ie zmagala cerkev pod vodstvom .1. Kr. On je po kat. cerkvi prinesel narodom luč in omiko. Celo nasprotniki morajo priznati zasluge kat. cerkve za rešitev, napredek iu ohranjenje narodov. Zato nič se ne bati zaslepljenih nasprotnikov, pod vodstvom Kristusovim bomo zmagali. Vidno znamenje Kristusove zmage je križ nad obeliskom pred cerkvijo u'. Petra v Rimu. Obelisk so izklesali v F-giptu pred več ko JOOO leti p. Kr. Padel le, prepeljali so ga v Rim. zopet prevr-gli. papež ga je zopet dvignil s križem na vrhu. Na njem je vklešeno: Kristus zmaguje, Kristus vlada, Kristus caruje. Drugi govornik dr. Brecelj iz dori-ce je kot zdravnik dokazoval, da bolezni izvirajo iz greha. Človeške nagone mora voditi krepka volja, ki pa ni mogoča brez razsvetljenja od zgoraj in pomoči milosti. Liberalstvo, ki uči neodvisnost človeških nagonov od krščanske morale, zastruplja narode in jih degenerira. Liberalni narodi telesno propadajo in izumirajo. Rešitev narodov je v življenju po katekizmu ali 10 božjih zapovedih. Zato naj se posebno mladina vadi v zatajevanju samega sebe. Pomoč zapisnike z imenom in priimkom«, tudi tisti, ki se ne spovejo in obhajajo, in oba registra naj se upošljeta na dvor ali pa kancJarju in na regenta nižeavstrij-skili dežel v 14 dneh po velikonoči. Na mnogih krajih so mislili, da zatrejo napredujoče zlo s prizanesljivostjo, posebno s tem. da so razdeljevali sv. obhajilo pod dvema podobama. Ferdi-nad je 20. febr. 1554. z generalnim odlo-kom v ostrih stavkih, ustavil obhajilopod obema podobama. Slabi svetovalci, ki so bili na skrivnem luteranskega mišljenja, so ga prepričavali, da za cerkev ni druge rešitve, kakor da se odpravi duhovski celibat in dovoli obhajilo pod obema podobama. Zato je pisal I. 156J. očakom tridentinskega cerkvenega zbora, naj dovolijo kelih tudi svetnim ljudem. Po dolgem premotriva-nju so zbrani očetje prošnjo odbili. Pij IV. pa je ugodil nadaljnim prošnjam Ferdinanda in je s pismom od 10. aprila 1564 dovolil obhajilo pod obema podobama pa le pod gotovimi pogoji. Cesar ni učakal uiti hipnega vspelia svojegi, prizadevanja, ker ie že eez en mesec najde v J. K., ki sc nam daje uživati kot dušna hrana. Dež. poslance š. voditelj iz Viča Ravnikar je proslavljal krščansko vz-1 gojo v šoli. ki naj bo verska šola, kakor? no je vedno priporočal škof Slomšek. ki je bil veren narodnjak iu dozdaj najboljši slovenski pedagog. Braniški kurat g. Šmid je priporočal organizacijo krščanskih mladeničev v izobraževalnih društvih iu telovadnih odsekih Orlov. Navdušene besede so vzbudile navdušenje za Orla. Vmes so razveseljevali udeležence vrli pevci z Goč, ki so s točnim izvajanjem in uglajenimi glasovi kazali, da so stara garda. Nova godba šmarenska pa je spričala, da se z ustrajnostjo in krepko voljo doseže lepe uspehe in da tudi godba služi v čast Božjo in ljudsko izobrazbo. Tako smo Vipavci dokazali, da smo in hočemo ostati Kristusovi. Politični pregled. Državni zbor. Državni zbor bode sklican po sedanjih dispozicijah šele proti koncu meseca oktobra. Ministerski predsednik grof Sturgkh. Ministerski predsednik grof Sturgkh prevzame vodstvo ministerstva že koncem tega tedna. Položaj na Balkanu. Položaj na Balkanu je še vedno jako kritičen. Danes vlada splošno mnenje, da je vojska med Turčijo in Bolgarijo neizogibna. Pa tudi Grška sc pripravlja na vojsko. Ako pa pride do vojske med Turčije. in Bolgarijo, ne bodeti držali križen; rok tudi Črnogora in Srbija. Mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. Preliminarna mirovna pogajajnja med Italijo in Turčijo se nadaljujejo, in kakor poročajo angleški listi, ie tek istih povoljen. Mir se bode baje v najkrajšem času sklenil. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče: P. n. gg. Blaž Ostrožnik v dorenji Tribuši 12 K. Leopold Leban, organist v Lokovcu 7 K. Volilo pokojnega g. Ant. Križniča iz Gorenjegapolja 50 K. Kmečka hranilnica iu posojilnica v d r-garju 50 K. Marija Leščak, c. kr. jet-niška paznica 2 K; Ivan Franke, kurat 1 K: Valentin Skok 40 vin; Jožefa Korte v dorici 1 K; v nabiralniku v gost. Helenc Kirchner I K 20 vin. umrl. Četudi so se nekateri zopet vrnili k materni cerkvi, je trajni uspeh le izostal. Rimski nunciji so skupno z Je-zuviti nastopili zoper obhajilo s kelihom Katoliško ljudstvo ga ni niti zahtevalo. Prepoved keliha od dne 4. avg. 1609. je bila sprejeta brez kakega ugovora. Ferdinandov sin in naslednik Maks II. je nameraval neko kompromisno katolištvo, česar pa niso marali ne katoličani ne protestanje. On bi bil rad obema ustregel; udeleževal se je procesije Sv. R. T. Toliko bolj gorko so se postavili za katoliško resnico njegovi sinovi. Ce tudi se cesar Rudolf II. ni u-deleževal procesije, sta to vendarle storila brata cesarjeva nadvojvoda Ernest in Matija, to pa ne le na praznik, ampak tudi na osmino, da sta dala lep izgled gorečnosti. Vedno pa je vlada skrbela z raznimi odloki, da so se rokodelske družbe ali cehi splošno udeleževali procesije in da so ceste in ulice olepšavah, za kar je bil prošt v Klosterneuburgu dolžan poskrbeti zelenje iz podunavskih logov. (Dalje pride.' Za Sklad »Slovenskega S i r o t i š č a«: P. n. gg. Rodolfo (iregorig I K, V Standrežu so nadalje darovali: P. n. gg. Marija Vižintin 60 v, Emil Brajnik 20 v, Marija Pavletič 2(1 v, Ivan Ambrožič 20 v, Anton Brajnik 20 v, Jakob Doles 40 v. Anton Ličen 1 K, Peter Leban 20 v, Frane Ambrožič 40 v, Roza dostiša 1 K, .losipina Brumen 1 K, Franc Marušič 1 K, Frančiška Mozetič 60 v, Jos. Budal 20 v, Lovrencij Vuga 60 v, Jožef Lutman I K. Franc Pišek žel. pod. 1 K. Ivan Bostijančič 20 v, Anton Reščič 