JA I' 4 J I L' 41C A PRimurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini •. Abb. postale I gruppo L(JD9 4(1(1 1 Ll* Leto XXXVI. Št. 288 (10.808) TRST, petek. 12. decembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj3 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UKREPI ZA OBNOVO POTRESNEGA PODROČJA Bencin od danes 850 lir za liter Velika podražitev tudi drugih goriv, avtomobilskih taks in elektrike RIM — Od polnoči stane liter bencina super pri črpalkah 850 lir. Ta je za povprečnega državljana najbolj neposredno razumljiva odločitev z včerajšnje seje vlade, ki je sprejela še vrsto drugih ukrepov davčnega značaja, vse usmerjene v pridobitev novih sredstev za pomoij in obnovo južnih predelov, ki jih je razdejal katastrofalni potres. Za 75 lir pri litru se je prav tako podražil normalni bencin, ki mu je cena narasla od 740 do 815 lir, isti zakonski odlok pa predvideva tudi podražitev petrolejskega utekočinjenega plina od 490 na 555 lir liter ter metana za avtomobilski pogon od 407 na 425 lir za kubični meter. Drugih petrolejskih derivatov, kot so plinsko olje za avtomobilski pogon in kurilno olje za ogrevanje, niso podražili, da ne bi — po besedah finančnega ministra Reviglia — preveč obremenili družin, oziroma blagovnih prevozov. Hkrati pa je vlada sprejela tudi zakonski predlog, ki bo pa stopil v veljavo šele po odobritvi parlamenta, v katerem je predvideno zvišanje prometne takse za avtomobile za 50 odstotkov in pa možnost občinskih uprav, da obremenijo električne tarife za gospodinjstva z dodatkom do 10 lir za kilovatno uro. Vlada je tudi sklenila predložiti amandma k že vloženemu zakonskemu osnutku o prilagoditvi davčnih količnikov naraščanju inflacije, tako da bi delna razbremenitev za delovne sloje začela veljati šele z letom 1982. KLJUB DOLGEMU POSVETU O «MORALIZACIJI» Nobene stvarne odločitve z vrha Forlani ■ tajniki vladnih strank Vse glavne teme so odložili na prihodnji teden, ko bo na dnevnem redu tudi nadomestitev Bisaglie v vladi RIM — Srečanje med Forlanijem in tajniki 4 vladnih strank je trajalo 7 ur. Toda navzlic javnim zagotavljanjem republikanskega tajnika Spadolinija je bilo dokaj razburkano. O tem priča zelo ostra i-zjava odstopivšega ministra Bisaglie, naslovljena z ostro polemiko socialdemokratskemu tajniku Longu. Večini torej ni uspelo, da bi izdelala vrsto stvarnih in prepričljivih predlogov glede teme, ki je bila na dnevnem redu: moraliza-cija političnega življenja. Odložili so,vse na prihodnji teden. O poteku včerajšnjih del zgovorno govori uradno sporočilo, ki so ga objavili po vrhu v palači Chigi. Opredelili so «območja sporazuma* med 4 strankami v zvezi s tremi točkami: nadzorstva in jamstva, ki jih je treba dodati zakonu o javnem finansiranju strank, uvedba patrimonialnega in davčnega nadzorstva nad vsemi izvoljenimi na javne odgovornosti, reforma parlamentarne preiskovalne komisije. Niso pa dosegli nobenega sporazuma glede stvarnega izvajanja teh namenov: z novimi zakoni ali ne, posebej pa je še odprto vprašanje, ali naj jih okrepijo s penalnimi normami. Tajnik PSI Craxi je priznal, da «so problemi zelo zapleteni* in da se je celo izkazalo, da «so bolj resni kot smo predvidevali*. Spadolini je skušal vnesti pomirjujočo noto, a je dosegel ravno nasprotno, ko je dejal, da bo odločitev o povečanju podpore davkoplačevalcev strankam strogo pogojena z odobritvijo jamstev, ki so jih zahtevali republikanci že marca, a je bil tedaj sklep odložen. Kar zadeva nasledstvo ministra za industrijo Bisaglie, so prav tako vsako odločitev odložili do ponedeljka, ko bo ostavka postala ura dna, po razsodbi senatnega častne- ttlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiia DA NE BI VZBUDILI SUMNIČENJ NEZAUPLJIVIH SOSEDOV Poljski vodite!ji si vsestransko prizadevajo prikazati pozitivno sliko dogajanj v državi Delavske zahteve so le odraz Poljske združene delavske partije - Posredno priznanje pozitivne vloge «Solidarnosti» - Zaskrbljenost zaradi pisanja zahodnega tiska VARŠAVA — Še nikoli ni bilo na Poljskem tako mimo kot v teh dneh, ko je usoda države na kocki in se mora Poljska soočati z vedno hujšimi psihološkimi pritiski. Nenapisani sporazum med vsemi družbenimi silami, da s' skupnimi močmi prebrodijo sedanjo krizo, še drži dovolj trdno. Za poljske voditelje je sedaj glavna skrb, kako prepričati nezaupljive sosede Varšavskega pakta, da ni socializem na Poljskem v nevarnosti, (la so bile vesti o kontrarevoluciji in destabilizaciji plod nesporazumov in zmotnih informacij. »Družbena obnova raste iz kore-liin Poljske združene delavske partije«, je glavna misel včerajšnjega komentarja o dogajanjih v državi, ki ga posreduje poljsko partijsko glasilo «Trybuna ludu». Članek je neobičajno strpen in umirjen, skoraj v protislovju z vzdušjem, ki je prevevalo iz podobnih člankov v preteklih dneh. «Morda zveni neresnično in lažno za vsakogar, ki ni sledil miselnemu razvoju v vrstah partije a številne zahteve novih sindikatov, predvsem pa delavcev Gdanska, so vzniknile iz poljske partije,* trdi «Trybuna ludu». V dokaz navaja ugotovitve, da je Večina 3 milijonov članov PZDP de- lavcev, ki so julija in avgusta stavkali skupno z delavci, ki niso včlanjeni v partiji. Večina članov partije se je včlanila tudi v nove sindikate, kar je po mnenju glasila poljske partije dovolj zgovoren dokaz, da zahteve po «obnovi poljske družbe* izhajajo iz vrst PZDP. Članek tudi posredno pozitivno odgovarja na zadnje sklepe sindikata »Solidarnost*, ko poudarja, da so Poljaki pokazali samodisciplino in omiko ter so ohranili red tudi v najbolj napetih trenutkih. Pomembno je tudi odpiranje do «neuradne* poljske opozicije, ko «Trybuna ludu* trdi, da bi lahko številni, ki jih zahodni buržujski tisk "vršča med disidente, z uspehom dali svoj doprinos v okviru ljudske NA ZASEDANJU ATLANTSKEGA SVETA Enotnost NATO pakta o krizi na Poljskem Zahod bo odgovoril s političnimi, diplomatskimi in gospodarskimi protiukrepi BRUSEL„ - V primeru vojaškega posega na Poljskem bo NATO pakt odgovoril s političnimi, diplomatskimi in gospodarskim. protiukrepi, iiedtem ko bo na vojaškem področju ojačil svoje obrambne sposobnosti. To je v bistvu vsebina sklepa včerajšnjega zasedanja atlantskega sveta v Bruslju, ki je potekalo v najstrožji tajnosti in so se ga udele-ži’i le zunanji ministri in stalni predstavniki 15 držav članic NA 10 Pakta. Nihče ni spregovoril o vsebini skupnih protiukrepov, vseeno pa so znani predlogi ZDA. Američani pred lagajo, da bi ukinili vs pogajanja tako o omejevanju orožja kot o trgovinski izmenjavi, prav tako bi prekinili kulturno sodelovanje, odpravili politična srečanja in ukinili predrostne odnose EGS z »zhodno Nemčijo. Odziv ostalih članic zavezništva je bil baje enoten. Z ameriškim predlogom se načelno strinjajo, o njem pa bodo podrobneje "azprav-ljali ob pravem času. vsi pa so poudarili, da mora biti Zahod sedaj odločen in enoten. Vseeno pa se skuša Zahod izogniti pobudam, ki bi lahko še bolj skalile odnose med Vzhodom in Zahodom. Nihče ni prepričan v »neizbežno* vojaško intervencijo SZ na Poljskem in v «zunaj vsiljeno normalizacijo*. Vsi pa so prepričani, da dogajanja ob poljskih mejah že kršijo načela sklepne helsinške listine. Ameriški državni tajni1, Mu-skie je obvestil svoje kolege o zadnjih »sovjetskih pripravah na invazijo*. a dodal je, da ni rečeno, da bodo čete prekoračile mejo. Zahod se torej ne bo vmešaval v poljska dogajanja, a je vseeno pripravljen gospodarsko pomagati Poljski. Sovjetski zvezi nc nuč 1 nobene pretveze, ki bi opravičila njen vojaški poseg, prav tako ne bo podpiral neodgovornih sil na po)jskem. Poljska dogajanja so torej v Bruslju izbrisala razlike med jastrebi in golobi, kljub različnim gospodarskim interesom so vsi prepričani, da mora zavezništvo v teh trenutkih pokazati sliko svoje enotnosti. enotnosti. Če so poljski voditelji zaskrbljeni zaradi mnenja svojih sosedov, vsega tega med preprostim prebivalstvom ni občutiti. Glavna skrb Poljakov je trenutno, kako napolniti izpraznjene shrambe, ko na tržišču primanjkujejo tudi najosnovnejše življenjske dobrine. Prav težak gospodarski položaj narekuje partiji, da pristaja na številne zahteve o demokratizaciji družbe, ko pa ne more izpolniti zahtev o mezdnih izboljšavah delavcem. Prav s tega vidika potrebuje Poljska predvsem gospodarsko pomoč tujine, ne pa tankov in diktatov. Celo glasilo poljske armade, ki je običajno manj taktično kot drugi časopisi, je včeraj podprlo »družbeno obnovo*, gospodarske reforme in spremembe v strukturi delavskega razreda vključno s priznanjem sindikata «Solidamost», odločno pa je zavrnilo anarhijo, kaos in vse poskuse, da bi Poljska skrenila s poti socialističnega razvoja. Poljaki se torej na vse kriplje trudijo, da bi dali svetu pravo sliko o položaju v državi in tako zavrnili izkrivljeno sliko, ki jo vse preveč posredujejo tako zahodne kot vzhodne tiskovnega agencija. Predsednik poljskega združenja novinarjev Stefan Bratkowski je včeraj v prilogi varšavskega dnevnika «Zycie War-szawy» pozval vse tuje časnikarje, naj o Poljski pišejo le resnične vesti, in naj ne iščejo senzacionizem za vsako ceno. Odločno je obsodil pisanje ameriškega tedhika «News-week», ki je svoje poročilo o Poljski naslovil «Pcljski izziv Moskvi*. Brat-kowski pa ni omenil pisanja vzhodnoevropskega časopisja, ki je v poročanju še manj stilno, a predsednik poljskih novinarjev se boji predvsem pisanja zahodnih časopisov, saj dobro ve, da jih kje drugje vestno prebirajo, kar predstavlja hujšo nevarnost kot zahodno iskanje senzacij za vsako ceno. Če je na Poljskem mimo, je položaj ob njenih mejah čisto drugačen. Težko je verjeti sovjetskim trditvam, da so vse vesti zahodnih vojaških krogov o premikih sovjetskih čet zgolj izmišljotine. V času vohunskih satelitev, elektronskega nad- ga razsodišča. Za sedaj je zabeležiti živo vznemirjenost v vrstah KD, kjer se dorotejci in zaccagnipi-jevci potegujejo za prestižno mesto ministra za industrijo. Zdi se tudi, da je Spadolini postavil veto imenovanja Degana, dorotejca, ki je zelo blizu Bisaglii in se govori, da namerava Forlani vprašanje odložiti s tem, da sam začasno krije to odgovornost. Napetost zaostruje obenem primer Magnani Noya - Di Vagno, socialističnih podtajnikov, ki sta osumljena zaradi odnosov s petrolejskim industrijcem Mussel-Hjem: demokristjani na vos glas terjajo nujno ostavko. Socialisti pa odlagajo odločitve do izida davčne preiskave, ki bi moral biti znan že danes. Drug napet trenutek je doživel vrh, ko sc razpravljali o imenovanjih vodstev bank. Vnela se je zelo ostra razprava med tajnikom PSDI Longom in začasno prisotnim zakladnim ministrom Andreatto. Prvi .je zagovarjal vlogo strank pri do-razdelitvi mest, Andreatta se je na sprotno zavzemal za drugačna vodila, ki naj upoštevajo sposobnost in profesionalnost. Spor se .je tako zavlekel, da je zakladni minister grozil z ostavko, zaradi česar je moral poseči vmes Forlani in bodo tudi o teh imenovanjih govorili prihodnji teden. Medtem je vodstvo komunistične stranke razpravljalo včeraj o polo-žaju na Poljskem in o pobudah za potresno področje. O tem vprašanju bodo priredili prihodnji četrtek po sebno zasedanje centralnega komi-, teja KPI pod vodstvom Emanuela ■' Macalu.sa, ki je včeraj obrazložil bistvene teme svojega uvoda: vlo- ziran.ia tujega ozemlja, je skoraj ! Sa krajevnih uprav in pa množična nemogoče, da so se na Zahodu zmotili. Da pa bi bilo vse izmišljeno, je malo verjetno posebno ob slabih izkušnjah iz preteklosti. ■».M ■ - ,K- — • *-. ■ ji j. MILAN — V oboroženem spopadu s karabinjerji sta včeraj malo pred polnočjo izgubila življenje dva mladeniča, Po prvih vesteh sta se komaj odpravila peš iz nekega gostinskega lokala v Ulici Varesina, ko se jima je približala karabinjerska patrulja. Tedaj sta baje mladeniča potegnila pištoli, a so karabinjerji sprožili pred njima. Pri tem je bil na mestu mrtev 28-letni Marco Ferrari, v bolnišnici pa je kmalu nato izdihnil še 23-letni Walter Pezzoli. Policijske oblasti pa sumijo, da sta imela ponarejene dokumente in da sta bila terorista. Ferrari naj bi bil V resnici 23-letni Roberto Serafini iz Genove, član Rdečih brigad, ki je bil že obsojen zaradi posesti orožja in izpuščen. pobuda članov KPI na Jugu. Na seji CK pa bodo po vsej verjetnosti govorili tudi o »preokretu* v politiki stranke, ki ga je Berlinguer tako odločno zagovarjal na zadnji seji vsedržavnega vodstva KPI R. G* Nezadržen vzpon dolarja: 958 lir RIM — Novi rekord v nezadržnem vzponu ameriške valute na valutnih tržiščih: dolar je veljal včeraj 958 lir. Vzporedno okrepitev je dosegel tudi v menjavi z drugimi evropskimi valutami, zlasti z zahodno-nemško marko. Zanimivo je zabeležiti, da je temu gibanju prilagodila svoj tečaj tudi SZ, ki ga je dvignila od 66,50 na 67,25 rublja za 100 dolarjev. Nadaljuje se tudi vzporedno padanje cene zlata, ki je včeraj veljalo le še 565 dolarjev za unčo. Z ZNANSTVENEGA ZASEDANJA NA BRDU PRI KRANJU Pomemben korak na poti poglabljanja vprašanja zaščite narodiph manjšin Zasedanje nakazalo smernice, ki naj bi vodile nadaljnja prizadevanja Jugoslavije za zaščito manjšin v okviru OZN (Od našega poročevalca) BRDO PRI KRANJU — Včeraj se je končalo dvodnevno znanstveno posvetovanje o problemih zaščite manjšin v sistemu norm, ki jih določajo v okviru OZN. V komisiji OZN za človekove pravice bodo namreč v začetku prihodnjega leta razpravljali o dopolnjenem osnutku deklaracije OZN o zaščiti nacionalnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki ga je predložila Jugoslavija. Na to pomembno mednarodno obveznost se Jugoslavija že dolgo pripravlja, v okvir teh priprav pa se še zlasti uvršča ravno to dvodnevno zasedanje, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani ob sodelovanj« sorodnih inštitutov iz drugih krajev Jugoslavije in ki se ga je ndeiežilo precejšnje število uglednih znanstvenih in družbenopolitičnih delavcev iz vse države. Kot smo že poročali, so bili prisotni tudi predstavniki raznih manjšin v Jugoslaviji ter iz zamejstva. Skupno je bilo predloženih 28 referatov, ki so zaobjeli celotno problematiko manjšin iz raznih vidikov, zlasti pa s pravnega vidika. Zasedanje je bi- lo skratka priložnost za izmenjavo mnenj o vprašanju zaščite manjšin, o obstoječih mednarodnih normah, ki urejujejo, oziroma bi morale urejevati to problematiko, o raznih še nerazčiščenih tolmačenjih zaščite, bilo pa je tudi priložnost za neposredno izmenjavo izkušenj. Pomembnost srečanja na Brdu je tudi v dejstvu, da so skupaj sedli za mizo strokovnjaki in teoretiki manjšinskega vprašanja ter družbenopolitični delavci, ki so poklicani, da pretvarjajo v prakso teoretične izsledke. Eden od najpogostejših motivov zasedanja je bila ugotovitev, da si je Jugoslavija z dosedanjimi prizadevanji v zvezi s predlogom deklaracije OZN o pravicah manjšin