20 v, Jos. Leban 40 v, Jos. Nardin 40 v, Miha Tabaj 30 v, Uršula Frlej 20 v. Ant. Nanut 1 K, Janez Cotič 1 K, Katarina Bregant I K. Cila Nemic 10 v, Ana Nanut 60 v, Karol Lutman 50 v, Alojzij Devetak .30 v, Jožefa Pavletič 40 v, Lucija Podberšič 20 v, Elizabeta Pelicon 60 v, Jos. Moc 20 v, N. N. 30 v, N. N. 20 v, Janez Zavadlav 40 v, Andrej Zavadlav I K. Alojzija Zavadlav 20 v. Katarina Petejan 40 v, Karol Batista I K, Vilko Leckev 1 K, Marija Brajnik 20 v. Kullin-ga 30 v, Ogrin 30 v. Domače in razne vesti. Evharistični kongres na Dunaju. Dunaj je slavnostno odet, kakor že dolgo ne tako. Slavnosti so se pričele v torek, ko i o prišel na Dunaj papežev odposlanec kardinal van Rossum. Z dvornim vlakom je papežev odposlanec dospel na Dunaj v torek ob 4. uri po-poludne. Zapadni kolodvor je bil slavnostno okrašen. Ko je dvorni vlak dospel na postajo, so se oglasili zvonovi vseh dunajskih cerkva Na postaji je pozdravil papeževega odposlanca v cesarjevem imenu grof Czernin. Potem se je kardinal odpeljal v dvorni kočiji v mesto, povsod navdušeno pozdravljen od tisoč glave množice. V slavnostnem šotoru pred opero je bil papežev delegat sprejet od dunajskega kard. dr. Nagla, od župana itd. Navdušenje je bilo velikansko. Nato se je podal papežev odposlanec v cerkev sv. Stefana, kjer se je poklonil Najsvetejšemu. Potem se je podal povsod viharno pozdravljen na cesarski dvor. Cesar je sprejel papeževega odposlanca v slavnostni avdijenci, pri kateri je kardinal izročil našemu cesarju papeževo lastnoročno pismo. Cesar je včeraj vrnil obisk papeževemu odposlancu. Slavnostna zborovanja so se pričela že v torek. Jako pomenljiv je pozdrav prestonaslednika Franca Ferdinanda, katerega je poslal zborovanju za krščansko vzgojo. Glasi se: »Ko pozdravljam Vašo Presvetlost (častnega predsednika kongresa kneza Zdenka Lobkovvitza) in člane kongresa kar najtopleje, želim iz vsega srca, da se visoki in plemeniti cilj tega kongresa, vzgojiti katoliško patriotično uči-teljrtvc, popolnoma doseže«. Zborovanja se udeležuje velika množica izobražencev. Tudi sv. oče papež je brzojavno pozdravil kongres. Na zborovanju so govorili najznamenitejši učenjaki. Sv. Oče je izdal sledeče lastnoročno pismo na Avstrijo: »Našim ljubim sinovom, katoličanom avstro-ogr. monarhije, zlasti onim staroCastitljivega glav. mesta, odlične tidnjave krščanstva, ki obnavljajo podedovano slavo, ko se slovesno Jezusu Kristusu v najsvetejšem zakramentu Sv. Rešnjega Telesa poklanjajo, so ob tej upapolno priliki posvečene naše misli v očetovski ljubezni. Z željo, da ostane spomin na evharistični kongres neizbrisljiv in da se po njun ohranita in pomnožita vera in pobožnost, podeljujem iz srca apostolski blagoslov.« V Vatikanu, dne 4. septembra 1912. Pij X. (Dalje v prilogi.) Priloga ..Primorskemu ž-istu11 št. 37. z dne 12. septembra 1912. Včeraj popoludnc sc je nadaljeval kongres za krščansko vzgojo. Sinoči se je vršilo slavnostno zborovanje v veliki Rotundi. Slavnostni govor je govoril deželni glavar kranjski dr. I. Šušteršič. Ko je cesar obiskal papeževega legata kardinala van Rossuma mu je podelil veliki križ Štefanovega reda z zvezdami. Nadalje je cesar podelil le-gatovemu spremstvu: monsignoru Fili-baldiju veliki križ Franc Jožefovega reda z zvezdami, baronu Schbnberg-Roth-Sclibnbcrgu komturski križ Franc Jožefovega reda z zvezdami, knezu Luigi Lancelottiju red železne krone 1. razreda in tajniku K dr. Drehmannu oficirski kri/. Franc Jožefoveda reda. Nedeljska evharistična procesija na Dunaju bo nekaj sijajnega. Delajo se velikanske priprave. Cesarski dvor nastopi v največji paradi. Monštranca, v kateri bo Najsvetejše in ki se bo nosila pri slavnostni procesiji prihodnjo nedeljo na Dunaju je krasno delo. Stane 150.000 K. Cesar in prestolonadslednik sta si monštranca ogledala. Grde demonstracije proti evharističnemu kongresu so hoteli uprizoriti na Dunaju in v Pragi socialni demokratje, liberalci in prostozidarji. Razpečavali so letake ostudne vsebine. Aretinanih je bilo zaradi tega več sto demokratov, več državnih poslancev, advokatov, saniih brezvercev, smrtnih sovražnikov vsega, kar le diši po krščanstva. Podle duše! Klerikalni spektakel imenuje demo-kraška »Zarja« evharistični kongres na Dunaju. Bogokletneži! 2000 tujcev je dosedaj na Dunaju, ki bodo prisostvovali evharističnemu shodu. — Koliko slovenskih udeležencev bo pri evharističnem kongresu. Kranjcev 15U0, Štajercev 1200, Goričanov 482, Korošcev 403, Tržačanov 210. Skupaj 3800. Tudi nekaj beneških Slovencev se bo udeležilo, ki so se pridružili Goričanom. Peš na evharistični kongres se je odpravila neka Mar. Šuc iz Pliskovice, ker ni imela denarja za železnico. Prišla je že do Miirzzuschlaga, kjer je obnemogla. Dobri ljudje so ji kupili vozni listek do Dunaja. Njena goreča želja, prisostvovati kongresu, se ji je izpolnila. Učni zavodi društva »Šolski Dom« v Gorici, namreč: šestrazredna dekliška ljudska š o I a v »Š. D.«, ki služi od 3. razreda naprej kot vadnica slovenskim kandidatinjam tukajšnjega izobraževa-lišča za učiteljice; petrazredna deška ljuds k-a š o 1 a v »Š. D.«, ki rabi tudi kot vadnica gojencem tukajšnjega moškega u-čiteljišča; petrazredna mešana ljudska šola v Malem Domu; deška pripravljavnica za srednje šole v M. D.; dvorazredna dekliška pripravljavnica -za izobraževališča v M. D. in ženska obrtna šola za šivanje oblek ter belo šivanje in vezenje v Novem Domu začnejo novo šolsko leto v tem le redu. V ponedeljek in torek 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure predpoludne in od 3. do 5. popoludnc bo vp i s o v a-n j e novih učencev in učenk in onih, ki so že obiskovali te šole pa ne še dokončali. V sredo 18. septembra bo za učence in učenke iz Š. D. s v. m a š a v cerkvi sv. Antona ob 9. uri; za učence in učenke iz M. in N. D. pa v cerkvi čč. oo. kapucinov. V četrtek 19. sept. začne v vseh navedenih šolah redni pouk. Slovenski roditelji se nljudno vabijo, da vpišejo svoje otroke o pravem času v omenjene šolske zavode. Obrtno-nadaljevalna šola s slovenskim učnim jezikom v Šolskem Domu v Gorici začne novo šolsko leto v ponedeljek 16. septembra. — V nedeljo 15. sept. od 9. do 12. ure predp. in v ponedeljek 16. sept. od 5. do 7. ure pop. bo vpisovanje. V ponedeljek začne po možnosti tudi že redni pouk. - Slovenski mojstri naj privoščijo svojim učencem potrebni in prekoristni pouk ter naj jih brez izjeme vpišejo v nadaljevalno šolo. Otroški vrti društva »Šolski Dom« v Gorici, in sicer: v ulici sv. Klare h. št. 4, pod Kostanjevico via Cappella št. 1 in v Malem Domu so začeli svoje šolsko leto že s 1. septembrom. Otroci se sprejemajo, kolikor dopuščajo prostori, ves čas tudi med letom. Slovenskim roditeljem, ki morajo po delu, je dana prilika, da so njihovi otroci pod nadzorstvom in da se primerno zabavajo. Otroci se privadijo snagi, redu in delu po svojih močeh. Zato je vredno, da se slovenski roditelji poslužujejo teh koristnih zavodov, katere vzdržujejo dobrotniki z nemalimi stroški. C. kr. državna višja realka v Go-rifci. Vpisovanje v I. razred se bode vršilo dne 16. septembra od 9.—12. ure pr. p. S seboj je prinesti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. 17. sept. bodo vsprejemni izpiti. V 11. do VII. razred se bodo vpisovali učenci, ki so že obiskovali goriško realko, dne 17. sept. V to svrho se imajo ta dan zbrati ob 8. uri zjutraj v do-tičnih učnih sobah. Vpisnina stanc 3 K. Iz izvengoriških šol vstopajoči dijaki se bodo vpisovali dne 17. t. m. od 9.—12. ure v ravnateljski pisarni. Vpisnina za te znaša 7 K. Vsprejemni izpiti za II. do VII. razred se bodo vršili dne 19. t. m. od 9.-—12. ure pr. p. in od 3.-6. ure pop. Na c. kr. slovenski gimnazijski pripravljalnici za srednje šole v Gorici sc začne šolsko leto 1912/13 dne 19. septembra. Učenci pridejo 16. septembra med osmo in dvanajsto uro z očeti ali namestniki vpisovat se pri vodstvu na Trgu sv. Antona, š . 2., I. nadst. in prinesejo s seboj krstni list in letošnje šol-ško spričevalo za dokaz, da nimajo manj ko devet pa tudi ne več ko trinajst let in da so tretji ali kateri višji razred ljudske šole dokončali z dobrini uspehom. Prednost imajo slovenski učenci, ki so na deželi doma in nimajo priložnosti, za gimnazijo ali realko dobro naučiti se verouka, slovenščine, nemščine računstva in lepopisja. V pripravljalnici dobijo učenci versko- nravno in znanstveno podlago, na kateri potem lehko napredujejo na gimnaziji, realki in v drugih šolah. Učnine je za vsako polletje 10 kron; ubogi in pridni učenci so oproščeni celo leto. Gimnazija in realka vsprejemate učence iz pripavljalnieer brez vsprejenme skušnje. — Profesor Fr. O r e š e c, vodja. Vsprejemni izpit za 1. gimnazijski razred bo 17. t. m. ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje se vrši za III. in IV. razred slovenske deške vadnice v S. Gregorčičevem Domu (Via Vetturini), za III. Vlil. razr. dekliške vadnice v Novem Domu (Via Bertolini), za vse druge razrede pa na učiteljišču (Corso Giuseppe Verdi št. 3). Slovesna služba božja bo dne 19. sept. ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija na 1 ravniku. V petek, dne 20. sept. se začne redni pouk. Ponavljalni izpiti za o-troške vrtnarice in učiteljice ročnih del se obavijo dne 23. sept. od 8,— 12. in 3. 6. »Kuhinjska šola« v Gorici. Dobro-znana »Kuhinjska« šola v Gorici v ulici Vetturini št. 9 I. nadstr. (v S. Gregorčičevem Domu) se dne 19. t. m. zopet odpre, nakar opozarjamo zlasti dekleta, ki se hočejo naučiti dobrega kuhanja, gospodinjstva, redu in snage. Lastnica »Kuhinjske šole« g.čna M. Grebenčcva je znana kot izvrstna učiteljica kuhanja in sploh gospodinjstva. Nešteto deklet se je v tej šoli že izučilo kuhanja in kar je glavno — ekonomičnega gospodinjstva. Učenke, ki želijo vstopiti v šolo naj se zglasijo pismeno ali ustmeno v šoli. Obenem opozarjamo tudi preč. duhovščino in druge gospode na izvrstno postrežbo najsibo pri jedači in pijači. Priporočamo torej za obilen obisk te naše edine slovenske kuhinjske šole na Goriškem. Vinska letina je na sploh na Vipavskem dobra, ko Krasu različna, v tržaški okolici slaba, v Istri deloma dobra, na Tirolskem poredna. Zato utegne biti vinska kupčija pri nas ugodna, če bo le kmalu gorko nastopilo seveda, sicer bo slabo, veliko slabše kakor se je pričakovalo. Preč. duhovščini na znanje. Na željo mnogih gg. duhovnikov je založila "Narodna Tiskarna« v Gorici »Drugo uro češčenja presv; R. T.«, katero molitev molijo večinoma v vseh cerkvah, kjer imajo bratovščine vednega češčenja. »Narodna Tiskarna« razpošlje te dni preč. gg. duhovnikom take molitve v več izvodih. Cena bo nizka. Če bi gg. duhovniki želeli večje število teh molitvic, naj sporoče to na dopisnici. Opomnimo, da se molitvica izda z dovoljenjem knezonadškofijskega ordina rijata v Gorici. Pozor živinorejci! Razstave goveje živine se prirede! V srednjem govedorejskem ozemlju se prirede naslednje govedorejske razstave: 1. Dne 17. oktobra t. I. v Gorici (na živinskem trgu) za goriško mesto, za občine sodnega o-kraja goriškega, ter za občine Medana, Biljana, Kožbana in Dolenje v sodnem okraju korminskem. Nakažejo se darila v skupnem znesku K 600 v to namenjenih od deželnega odbora. 