ta- iiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiitumimii VRHOVEC 0 PRIPRAVAH NA KONFERENCO V NEW DELHIJU VLOGA NEUVRŠČENIH ZA MIR V SVETU Razpravljali bodo tudi o poslabšanju mednarodnega gospodarskega stanja - Prizadevanja Jugoslavije za uveljavljanje načel neuvrščenosti BEOGRAD — V Beogradu je bila včeraj seja zveznega družbenega sveta za mednarodne odnose, na kateri so razpravljali o pripravah na bližnjo ministrsko konferenco neuvrščenih držav v New Delhiju. Sejo je vodil predsednik sveta Mi loš Milič.. Uvodno poročilo je podal zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Zvezni sekretar je opozoril, da bo -konferenca analizirala obdobja, ki jih je prešlo gibanje in politiko neuvrščanja po 6. vrhunskem srečanju. Vrhovec je poudaril poslabšanje mednarodnega političnega in ekonomskega Doložaja, za katerega je značilno širjenje kriznih žarišč, večja uporaba sile v mednarodnih odnosih, grobo vmešavanje in posredovanj, kar je vse skupaj močno ogrozilo svetovni mir. Po Vrhovčevih besedah se bodo zato v New Delhiju ukvarjali z vprašanji dejavnosti gibanja neuvrščenosti. nadaljnjimi nalogami in krepitvijo njegove priznane vloge pri reševanju perečih svetovnih pro- AaiiiimiiiiiiuiiifiiiiiiiiiimiiiitiinrnminiiifumiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiNiiiiiiUKiNiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiimiiniiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiM NOVA VZNEMIRLJIVA VEST S PRIZADETEGA JUGA Umor župana KD porušenega Paganija Odgovornost za atentat so prevzeli neofašisti NAR NOCERA INF ER IGRE — Marcel-lo Torre, demokrščanski župan Paganija, ena izmed tolikih vasi. ki jih je do tal porušil potres 23. novembra v pokrajini Salerna je bil včeraj zjutraj žrtev podlega atentata, ki je terjal njegovo smrt. Njegov najbližji sodelavec, 30-letni odvetnik Franco Bonaduce pa se težko ranjen bori s smrtjo v bolnišnici v Salernu. Neznani atentator jih je pričakal pred Torrejevim stanovanjem. ob glavnem vhodu Da je preti njunim avtomobilom sprožil več strelov, ki so žal dosegli svoj cilj. Okoliščine krvavega dogodka niso še povsem jasne, kaže pa, da sta se moža skušala upirati svojemu morilcu in se izogniti strelom. VRNIMO JIM OTROŠTVO IN UPANJE! Predsednica poslanske 'zbornice Nilde Jotti je sinoči preko prvega televizijskega kanala naslovila na italijansko javnost apel za pomoč šolam in šolskim otrokom na potresnem področju in dala tudi konkreten predlog: «želela bi, da v tem času, ko vsakdo od nas še posebno misli na svoje otroke, na svoje vnuke, ne bi pozabili aa otroke v krajih, ki jih je prizadel potres, ki so izgubili ne le svoj dom in mnogokrat tudi svoje starše, pač pa tudi možnost obiskovanja šole, doživljanja tega prvega in tako pomembnega trenutka družbenega zbliževanja. Pošljimo tem otrokom pakete, seveda s kakšno i-gračko in sladkarijo, saj imajo tudi oni pravico biti vzradoščeni vsaj za trenutek; predvsem pa bi želela, da bi v vsakem pakete bila kakšna knjiga, zvezek, svinčniki. Tako bo paket obenem tudi posla irca, spodbuda, upanje. Šolarji, njihovi starši, učitelji, ravnatelji se morajo zganiti, zbrat* to pomoč in jo poslati prizadetim otrokom. Vsak razred v srednji in severni Italiji naj vzpostavi prijateljske in solidarnostne vezi, vezi pobratenja z, enim od razredov na porušenem področju, ki danes ne more delovati. To pobratenje bo lahko dalo velike, pozitivne rezultate.« Ta poslanica, sporočena z mili no in globokim socialnim čutom, ki sta lastna Nilde Jotti, ne more o-stati brez odmevnosti. Kdo jo je poslušni mu je morala leči na vest in srce. Priklicati mu je morala pred oči podobe iz popotresnih dni, nebogljene otroke na ruševinah in po bolnišnicah, pod šotori v mrazu, dežju, blatu in snegu, izgubljene, z Izrazom groze, trabu. samote v očeh. Res niso nikoli uživali izobilja, najpogosteje niti trohice tega, česar so deležni naši otroci, toda uživali so svoje otroštvo, ki je že samo po sebi sreča in upanje. Zdaj so brez otroštva, brez upanja. Odzovimo se zato klicu Nilde Jotti, pomagajmo jim vrniti otroštvo, pomagajmo jim vrniti upanje, omogočimo jim, da jim bo vsaj šola dom, nadomestilo za tisti pravi dom, za tisto pravo toploto, ki so jo izgubili. Tudi mi, slovenski šolarji, slovenski starši, šolniki, vsi mi. Prepričani smo, da bo vsaka slovenska šola, ki se bo odzvala temu apelu, deležna največjega odobravanja in tudi konkretne podpore naše javnosti. Vsaka pobuda v tem smislu bo deležna tudi najširše podpore našega dnevnika. Otroci so tisti, ki so človeške solidarnosti najbolj potrebni: so tudi tisti, ki znajo biti zanjo najbolj hvaležni. r' . Policija, ki je nemudoma uvedla preiskavo išče morilca v krogih krajevne mafije in camorre, čeprav upoštevajo tudi možnost političnega umora. Odgovornost za atentat je v anonimnem telefonskem pozivu tiskovni agenciji ANSA prevzela neofašistična organizacija NAR (nuclei armati rivoluzionari). Preiskovalci polagajo anonimnemu telefonskemu pozivu primerno važnost, vendar s pridržkom. Torre .je bil sicer znan po svojih naprednih stališčih, saj je kot odvetnik svoj čas celo branil anarhista Giovannija Marinija skupno z odvetnikom Spazzalijem. Župan enobarvnega demokrščan-skega odbora .je imel podporo vseu svetovalskih skupin, pred petimi dnevi pa je celo grozil s svojim odstopom, »če ne bodo — kot je sam izjavil — nekateri javni organi prenehali z nesramno kampanjo proti upraviteljem, ki si prizadevajo, da bi pomagali prizadetemu prebivalstvu*. Resnici na ljubo so nekatere kritike letele tudi na račun Torre ja. kateremu so predvsem očitali, da je nesposoben organizirati in voditi pomoč. Kakorkoli že pa je bil Torre predvsem cenjen kot izrazit borec proti krajevni mafiji, kar daje nedvomno slutiti, da je treba atentatorja izslediti v krogu krajevnih talnih zločinskih skupin, za katere je uničujoči potres pravzaprav prava poslastica in priložnost, da z nasilnim in nezakonitim prisvajanjem pomoči in izkoriščanjem obubožanega in obupanega prebivalstva krepijo svoje vrste in globlje zakoreninijo svojo nadvlado nad o-blastmi Po vsej tirenski obali pa se medtem nadaljuje zaplemba številnih praznih stanovanj in hotelov ter turističnih naselij, v nove in udobnejše domove pa se vsaj doslej de-jahsko ni vselil še nihče. Skupina lastnikov stanovanj, ki so predvče- rajšnjim uprizorili protestno akcijo zoper zaplembo stanovanj in so zaustavili cestni promet pri Caserti so včeraj na sestanku, ki se ga je udeležilo preko 1.500 oseb sklenili, da bodo vložili uraden protest na deželno upravno sodišče. Možnost, da bi sodišče sprejelo njihove sklepe je seveda minimalna, vendar bo lastnikom stanovanj Umorjeni župan Marcello Torre vsaj začasno uspelo preprečiti vselitev prizadetega prebivalstva. Občani Balvana pa so včeraj izgnali svojega župana Don Salvato-reja Pagliuco, katerega obtožujejo, da je slabo uporabil denar, ki so ca vaščani pred petimi leti zbrali za obnovo krajevne cerkve, ki se je med potresom do tal sesula in pokopala približno 70 oseb, ki so prisostvovale verskemu obredu. Župnik je bil prisiljen zapustiti Balva-no v spremstvu karabinjerjev, da bi se izognil besu sovaščanov. V slovo ga je pozdravilo le borih osem zvestih vernikov. blemov. Vrhovec ie še posebej pou daril, da je takšen položaj mednarodnih odnosov rezultat okrepljenega konfrontiranja blokov in njunih prizadevanj, da razširita svoja vplivna območja na račun neodvisnih, predvsem neuvrščenih držav. Vrhovec je v nadaljevanju pove dal. da je dnevni red za konferenco, ki bo v prvi polovici fehrua rja. dobro sestavljen in da vsebuje vse tisto, kar je bistveno v zvezi s soočanjem gibanja z nevarnim slabšanjem položaja v svetu. Poudaril je, da mora biti. konferenca priložnost, na kateri bodo neuvršče ni ponovno povedali, da se ne stri njajo s sedanjimi hotenji v razvo ju mednarodnih odnosov, ki morajo temeljiti na drugačnih temeljih. Po Vrhovčevih besedah ima dnevni red konference dve osnovni točki: razpravo o mednarodnem li tičnem položaju in oceno tega polo žaja, druga tema pa se nanaša na poslabšanje mednarodnega ekonom skegžf stanja, posebej še na oolo-žaj, v katerem so neuvrščene in druge države v razvoju. Velika pozornost bo namenjena tudi vprašanju globalnih pogovorov Sever-Jug, saj bodo do delhijske konference že znani rezultati razprave in sklepi o tem vprašanju na 35. rednem za sedanju generalne skupščine ZN. Vrhovec .je poudaril, da Jugosla cija meni, da bo ministrska konferenca zelo pomemben dogodek. Ju goslavija se bo še naprei prizade vala, da konferenca doseže maksi malen uspeh in da bo nov pozitiven dejavnik v življenju neuvrščenega gibanja in v nadaljnji uveljavitvi neuvrščene politike na svetovnem področju. Josip Vrhovec je govoril tudi o nekaterih spornih problemih in soo-padih med neuvrščenimi državami. Toda poudaril je, da je kljub vse mu glavna naloga še vedno krepi tev enotnosti neuvrščenih držav in sposobnost njihovega delovanja. Na konferenci bodo razpravljali tudi o dekolonizaciji. Ob koncu svojega govora pa je Vrhovec še nou daril, da je neuvrščenost bila, je in postala nezamenjljiv dejavnik mednarodnih odnosov in protiutež blokovskemu konceptu teh odnosov. Sledila je razprava, v kateri so prav tako poudarili velik pomen bližnje ministrske konference neuvrščenih. (dd) Reagan izbira nove ministre NEW YORK — Novoizvoljeni a-meriški predsednik Ronald Reagan je izbral osebne prijatelje, republikanske politične osebnosti in bivše člane Nixonove administracije za svoje bodoče sodelavce. Bivši sekretar za zdravstvo v Nixonovi administraciji Gašper Weinberger bo vodil obrambno ministrstvo. Donald Regan, predsednik investicijske družbe «Merrill Lynch» bo postal zakladni minister, VVilliam French Smith, priznani kalifornijski odvetnik in osebni prijatelj Ronalda Reagana bo vodil ministrstvo za pravosodje, bivši predsednik republikanske stranke Drew Lewis bo v novi administraciji odgovarjal za prevoze. Malcolm Baldrige bo oo-stal minister za trgovino, Michigan David Stockman, minister za proračun, Richard Schvveicker minister za zdravstvo, direktor Reaganove volilne kampanje William Ca-sey pa bo sprejel vodstvo ameriške obveščevalne službe CIA. ko v komisiji OZN za človekove pravice, kot v njeni podkomisiji za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin izborila kontinuiteto razprave o deklaraciji. Vsekakor pa je bila istočasno prisotna zavest, da je pot do končnega cilja še dolga in zapletena, da bedo potrebni še veliki napori, da se bo y zavesti človeštva utrdilo prepričanje o potrebi drugačnega, pravičnejšega pristopa do manjšin. To predpostavlja uveljavitev novega koncepta demokracije. Značilen je bil v tem pogledu prispevek znanega jugoslovanskega akademika Jovana Djor-djeviča. Manjšina j , id njegovem mnenju, enako kot večina, ena o-snovnih oblik zgodovinske in sodobne stvarnosti, ki povzroča vrsto problemov v življenju in politiki družbe, obenem pa prispeva k ustreznim karakteristikam, kompleksnosti in krizam te družbe. V družbenopolitični praksi jugoslovanske družbe se nacionalne in etnične skupnosti ne glede na velikost oziroma število pripadnikov o-značujejo in politično pravno obravnavajo kot narodnosti. Smisel tega izraza, pravi Djordjevič ni samo v tem, da izloča izraz «manjšina», ki nasprotuje idejnopolitični homogenosti socialistične skupnosti, temveč v želji, da se poudari načelno enakopraven politični status teh skupin. Že sama taka terminologi :a kaže na idejnopolitičen odnos do narodnosti in na njihov poležal v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi. V smeri takšnega tolmačenja naj bi šla tudi mednarodna zaščite manjšin in s tem duhom je prerojen tudi predloženi osnutek deklaracije OZN o zaščiti manjšin. Vprašanje pa je, mimo tega, kako bodo v komisiji OZN osnutek obravnavali, kako se bodo morebitna mednarodna zaščitna določila izvajala. Jugoslavija vlaga tudi v tem pogledu vsa svoja prizadevanja in zasedanje na Brdu jg temu viden dokaz. V*a ta prizadevanja pa vedi preeri-čanje, ki je izšlo tudi z včerajšnjega dela zasedanja, da predstavlja boj za zaščito manjšin tudi boj za uveljavljanj načel miru, prijateljstva in sodelovanja med naredi in državami ter popuščanja napetosti v svetu. Zelo pomemben je bil včeraj tudi prispevek, ki so ga dali nri raz-motrivanju široke problematike vsestranske zaščite manjšin predstavniki nekaterih manišin samih. Predstavnik Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Teodor Domei je obravnaval vprašanj stikov med manišino in matično državo z zornega kota koroških Slovencev. Takšno sodelovanj je po Domejvem mnenju pomemben korak k izgrad-dit.vi manjšinskih pravic in prispevek za sporazumevanje med naro- Teroristi ranili industrijskega upravitelja MILAN — Trije atentatorji so sinoči v noge ranili 57-letne-ga industrijskega upravitelja in vodja delavnice tovarne «Italtrafo» Maurizia Caramella. Neznanci so se Caramellu približali pri avtobusni postaji pred tovarno, eden izmed njih pa je iz malokalibrskega samokresa z dušilcem sprožil sedem strelov, ki so nesrečnežu prebili obe nogi. Upravitelja so nemudoma prenesli v komaj 50 metrov oddaljeno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili zlom desnega kolka in številne rane. Okreval bo v 90 dnevih. Doslej ni nobena teroristična organizacija prevzela odgovornost za atentat. di in kulturami. Obravnaval je tudi vprašanje vključevanja manjšine v sodelovanj med državo, v kateri prebiva, in državo matičnega naroda. Te pravice so na nekakšen način vključpne v osnutek deklaracije OZN zato bi po mnenju koroškega predstavnika sprejet j deklaracije nasploh pomenilo nadaljnje uzaveščanje pravic manjšin. Deklaracija bi vsaj deloma pomaga a odvzeti veter z jader asimilaciiških prizadevanj družbe, v kateri manjšine žiyijo, še zlasti pa tistim delom večinskega naroda, ki hočejo manjšinam odvzeti njene lastne lastnosti in pravice. Med drugimi je o dosedanjih izkušnjah italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji govoril predsednik Samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Ennio Opassi. ki je zlasti podčrtal pomen pravne ureditve Doložaja Itali.jnov in Madžarov v SRS, ki nima primera v svetu. Zaključke dvodnevnega znanstvenega zasedanj na Brdu bodo izdelali na podlagi znanstvenih referatov in obširne razprave v prihodnjih dneh, lahko pa že vnaprej ocenimo ta dvodnevni trud kot izredno pomemben delež v boju za uveljavljanje pravic manišin. DUŠAN KALC ZARADI NEJASNOSTI ZAKONSKIH PREDPISOV Polemike glede izdajanja novih bolezenskih potrdil Sindikati, zdravniki in zavod INPS nasprotujejo uredbi državnega sveta ■ Delodajalci naklonjeni Kakor smo poročali v torek, je po nalogu državnega sveta pričel veljati 10. t.m. nov postopek za izplačevanje bolezenske doklad u-službencem na bolniškem dopustu. V bistvu naj bi šlo za poostritev nadzorstva nad izdajanjem bolezenskih potrdil, da se zavre neupravičeno izostajanje z dela pod krinko bolehnosti. Ukrep je marsikaterega delovnega človeka vznevoljil, naletel pa je tudi na nasprotovanje sindikatov in skrbstvenega zavoda IN PS. Uredba državnega sveta predpisuje, kot znano, da mora zdravnik pacientu izdati po novem dve potrdili: prvo («certificato») vsebuje diagnozo in prognozo ter je namenjeno delodajalcu, drugo («attestato») pa, ki ne vsebuje diagnostičnih in prognostičnih podatkov, gre zavodu IN PS, oziroma pristojnemu zdravstvenemu uradu, od katerega je dotični odvisen. Slaba kri se je pojavila ravno okrog okoliščine, da bolezensko potrdilo za delodajalca vsebuje diagnozo in prognozo (to ni kdo ve kako všeč kandidatom za bolniški dopust), potrdilo za INPS pa ne (kar je že spet narobe, tokrat Tržaška pokrajina za čimprejšnjo zakonsko zaščito Slovencev v Italiji V zvezi z včerajšnjim srečanjem tajnikov političnih strank na pokrajini, ki so se sestali, da bi pregledali doslej opravljeno dvlo pokrajinske uprave in razpravljali o nekaterih pobudah, ki jih bo treba uresničiti, je tajnik avtonomne tržaške federacije KPI Claudio To-nei dal naslednjo izjavo: «Po pregledu stanja krajevne politike so tajniki strank (KPI, PSI, PSDI, SSk in KD) sklenili, da pošljejo v Rim delegacijo pokrajinske uprave, da bi se srečala s predstavniki vlade in zahtevala od njih čimprejšnjo predložitev parlamentu zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Poleg tega bi delegacija tržaške pokrajine stimulirala sporazum z jugoslovansko vlado, da bi prenesli drugam predvideno mešano industrijsko cono na Krasu.