2. Dne 18. oktobra t. I. v Kanalu za občine sodnega okraja kanalskega; nakažejo se darila v skupnem znesku K 300 v to namenjenih cd deželnega odbora. 3. Dne 19. oktobra .t I. na Cesti pri Sv. Križu, za občine sodnega okraja ajdovskega; nakažejo se darila v skupnem znesku K 300 v to namenjenih od deželnega odbora. Prijave k razstavam naj se od županstev sprejemajo na v to svrho sestavljenih tiskovinah ter naj se jih predloži deželnemu odboru do 30. septembra t. I. Nalaga se občinskim zastopom, da po-razdele programe med živinorejce ter da jih pozovejo vdeležiti se razstav ter konkurirati za darila. Na zadružništvo se hočejo spraviti novi lastniki »Soče«. Konštatiramo, da so med lastniki razen enega sami taki, ki so že bili v vodstvu liberalnih zadrug, pred vsem »Trg.-obrt. zadruge« v Gorici, »Nameravani« napad na avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda. Včeraj se je konečno vršila pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem kazenska razprava proti 38-letnemu oženjenemu Antonu Ipavcu p. d. Čolnarju iz Ročinja zaradi nameravanega napada na avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda ter radi nasilstva. Kakor je znano, je dne 19. junija o priliki avtomobilske tekme Anton Ipavec sedel v Ročinju v neki obcestni krčmi, pijan, v družbi dveh drugih Ročinjcev. V svoji pijanosti ie govoril, da ima bombo, katero bi bilo dobro vreči na oni avtomobil, v katerem se bode vozil nadvojvoda Josip Ferdinand. Ponujal je svojima tovarišema 50 1(10 K, ako bi ona dva hotela izvršiti »atentat«. Pozneje pa se Je Jokazalo, da ni bila ona »bomba« nič drugega nego kos šrapnela, katerega je imel privezanega na rezalnem stroju kot protiutež. Orožniki, doznavši to. kar je Ipavec uganjal v prijanosti. so ga aretirali. A Ipavec se je pri aretaciji ve- del nasilno in je orožnike žalil z raznimi grdimi psovkami. Konec obravnave je bil ta, da je sodišče Ipavca glede prve obdolžitve oprostilo in ga le zaradi nasilstva obsodilo na 1-mesečni zapor s postom. Tako je torej končala tista »grozna afera« o »atentatu«, zaradi katere je moral vsled Ipavčevega obrekovanja kurat Kadenaro skoraj dva meseca sedeti v preiskovalnem zaporu. Zastopnik državnega pravdništva jo priglasil pritožbo ničnosti. Omenjeno naj bode tudi, da je bil Ipavec že večkrat kaznovan in da gre o njem glas, da ni normalen. Živinski oče sc lahko imenuje Maks David v Trstu, ker je hotel umoriti lastno ženo z velikim kuhinjskim nožem. Zena se je gotove smrti rešila s tem, da je skočila skozi okno. Zverino so aretirali. 186 vojakov je obnemoglo pri vojaških vajah na Ogerskem samo v enem dnevu. Pozor na ponarejene krone! V 'I r- stu so prišli na sled ponarejenim kronam. Poskušen cerkveni rop. V noči od četrtka na petek so dosedaj neznani tatovi skušali ulomiti v župnijsko cerkev v Miljah pri Trstu. V ta namen so udrli v cerkveni stoip in začeli vrtati v zidu, ki se drži cerkve. Napravili so že pol metra široko luknjo. A zdi se, da so bili pri delu moteni in radi tega pobegnili. Zastrupljenih je bilo na Dunaju 200 juristov, ker so jedli pokvarjene ribe. Sedaj so izven nevarnosti. V Ameriki umrla domačina. V Lo- rainu je nagloma umrl 1. 1878 rojeni rojak Martin Kodelja iz Dupelj pri Vipavi. V Clevelandu je’ umrl rojak Ivan G e r b i c iz Ročinja na sušici. Iz Podgrada v Istri. Komaj vzcvetela Marijina družba je dne 8. t. m. nastopila pri igri »Dve materi« naravnost izborno. Želeč po dobrem pričetku obilo napredujočega uspeha, upajmo, da nas ta nadebudna družba kmalu zopet razveseli s svojim nastopom. — Prisostvujoči. Dolgo brado hranijo v augsbu-škem muzeju, katero je nosil svojčas Hans Steininger. Dolga je bila tako, da ko je šel Steininger po stopnicah je stopil nanjo in se vsled tega zavalil po stopnicah in se ubil.' Brado so mu odrezali in shranili v muzeju. Sneg. Na Semeringu je snežilo v torek. Tudi naši kobariški vrhovi so beli. Z vseh strani naše države se poroča o mrzlem vremenu. Z drugih držav pa se poroča o zapadlem snegu. Nameravani atentat na nadvoj-vodlnjo Marijo Jožefo. Listi poročajo: Tržaška policija je prišla na sled nameravanemu napadu na avstrijsko nad-vojvodinjo Marijo Jožefo, drugo sestro saškega kralja Friderika Avgusta. V Miljah pri Trstu so aretovali štiri delavce, ki so bili osumljeni kot anarhisti in ki so nameravali izvesti napad na nadvojvodinjo. Nadvojvodinja, ki biva sedaj v Miramaru, hodi namreč vsak dan v Milje, da slika tamkaj razvaline gradu. Vsi štirje aretovanci so nameravali ob taki priliki nadvojvodinjo napasti in umoriti. Nadvojvodinja Marija Jožefa ljubi prisostvovati v zgodnjih jutranjih urah sv. maši. Kot načelnica finančnemu odseku evharističnega kon-giesa je visoka gospa s svojo marljivo delavnostjo in lastno požrtvovalnostjo dosegla, da so za kongres znatne vsote na razpolago. Listnica uredništva: Prvačina, Kneža, Štajersko, Belovar, Relief v Krnu. Prijateljem vojakov: Prihodnjič. Mesine novice. V petek, soboto in nedeljo bo v stolni cerkvi tridnevnica v proslavo svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju. \ >e tri dni bo izpostavljeno Najsvetejše ob n. in pol zjutraj pri sv. maši. Med sv. mašo bo kratek govor v slovenskem jeziku, po sv. maši bodo litanije sv. Rcšujega Telesa z blago:-lovom. Celo družino iz Italije so aretirali v ('lori'.i. Imenuje ?e Straduliu. Obdolžena je razžaljcnja Veličanstvu. Porotno zasedanje se prične v Go-i iei 30. t. m. Srečke za tombolo »Slovenskega Sirotišča«, ki bo dne 29. t. in. so na prodaj pri upravi »Primorskega Lista« v Senieniški ulici l<>. II. nadstropje, v brivnicah pri g. JVlihajlu Turk na Kornju št. (i i,i p;i g. Pranju