* -V: nadaljevanju včerajšnjega 'srečanja so se tudi domenili, naj bo pokrajina pobuflfiTftTSre-čanja s tržaškimi poslanci, družbenimi silami in sindikati, na katerem bi izdelali vrsto pobud, ki bi jih potem predstavili italijanski vladi, za gospodarski razvoj Trsta. po mnenju osebja tega zavoda). Pokrajinski odbor INPS je spričo gornjega sprejel protestno resolucijo in jo naslovil ministru za delo in rocialno skrbstvo, predsedniku in glavnemu ravnatelju INPS v Rimu, predsedniku deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, predsednikom deželnih odborov INPS in predsednikom ustreznih pokrajinskih odborov ter sredstvom javnega obveščanja. Tržaški pokrajinski odbor skrbstvenega zavoda zahteva od pristojnih oblasti, da s primernim zakonskim ukrepom odredijo pošiljanje bolezenskih potrdil z diagnozo in prognozo vred tudi zavodu INPS, oziroma pristojnim zdravstvenim u-radom. Zahtevo utemeljuje z ugotovitvijo, da brez diagnoze ni mogoče ustrezno nadzorovati zdravstvenega stanja dotičnega ter razčistiti, čemu ostane na bolniškem dopustu: če zaradi nezgode na delu ali, denimo, zaradi poklicne bolezni. Prav tako ni mogoče dognat’ če je morebitne pacientove poškodbe kriva tretja oseba. To mora osebje IN PS nujno vedeti, je rečeno v protestni resoluciji, med drugim zato, ker v primeru poklicnega obolenja izplačilo zadevne doklade ne pritiče skrbstvenemu zavodu. Kaj menijo o vsej zadevi v sindikalnih krogih? Sindikalist Pasi (CGIL) nam je v imenu enotne zveze CGIL - C1SL - UR. naglasil, da delodajalca sploh ne sme zanimati, zakaj uslužbenec ostane na bolniškem dopustu, mora pa seveda vedeti, kdaj ali vsaj približno kdaj se vrne na službeno mesto. Takšno ukrepanje delodajalcev je seveda nepojmljivo, saj nazadnje uslužbenec ni kriv, če zdravnik »gospodarja* ne seznani z diagnozo. Tega je. dejansko kriv zakonodajalec, ki je izdal take zakonske predpise, ki jih je mogoče različno tolmačiti. Enotna sindikalna zveza se je o stvari posvetovala z izvedenci v delovnem pravu, posredovala je pri deželni upravi z zahtevo po dokončnem razčiščenim vendar zaman Zadnjo besedo imata parlament, ki naj pravilno raztolmači besedilo zakona 33 (1980), in ministrstvo za zdravstvo, ki naj izda ustrezni zakonski odlok. Enako stališče, kakor CGIL - CI SL - UIL, je v vsedržavnem merilu zavzela zdravniška zbornica: zdravniki, ki so s posebno konvencijo vezani na zavarovalno ali skrbstveno ustanovo, delodajalcev niso dolžni obveščati o vzrokih obolenja njihovih delovnih meči. Omeniti velja še, da je,deželna upravatF^la nije - Julijske krbjirie izdelala predlog, po katerem nqj bi,,zdr^vryjji v bodoče izdajali uslužbencem le' eno potrdilo v dvojniku, in to z naved bo tako prognoze kot diagnoze: tako bi ne bilo med potrdilom, ki je namenjeno delodajalcu, in potr dilom, ki gre zdravstvenemu uradu, nobene razlike. Tipično salomonska odločitev, (dg) IZDELALA JO BO TRŽAŠKA UNIVERZA V' Študija o vseh značilnostih tržaškega in goriškega Krasa Predlog za tovrstno raziskavo je dal deželni odbor širše zasnovani načrt splošne o-jrambe okolja. Celotno kraško področje je namreč podvrženo mnogim pobudam turističnega, produktivnega, infrastrukturnega in stano-vanjskegT značaja, zato pa je nujno potrebno, da imajo odgovorni na razpolago razčlenjen načrt, ki do potankosti prikazuje ustroj celotnega ozemlja in njegovih naravnih vrednosti, kajti samo tako je možno smotrno in racionalno načrtovanje za uporabo te zemlje. Sama študija bo razčlenjena na dva dela, od katerih bo prvi obravnaval sedanje stanje ozemlja, drugi pa bo razvil predloge za u-pravljanje oziroma uporabo le-tega. Prvi del študije bo osnovan na devetih tehničnih elaboratih, ki bodo vsebovali kritičen pregled obstoječe kartografije (zemeljske, rastlinske, vodne, geotnorfološke. itd.) ter na koncu iznesli zaključke raziskave. Naj ob koncu omenimo še to, da bodo pri izdelavi študije sodelovali sami uveljavljeni znanstveniki, ki imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje. Po nalogu deželnega odbora in na predlog odbornika za proračun Colonija, bo tržaška univerza v prihodnjih mesecih izdelala študijo o značilnostih tržaškega in goriškega Krasa, študija ima namen raziskati in znanstveno obdelati vse aspekte Krasa, da bi tako pozneje lahko razpolagali z vsem možnim materialom, ki bo prišel v poštev za nadaljnjo planifikacijo in upravljanje ozemlja, kot tudi za najrazličnejše pobude gospodarskega in širše družbenega značaja, ki bi jih bilo treba uresničiti na Krasu. Tržaški in goriški Kras je vključen v deželni urbanistični načrt v okviru «kraškega parka», v okviru katerega bo treba izdelati poseben načrt «konzervacije in razvoja*, ki ga predvideva deželni zakon štev. 23. Deželni urbanistični načrt namreč predvideva za Kras devet različnih »poglavij* zaščite okolja. Te meje morajo posamezne občine u-poštevati pri izdelavi svojih urbanističnih načrtov, ki se vključujejo v ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA POSVETA ORGANIZACIJE OECD Izseljenec lahko s svojimi izkušnjami tvorno prispeva k razvoju rodne zemlje Vedno večje pomanjkanje delovnih mest V PAVILJONU «B» PRI SV. IVANU Pokrajina dodelila strokovnemu zavodu pet dodatnih prostorov Starši in dijaki zadnjih letnikov s prispevki in prostovoljnim delom urejujejo bodoče učilnice - Nakazilo deželne uprave za adaptacijo stavbe šolskim potrebam V prostorih poklicnega zavoda za industrijo in obrt v paviljonu «B» bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu js v teh dneh v teku zanimiva in hvalevredna akcija staršev, dijakov ter učnega in pomožnega o-sebja: ob popoldnevih, ko ni pouka, se zlasti številni gojenci zberejo v drugem nadstropju paviljona, kjer pridno čistijo bodoče nove u-čilnice, gladijo in zadelajo razpoke na stenah ter jih pleskajo in sploh opravljajo dela, potrebna za to, da bodo novi prostori čimprej preurejeni v dodatne učilnice. Poklicnemu zavedu, ki je doslej razvijal svoje dejavnosti le v prostorih prvega nadstropja paviljona, je namreč pokrajinska uprava, v katere pristojnost spadajo objekti bivše bolnišnice, pred kratkim dodelila tudi polovico drugega nadstropja stavbe. S tem bo zavod pridobil pet dodatnih učilnic, ki jih nuj- Sinoči se je zaključil mednarodni posvet o izseljenskih vprašanjih v Furlaniji - Julijski krajini. Raziskovalci in strokovnjaki OECD so našo deželo izbrali kot vzorec za nadaljnje študije glede skladnega vključevanja povrnjenih izseljencev v domačo proizvodno - storitveno stvarnost, in to v kateri koli državi članici Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki ima opravka z odseljevanjem. Bilo je to sila pomembno zasedanje, ki je omogočilo, da se figura izseljenca postavi v pravo luč. da se ji, skratka, prizna prav poseben status: to je človek, ki z lastnimi žulji prispeva k ekonomskemu razmahu države, ki ga sprejme, ki pa s tam nabranimi delovnimi izkustvi lahko po povratku v .domovino ravno tako ir morda še bolj prispeva k družbenogospodarskemu bogatenju krajevne stvarnosti. Kot tak be sme imeti le dolžno- , ul, npiii |.t> !•».,/ sti, ampak tudi pravice, v prvi vrsti zajamčeno delovno mesto, dostojanstveno življenje za družino in zagotovljeno šolanje otrok. V tem ekviru mara biti deležen posebnih denarnih olajšav v obliki posojil in prispevkov, še zlasti, če svoje devizne pošiljke koristno naloži. Ne- aiiiiiiiiiMiiiiiHtiMtiiiHiiiiiiiimiiiHiiiHiiinMilimmiiiiMiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiliftniiiiiMiiiiiitiiiiiHMiiimiMMimiiMMiiiiiitimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiin ZANIMIV VEČER NA POBUDO ZDRUŽENJA MOST Zakoreninjeni predsodki še vedno otežkoeajo prijateljstvo med člani tu živečih narodnosti Gino Brazzoduro o zadnji knjigi Fulvia Tomizze «L ’amteizin» Velik del italijansko govorečega prebivalstva našega mesta še ved no trdoglavo odklanja soočanje s Slovenci, nas prezira ali nas g le da zviška. So pa tudi someščani, ki se skušajo osvoboditi zakoreninjenih predsodkov o kulturni manjvrednosti Slovencev in Slovanov sploh. Priznati moramo, da terja ta korak zbliževanja določeno mero poguma ter vztrajnosti in to še posebno v našem mestu, ki je kljub deklarirani kulturni osveščenosti in omiki prebivalstva marsikdaj zaprto in oz-kogledno. O težavnem prijateljstvu med člani dveh etničnih komponent, ki sestavljata prebivalstvo naših krajev, je predsinočnjim spregovoril na povabilo kulturnega združenja Most predavatelj Gino Brazzoduro. Predavatelj, sicer po rodu z Reke, živi že dolgo let v Genovi. S svojimi recenzijami, eseji in poezijami (pred kratkim je izšla njegova pesniška zbirka tConfine*) sodeluje pri reviji Most. Povod za preda vanje in diskusijo je bilo najnovejše delo pisatelja Fulvia Tomizze *L’amicizia». Kot je v uvodu pou daril Vladimir Vremec, je vsebina knjige (ali vsaj nekateri odlomki) izzvala precejšnje reakcije med slovenskimi bralci, ki se niso strinjali s Tomizzovim prikazovanjem Slovencev. Gino Brazzoduro je v svojem predavanju analiziral zadnje delo tržaškega pisatelja in se zaustavil predvsem pri osvetlitvi odrto sov med Slovenci in Italijani V svojem zadnjem romanu, ki si cer po mnenju kritikov ne dosega veličine prejšnjega dela «La miglior vita*, je Tnmizza prikazal prijateljstvo med hčerko kraškega gostilničarja Ireno, njenim zaročencem meščanom Alessandrom ter še neuveljavljenim pisateljem Marcom. S slednjim je Tnmizza skušal prikazati samega sebe, človeka, v katerem se prepletata istrsko - beneška in slovanska duša, človeka, ki nosi v sebi kmečki istrski svet in z nezaupljivostjo gleda na meščane, katerih predstavnik je v tem roma nu Alessandro. Alessandro — mlad bančni uradnik izhajajoč iz tržaške italijanske meščanske družine, ki je podzavestno prepričati v kulturno manjvrednost Slovencev,- Alessandro je nosilec italijanske tržaške kulture, ki je ravno toliko nitalia- nissima» kot protislovanska. Mlado slovensko dekle Irena je po mnenju predavatelja življenje v nasprotju z Alessandrovo kulturo (ali lažno kulturo). Na začetku Ireno omamljata Alessandrov sloj in skultu-ra*, na koncu pa se zavestno odtrga od zaročenca in stopi v zakon s slovenskim odvetnikom. Brazzoduro je poudaril, da je Tomizza razgrnil majhnost tržaških Italijanov, ki odklanjajo vse, kar je njim drugačnega in od njih različnega, ki se bo'ijo novosti; Tomizza govori o istih ljudeh, ki svoj čas niso razumeli Itala Sveva, ki si še da nes niso postavili problema o stiku s Slovenci in so kljub temu pre- pričani o višji stopnji svoje kulture. Tomizza je prvi tržaški italijanski pisatelj, za katerega Kras ni neobljudena, skoraj pravljično lepa pokrajina; prvi je, ki se na Krasu sreča s Slovenci. Predavatelj je zaključil svoje predavanje z željo, da bi t(i knjiga bila korak k približevanju med tu živečimi Italijani in Slovenci. Po zanimivem predavanju in stimulativni temi, seveda ni manjkalo diskusije, ki se je osredotočila predvsem na mnenje prisotnih o najnovejšem delu priznanega italijanskega avtorja ih na problem od nosa, ki ga italijansko prebivalstvo naših krajev ima do Slovencev. bresti v temo. Zaenkrat jim je lahko v uteho, čp se smemo tako izraziti, da naravni prirastek peša: od leta 1965 do lani je število rojenih padlo od 16.000 do 10.500. (dg) kdo je med posvetom naglasil, naj bi ravno izseljenec bil zarodek e-vropskega državljana v združeni E-vropi. Po letu 1973, ki pomeni spričo hude energetske krize pravo zgodovinsko prlomnico, se je s tujega pričelo vračati domov vse vpč izseljencev. Kako jih zaposliti? Zaenkrat z obnovo krajev, ki jih je o-pustošil potres, kaj pa potlej? Deželni odbornik Coloni si zamišlja te kraje kot mali industrijski trikot, v katerem naj bi se postopoma razmahnile industrijske, trgovinske, o-brtniške, turistične in storitvene ter seveda kmetijske dejavnosti. Ambiciozna zamisel, venda uresničljiva. Seveda pod strogim pogojem, da deželna uprava zares prisluhne pptrebam in zahtevam področij, ki so pretekla desetletja veljala za ne- Z Z'7' ..»»hliiv vir riolnvnih mk 0d septembra 1943 je aktivno delo- V galeriji Planetarno otvoritev razstave Emi Ha Vedo ve Danes ob 18.30 bodo v galeriji cPlanetario* odprli osebno razstavo slikarja Emilia Vedove, ki jo bo n umetnikovi prisotnosti komentiral kritik Pierre Restang. Emilio Vedova se je rodil v Be-netkah 9. avgusta 1919 in je kol samouk začel slikati že kot otrok. usahljiv vir delovnih rok (izseljen,, cev). Odbornik . Zanfagnini je strokovnjakom OECD -orisal deželni finančni in razvojnogospedarski načrt. Povedal pa je tudi, da prihodnje leto zapade rok finančne pomoči EGS po potresu oškodovanim krajem, da bo naša dežela z druge strani še naprej lahko deležna denarnih prispevkov iz evropskega socialnega sklada in da ,ie vlada Furlani/e - Julijske krajine zaprosila rimsko vlado, naj naše dežele ne izbriše s seznama regij, ki so deležne podpor iz evropskega sklada za razvoj zaostalih dežel. Coloni pa je še prej dejal, da je potres povzročil za 4.000 milijard lir škode, da je državna blagajna doslej prispevala za obnovo 3.000 milijard lir, da je torej sredstev še vedno premalo. Ni pa seveda omenil goljufij na škodo preživelih po seizmični katastrofi: za to je posredno poskrbel eden od prisotnih, ko je namignil na zlorabo učinkov potresa. V Furlaniji, Karniji, Reziji, Kanalski dolini