Novak-u, Gosposka ulica št. v tobakarnah v Gosposki ulici 9 in pri I etru Kubclj v Kapucinski ulici št. 1 in v prodajalni “>Kat. tiskov, društva« v hiši "Monta«. Plagoslovljenje kapele. V sob. pred-poluduc je blagoslovil naš prevzvišeni kuezonadškoi kapelo pri novem poslopju za malo semenišče. .1500 K je odnesel I.i-lctni učenec t vreli-i 1 icdžet-Koritnik. Nalog je imel nesti omenjeno svoto v kredit pred nadškofijo. Ko se je vrnil je dal knjižico g ■edžetu in izginil. Ko je g. Hedžet pregledal knjižico je zapa::il, da so številke ponarejene, enako tud podpis. O mladem tatiču ni do danes sledu. Slaparije na ze'entm trgu — Od raznih strani smo dobili pritožbe o sleparijah, ki se dogajajo na zelenem trgu in sicer s tehtnicami. Pravijo, da niso te tehtnice za nič, zato da sleparijo nekateri kar na debelo. Za prosimo mestni urad za pregledovanje tehtnic, da pregleda tehtnice na zelenem trgu in da pride tako sleparijam v okom. Iz goriške okolice. V i.edeljo, 15. t. m. na Sv. Goro! Za slovesnost evharističnega shoda bo ob 10. uri slovesna sv. maša in potem procesija z Najsvetejšim okrog svetogorske bazilike. Zvečer ob 8 •/, bo ob ugodnem vremenu svetogorsko svetišče poveličevalo dunajsko slavnost z različnim umetnim ognjem. Zato kličemo : Kdor ne more dopoludne na Sv. (ioro, naj jo pogleda vsaj zvečer, da zagori tudi v njegovem srcu ogenj ljubezni do Najv. zakramenta! g V Mirnu se bo obhajala slovesna tridnevnica v čast Najsvetejšemu Sa-kramentu prih. teden in sicer: v petek in soboto v župnijski cerkvi ; v nedeljo — na vsako leten cerkveni shod kva-ternico — pa v romarski cerkvi na Gradu. Ta dan bo izpostavljeno Sv. K. T. — bo več sv. maš — pop. pa bo tudi na (iradu slovesna procesija. Kvaterno soboto in nedeljo bo poskrbljeno za spovtd. Za to izvanredno slavnost bo cerkev na Gradu primerno okrašena — soboto in nedeljo zvečer bo Grad razsvetljen. Pričakuje se ob lepem vremenu veliko častilcev Najsvetejšega Sakra-inenta. Sliko svetogorske Al. U. bodo popravili in slikarijo spopolnili. Vrtojba. Občinske volitve, ki so e vršile minuli teden so tako končale, da so zmagali v IH. razredu Dolenjci, v drugem Gorenjci in Bukovci, v I. pa mešana lista. Dolenja Vrtojba ima 12 staiešin, v-e druge občine tudi 12. Agitacija je bila silna, a dostojna. Rezanje ijuui \ Sovodnjah. .Minulo nedeljo je kolesaril Ciril Tomšič, pekovski pomočnik pri I. Kodermacu okoli 10. ure zvečer domov. Svetilke ni iinel. Zato ga je opomnil I ranc Petejan, če ima svetilko. A poredil Ciril je skočil s kolesa. vrgel 1'etcjaiia na tla, vzel krivec in jel rezati Pctejana na tleli ležečeg i. Priskočil je Francu letejanu na pomoč Anton Butkovic. A poredni Ciril je Ant. Butkoviču prizadejal z rezilom 0 cm dolgo in cm. globoko rano na nogi, tako, da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov, l-.jer so mu napravili šest šivov. I ranču l etejanu pa je poredni Ciril zrezal vso obleko. In le sreča je hotela, da se ni zgodilo kaj hujšega. Cirila Tomšiča so orožniki odvedli v goriški zapor. in zopet kri v Sovodnjah. V pen -deljek zvečer so nesli nekateri mladeniči iz Sv. Mihela nad Rubijami razbite in krvave glave domov. Razbili so jim jiii v Sovodnjah. Krvi ni manjkalo. I ravijo, da so dobili to, kar so iskali. Padel je z voza 21-letni Josip Sulič iz Prvačine ter si zlomil desno ro-iso. Bil je pri naboru ter se opil. Ko je hotel stopiti v Prvačini z voza, je padel. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Čevljarska zadruga v Mirnu vpisana z. z. o. z. naznanja svojim članom : Ker ni bil na dan 10. t. m. sklicani občni zbor sklepčen radi premale vdeležbe članom sc- s tem naznanja, da bo drugi občni zbor v petek dne 23. t. m. ob 10. uri predp. v lastnih prostorih v Mirnu z istim dnevnim redom, ki sklega brezpogojno. Iz ajdovskega okraja. Zmaga S. L. S. Pri občinskih vo-lit\ah v Črničah, ki so se vršile te dni, je zmagala S. L. S. Pozor vozniki, ki imate ob času tergatve čas, pridite v Rihenberk, posebno pa na Preserje. Ljudje so prodali veliko množino mosta, a voznikov za prepeljati na postajo ni. — \ ozniki, ki bi prišli, oi mnogo kronic zaslužili. L Otlice nam poročajo, da je v noei od 0. na /. t. m. priletaval sneg. iNajstarejsi ljudje ne pomnijo Kaj takega zaceiKom septembra. iviiieooerg. rri nas so se zdaj po-pravljalc pou. veinvo denarja se je poti osno, a denar je oil slabo izdan. Namesto, da bi one poii dobro popravljene, se niso skoraj inč. Dne 1. so izplačevali delavec, rri tein se je videlo, Ua so bili i.Ocraiei boije plačani nego naši, ce ravno pravi župan, da on ni strankarski. Seveda, župan stori to, kar mu zapisnikar ukaze, imamo občinske usluž-bnike, ki ne gredo nikoli v cerkev. — 1 red leti pa so pravili, da je nekdo zahteval, ua se ga mora iz naše vere izbrisati. kaj pravi g. župan k temu! kar je novo županstvo, se pogostokrat ponavljajo plesi. Županstvo, ki plese dovoljuje, ima veliko odgovornost. Mladina se kvari gmotno in duševno. Iz kanalskega okraja. ki lorija oo Marijinem Celju. Prebivalci tukajšnje okolice se najsrčneje zali valujejo sledečim gospodom: g. .svetniku uadinženerju Mahniču, g. deželnemu iiadin/.eneriu Glešiču, g. deželnemu poslancu Zcgi in drugim gg. inžerierjcm z., njih trud, da so prišli ogledat kraja Britof, Marijacelj, ter so pripoznali potrebo te ceste. Ob enem se usojamo o-tlim gospodom priporočati se za nadaljnje delovanje, da se začne čim preje graditi ta ecsia. Idrski občani. ki Kanal, (j priliki vojaških nabo-r . je orožnik prepovedal mladeničem i/. Deskei nositi s seboj slovensko zastavo. V Kanalu jih je ustavil. Zavrelo je med mladeniči. Posredoval