in Nadiških dolinah krepko primanjkuje delovnih mest. kmetijstvo pa. v katerem bi se dale zaposliti velike množice, je tako rekoč zamrlo. Izseljenci bi se radi vrnili, ne bi pa hoteli za- KD Slavec Ricmanje-Log iskreno čestita pevovodji VLADU ŠVARI ob prejemu plakete boja in dela IHHHHHIf IIII Hill MIH lllllllllll IIIII lili II lili Milili lil IIIII MIH IIIIIMIIMIIMI MIH II MII Ml IMUlill III lili UMI lil II lili llllllll II llllll III lili IIIIIHIII lllllllllllllfllMIIIIIIIMIIDHIIS VČERAJ V ULICI DAMIANO CHIESA Moški umrl zaradi pomanjkanja kisika 45-letnega Lucia Persellija ~so našli mrtvega v njegovem stanovanju, medtem ko so ženo in sina pravočasno rešili in prepeljali v bolnišnico Zaradi pomanjkanja kisika in vdihavanja ogljikovega dvokisa je včeraj umrl v svojem stanovanju 45-letni brezposelni mesar Lucio Perselli, medtem ko so njegovo 45 letno ženo Marialuigio Celentano in 17-letnega sina Paola prepeljali na oddelek za oživljanje oziroma na oddelek za nujne medicinske posege. Njuno stanje se je na srečo naglo izboljšalo, tako da so zanju zdravniki že izrekli sedemdnevno prognozo okrevanja. Preiskovalci do sedaj še niso u-gotovili do potankosti, kaj se je pravzaprav dogajalo včeraj zjutraj oziroma popoldne v stanovanjski hiši 66 v Ul. Damiano Chiesa, saj jim edini, ki je lahko govoril in ki je tudi poklical reševalce, ni mogel vsega pojasniti. Reševalce je namreč poklical 20-letni Carlo Perselli, ki je našel nezavestno mater na stopnicah, očeta pa negibnega v postelji. Le ti so z zdravnikom dr. Giansantejem u-gotovili, da je moški mrtev in da zanj ni več pomoči, žensko in Car- lovega brata, ki je omamljen ležal v postelji, pa so dali takoj prepeljati v bolnico. Dr. Giansante je ugotovil, da je Lucio Perseili izdihnil 12 ali največ 16 ur prej. Povedal pa je tudi, da je bilo v stanovanju zelo vroče: vsa okna so bila namreč zaprta in v kuhinji, ki je v pritličju, je gorel kotel za ogrevanje. Možje letečega oddelka so seveda takoj zaslišali Carla. Ta jim je povedal, da se je včeraj prvič pre budil okrog pol petih zjutraj, ker je slišal stokanje. Vstal je in našel nezavestno mater na stopnicah. Skušal jo je spraviti k zavesti in ko mu to ni uspelo, se je odpravil nazaj v posteljo. (Poudaril je, da si svojega ravnanja sploh ne more pojasniti.) Ko pa se je okrog 16. ure zopet prebudil, je poklical po moč. Po laboratorijskih izvidih so zdravniki glavne bolnice ugotovili, da sta Marialuigia Celentano in sin Paolo vdihala 30 odstotkov ogljikovega dvokisa, kar ju je omamilo. Preiskovalci tudi domnevajo, da se je prav ženska prva prebudila in da je hotela odklopiti ogrevanje, ko se je končno zgrudila. Danes bodo vsekakor še enkrat zaslišali Carla Persellija, da bi mogli dokončno pojasniti tragično zadevo. val v odporniškem .gibanj«* netkah in v Rimu, potem pa v Alpah v okviru divizije cNanetti*. Od leta 1946 sodeluje s članki ter u-metniškimi socialnimi in političnimi polemikami v raznih revijah. V le tih 1967-68 se je udeležil manifestacij študentovskega gibanje, leta 1974 pa je z eseji, članki in okroglimi mizami razvijal državljansko zavest. no potrebuje glede na dejstvo, da je šola z letošnjim šolskim letom pridobila IV. razred za vse tri sekcije (za orodne mehanike, za popravljalce in monterje RTV ter za kemijske operaterje), da je treba že zdaj misliti na bodoče V. razrede in da potrebuje šola dodatne prostore tudi za laboratorije, zbornico, knjižnico, itd. Glede laboratorijev velja pripomniti, da razpolaga zavod danes le z lastnim laboratorijem za elektroniko, medtem ko se mora še vedno posluževati mehanične delavnice in kemijskega laboratorija pri zavodu «Galvani». S pridobitvijo novih prostorov v drugem nadstropju paviljona bo naš strokovni zavod nekoliko laže zadihal. Vendar novi prostori še niso vse: učilnice in laboratorije je treba pač primemo opremiti. Odtod pobuda staršev in zavodnega sveta, da se v pričakovanju ustreznega posega občinske uprave — ki je pristojna za ta vprašanja —, na šoli sproži akcija prostovoljnega dela za zasilno adaptacijo novih prostorov. Pa ne samo akcija prostovoljnega dela, temveč tudi akcija samopri-spevanja: in res so starši doslej nabrali čedno vsoto 700.000 lir za nabavo orodja, barv in drugega potrebnega materiala. Akcija prostovoljnega dela pa se bo nadaljevala jutri (v soboto) in v nedeljo in ravnatelj ing. Rudež, s katerim smo se pogovarjali o teh problemih, je trdno porepričan, da bo odziv staršev in dijakov zadnjih letnikov še bolj številčen kakor pretekli teden. Še posebno bo dobrodošla pomoč o-draslih, ki so vešči zidarskih in pleska “skih del, pa tudi za čiščenje prostorov so px>trebne urne roke. Po tem, kako je delo steklo doslej, na šoli upravičeno pričakujejo, da bodo dodatni razredi vseljivi že po božičnih in novoletnih počitnicah. Za nekatera večja dela v zvezi z adaptacijo paviljona «B» šolskim pso-trebam, je deželna uprava pred ANPIA - ANED - Trst VZPI - ANPI - Trst - Opčine OB 39. OBLETNICI MUČENIŠKE SMRTI V nedeljo, 14. decembra 1980, ob 15. uri na Pikelcu - Opčine KOMEMORACIJA Pinka Tomažiča in tovarišev Govorila bosta; MARINO RBČENIK prof. PAOLO ŠEMA Predsedovala bo: MELITA MALALAN moški pevski zbor SPD Tabor Sodelovala bosta: ženski in moški pevski zbor SPD Tabor - Opčine It IMtl HI IIIMIIIHHI* MIH IIHl IMHI MII tllHIHIIIHIIIIIIMtMHHIItllll II lil IIIHIHIIH llllll lllllll MIMIHIIHIHHIIIMIIII PRED POROTNIM KAZENSKIM SODEČEM ZARADI NENAMERNEGA UMORA OBSODILI MAURIZIA GRISONA 22-letni Grison, ki je septembra letos zakrivil smrt brata Ferruccia, bo moral po razsodbi presedeti 4 leta Lucio Perselli Porotno kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Lugnani, je na včerajšnji razpravi zoper 22-letne-ga Maurizia Grisona, ki je septembra letos zakrivil smrt svojega 24-letnega brata Ferruccia, obtoženca spoznalo za krivega nenamernega umora in je pri tem upoštevalo tudi olajševalne okoliščine. Tako so piorotniki, p» enournem zasedanju v posvetovalni dvorani, naprtili ob tožencu 4 leta, pet mesecev in deset dni zapiome kazni ter ga obvezali na poravnanje stroškov za sodno obravnavo. Tragični dogodek, zaradi katerega so včeraj obsodili mladega Miljča-na, se je pripetil 23. septembra letos v Ulici Forti 1, kjer sta brata Maurizio in Ferruccio živela skupaj s staršema. Oba sta imela za sabo račune s policijo, vendar so bili to le manjši prekrški. Med sabo sta se večkrat hudo sprla. Dokazano je, da se je tudi tistega usodnega dne vnel prepir za radi neke banalnosti. Maurizio je srečal Ferruccia v Ul. Battisti pred barom »Cavallino* in ga je opozoril, da je že pozno (bilo je okrog ene ure ponoči) in mu svetoval, naj se vrne domov Brat je ostro reagiral na nasvet in je Maurizia ranil z nožem, ali ne hudo. Tako sta se razšla in se kake četrt ure kasneje zopot srečala na dvorišču pred domom. Tu sta se spopadla in potem ko sta se lotila eden drugega s postmi, je Maurizio udaril brata s šopom ključev, ki jih je imel v roki. Le-ta je omahnil na tla in je, kot so kasneje ugotovili z obdukcijo, topo padel na asfaltna tla ter si prebil lobanjo. Tožilec dr. Coassin je prav zaradi tega dejstva že med preiska vo spremenil obtožbo, in sicer je obtožil Maurizia Grisona nenamernega umora, to pa v obtežilnih o-koliščinah. Na včerajšnji razpravi je v svojem govoru uvodoma izrazil globoko sočustvovanje z obtožencem, ki je vse svoje življenje preživel v tako neugodnih razmerah in, tako rekoč ob robu družbe. Kljub temu pa je poudaril, da ni mogoče v tem primeru uprištevati umor kot zakonito satno obrambo in .je zato zahteval za obtoženca osem let zaporne kazni. Odv. Walter Zidarich, ki je Grisona zagovarjal, se je dalj časa ustavil ob opisu družinskih razmer, v katerih je obtoženec dorastel. Pri tem se je navezal tudi na pričevanja Mauriciovega očeta Riccarda in njegove sestre, ki smo jih mogli slišati tudi na včerajšnjem procesu in ki so umorjenega opisali kot nadvse nasilnega človeka. Pred njim so se morali tako starši kot tudi bratje in sestre malodane skrivati, saj se jih je lotil s pestmi tudi' za kako malenkost. Zagovornik je tudi [»udaril, da se je obtoženi sam spravil v še večjo zagato, saj je takoj po aretaciji, zaradi svoje nevednosti in neizo braženosti, izjavil preiskovalcem, da sta se z bratom sprla, medtem ko bi bil moral reči, da je brata res udaril, toda samo, da bi se pred njegovim nekontroliranim besom branil. Zaradi vsega tega pa je odv. Zidarich predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Nedvomno je na proroto pri raz- j sodbi vplivalo tudi zadržanje obto- j ženca, ki med razpravo največkrat ! ni mogel zadržati solz. Vsekakor kaže, da bo zagovor • nik vložil priziv na sodišču druge i stopinje. Drevi bo v Gregorčičevi dvorani j v organizaciji Mladinskega krožku j iz Trsta, prvo od serije srečanj posvečenih vsem zvrstem lahki- i glasbe. V tem prvem večeru bo go • vor o angleški pop glasbi v šest i desetih letih, prisotni pa bodo poslušali plošče, kratko razlago ter tudi sami dodali svoja mnenja in misli o določenem argumentu. Ta srečanja se bodo nato še vrstila Samotna smrt Bazovca Okrog 11. ure so včeraj zjutraj našli v spalnici stanovanja s hišno številko 84 v Bazovici 57 letnega Radislava Žagarja, ki je tam stanoval. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je smrt nastopila kakih 48 ur prej. Na truplu ni bilo p»škodb, tako domnevajo, da gre za naravno smrt. Vsekakor je še v teku preiskava in šele z obdukcijo bodo ugotovljeni pravi vzroki. Žagar je bil invalid, ni bil p»ro čen in je živel sam. Našli so ga zaskrbljeni sorodniki, ki ga nekaj časa niso videli in so ga včeraj poiskali na domu. kratkim (oktobra letos) nakazala nekaj sredstev tržaški (»krajini. Zato sta ravnatelja strokovnega zavoda Rudež i ' trgovskega tehničnega zavoda Šah — trgovska je prav tako v stiski s prostori, zlasti p» nedavnem odprtju sekcije za geometre, ki med drugim potrebuje tudi primerno risalnico — zaprosila za nujen sestanek s predsednikom px>-krajinske uprave Carbonejem in z odbornikom za javna dela Martinijem, da bi skupno pregledali zasnove načrtov za popravila in trajno adaptacijo paviljona dejanskim p»-trebam obeh zavodov. KD ROVTE - KOLONKOVEC priredi razstavo knjig, plošč in kaset, ki bo 12., 13. in 14. decembra v prostorih društva v Ul. Monte Sernio št. 27 (bivše Campanelle) od 17.30 do 20.30 vsak dan. Vljudno vabljeni. Odbor. Razstave Koncerti Jutri, 13. t.m., ob 20. uri bo v baziliki sv. Silvestra koncert vokalne in instrumentalne skupine «Can-tare* p»d vodstvom Luciana de Nardija. Skupina, ki jo sestavlja 80 članov, je mladinski zbor, ki je nastal v Trstu leta 1975. Na programu ima skladbe iz mednarodne folklore, ki jih izvaja v izvirniku z upx>-rabo karakterističnih glasbil. Skupina je nastopala od leta 1977 do 1980 v Italiji, Nemčiji in Švici. ■UH1 •V.v.v.;.v.v-;XyC'X-X-X<-X V.,.v.v.v.vX-X-X*XWX'X v.\y.y.;.y.;.;.y.y.y .v.;.-.;.;. .•.v.vXvXvX-X-X*XvXvl' SLOVENSKO KULT mm :l DRUŠTVO TABOR opetNE Vabi jutri, 13. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na KONCERT moškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja. MLADINSKI KROŽEK TRST Glasbeni večeri mladinskega krožka 1. srečanje posvečeno ANGLEŠKI POP feLASBi'1 V ŠESTDESETIH LETIH Ji btUt < i - * •- t“»š -- —•» (glasba — plošče — spremna beseda) Vidimo se danes, 12. decembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20. KD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na MELONARJADO (melonarsko šagro s petjem) v izvedbi SPD Tabor z Opčin, ki bo v Kulturnem domu v Ric-manjih danes, 12. decembra, ob 20. uri. SPD IGO GRUDEN vabi na BISTRIŠKI KULTURNI VEČER ki bo jutri, 13. t.m., oh 20.30 v društveni dvorani s sledečim sp»redom: moški zbor Dragotin Kette, tamburaška skupina Jelšane, folklorna skupina Jel-šane, literarno društvo Ilirska Bistrica, pianist Matjaž Šajn. Vljudno vabljeni! V občinski galeriji »Babna hiša» v Ricmanjih razstavljajo do jutn, 13. decembra, slikarji iz Sežane: Janko Kastelic, Miro Kranjec in Darja Prelec. Umik Galerije od 18. do 20. ure. Razna obvestila Sindikat slovenske šole vabi vse odbornike na prvo redno sejo odbora, ki bo v torek, 16. t.m., ob 16. uri na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8-Prosimo, da se te seje zagotovo u-deležite. Sporočilo pevcem in godbenikom TPPZ: danes, 12. decembra, ob 20.30 bo pevska vaja obvezna tudi za člane orkestra. Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse pridelovalce oljk, odjemalce in prijatelje, da se p»lnoštevilno udeležijo sestankov, na katerih bo govor o usiugah zadruge in o članstvu. Tretji sestanek bo danes ob 19. un v prostorih kulturnega krožka Mer-candel v Miljah. Krožek za rekreativno udejstvovanje, Trst, prireja jutri, 13. decembra 1980 ob 15.30 turnir v šahu. Vse p»trebne informacije dobite na sedežih zvez, oziroma na telefonski štev. 795-136 Namesto cvetja na grob drage Gizele Bucik darujejo Irene in Dušan Furlan 30.000 lir, Sonja in Iztok 2C.000 in Lida in Janko 20.000 lir za {»imenovanje osnovne šole v Barkovljah p» F. S. Finžgarju. Namesto cvetja na grob Gizele Bucik roj. Faganel daruje finančna DD za mednarodni promet 100 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Gizele Bucik darujejo uslužbenci Interlig-numa 20.000 lir za Društvo slovenskih lovcev - Doberdob. Ob izgubi drage mame našega delovnega tovariša Maria Bucika mu izrekajo uslužbenci ZTT in uredništvo Primorskega dnevnika globoko sožalje. Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine Doberdob iz* reka globoko sožalje odborniku Aleksandru Buciku in družini ob izgubi mame Gizele. Ob nenadomestljivi izgubi moža in opplii LUCIJANA LEGIŠE izrekajo odborniki in člani SK Devin globoko sožalje ženi Luciji in otrokom. Ob bridki izgubi dragega očeta Lucijana Legiše izrekajo iskreno sožalje Gianniju in svojcem rolkarji SK Devin Ob nenadni smrti Lucijana Legiše izraža iskreno sožalje svoji sodelavki Emi Lcgiši in družini uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. Rektor, akademski zbor, upravni svet, upravni direktor in osebje tržaške univerze se pridružujejo žalovanju ob izgubi Luciana Leghissa cenjenega uslužbenca te univerze- Trst, 12. decembra 1980 Po dolgem in mučnem trpljenju nas je v 43. letu starosti zapustil naš dragi LUCIAN0 LEGIŠA Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice naravnost v cerkev v Mavhinjah. Žalostno vest sporočajo: žena Lucija, hčerka Patricija, sinova Ncvio in Gianni ter drugo sorodstvo Vižovlje, 12. decembra 1980 V častitljivi starosti nas je zapustila naša draga teta MARIJA ŠTOLFA vd. GRILANC Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 13. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice in ob 14.30 iz proseške cerkve. Žalostno vest sporočajo nečakinja Pepka z družino, brat Karlo, sestra Pepka, svakinja Ivana in drugi svojci Prosek, Salež, 12. decembra 1980 PO TRIDNEVNI RAZPRAVI V PORTOROŽU Spodbudni rezultati zasedanja mešane komisije za cestni promet Razumevanje jugoslovanske strani za težave italijanskih avtoprevoznikov na obmejnem pasu - Obveza za (im hitrejše reševanje še nerešenih vprašanj V Portorožu se je včeraj končalo tridnevno zasedanje mešane jugo-slovansko-italijanske komisije za cestni iromet. Jugoslovansko delegacijo je vodila članica zveznega komiteja za promet in zveze Keti Čomov-ska, italijansko pa generalni direktor za civilno motorizacijo pri ministrstvu za prevoze Gaetano Da-nesi. Pri ugotavljanju položaja v potni škem prometu sta se obe strani strinjali, da se ugodno razvija in da ni nobenih odprtih vprašanj. Italijanski predstavniki so se strinjali z jugoslovanskim predlogom, da bo potrebno cene prevoza potnikov na dinarskem področju prilagoditi stopnji inflacije. To pa pomeni, da se bo cena prevoza podražila od dosedanjih 60 na 90 par po kilometru. Precej pa je bilo odprtih vprašanj na področju blagovnegi prometa in to na bilateralnem, tranzitnem in na maloobmejnem področju Obe strani sta se strinjali, naj bi bil za prihodnje leto enak kontingent kot letos, saj tako Italija, pred vsem pa Jugoslavba. nista izkoristi li vseh dovoljenj. Zlas i slabo je zastopano avtoprevozništvo v maloob- mejnem blagovnem prometu in tu bi se morali po mnenju komisije o-be strani bolj angažirati. Izjema je le italijanski tranzit prek jugoslovanskega ozemlja, kjer so izkoristili vseh 6 tisoč dovoljenj in predlagali povečanje kontingenta za 4 tisoč. Jugoslovanska stran je tu pokazala pripravljenost za povečanje kontingenta z". 500 dovoljenj, o nadaljnjih številkah pa bedo še razpravljali v okviru možnosti. Na sestanku so precej govorili o položaju, v katerem so se 'znašli italijanski obmejni avtoprevozniki, predvsem na Goriškem. Jugoslovanski predstavniki so v zvezi s tem o-pczorili na razne dezinformacije o nekakšni prepovedi opravljanja teh uslug v Jugoslaviji, kar sploh ni res. Nasprotno se Jugoslavija na vse načine prizadeva reševati odprta vprašanja v obojestransko korist. Naj s tem v zvezi omenimo določeno število stalnih dovolilnic v bilateralnem prometu in č.a lahko majhni kamioni do 3 in pol tone nosilnosti prevažajo blago celo brez dovolilnic. Res pa je, da so zdaj nastopile težave zvezi z gospodarskim položajem v Jugoslaviji, predvsem pa zaradi pomanjkanja deviz. Zato se Jugoslavija zdaj prizadeva v večji meri izkoristiti transportne parke domačih podjetij ter se bolj kot doslej preusmeriti na železnico. Ne glede na vse to, so jugoslovanski predstavniki poudarili, da razumejo položaj tudi na drugi strani meje. Zato so predlagali tesnejše recipročno sodelovanje med transportnimi podjetji in organizacijami na obeh straneh meje, pa tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. V zvezi s tem so tudi podprli predlog italijanskih predstavnikov o ustanovitvi skupne komisije, ki bo proučevala vsa odprta vprašanja in posredovala konkretne predloge vladam obeh držav. V zvezi a nekaterimi neporavnanimi račun1 za italijanske prevozniške storitve v Jugoslaviji so jugoslovanski predstavniki obljubili, da bodo skušali zadevo v najkrajšem času rešiti. Celotno delo komisiie je potekalo ves čas v vzdušju medsebojnega razumevanja in velike prioravljenosti, da se tudi nerešeni problemi kmalu uredijo ob upoštevanju načela recipročnosti. L. O. OSEM MESECEV STAR IN DOBER DOKUMENT Predlogi sindikalne federacije za gospodarsko rast Goriške Sindikati se kot samostojen dejavnik vldjucujejo v pogovore o težavnem vprašanju, ki ga različne sredine vodijo «na razdaljo» preko sredstev množičnega obveščanja KliHiiiiHiiiiiiiiiniuiiiiMiiniiiiitHiiiitiMiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiill Gledališča AVDITORIJ Danes, 12, t.m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Adele Cambrie «V začetku je bil Marx» iz cikla Štirje italijanski avtorji. Rezervacije pri osrednji blagajni. «' * » * V nedeljo ob 11. uri peti koncert v okviru cikla na pobudo gledališča Verdi v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Teatrom Stabile. Komorni orkester gledališča bo na stopil v zmanjšani zasedbi godalne ga kvarteta. Fernanda in Giorgio Selvaggio (violini), Paolo Longo (viola) in Severino Zannerini (vio lončelo) bodo izvajali dve temeljni deli iz literature za to zasedbo: Haydnov Kvartet v D duru za go dala op. 64 št 5 imenovan «Škrja nec» in Dvorakov Kvartet v F duru za godala op 96 imenovan «A merikanec* Pri osrednji blaga ini v pasati Rrotti še nadaljuje predaja vs'opnic Po nespremenjeni ceni tisoč lir. ROSSKTTI Danes ob 20.30 gostuja.Stajpo gkn dališče iz,. Aquile z Gombrov itv« vo »Opereto* V abonmak,',. w'nozek, 2 (izmeničen). Zadnja predstava. Od jutri, sobote, 13. t.m., dal.ie predstave Federica Garcie Lorce «Dom B"rnarde Albe* z Idilo Bri | Pnone v glavni v!o°i. Nastopajo še Elsa Vazzoler. Maria Teresa Bax, | Srfia Amendola, Lu Bianchi, Maria i Grazia Sur,hi. Svsanoa Mareome- j ni. Lucia Modueno. Giusv Carrara, j Flavia Borcih. Dina SDnori in Ma ria Pecchinelli. R°žiia Giancarlo Sepe. srena in kostimi Maorizio Balo. glasba Arturo Anneccbioo. Predstave bodo do nedelje. 21. t.m., s popustom 50 odst. za abonente ki so že izkoristili odrezek št 2 ' VERDI Danes ob 20. uri (r?d E za parter in red A za galerije) bo na sporedu p'>ta predstava Straussove o-Pere «Sa'ome». Dirigira Gert M'?-ditz, za režijo je poskrbel Alberto Eassini. Pri blagajni gledališča je od da-tles na razpo'a°o še nekaj vstopnic. TEATRO CRISTALI.O V Tcalro Crisfalln v Ul. Ghirlan- daio nastopa vsak dopoldan od 11.30 za osnovne in srednje šole baletna skupina gledališča Verdi P"d vodstvom k'-reografa Flavia Bennatija. Med solisti nastopa znana jugoslovanska baletka Vesna Bukorac in plesalec rimske Opere Tuccio Ri gano. Ostab solisti so Alessandra Bianchini, Michele Ellis. Paolo Du ro in Bruno Malusa. Program je razčlenjen na panoramski pregled treh stoletij baleta in je zelo primeren za mladino. Program obsega plesno suito iz Haendlovih oper »Alcina* in «Ario dante*, odlomke iz «Samo1a» Duke Ellingtona: passo double iz Mincusovega «Dnn Kihota* iti modemi balet »Rumming* na glasbo Eumirja Deodata. Vstopnice bo treba rezervirati pri tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931). MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL PRIREJA V DNEH 12., 13. IN 14. DECEMBRA RAZSTAVO SLIKARJA NAIVCA CLAUDIA CLARIJA Otvoritev danes, 12. t.m., v Kulturnem domu na Proseku ob 20.30 z nastopom pevskega zbora Vasilij Mirk in harmonika-škega ansambla Glasbene matice - podružnica Prosek Kontovel. Umik razstave: danes, 12. t.m., od 8.30 dalje: jutri, 13. t.m., od 10. do 13. in od 16. do 19. ure; v nedeljo, 14. t.m., od 10. do 18. ure KULTURI.I DOM Gostovanje PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA BRIAN jei.ARlfo M,- ,.r;, _____11 Jutri, 13. decembra, ob 18.30 Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si vnaprej priskrbite rezervacije. Predstava traja eno uro in 15 minut. Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno ure pred pričetkom nred-stave pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4. telefon 734-265. Kino Artston 16.30 «Corpo a cuore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 17.00 «L’uomo ragno stida tl drago*. Barvni film. . Ritz 16.30 «11 papocchio*. S. Anni ‘chiarico, R Arbore, R. Benigni. Le sorelje Bandiera Barvni film. Excelsior 16.00 «11 bučo nero*. Fantastični film. _ . Grattaeielo 16 30 «Delitto a Porta Romana*. Tomas Milian, Bombo lo. Zabavni film. Eenice 17.00 «01tre il giardmo*. Pe ter Sellers Aurora 16.30 «Cruising». Al Padno. Prepovedan mladini pod 18. letom. Crtstallo 16 30 «Porno relations*. Prepovedan mladini pod 18. letom. ViUorio Venetu 16.30 «Capoblanco». Charles Bronson. Barvni film. Capitol 16.30 «Mia moglie e una stre-ga» Renato Pozzetto. Eleonora Giorgi Barvni film Moderno 16.00 «l,a paura nella cit tš del morti viventi*. Prepovedan mladini pori 18 letom. Ltunlere 16.30 <*Helga e cž\. . compagne*. Prepovedan mladim pod 18 letom. Volta 17 00 «l,e depravate del pm cere*. Prepovedan mladini pod lo. letom. Včeraj-danes Danes, PETEK, 12. decembra ALJOŠA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — Lu na vzide ob 11.09 in zatone ob 21.17 Jutri, SOBOTA, 13. decembra LUCIJA Vreme včeraj: na j višja temperatura 5,6 stopinje, najnižja 2,8 ob 18. uri 5 stopinj, zračni tlak 1028,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja;, 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Lama-nnv/i Giulia Mocenigo, Fabiana Piano, Eriča Coletti, Angelo Pez-zolla, Marco Rossi, Davie Pinatti. UMRLI SO: 76-letna Bruna Sac-chetti vd. Perrone, 90-letna Maria Stopar vd. Calzi, 65 letna Maria Grudeni, 75 letni Renato Salesia, 761etna Giovanna Schupanz por. Muradori, 91-letna Elisabetta Pre-muda, 61-letni Giacomo Siega, 66-letni Rodolfo Eissi, 86-letni Marco Cosulich, 81-letna Vittoria Furlan, 74 letna Marcella Franco por. Ga rofalo di Camilla, 72 letni France-sco Salvango. PD LIPA - BAZOVICA prireja- danes, 12. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma večer na temo ((ŽENSKE SE PREDSTAVIJO« Nastopil bo ženski pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, brali bodo izvirne črtice Mirne Kapelj - Rapotec, prikazali prizore v narečju iz domačega življenja ter kratko igrico «Go-spod petelin*. Vljudno vabljeni! Mali oglasi telefon (040) 7946 72 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana tl, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od do R ure tel 73267, predpraznični od 14 do 21 "re in praznična od 8 do 20 ure. tel 68441 LEKARNE V OKOLICI Holjunec tel 228 124; Bazovica tel 226-165. Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141. Božje po'je Zgonik: tel 225 596; Nabrežina' tel 200 121. Sesljati' tel 209197; Zavije tel. 213-137; Milje: tel 271 124. OSMICO je odprl Ignacij Stranj -Križpot 84. Toči belo in črno domačo kapljico. PEPE DACOV iz Doberdoba (Rimska ulica) je odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. NUJNO potrebujem opremljeno sobo v središču mesta ali v Barkov-ljah. Telefonirati v večernih urah na št. 544 21. TRIČLANSKA družina v Logu išče gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko po tri ure. Telefonirati na št. 813878. PRODAM električni harmonij znamke ero v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397. V SOBOTO, 6. t.m., sem v večernih urah na Opčinah izgubil desno smučarsko rokavico temno modre barve. Poštenega najditelja prosim, da se javi na telefonsko številko 213-410 ob urah kosila. EDINSTVENA PRILIKA: stružnica lesenih tal 160 mm in 300 mm kombinirka s 4 programi za obde lavo lesa; žaga cirkularka. Bevi lacqua, Ul. Conti 9 — Trst — tel 793071. KUPIM na Krasu staro hišo, tudi če je v slabem stanju. Telefoni rati vsak dan v večernih urah na št. 22-92-30. NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposredni bližini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742 7' 7 od 13. do 16. in od 19: do 21 ure. PRILETNA Slovenka, vdova, išče stanovanle pri Svetem Ivanu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Slovenka». Enotna sindikalna federacija se pojavlja v goriški javnosti z novim dokumentom. Z njim pojasnjuje svoje stališče do poglavitnih razvojnih vprašanj naše pokrajine. Svoje poglede do njih je povedala že ob r,-prilski stavki. Izpostavila jih je tudi na pogovorih z gospodarskimi, družbenimi, upravnimi in političnimi sredinami, vendar dalje od besed ni prišla. Sindikati zato obsojajo dosedanjo politiko zasebnih in javnih podjetniških krogov, ki ni podprta s konkretnimi pobudami za povečanje zaposlenosti. S pričujočim dokumentom se sindikalno gibanje vključuje v javno razpravo, da izpodbije namigovanja na preveč posplošene sindikalne zahteve, predvsem pa zato, da se vključi v razpravo, ki se o važnih vprašanjih vrši na razdaljo, predvsem preko sredstev množičnega obveščanja. Sindikati s tem v zvezi poudarjajo, da so prav v zadnjem razdobju v prvi osebi angažirani pri vodenju nekaterih sporov v kriznih podjetjih. Njihova dejavnost teži k uravnovešenim posegom na celotnem deželnem prostoru, k takšnim javnim posegom v korist gospodarstva v naši pokrajini, ki niso podobni preživeli socialni pomoči, ampak hočejo v povsem novi obliki uresničevati program gospodarskega razvoja in zaposlovanja na Goriškem. TRŽIŠKO PRISTANIŠČE Razvoj pristanišča predstavlja nosilni element razvoja celotnega območja. Sindikat predlaga zasego vsega razpoložljivega prostora na obali ter v njenem zaledju, da se zgradi novi del obale, v njenem zaledju pa objekti za skladiščenje blaga ter njegovo predelavo, kar bi povečalo možnost zaposlovanja. Posebno podjetje naj postane mešana delniška družba z večinskim' paketom javnih lastnikov. S pravilnim odnosom med zasebnim in javnim sektorjem bi opravili - iskanje parcialnih interesov, ki preprečujejo izvajanje širokopoteznih načrtov. CESTNE POVEZAVE Cestne in druge komunikacije niso pospeševale naložb v proizvodne namene. Da bo to možno, je potrebno zgraditi ločniški mošt, novo državno cesto (56 bis) proti Vidmu, cesto v industrijsko cono. Ukiniti je potrebno plačevanje cestnine n av-;t(jrhoBllsMni^ŠIi 'Moščenice-Vileš ter tako omogočiti' ' hitre prevoze med Trstpn)V'®¥?ern in Gorico, še zlasti pa' med' pristaniščem v Tržiču ter bodočim suhozemskim terminalom v Gorici. Odpraviti je potrebno vojaške služnosti ter okrepiti ronško letališče in ga s hitra cesto priključiti na avtocesto. Namestiti je drugi železniški tir med Krminom in Redipuglio ter zgraditi industrijske tire do pristanišča, avtoporta in industrijskih , con v Gorici in Krminu. TURIZEM Izkoristiti obalo za izgradnjo predvidenih marin, vključiti obalo med Tržičem in Punto Sdpbbo V turistični razvoj predviden v deželnem načrtu,. izvesti pobude v agroturizmu ter ovrednotiti termalne vode. OSIMO Celovito izvajanje osimskega sporazuma bo pospeševalo italijansko-jugoslovansko sodelovanje ter omogočilo nove investicije v goriško pokrajino. Iž tega razloga je potrebno dokončati mejni prehod štandrež in avtoport. Dežela naj se izjasni glede lokacije mešane industrijske cone ter naj povabi osrednjo vlado, da poišče alternativne lokacije. Pri tem pa Posočja ni mogoče enostavno izključiti. Samo tako bo mogoče premagati sedanjo mirujočo fazo. INDUSTRIJSKE IN OBRTNIŠKE CONE Denar za proizvodne na' ene se mora vlagati izključno samo v industrijske cone v Gorici, Tržiču in Krminu. Tako bo mogoče racionalno ob obratih graditi in izkoriščati družbene objekte kot so menze, otroški vrtci, zdravstvene ustanove. Ustanovam, ki te cone vodijo, naj se zagotovijo sredstva za razlaščanje zemlje. V Gorici je nove površine mogoče dobiti tudi z razlastitvijo neuporabnega dela letališča ob Tržaški cesti. Možna je nadalje razširitev industrijske cone na desni breg Soče. Občinske uprave naj poskrbijo za površine namenjene obrtniški dejavnosti. Pri tem pridejo za določene obrtniške dejavnosti v poštev tudi zgodovinska središča. KMETIJSTVO Kn.etijsko dejavnost je potrebno ovrednotiti s kmetijskimi conskimi načrti. Zemljo ustanove Tre Ve-nezie in državno zemljo naj obdelujejo zadruge in zlasti nezaposleni mladinci. Potrebno je zaustaviti propadanje Prevala na območju Ločnika in Krmina, razvijati vrtnarstvo ter ga povezovati z urbanimi središči, v soglasju z jugoslovanskimi oblastmi uporabljati vodo za namakanje, zavarovati kmečko gradnjo in demokratizirati namakalne konzorcije. GRADBENIŠTVO Na tem pomembnem področju je potrebno dokončati začete objekte (bolnišnice, ceste) ter se odločiti za gradnjo novih javnih objektov, izvesti desetletni načrt stanovanjskih hiš in z demokratičnim nadzorom preprečevati gradbene špekulacije. V sklepnem delu dokumenta je beseda še o prosti coni in o kreditni politiki. Zadnji dve poglavji bomo objavili v jutrišnji številki. Z novim letom spet pouk v rupenski šoli Dela na šolskem poslopju v Rupi so, razen nekaterih malenkosti, končana. Pouk se bo v obnovljenih prostorih predvidoma pričel po božičnih počitnicah, tako računajo na občini. Slovesnost ob vselitvi pa bo predvidoma 10. januarja. Trenutno poteka pouk za šolarje iz Rupe in Peči v šoli v Sovodnjah, en razred pa je začasno nastanjen v prostorih občinske knjižnice. V TOREK V GLEDALIŠČU VERDI Nastop Novogoričanov je bil prijetna osvežitev Zaslužili bi si večjo prisotnost občinstva DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 22 68. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v goričkem Verdiju z dramo sodobnega angleškega pisca Briana Clarka (delo, s katerim je PDG nastopilo v sredo, se imenuje «Čigavo je moje življenje») je predstavljalo pomembno osvežitev letošnjega abonmaja, ki ga skupno prirejajo Stalno slovensko gledališče ter dve osrednji kulturni organizaciji. Osvežitev zaradi novih obrazov in novih oblik posredovanja nekega sporočila, o-svežitev tudi zaradi predstavljene teme o evtanaziji, se pravi pospešitvi smrti na bolniško posteljo zaradi prometne nesreče priklenjenega neozdravljivo bolnega paralitič-nega človeka, ki bi mu napravili neprecenljivo uslugo, če bi ustregli njegovi želji, da ga pustijo umreti, ker bi samo tako v dostojanstvu rešil svoj problem, čigavo je torej življenje? Je last tistega, ki mu ga je vdahnila narava, ali imajo morda nad njim neomajno oblast zdravniki, družba. Za gostovanje novogoriškega gledališča je vladalo med goričkim občinstvom dokajšnje zanimanje, vendar po udeležbi na predstavi tega ne bi mogli reči. Obiskovalcev je bilo in tudi zadovoljni so bili s predstavo, vendar bi si nastop Novogoričanov zaslužil večjega priznanja. Ob tem se nam vsiljuje ugotovitev, da so organizatorji letošnje gledališke sezone prodali manj a-bonmajev kot prejšnje leto, skoraj gotovo zato, ker zaradi neurejenih razmer v Gorici gledališča prepogosto menjavajo svojo matično hišo. Gledališka, kot vsaka druga dejavnost, potrebuje nekatere pogoje, da se lahko uveljavi, med temi pa sta tradicija in stalna navezanost na neko hišo prav gotovo poglačitna. Potrebno je, da se gledališki o-biskovalct navadijo hoditi v hišo, v kateri so doma in v kateri se dobro počutijo, Tudi to je sestavni del kulture. Upajmo, da bomo te pogoje v Gorici zagotovili čimprej. Tudi to in morda še zlasti to bo predstavljalo pomembno pomagalo za razvijanje in utrjevanje naše narodnostne zavesti. j, c KORISTNA INVESTICIJA TR7ISKE OBČINE V Tržiču preurejajo za gledališke potrebe nekdanjo kinodvorano-teater Azzurro Občinska uprava je od prejšnjih lastnikov dvorano odkupila - Uporabna bo čez leto in pol dni Konec prihodnjega leta bo tudi Tr: žič razpolagal s primerno gledališko dvorano, ki bo seveda služila tudi za koncerte in kinematografske predstave. V teku so preurejevalna dela v poslopju nekdanje kinodvorane Azzurro, ki jo je tržiška občina odkupila pred nekaj leti za približno 110.000.000 lir. V tej kinodvorani so poleg filmskih predstav občasno imeli tudi koncert raznih zborov, uperne predstave in tu pa tam tudi nastope gledaliških skupin, vendarle je posebno za gledališče bila dvorana skoro neuporabna, saj je jbil odčr'ze!6 ozek'.''" ’" “ Ko je prejšnji lastnik sklenil, da dvorano proda jo' je odkupil^ jiot smo že omenili, občinska uprava! Stopili so v stik s stalnim tržaškim gledališčem in se sporazumeli, da preuredijo dvorano, tako da bo primerna tudi za gledališke prireditve. To gledališče je na svojih turnejah po deželi v Tržiču nekaj časa nastopalo v dvorani oratorija San Michele, vendarle tudi tam ni bil oder primeren. Župan Blasig in odbornik za kulturo De Mauro sta nam povedala da se sedaj približno 500 ljudi iz Tržiča vozi na gledališke predstave v Trst. Načrt za popravilo, za popolno pre-uredbo notranjosti dvorane, so tako izdelali po navodilih tržaške gledališke hiše in delo so zaupali tržaškemu gradbenemu podjetju Zini e Rosenvvasser. Za vsa dela bodo porabili več kot eno milijardo lir, Dežela jim je dala, iz sklada za finansiranje gledaliških dvoran, le 160 milijonov lir in seveda upajo, da bo iz teh virov prišlo še kaj denarja, sicer pa bi morala tržiška občina sama naložiti si tako veliko breme. Kot smo se sami prepričali na kraju samem, so dela v polnem teku. Imeli so veliko težav ker so znižali parter in so ob tem trčili na trdo kraško skalo. Pogled na oder bo seveda boljši, kot je bil do slej, oder so precej povečali, za potrebe odra bodo uporabili tudi stranske hiše, ki jih je občina odkupila. Ohranili bodo tudi balkon. V gledališču bo 500 sedežev. Povedali so nam da bodo dela končana do jeseni 1981. Takrat naj bi se v novi dvorani pričelo živahno kulturno delovanje, ki pa ne bo namenjeno samo gledališkim nastopom, marveč tudi koncertom, opernim prireditvam in kinematograf- skim predstavam. Doslej razpolagajo v Tržiču le s prireditvenimi prostori na prostem in so zato morali imeti prireditve pod okriljem občine v poletnem času kar na glavnem mestnem trgu. Dvorana pa bo služila ne le prebivalcem Tržiča, marveč tudi prebivalcem vsega tržiškega okoliša. Ker je Slovencev na Laškem kar precej lahko že sedaj upamo, da bo lahko kdaj pa kdaj v tem gledališču tudi kaka slovenska prireditev. Matineja v goriškem avditoriju Ciklus nedeljskih koncertov 1980, ki jih prireja Kulturno društvo «Rodolfo Lipizer» se je preteklo nedeljo Zaključil z enakim uspehom kakor prejšnjih pet nastopov. Pianist Carlo Jose Seno nam je s svojim recitalom, celotno posvečenim Chopinu, dal zares kakovostno interpretacijo skladateljevega sveta in romantične atmosfere njegovega časa. Izvajatelj, ki e dolgo nastopa na koncertih in se v zadnjem času izpopolnjuje v Parizu, se med izvajanjem popolnoma poglobi v Chopinovo ustvarjalnost, ki se ji u-spe čudovito prilagoditi. Že s prvimi takti Preludija v C duru op. 45 je Seno pogodil Chopinovo liričnost do svojega bistva in jo še poglobil v Baladah v G molu in F duru. V drugem delu koncerta so izzveneli precioze velikega ramantič- V predavalnici ZSKD v Ulici della Croce 3 bo danes, 12. decembra, ob 20. uri predstavitev in predvajanje igranega filma POMLADNI NASMEHI To je prvi igrani film v našem zamejstvu. Režiral ga je Marko Sosič iz Trsta, nastopajo kot igralci Silvij Kobal. A-drijan Rustja, Drago Gorup in In?rid Žerjal. Kostume je izbrala Marija Vidau, scenograf je Jurij Žerjal, dialogi Miroslav Košuta, scenarij Marko Sosič. Produkcija agencije Alpe Adria. Po predvajanju bo debato vodil prof. Darko Bratina. nega skladatelja v njegovem Nokturnu v E molži, nato pa še v treh študijah, podanih s polno ekspresivnostjo. Poloneza ,*Eroica», ki je zaključevala program, je najbolj navdušila občinstvo. ' i je vztrajno zahtevalo še dodatek in ga s ploskanjem doseglo. V nedeljo 14. decembra, bo še en koncert, a izven abonmaja. Nastopila bosta sopranistka Marija E-rato in pianist Andrea Botti z izborom znanih opernih in komornih skladb. Koncert srednjeveške glasbe v avditoriju Prihodnji glasbeni večer, na sporedu bo v soboto, 13. decembra ob 20 30 v deželnem avditoriju v Gorici, bo namenjen predstavitvi glasbenih stvaritev italijanskega trecenta. Na povabilo goričke občins':e uprave bo namreč v avditoriju nastopila znana milanska skupina «Musican-ti», ki je koncertno udejstvovanje začela šele pred kratkim, a se je na področju poustvarjanja srednjeveške glasbe že močno uveljavila. V skupini sodelujejo Maurizio Pa-dovan, Maurizio Mingardi, Umberto Mosca, Angelo Maffezzoli, Alberto Rossi, Roberto Gallina in Candace Smith. Naj kot zanimivost navedemo še to. da se člani skupine Musicanti na svojih koncertih poslužujejo starinskih instrumentov, ki so že zdavnaj iz rabe. Skupina Musicanti je letos priredila že vrsto koncertov v različnih krajih, v sodelovaniu z društvom Glasbene mladine Italije, ki sodeluje tudi pri organizaciji Koncerta v Gorici. V soboto bomo mladim glasbenikom z zanimanjem sledili v deželnem avditoriju. f Čestitke ijiiitnnu 11 * v i- V Kupi je umri Maks Pavletič Danes god uje ALJOŠA KUZMIN iz Sovodenj. Ob priliki mu iz srca čestitajo teti Blanka in Ana, stric Aldo, sestrična Viviana in bratranec Damjan. Prosveta ........milim, ................. Srečni otroci v novem vrtcu Na svojem domu v Rupi, je v sredo ponoči, v 83. letu, preminil Maksimiljan Pavletič, Maks po domače, skromen in pošten, predvsem pa zaveden Slovenec. Pokopali ga bodo danes, ob 14.30 na domačem pokopališču. Maks se je rodil 24. februarja 1898. leta ter se še mlad izučil za čevljarja, kakor večina Mirencev in prebivalcev bližnjih vasi, v tistih davnih časih, ko je bilo težko najti zaposlitev izven domačega kraja. Leta 1922 se je poročil z Alojzijo Rožič iz Mirna. Družina se je večala, saj se je v zakonu rodilo oet otrok, dva fanta in tri hčerke, in dohodki čevljarja so postali preskromni. Zato se je Maks lotil po malem kmetovanja, posebno veselje pa je imel z rejo živine. Kljub temu, da ni bil več v fantovskih letih, je med vojno aktivno sodeloval v nekaterih akcijah med narodnoosvobodilnim bojem, v partizane pa sta odšla tudi sinova Maks in Srečko. Maks je padel na Vogrskem leta 1944. Srečko pa je po vojni sodeloval v mladinskih delovnih brigadah, na železniški progi Brčko-Banoviči. Maks je zmeraj rad delal, pravijo tisti, ki so ga poznali. Tak je bil tudi zadnja leta, ko so ga sicer moči nekoliko zapustile, a je še zmeraj marsikaj postoril okrog hiše. V sredo pa je nanadoma preminil. Naj mu bo teh nekaj vrstic v spomin, sorodnikom pa iskreno sožalje našega uredništva in uprave. V Domu Andreja Budala v Štan-drežu bo jutri, v soboto, 13. decembra, ob 20.30 na pobudo domačega prosvetnega društva «Oton Župančič* in Glasbene matice klavirski koncert Silvie Zazzero in Borisa Stacula. Prosvetno društvo «Oton Župančič* priredi 31. decembra v Domu Andreja Budala tradicionalno Silvestrovanje. Rezervacija miz od ponedeljka, 15. decembra, vsak večer od 17. do 19. ure v domskih prostorih. Godba na pihala «Kras» iz Doberdoba obvešča, da se je pričel reden pouk in to vsak ponedeljek od 14 30 do 19.; vsak četrtek in soboto od 14.30 do 18.30. Ob sobotah bo pouk samo za učence prve-vega letnika in se morajo k prvi lekciji javiti skupaj s starši. Razna obvestila Sovodenjska občinska uprava vabi danes, 12. t.m., ob 20. uri na srečanje z občani v Sovodnjah. Vaški posvet bo ob 20. uri v občinski sejni dvorani, namenjen pa je predvsem prebivalcem Sovodenj. Kino C uriva VERDI 17.00-22.00 «Ho fatto splash*. M. Nichetti. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Count down — dimensiune zero*. K. Douglas in K. Ross. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Le 4 porno amiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXLKLS10R 16.30-22.00 «Mia moglie e una strega*. PRINCIPE 17.00-22.00 «The blach hole — il bučo nero*. !Xorn Kuncu in ukuhca SOČA 18.45—20.30 «Tako sem se vrnil*. Madžarski film. SVOBODA 18.00-20 00 »Galaktika vsemirska postaja*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Ubij me nežno*. Slovenski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497. Naznanjamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti umrl MAKS PAVLETIČ IZ RUPE Pogreb bo danes, v petek, 12. žalosti na domače pokopališče. decembra, ob 14.30 iz hiše Žena Alojzija, sin, hčere, brat in drugo sorodstvo Kot smo že poročali, so že približno dva tedna otroci iz severozahodnega dela mesta Gorice v novem otroškem vrtcu v Ulici del Brolo. Na sliki vidimo skupino teh malih otrok med opoldanskim kosilom y prostoru jedilnici Rupa, 12. decembra 1980 Zenska in njena stvarnost Problem splava pri nas Kaj je splav? «Splav je grozota, trpljenje, vendar odrešenje pred hujšim zlom». «Splav je svoboda, splav je oblast nad lastnim telesom». «Splav je zločin, splav je najpodlejši izmed zločinov, ker ga storimo nad bitjem, ki se ne more braniti*. Vse to je torej lahko splav, vse te teze so spet prišle na dan med zadnjimi razpravami o upravičenosti obstoječega zakona. Toda splav je, ne glede na oznake s pozitivno ali negativno valenco, pojav, ki dejansko obstaja od vekomaj. Zato poslužcvanja splava nikakor niso odkrile sodobne feministke, tiste zlobne čarovnice, ki ne znajo ali nočejo primerno vrednotili človeškega življenja. Ne feministke, ne žensko gibanje v celoti, niso «odkriie» splava: res pa je, da se je zaradi delovanja žensk in njihovih organizacij o splavu končno začelo javno govoriti. Kajti, ne oziraje se na to, h kateri od treh navedenih tez se vsakdo nagiba, je nesporno dejstvo, da so zaradi posegov prekinitve nosečnosti v Italiji ženske umirale ali utrpele nepopravljive poškodbe. In so tudi take posege drago plačale, če so hotele imeti vsaj minimalno varno zdravstveno oskrbo. O «pravih naslovih* so bili v vsakem kraju vedno obveščeni vsi prizadeti, tudi tisti, ki so načeloma splav zavračali, a so se ga skrivoma, kakor so to zaradi takratnih zakonov počeli vsi, posluževali. Ni povsem izključeno, da se ne bi mogli ponovno vrniti v dobo «mazačev in zlatih kirurških žli-čic*, kajti zakonu 194, ki je uzakonil pravico do prostovoljne prekinitve nosečnosti, je bila, kot yerjetno že vsi vedo, napovedana križarska vojna. Prvi krog, zbiranje podpisov za referendume, ki naj bi v večji ali manjši meri — predvideni so namreč trije referendumi, od katerih enega zagovarjajo radikalci, dva pa Gibanje ra življenje — razveljavili obstoječe zakonske predpise, saj je namreč zaključil z zmago tistih, ki zakon 194 v celoti zavračajo, še enkrat je treba poudariti, da z besedilom zakona žensko gibanje v celoti ne soglaša, vendar meni, da, je z njim bilo doseženo nekaj bistvenih zahtev. Kaj pa pred vstopom v veljavo zakona, ki so ga sprejeli pozno spomladi leta 1978? Prej so si kot drugod po Italiji tudi v Trstu »pomagali*. Kako se je yila »križeva pot» tržaških žeriSki ki so liotele splaviti, pa smo lahko razbrali iz pripovedovanja Silvije S., ki je dolga leta prostovoljno opravljala nalogo, da pomaga ženskam v sili. Njene prve izkušnje segajo v dobo zavezniške okupacije. Takrat so bile «obvezne zveze* babice: treba se je bilo z njimi dogovoriti, pripeljati žensko, izročiti denar — poseg .je stal približno tri povprečne mesečne-plače — nakar se je moral spremljevalec, oziroma skoraj obvezno je to morala biti spremljevalka, umakniti. Zainteresirana ženska, ki seveda posebne pozornosti ni bila deležna, je pa lahko računala na precejšnjo varnost zdravniškega vidika. Mazačev namreč v Trstu ni bilo, taKe posege je opravljalo skoraj izključno zdravstveno osebje. Seveda v prvi vrsti zdravniki in za nekatere ginekologe se je skoraj javno vedelo, da proti plačilu izvršijo zahtevan poseg. Kasneje se je nadzorstvo toliko poostrilo, da je bilo teže priti do zdravnika. Vse je bilo izredno tajinstveno: zainteresirana ženska in njena spremljevalka sta se morali javiti na določen naslov, kjer so najprej sprejeli spremljevalko, ki je izročila zahtevan denar, nakar so zainteresirano žensko spustili v nek drug prostor, spremljevalko poslali ven na ulico, kjer je morala počakati v avtu. Prevozno sredstvo je bilo namreč odločilnega pomena, kajti tisti, ki so posege izvajali so izrecno zahtevali, da bi žensko spremljala neka druga ženska, ki bi jo po posegu takoj odpeljala stran. »Zato ker sem imela avto in ker sem precej človeška,* je Silvija razlagala svojo večletno posredno udeležbo pri tolikšnem številu posegov. Potem sicer vrsto let ni «opravila nobene takšne naloge*, ker je bila kontrola zelo stroga in ker se še niso odprla vrata v tujino. Najbližja «tujina» je bila 'ža Trst seveda Jugoslavija, vendar se je -»jugoslovanska era* pri čela precej pozno, proti koncu šestdesetih let. Odvijalo se je v glavnem vse v Zagrebu: tja so prihajale Nemke in Italijanke, zato je na posebnem oddelku ginekološke bolnišnice že pisalo kar v treh jezikih, kam naj se vsaka postavi. Vsaki ženski, ki se je prijavila, so izpolnili posebno polo, nakar je čakala v posebni vrsti. Cena ni bUa pretirano visoka — nekaj sto ti - č lir — vendar je bila največja toživa v tem da so se morale ženske v zagrebški bolnici javiti p ecfcj z«odaj zjutraj in se do večera VrniM v Trst. Večina žensk je namreč šla na pot v Zagreb, ne da bi obvestila doma. Pred riekaj leti pa se je o »tajnih posegih* v Italiji začelo skoraj javno govoriti: takrat so nastali posebni centri, kot je na primer AIED. Gre za centre, ki so predvsem zagovarjali in propagirali kontracepcijo — takrat je bilo namreč tudi to hudo protizakonito dejanje, saj se niti imena ni smelo niti v javnosti izreči — obenem p-r so omogočali ženskam, da so gp’avile Najbližji Trstu .je bil center v Mestrah, kjer so posege opravljali skoraj brezplačno, vsaka je prispevala le kolikor je mogla. Posluževali so se metode Karman, to je z aspiracijo, ki je do danes najmanj nevarna in tudi najmanj boleča metoda. Pri tem pa so izredno pozornost posvečali ženski, skušali razumeti njene težave, ji skušali svetovati, skratka «niso samo v naglici opravili zahtevanega dela*. Posebna skupina je takrat delovala tudi v deželi v glavnem v pordenonski pokrajini, skupina, ki je upravljala nekakšne »pravične ambulante*. Predvsem v te so hodile tržaške ženske, pogoji in način delovanja so bili precej podobni centru v Mestrah. Zato je tudi za te premične centre veljalo pravilo, da se je treba z vsako žensko vnaprej dobro pogovoriti, jo seznaniti s kontracepcijo, jo miriti ali bodriti, vsekakor vzpostaviti z njo topel človeški stik. In prav ti razgovori, ti kratki stiki, kajti večina žensk se po u-spešno opravljenih posegih ni nikoli več obrnila na skupino žensk, ki ji je v veliki sili pomagala, celo delala se je, da tistih žensk sploh ne pozna, so bili za Silvijo najzanimivejši del njene naloge. Tako se spominja, da so bile najhujše nasprotnice splava matere mladoletnic, ki so hote prekinile nosečnost, da so bile najbolj potrte tridesetletnice, ki so splav doživljale kot hud osebni poraz, da so bile najbolj mirne matere srednjih let, z več otroki, skoraj najmanj prizadete pa so bile ravno najstnice. Izračun, koliko žensk je v tistih letih splavilo, bi bil seveda nemogoč, vendar pa je v te ambulante iz Trsta tedensko potovala manjša skupina tržaških žensk, včasih celo dvakrat na teden. Danes je seveda tudi v tržaških bolnicah možno na zakonit način opraviti poseg prekinitve nosečnosti, vendar ga je mogoče tudi na nezakonit način. Splav torej je obstajal in še obstaja, zakonit in ne: vsakdo pa se o tem mora vprašati, za kakšno rešitev je sam. Namesto pa da bi z razmišljanjem začel pri tezah, ki so zapisane v uvodu, naj se zamisli nad dejstvom, da zaradi tega pojava še danes umira na stotine žensk, morda, če še ne predvsem, tudi takih, za katere je splav velik greh, mogoče še večji od smrti, (bp) V galeriji «Rettori» v Ul. Tribbio 2 je še danes odprta razstava «Mojstri grafike*. Jutri pa se odpre osebna razstava Livia Rosigna-■»a. Na sliki njegova grafika IZ TRŽAŠKIH IN OKOLIŠKIH GALERIJ TRIJE SEŽANCI V «BABNI HIŠI» Akvarelist Miro Kranjec, krajinar Janko Kastelic, monotipije Darje Prelec IZ GALERIJ Emanuele Scalchi v galeriji «A1 Baslione» V galeriji «A1 Bastione* so priredili neobičajne vrste razstavo, ki že po uporabljenem likovnem gradivu — srebru — vzbuja našo pozornost. Tam nam Emanuele Scalchi odkriva svojo izredno graversko spretnost na malih srebrnih ploščah, v katere je s potrpežljivostjo pričaral lepoto slikovitosti mesta in okolice pretežno z urbanističnimi razgledi. Kazno je, da Scalchi ta starodavni postopek olepšavanja dragocenih kovin odlično obvlada ne le strokovno, ampak tudi z umetniškega stališča. V ploskovito resničnost plošč vgreba s pretanjenim čutom do vseh podrobnosti, prostominsko opredeljivo navideznost izbranih motivov. S pretehtano igro različno usmerjenih snopov vzporednih utorov črt dosega prepričljive učinke svetlob in senfc ulic in zidov stavb, z okroglinami pa pričara plastičnost, kot na primer v prizoru para krav na paši v gravuri s konjem v diru, ki prijetno izstopa v vrsti prikazov ulic starega mesta, arhitektur znanih cerkva in palač, a tudi skromnih vaških borjačev iz spodnje okolice, ki jih je dodatno še popestril z vžganim zelenim e-majlom oblik drevja in grmovja, kar jim daje še posebno dragocen izgled. So to pač umetnine, ki niso za vsakogar. Spadale bi prej v 'izložbe zlatarn; saj že po naravi njih izdelave v srebrnem gradivu, niso za plitke žepe. Postala pa, bi njih umetniška stran dostopna tudi skromnim zbirateljem pokrajinskih slikovitosti, če bi jih Emanuele Scalchi uporabil kot matrice za nekaj odtisov v črno-belem. S tem bi nam zagotovo mogel pokloniti res ljubke grafike prikazanih motivov, očarljive po njih posebnosti risbe belih črt na črnem ozadju. saj bi se srebrne plošče dale po tisku brezhibno očistiti. M. BAMBIČ V ricmanjski občinski galeriji «Babna hiša* prireja domače prosvetno društvo «Slavec» razstavo treh likovnikov iz Sežane, kar je razveseljiv dokaz kulturne rasti tik za mejo. Najstarejši Miro Kranjec je razobesil kar mojstrsko dovršene a-kvarele krajin. Kranjec je samorastnik, ki se. zgleduje po Hlava-tyju, a to tako uspešno, da bi mogli zanj reči, da učenec celo prekaša mojstra, kot pravi star pregovor. V listih iz zadnje dobe mogočno izstopa Kras, podan s prepričljivo močjo predmetne bistvenosti, vendar pa očiščene vsakršnih nepotrebnih podrobnosti in le-potnosti. V najnovejših manjših listih pa se že približuje sintezi kraške prirode. Poteze se razmahnejo v razgibane barvne tokove plemenitih odtenkov, krajino pa bolj sf( Sedemim stelic je izšel iz šoie in je profesor^risanja. da Obvlada mnogo strokovnih na činov likovne ustvarjalnosti,' na razstavi pa izstopa pretežno z ve likimi platni pokrajinskega videza in vrsto večjih risb s tušem. V svojih pokrajinah posrečeno združuje bistvo posamičnih prvin zelene narave v višjem likovnem sozvočju. Pomembnost njegovega krajinarskega slikarskega pristopa pa leži v obrobljevanju z lagodno zavijajočo se črno obrisno črto do okroglosti zreducirane oblike drevja in holmov nad katerimi lebde tajinstveni psevdoznanstveni znaki, kar vzbuja v gledalcu dramatično emotivnost, povezano za naslov podob kot npr. «Minevanje», «Pre-tekli čas* in podobno. Tak občutek zaznavamo še močneje v risbah s prečudnimi žuželkami bitji, ki ka žejo na bujnost ustvarjalne domi šljije in možnost mnogoobetajo-čega grafičnega napredka. Zanimive so po svoji čisto ženski tematiki monotipije, ki jih razstavlja Darija Prelec, akademska slikarka doma na Barki v bližnjih Brkinih, sicer profesorica risanja v Sežani. Z najmanjšim posredništvom komaj zaznavnih oblik se v njih likovno izpoveduje zgolj z bolj topo barvnostjo, s čimer skuša tipajoč prodreti v tajna spočetja življenja v naravi, tako v vrsti enačic «Nabrekla zemlja*, «Zemlja poje* in »Odprti plod*, in le posredno v listih »Žena riše soncu* ter »Zaznamovana žival*. So to listi, ki bi našli pravo odmevnost vsekakor v bolj u-metniško naprednem okolju, kot pa je to naše obmejno ozemlje. Elsa Gant v občinski galeriji V občinski gaieriji razstavlja svoja olja Elsa Gant, ki se je uveljavila sprva s pokrajinami toskanskega nastrojenja in nato z morji valovite prozornosti voda, ki so jih pa kmalu obljudili ribiči in čolni. Nato je s svojo motiviko stopila na trdnejša tla z liki mu- ,_ki jih^ubkrožajo l**dri teadnji razstavi, prikazujč ljudi; "osreflitgria^ni'' galerije1 sicer _ spet’visi slika poročne pojedine. A ta nova in pestrejša enačica se odlikuje od prejšnje po poenostavljanju ljudi, sorodnem starim si-jenskim slikarjem zidnih slik na presno, ki se jim približuje tudi v barvitosti. V tem so še močneje poudarjena ostala večja olja. Če je v njih črpala navdihe pri o-menjenih mojstrih, pa jih je daleč nazaj preskočila v novosti svojih velikih risb z rdečo kredo, s katerimi nas je resnično presenetila po svoji izrazito krepki, skoroda moški obdelavi motivike. V njih nam skuša obnoviti naravna občutja preprostih ljudi, mož in žena, pastirjev s piščalmi in sličnim, ki so živeli v arhaičnih časih klasične kulture. Te velike liste namreč preveva, rekli bi, veseljaška prešemost nekdanjih Sibaritov, prebivalcev slovitega mesta na jugu Italije, znanih po veselem uživanju dobrot življenja. Narisani so s takšno pristnostjo d’Tha tiste daljne dobe, da se nam dozdeva kako naše uho čuje iz daljine vedno jasneje zvoke njih glasbil in da brrio zdaj zdaj zaolanolale niihove bele halje. ko bodo izkočdi iz beline papirja med nas v ljubkem raianju. M. BAMBIČ Italijanska federacija založnikov časopisov in Vsedržavna federacija italijanskega tiska Federazione italiana editori ghrnaii e Federazione nazionale della stampa italiana Natečaj za 75 štipendij za vpeljevanje v časnikarski poklic za leto 1981-1982 nmsifcA: I I*-:« ri »• ■ iMiMiitMiitmMiiimiiimiiiiMuiiitmiiiiiMiHiitiimiiHimmimfntiiiitiHiiMMiiiiHiiiiiiiMiHimiiiouiMiiun Novost na knjižni polici Gitica Jakopin : VERONIKA Gitica Jakopin je pred dvajse- I timi leti napisala kratek roman Sedem fantov in eno dekle, v kate- | rem je prikazala začetek oboro- I žene vstaje v Krškem, kjer je nekaj mladincev začelo oborožen u-por, pa so jih Nemci polovili in ustrelili. Od takrat naprej je Jakopinova znana predvsem kpt prevajalka leposlovnih del. £daj se je slovenski javnosti predstavila z novim literarnim delom, s kratkim romanom Veronika, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Gre za ljubezenski roman iz življenja sodobne mladine v Ljubljani, za zanimiv poskus prikaza duševnosti sodobnega dekleta, ki študira, s tem pa za dovolj zanimiv pripovedni tekst. Veronika je hči meščanske družine. Srečo v družini je pretrgala smrt brata, ki se je ubil v planinah. Potem se je oče, zaposlen v komerciali, zapletel v neke mahinacije in se je pred kazenskim postopkom umaknil v tujino, v Avstralijo. Tja je odšla za njim še mati. Veronika je odšla v Ljubljano študirat, preživljala se^ je skromno s štipendijo, živela v študentskem naselju in hrepenela |)o domačnosti, po 'toploti in ljubezni. Srečala se je z Milošem. Toda ko je hotela od njeva doseči izjavo o resnosti njune ljubezni, se ji je odpovedal Veronika ie to težko duševno prizadelo in morala ie iskati pomoči v bolnišnici za duševne bolezni. Ozdravljena je kon čala študij in se zaposlila. Srečala je tam drugega moškega, ko pa jo je ta po ljubezenski noči zapustil, se ji je bolezen v obliki strahu pred izgubo ljubljenega bitja ponovila. Spet se je morala zateči k zdravljenju, toda zdaj bo to mnogo lažje. To je zunanji okvir romana, v katerem nastopajo kot glavne o-sebe osamela in čustveno prizadeta študentka Veronika, njen fant Miloš, pa prijateljica Martina, ob robu pa posegajo v to dogajanje nekateri študentje, kolegi in kolegice. Celotna zgodba se pogaja v sodobnem času, pisateljica z najnujnejšim prikazom posega nazaj, sicer pa se vsa pripoved odvija v obliki dialogov med glavnimi junaki. In tako naslika pisateljica pred bralcem vzdušje študentske mladine, predvsem pa notranje duševne stiske mladega dekleta, ki jo ljubezensko razoča ranje docela podre, vendar skozi to razočaranje dogori v svojo življenjsko zrelost. Okvir temu notra njemu dovajanju in notranjim sti sicam dekleta pa predstavlja utrip življenja ^sodobne Ljubljane. Kratek nov roman Gitice Jakopinove je po tematiki originalen, po načinu pripovedi samosvoj, s po udarkom na dialogu, pa predstav lja tako zlasti glede na obravna vano snov prijeto o osvežitev iz virne slovenske literature Sl. Ra. člen 1 Italijanska federacija založnikov časopisov, sporazumno z Italijansko federacijo tiska razpisuje natečaj za 75 štipendij, ki bodo dode-jene v obdobju 1981 - 1982. Člen 2 Natečaj je namenjen italijanskim državljanom, ki so rojeni v letih 1951 - 1962, ki so vsaj 1 leto vpisani v sezname, ki jih predvideva čl. 4 zakona o mladinski zaposlitvi (zakon 28. z dne 1. junija 1977 z nadaljnjimi spremembami) in ki imajo diplomo višje srednje šole z najnižjo oceno 50/60 ali univerzitetno diplomo z najnižjo oceno 100/110. Vsekakor so izključeni tisti, ki so dobili in izvedli štipendijo med letom 1980. Člen II Podelitev štipendij obvezuje obi-sfcovanje v razdobju 12 mesecev, od 1. aprila 1981 dalje, uredništev, h katerim bodo štipendisti dodeljeni po neprizivnem mnenju paritetne komisije FIEG - FNS1. Člen 4 ■Znesek vsake štipendije je določen v višini 3.500 000 lir ter bo izplačan v dvanajstih obrokih, štipendistom bodo povrnjeni potni stroški od kraja stalnega bivališča do določenega mesta po železniških tarifah drugega razreda; štipendisti bodo zavarovani z zavarovalno polico proti nezgodam. Člen 5 ' FIEG si pridržuje pravico, da prekliče štipendijo, z naknadno izgubo še neizplačanih obrokov, na škodo tistih, ki ne bi, po nepreklicnem mnenju paritetne komisije FIEG - FNS1 izpričali zavzetosti ali zanimanja oziroma bi se odrekli uredništvom, katerim so bili dodeljeni. 