je župan kanalski, češ, da Kanalci ne bodo čisto ■ e žaljeni, ako gredo fantje skozi Kanal s slovensko zastavo. Pač čudno postopanje orožuišt va! Iz tolminskega okraja. t Z novorojenim detetom se nahaja I - e daj \ gi. riškem zaporu ona Marija Virant, ki je hotela Podbrdom umoriti lastnega otroka. Posedaj je bila v ženski bolnišnici v Gorici. t »Kat. slov. izobr. društvo« Podbrdom i-r i redi veselico dne 22. sept. ob 5 uri pop. v društvenem prostoru. Vspo red prihodnjič. Iz bovškega okraja. Z Bovškega. Šolski zvonovi se zopet oglašajo ter kličejo nadebudno mladino v hrame učenosti. Začelo je novo šolsko leto. Otroci, ki so še nedavno po daljnih in težavnih potih morali hoditi v šolo, imajo danes v pretežni večini šole doma. Celo samotna in raztresena I'renta (okoli m i preb.) ima u-godnost dveh šol. Ko se je lansko leto ustanovila šola na Logu, pustilo se je g. kuratu staro šolo, v katerej je poduče-val več let. A letos je prenehala ta šola, ki je bila večini otrok blagodejna, in gg. dušnim pastirjem v samotni Trenti v zabavo in razvedrilo. Prestavilo se jo je cd kraja Marijnega svetišča za pre-eejšnjo uro višje (proti izviru Soče), iii učitelj bo podučevai menda tri dni na 1 ogu in tri dni na Potliiu. Razumno je, da izhodni šoli bodeti precej več stali, nego li toliko let obstoječa »šola za si; k.'. pa menda za stroške se ne gre gospodom v Tolminu, marveč le za napredek, ki obstoji med drugim tudi v tem, da se duhovnika kolikor mogoče odvrne od šole. Pomislite, kakšno veselje in zadoščenje po večini napredno-zavediicmu učiteljstvu, da je to zadnja ! istajauka na Tolminskem, kjer je črna suknja leta iu leta v vsej ponižnosti iu le na uho rečeno z najboljšim ' spehorn delovala, odpravljena! Žalosten klic z Bovškega. Zares, ginljiva je skrb g. šolskega nadzornika za ustanovitev novodobnih šol, zato ne bo zameril, če se ga drznemo opozoriti na naš diven Predel. Žalostna pesem poje sc vže nekaj let sem, da Predel je za Slovence izgubljen. Siidmarka je v kupila znano Valas-ovo hišo, kjer je vže davno »deutsches Haus«, nič bolje skoro ni pri »Srbu«, in posebno žalostno je še le to, da stariši radi tolikaj potrebnega (!) znanja nemščine pošiljajo otroke kaj radi v rabeljsko se ve i eniško šolo. O. nadzornik, odložite priložnostno puško v Logu in pojdite pogledat in se natančno informirat na Predel. Smilila i2 Vam bode kopica slovenskih otrok, kojo počasi vničuje nemški moloh, in tudi prelep slovenski Predel, kjer mora domačin Slovenec skoro s povešenimi očmi naprej iti. Ali bi se ne dala ustanoviti izhodna šola z dvodnevnim poukom na teden? Razume se, da bi se moralo tudi skrbeti za primeren poduk v nemščini. Opozarjamo tudi naše šolske družbe na to žalostno zadevo. Most črez Sočo v Trenti. Deželni odbor je naložil deželnemu tehničnemu uradu, da odredi svojega organa v Trento, da pregleda na licu mesta most čez Sočo. v - vrho, da izvrši potem ob priliki tozadevne načrte. Ravnotako je naložil dež. odbor deželnemu tehničnemu uradu, da pregleda iti ugotovi na licu mesta škodo, ki jo je "upravila Soča na cesti v i rento. Iz cerkljanskega okraja. 12 Cerkna (Bogokletstvo.) l)ne 1. septembra so priredili cerkljanski „Sokol'' proste vaje in veselico. Vse skupaj pa je bil« le srečkanje in neizogibni ples l’ri--li so tudi „Sokoli“ i/. Žirov ter pripeljali s seboj tuii „So-koliee“ Bilo ja tudi nekaj Idrijanov. Saj bi ne pisal o tem. Ali nekaj je. kar nie je napotilo, da sem sklenil pisati. Namreč to, kar jc omenjenega dne trdil vodja neki liberalec, (iroza jc to pisati. Tajil je na ostuden način brezmadežno spočetje Mar. Dev. Tudi o Kristusu je rekel, da ni Božji sin, ampak navaden sin sv. Jožefa, ki je imel brata. Bogokletne/.! Sram ti bodi? — Stariši, kakšna bo mladina, ako sc bo sukala v družbi takih liberalnih pre-klinjevalcev in bogotajcev? Človek je že tako bolj k slabemu nagnjen, kaj šele neizkušena mladina? Saj vsakdo ve iz lastne izkušnje. Kaj pa mi? Ali bomo kar tako gledali. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se naša mladina spet poživila? Poskrbimo, da bi se našo mladino zbralo v dobrem društvu in se na kakršensibodi način odvračalo od takih brezbožnih ljudi. Seveda, se precej vse ne doseže. Ali boljši je nekaj, kakor nič. Ali pa kaj druzega naj kdo svetuje. Jaz rečem: Pustimo osebnosti in nikar ne dlake cepimo. Kdor priznav a načela Vseslovcn-sKe Ljudske Stranke, bodi z nami, kdor pa ne, bodi pri liberalcih. Član »Kat. slov. izobr. društva« Iz komenskega okraja. km Gorjansko. Naš rojak Karol Oodmč je znan tržaški policiji, ki ga je ze večkrat prignala domov, le dni so uklcnjenega peljali ob morskem obrežju v namen, da ga oddajo policijskemu nav naicljstvu. t-reduo pa se je pustil uKiciiiu je pretepel par policistov. Ko-ncciio pa se jc z zvezanimi rokami vrgel v morje. Le s težavo so ga rešili. km Iz komensKe okolice. Neki Pepi sc kislo drzi, ker v l rstu mu nočejo povišat časti. iNo, naj malce potrpi. Vse se bo počasi ureuho, da se mu bo — dobro godilo! km toča na tvrasu. Lmc 0. t. m. jc padala po neKaterih občinah na Krasu toča. 1 rpc-la je ajda in grozdje. Najbolj so prizadete Brje iu 1 uhlje, i-o toči je nastalo hladno vreme, ki grozdju škoduje. Ne more zoreti. km Sveto. Minulo nedeljo sem se podal k veselici »blov. kat. izobr. društva«. Uvorisče je bilo natlačeno ljudstva. Tenmiško društvo, je proizvajalo največ točk lepo. hčerka g. župana iz Komna je kaj lepo igrala. Cast ji. — Odbor društva se iskreno zahvaljuje vsem mnogobiojnim udeležencem lepe veselice. I »a Oi se se večkrat tako veselili! km iz Škrbine. Kupčija z novim vinom je že pričela. Minulo nedeljo so bili .v naši vasi tuji kupci. Plačevali so gro-zuje 1)0 24 vin. kilogram, mošt pa po .H K hektoliter. Vinogradniki so zahtevali ,5(i K za hektoliter. Io je dobro znamenje za vinogradnike. Sliši se, da so 1 lornberžani prodali že 4000 hektolitrov moita. km Zagrajec pri Komnu. Vabimo k veselici, katero prirede naše »Sl. kat. izobr. društvo« s sodelovanjem sosednih bratskih društev na dvorišču g. Josipa Žigon štev. 40 v nedeljo 22. sept. t. 1. ob 4. uri popoldne. Kogar vleče srce do žlahtne vinske trte, naj se poda ta dan v Zagrajec. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz sežanskega okraja. Strašna nesreča v Divači. (Divača.) O nesreči, ki se je zgodila pri nas dne I. t. m. ste že poročali, a ne natančno. Zato pa sporočim jaz eenj. Prim. Listu natančneje. Minulo je šest mesecev, kar smo pokopali nesrečnega mehanika, uslužbenega v tuk. kurilnici, katerega je zmečkalo dvigalo. Vsega razmesarjenega so ga privlekli izpou dvigala. Udova po ponesrečenem mehaniku ima gostilno v Divači. Kmalu po opisani nesreči je vzela k sebi svojo sestro in moža. ki je tudi bil uslužben pri železnici, iu sicer uslužben jc bil pri južni železnici iti opravljal službo skladiščnika. Nesreča pa je hotela, da je v noči od četrtka na petek šel v službeni zadevi preko železniški tir ravno v času, ko je prihajal vlak. A revež se je spodtaknil, padel vznak in prihajajoči vlak mu je odtrgal glavo od telesa. Grozen prizor. Glava je ostala iia eni strani železne tračnice, truplo pa na 'drugi. Ta ponovna nesreča je pretresla vse divaške prebivalce. Ubogi sestri ste obe obudoveli a teku pol leta. Obe ste izgubili vsaka svojega moža na železnici. Poslednja ima dva otroka. — V Divači je navada, da napravijo pogrebcem po pogrebu večerjo. Tako se je zgodilo, ko so pokopali ponesrečenega moža starejše sestre. In po še ne pol letu so se zbrali ravno v isti hiši in ravno pri isti mizi pogrebci, k so spremljali na zadnji poti moža ponesrečenega mlajše sestre. Res redek in žalosten slučaj. Burja in mraz razsajata po Krasu — tako nam poročajo iz sežanske okolice. Ljudje se boje. da jesenski poljski pridelki ne bodo mogli dozoreti. Bati se je bilo minule dni snega. Pač čuden september! Koledar za duhovščino. 16. Ut in Dir. — Off. I. cat. Vesp. ut in Dir. — Compl. Dom. 17. Ut in Dir. — Off. II. cat. Vesp. fer. 3., a cap. d. seq., Ant. ppr., com. praec, 4 ut in I. Vesp. Compl. fer. 3. 18. Ut in Dir. — Off. II. Cat. miss. ut in Dir. — v e I miss. fer. (C. Viol) sine gl. sine Cr. 2 Or. S. Josephi (3 a domo) post 1. Epist. — Vesp. fer. 4., a cap.de seq. com. praes, Ant. jppr. Compl. fer. 4. 19. Ut in Dir. — Off. II. Cat. Vesp. fer. 5. a cap. de seq. com. praec. Compl. fer. 5. 20. Ut in Dir. — Off. II. cat. L e c t. 1. n. f e r. 2 praec. miss. ut in Dir. vej miss. fer. (C. Viol.) sine Gl. sine Cr. 2 Or, Ss. Mm., 3 Vigil. Praef. com. uit. Ev. s. Jsan. Vesp. ut in Dir. — Compl. Dom. 21. Ut in Dir. — Off. I. Cat. In 2. Vesp. com. Dom. S. Jos. a Calas. S. (in Br. 27. aug.) a Ss. Mauritii et Soc. Mm. compl. Dom. 22 f Virid. Dom. XVI. post. Pent. et IV. Sepl. Deed. sem. Off. II. Cat. Off. ut in Psalt. et ppr. loc. com. (sine lect.) s. Josephi et Ss. Mm. in L. et M. ppr. Cr., Praef. SS. Trinit. — In 2. Vesp. com. seq. S. Josephi et S. Theclae V. M. Compl. Dom. Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«, ki mi je potom glavnega zastopnika g. Dragotina Starec, na mojo popolno zadovoljnost izplačala vso odškodnino za pogorjeno poslopje in živino, vkljub temu, da sem še le na dan požara plačal zavarovalnino. Priporočam vsakemu čimprej pristopi k temu dobremu domačemu zavodu. Vogersko. dne 26. avgusta 1912. Jakob Gorjan. Vsi. ki ste skrbni možje in očetje! 4 Ali hočete vsaj 10 vinarjev na tedon žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku IIASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Napredek, novost.) Fotograf A. Jerkič, uvedel je ^ svojem ateljeju poleg dnevne, tudi električno razsvetljavo, pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu. Očala vsak« vrste natančno po zdravniških predpisih in brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najniZjih cenah pri trvdki Aleksander Ambrožič, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti. GORICA, GOSPOSKA ULICA št. 16 (Prej Korso Verdi 26.) OBČNI ZBOR „K!HET. DRUŠTVO" V ŠT. PETRU registrovane zadruge z omejeno zavezo se vrši 28. septembra ob 6. url zv. —rr v »Zadružnem Domu". DNEVNI RED: 1. Potrjenje računskega sklepa za I. 1911. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti K obilni udeležbi vabi ODBOR 0111(1 motno> zavreto, pokvarjeno se Vlllll, popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati. — Naslov povč uprav-ništvo »Primorskega Lista". JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za. pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. ZAHVALA. Za premnoge izraze srčnega sočutja, ki so nam došle povodom smrti našega soproga, očeta in tasta in starega očeta gospoda JOSIPA ZOTTIG, veleposestnika v Dol. Cerovem, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se posebno vsem sorodnikom, občinskemu zastopu občine Št. Ferjan, gospem in gospodom iz Gorice, učiteljstvu Cerovega in šolski mladini in sploh vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. V Dol. Cerovem, 9. septembra 1912. Žalujoči ostali. moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje ]ugoslou. razpažiljalna R. StErmecki v Celju št. 3011 Vzorci na zahtevo poštni neprosto. I/"dor hoče imeti pristno angleiko blago za *» obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra A!ntor\a Krušlč, Gorica Tekallšče Franca Josipa št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. Se priporočam velečastitim duhovnikom in drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejie vrste do navadne, za . vsaki stan in zn vsak letni čas. Uaorci na razpolago. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI priliki »Šolskega doma«! Budilka Budilka Takšna ura teče 14 dni zapore- Dobro in močno prav močna, doma, če se jo enkrat navije. kolesje. Stane K 5’60 Primerna za vsaki prostor. Fino Stane K 2 80. Eno leto jamstvo, kolesje. —Natančno idoča. Eno leto jamstvo. mm Eno leto jamstva. mm Priporoča tvrka JAKOB ŠULIdOJ urar c. kr. državne železnice v GORICI, Gosposka ulica št. 25. -t® Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupu kntpitik potrebščin ii pri prodni ^ »v- ‘V' taetpi pridelkov. *v* */v Zaloga ja v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. ta©- m At JI 'Ti 'i_ Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3—4-80 m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K. Pinter & Lenard v Gorici, RdštelJ štev. 7—9. K Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje skozi 10 let prvo mesto med tovarnami stiskalnic in uživa v strokovnih krogih najboljše priznanje. Zahtevajte posebni cenik štev. 452* za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje. za navorne sesalke itd. Več kot 700 svetinj jn prvih daril itd. Pl 1. Mavfarth Specialna tovarna strojev za trtne ln sadne vinske pridelke i5oo delavcev. Dunaj. II., Taborstrasse 71. učejo »e zastopniki. ■eHgTk.ci in D, Otlica »Ljubljanske kreditne banke11 ao bavi e vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Dlogc na knjižice obrestuje po ¥>/■>%, vloge v tekočem računu po dogouoru. f GORICI soriško glavnice k 8,000.000. Centrala v Ljubljani. — H®2srvnl zaklad K 800.000. — ■■ - ■ ■■ = PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split Trst. -.- m* „CENTRALNR POSOJILNICA" REGISCFSOVflnA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZflVčZO IStS3E v GORICI ♦♦♦♦ obrestuje hranilne vloge po 4' 2\. Daje članom posojila na vknjižbo po 5','0, na menice po 6°u, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GlliS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. !®§S Dijaka (dijakinjo) kmetskih sta-rišev sprejme na hrano in stanovanje z lastno sobo slovenska pobožna družina v Gorici po najnižji ceni. Oglasiti se pri A. Doljak, ulica Luigia štev. 1. v v v v v OBLIKOVANA rjrifCARNA Gorica, vla Formica 18 priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem E. Jakin. N. HHDERWfl£D trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, GORICA Tekallšče J05. Verdi št. 32, v hiši ,.Centralne posojilnice11 najtopleje priporoča prečastiti duhovščini ter sl. občinstvu v mestu in na deželi, svojo veliko zalogo vsakovrstne kave, riža, olja, sladkorja, najboljše moke, čaja, likerjev, šampanjca in najfinejših vin v buteljkah. Velika izbera vsaki dan svežih najrazličnejših delikates in slaščic. Postrežba točna. Cene najnižje. Posebno se priporočam g«:, hotelirjem, gostilničarjem in kavar-narjem, ter sl. društvom, ki prirejajo veselice. VIKTOR TOFFOLI -- (SORICA prva zaloga oljkovegžl OljŽl ................. ■ Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone. Bari, Lucca, Rizza, Oneglia. Cene so sledeče: Jedilno olje . . . Namizno olje . . . Istrsko-oljkino olje Valona . . . . Bari................ Oneglia................ Lucca, Nizza ;;r a vinarjev 56 60 64 70 SO 1 — LOTERIJSKE ŠTEVILKE. v*1 Trst 61, 34. 43, 50, .53. Pozor pri nakupu manufakturnega in modnega blaga, drobnarij itd. itd. za šivilje in krojače na narodno tvrdko t Klili, Gorica, Gospodska ulica št. 11. Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom NT. ČER NIG01 Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Velika izbera domačega in inozemskega usnja, Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvornica nad-platov. Jermeni za stroje in goži. Gorski čevlji ter nahrbniki. Raznovrstno vruarshD blap. J. DRUFOVKA Gorica, Gosposka ul. št 3 nasproti ,Monta‘. Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in Izven držav®. ! TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Qori$ke ljudske posojilnice1' (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Poatretba točna, domača in cene konkurenčne. = :— — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. "1 role. X •5*2« * P X I I P(xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxmxxxxxxj| Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku, jjj — Tmkino (itokfllevo Jetrno olje. Posebno areditvo proti prftuiru boleznini In Hploini telesni iilabo*ti. Izvrna steklenica teua olja na ravnomene barve po K 1-40, bel« barve K 2. Trskino ieleznato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se želez im Jodeeem. S tun oljem it otdravijo * kratkem «a«n s rotcTOstj« v,e kostne boleini, lleini otroki. m»!okr»no«t itd. C*d* •• >t* J-l«*nic«- j* 1 Krono 40 vinarjev. :-====== Opomba. Olje, katerega naropam direktno Iz Norveirije, prelite se vedno v mojem kem. laboratorjn predno »e napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti nvojlm H. odjemalcem glede diatote in atainv •posobnostl za zdravljenje. Criatofoletlijeva pijača iz kine in železa. Najbo js orpomocek pri zdravljenju i trskn m oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3d riSki, tolminski in vipavsi okraj ter za Kras Kolumbovo jajce za pokrivanje streli! Potom ženijalne iznajdbe, ki »e jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na naveduiti gladkih *.lrcšnik li (FlaebzieRel) *