'Člen fi Prošnje za udeležbo pri natečajiht je treba poslati priporočeno na sedež FIEG — tajništvo za štipendije, Ul. Piemonle 64, 00187 Rim — Roma, do in ne preko 31. decembra 1980. Vsekakor n? bodo sprejete prošnje, ki bodo izročene osebno. FIEG — tajništvo za štipendije — ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne zamude oziroma poštne, brzojavne nevšečnosti in niti v primeru, če se prošnja izgubi oziroma če kandidati prejmejo z zamudo obvestila, ki so jim naslovljena, če se je to zgodilo zaradi opuščene ali zakasnele najave o spremembi naslova, ki je naveden na prošnji. Prošnje, izpolnjene na nekolko-vanem papirju, bodo morale vsebovati kratek «curriculum» o izkuš njah in zanimanjih kandidata, natipkane ali napisane s tiskanimi črkami, podpis bo moral biti o-perovljen po zakonskih predpisih. Na prošnjah je potrebno navesti podatke v sledečem vrstnem redu: a) datum rojstva b) stalno bivališče, bivanje in telefon c) diplomo višje srednje šole in zadevno redovanje i) morebitno univerzitetno diplomo in zadevno redovanje e) morebitne štipendije, diplome za jezike ali specializacijo ter oznako ocene, trajanja, naslova obiskovanih zavodov ter se-■ dežen. f) sodelovanja na časnikarskem področju z oznako časopisa, števila objavljenih člankov, trajanja in oblike sodelovanja g) datum prvega vpisa v posebne sezname o mladinski zaposlitvi (zakon št. 285 z dne 1. junija 1977 z nadaljnjimi spremembami) h) ostale podatke, koristne po mnenju kandidata. Prošnjam ni potrebno predložiti dokumentov. Člen 7 Najvišje število kandidatov, ki naj bi prišli v poštev pri izpitih, o katerih je gotmr v naslednjem členu 9. znaša 500 enot. Paritetna komisija FIEG FNS1 si pridržuje pravico predhodne izbire kandidatov, ki naj bi prišli v poštev za izpite, na osnovi datuma vpisa z seznam mladinskega zaposlovanja in študijskih diplom. V primeru enakovrednosti bodo u-poštevani naslovi navedeni v členu 6 vod toc.co e) in f). Kandidatom, ki se bodo udeležili izpitov, bodo povrnjeni potni stroški (s predložitvijo voznega listka) za razdalje večje od 500 km v znesku 25.000 lir. Člen 8 Potek natečaja bo nadzorovala komisija devetih članov, od katerih bo štiri imenovala FIEG, štiri pa FNS1 ter predsednik, ki ga bosta sporazumno imenovali FIEG in FNS1. Člen 9 Kandidati bodo morali opraviti izpite, ki bodo .razčlenjeni na tri naslednje preizkušnje in ki jih bo treba opraviti v enem dnevu: 1. članek o aktualni temi s katero bodo kandidati seznanjeni s čit.an:em besedila časopisne agencije. Ta spis ne bo smel biti daljši od ene tipkane strani z lastnim strojem, oziroma dveh strani rokopisa. 2. Preizkus sinteze , daljšega članka ali agencijskega besedila z največ petnajstimi tipkanimi vrstami, oziroma tridesetimi rokopisa. 3. Preizkus aktualnosti in informacije, ki bo razčlenjen na vprašanja in na katera bo moral kandidat odgovoriti pismeno. Vsaka preizkušnja, pbpravljetia v anonimni obliki, bo ocenjena v devetdesetinkah. Na podlagi povprečja točk, ki so bile dosežene v treh zgoraj omenjenih preizkušnjah, bo izdelana lestvica za dodelitev 75 štipendij. Vpisa v lestvice se bodo lahko udeležili samo kandidati. ki bodo dosegli pri vsaki od treh preizkušenj oceno, ki ne bo nižja od 54/90. V primeru enakovrednosti dveh ali več kandidatov v dokončni lestvici se bo izbiralo vo vrst nem redu na temelju prejerenč-n ih kriterijev predvidenih po členu 7. Če se bo kdo od zmagovalcev odrekel štipendiji pred začetkom njene veljavnosti, bo štipendija dodeljena drugemu usposobljenemu kandidatu po vrstnem redu lestvice do in ne preko meseca maja 1981. Člen 10 Izpiti bodo v Rimu. Za pristop k omenjenim izpitom bodo morali kandidati imefi enega od naslednjihdokumentov: a) poštna izkaznica; b) potni list; c) osebna izkaznica; č) vozniško dovoljenje. Omenjeni dokumenti bodo morali biti vsestransko veljavni. Iz-' ključem bodo kandidati, ki ne bodo imeli enega od teh dokumentov ali pa bodo slednji ne pravilni oziroma zapadli. Kandidati, ki bodo sprejeti na izpit, bodo morali oddati ob pred stavitvi na izpitu sledeče dokumente. ki se nanašajo na podatke navedene v prošnji in sicer v originalu ali pa za diplomo overovljeno fotokopijo po za kanskih predpisih: 1. rojstni list na nekolkovanem papirju; 2. potrdilo na nekolkovanem pa pirju o vpisu v sezname, ki jih predvideva člen 4 zakona o mladinski zaposlitvi (zakon št. 285 z dne 1. junija 1977 z nadaljnjimi spremembami) ter datum vpisa; 3. spričevalo o diplomi višje srednje šole z redovanjem; 4. morebitne diplome oziroma po trdila o obiskovaniu vseučili šleih in povseučiliških tečajev z navedbo opravljenih izpitov z zadevnim redovanjem ter potrdila z zadevnim redovaniem o opravljenih tečarih t jezikih ali štipendijah, navede nih v prošnji; 5. potrdilo na nekolkovanem pa pir u o vpisu v volilne sezname: 6. družinski list na nekolkova nem papirju. člen 11 Izbrani kandidati bodo dode Ijeni š kriterijem izmen in z vnaprej določenimi roki easopi som, periodičnim listom in nacionalnim časnikarskim agencijam. kjer bodo opravljali eno letni tečaj za poklicno obliko, vanie. Po opravljenem tečaju 1 bodo katididati, ki naj bi no mnenju paritetne komisije FIEG - FNSI bili usposobljeni za pristop k časnikarskemu poklicu, priporo ceni založniškim podjetjem, v svrho prednostne zaposlitve kot časnikarski praktikanti. Člen 12 Dobitniki štipendij bodo prejeli pravočasno obvestilo o datumu in kraiu namestitve. Kandidat, ki bi odbil enega od določenih sedežev, bo avtoina tično izgubil pravico do štipen diie. N.B. Za stanujoče v potresnih področjih (Kamvanija in Bazili kata) je posticipiran rok za pred ložiiev prošenj na 15. januar 1981. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja Egiptovska civilizacija 13.00 Hišne beležke 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar: Ruščina 14.40 Tilt, glasbeni program 15.55 Rdeče in črno, 4. del TV nadalj. 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Gremo! Rdečelasa Ana, r risani film Game — Igra Kinoteka: Znanost v kinematografiji 18.45 Dnevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.20 Dogodivščine Davida Balfo-urja — TV nadalj. 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong 21.30 John Wayne: «Zelene čepice* — film f ilm s tem naslovom (Voj na, 1968) je iz ciklusa Wa-ne in nas popelje v ozračje ostre polemike, ki je pred kakimi dvanajstimi leti spremljala Waynov film, ki je vzbudil največ razprav. Vsebina se navdihuje po romanu Robina Moora, toda kot film je čisti «Wayne» ta-, ko po produkciji kot po režiji in protagonistu, skratka v • celoti odgovoren za vse, kar je v filmu dobrega in slabega. Smo namreč v polni vietnamski vojni, kjer trdi polkovnik Kirby inštruira novince posebne skupine, s katero še potem poda na fronto. Vsi pripadniki »zelenih čepic* so seveda «heroji* in «nosilci civilizacije* proti «perfidnemu sovražniku, ki je sposoben najbolj podlih dejanj, vrednemu samo, da se ga uniči*. Wayne nima dvomov in mu jih ne povzroča niti na tisoče protestnih manifestacij, ki so po vsem svetu spremljale pojav tega filma na platnih. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlametnu Drugi kanal 10.25 Iz evrovizije: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU 12.30 Pazimo na zdravje 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. RI 13.30 Šolska vzgoja 14.10 Edvard VII., ivaleški princ, .5. del Tj/.. nadalj. 15.30 Dnevnik' 2'—- Rdplay >- i«r: 16.30 Tolpa petih — TV film 17.00 Dnevnik,. 2 m-, Elashi <•!> 17.05 Popoldan, II. del 18.00 Šolska vzgoja: Vse je glasba 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Deber večer s... planetom Toto Napoved vremena .19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 PORTOBELLO, oddaja, ki jo vodi Enzo Tortora 21.55 Človek in ideja 20. stoletja 22.55 Sereno variabile — kviz -Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Izredna nona, na pomoč 19.35 Benedetto danes 20.05 Šolska vzgoja 20.45 «’0' miedeco d' 'e pazzi*, komedija v treh dejanjih JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 - 14.55 TV V ŠOLI: TV koledar, Pravljica, Ruščina, Energija iz odpadkov, Angleščina, Risanka. Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 16.55 Poročila 17.00 Pravljice iz lutkarjevega vozička 17.25 Pan tau, češka otroška serija 17.55 Rock koncert: Blondie 18.30 OBZORNIK 18.40 Zgodovina železnic, 1. del izobraževalne serije Letos, ko mineva 150 let odkar je postal prevoz po železnici sestavni del našega življenja, so v uredništvu izobraževalnih oddaj pripravili dve oddaji o razvoju parne lokomotive ter eno krajšo oddajo o razvoju gozdne železnice. Razvoj parne lokomotive smo sledili od prvih zamisli do njenega umika sodobnejši dieslovi lokomotivi. S pripravd besedila nismo imeli težav, saj nam je pomagal strokovnjak Tadej Brate. 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Hvala za pozornost, zabavnoglasbena oddaja 21.00 V znamenju 21.15 Washington za zaprtimi vrati, serijski film 22.45 Nočni kino: V temi. ameriški film Petintrideset let po koncu druge svetovne vojne, v kateri so našli smrt milijoni ljudi, med njimi tudi šest milijonov evropskih Židov, se še vedno dogaja, da se nekateri sprašujejo, kako se je to sploh zgodilo, kdo je bil odgovoren za ta pokol in podobno. Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Vojska v seng. — film 22.10 TV D — Danes glaske informacije oddaja Zagreb 17.15 Otroška oddaja 18.15 Koraki, mladinska oddaja 18.45 Zabavna oddaja 19.30 TV DNEVNIK 21.50 Edward in gospa Simpson serijski film 22.05 Dokumentarna oddaja ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.05 Oddaja za otroke 18.30 Mladinski program 18.30 Star blazers 21.40 Moskovski cirkus na ledu 22.30 TV film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 1951-52; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Ra- dijski koncert: Za ljubitelje operne glasbe; 11.30 Beležka — Fol klorni odmevi; 12 00 Na goriškem valu; 12.40 Pristopanje k deželnim oddajam: 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Veter v vinogradu* — 2. del; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.C0 »220 volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*.; 17.10 Mi in glasba: Diplomiranci šole Glasbene matice v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem. KOPER (Italijanski urogram) 7.30. 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Solisti klasičnih inštrumentov; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Zdenka Kovačiček; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.15 Glasbena oddaja; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Samoupravljalec; 15.10 Italijanski zbori: 15.45 Poje Pupo; 16.00 Kultura in družba; 16 32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Glasba. šport, zanimivosti; 18.12'Po-je skupina Arpeggio; 18.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14 30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda: 13.30 Zaključek; 13.00 Pregled dogodkov, najava'sporeda; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo; igra — snored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 14 00 S polnimi jadri; 14 37 Glasbeni notes; 15,00 Dogodki in odmevi; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska sklad-da na vaš telefonski klic — 25RRR; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba RADIO 1 7 00. R (H). 10 00. 12 00. 13 00, 14 00, 15.00, 17 00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.25 Kakšna glasba!; 8.50 Glasbena oddaja; 9.00 Radio anch’io; 11.09 Sexy West; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija: 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14.03 Rdeči nageljni; 14.30 Šolska vzgoja; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.03 Patchvvork; 18.30 Carlo Gozzi in njegova družina; 19.;«) Glasbena oddaja; 19.35 Vse je glasba; 20.00 Radijska drama. RADIO 2 7.30, 8.30, 9,30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 9-.00 Dnevi; 9.05 Radijska priredba: 9.32 - 10.12 Radio 2 - 3131; 1L32 Tisoč pesmi; 12.45. Hit Parade; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disko klub: 7.32 Skupina MIM: Glasbene ure; 18.32 Ženska, cesarstvo: Marija Terezija z Avstrije; 19.57 Spazio X, glasba za vse okuse; 2£.tX) Npčni čas. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12X0, 14.00, 19.0 Poročlia; 5.20 Rekreacija; 5.30 Jutranja kronika — obvestila; 6.10 Prometne infor-mac je; 6.50 Dobro jutro, otroci!; ■ 7.30 Iz naših sporedov; 8.03 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbe na pravljica; 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z la diom na poti; 9.40 Turistični na potki; 10.06 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in .priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradieje jugoslovan ' sklh narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godlje: 13.00 Danes do 13. ure. 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13 30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Pastoral na razpoloženja. . .; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 15 00 Dogodki n odmevi; 15.30 Napotki /a turiste; 15 35 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!: 16 00 Vrtiljak; 17.00 Stu dio ob 17. uri; 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: 18.30' S knjižnega trga; 18.55 Minute ra, EP; 19.35 Lahko noč. otroci!.: 19 45 Minute s celjskim instrumen talnim kvintetom: 20.00 Ueanite, pa vam zaigramo...: 21.05 Od da.ia o morju in pomorščakih: ■ 22.15 Informativna oddaia v nem ščini in angleščini; 22 25 Iz naših sporedov: 2? ?0 Besede in zvoki fe lovov domačih: 23.05 Lirični u-r trinki; 23 10 Petkov glasbeni ma gazin; 00.05 4.30 Nočni pro- gram - glasba. smučanje ŽENSKI SVETOVNI POKAL KOŠARKA - > * POKAL PRVAKOV Danes na Piancavallu smuk z Nadigovo v vlogi favoritinje Tudi včeraj je bila na poskusnih vožnjah najhitrejša Italijanke brez možnosti za vidnejšo uvrstitev Progi «Nazionale» in «Sauc» na Piancavallu sta dobro zasneženi in Povsem pripravljeni za smuk in slalom svetovnega pokala, od kate-rih bo prvi na vrsti danes, drugi pa Wtri, Organizatorji zatrjujejo, da “odo proge gotovo vzdržale 150 tekmovalk, ki bodo na tej prireditvi sastopale 18 držav. Lani je na tem tekmovanju zmagala v smuku Švicarka Nadig, pred Avstrijko Moser-Prollovo (ta pa se j> je takoj «maščevala» že dan kašlje z zmago v slalomu, ko je pu- V ZADNJEM TRENUTKU Prenesli so začetek evropskega pokala Organizacijski odbor evropskega smučarskega pokala v alpskih disciplinah je v zadnjem trenutku premaknil začetek te prireditve. Prva tekma-■ (veleslalom za moške) bo namreč po novem razporedu v nedeljo v Elmu (Švica), ženski smuk in veleslalom, ki bi morala biti 13. in 14. t.m. v Crans Montani (Švica), pa bodo opravili v istem kraju 18. in 19. decembra. Italijansko moško vrsto bodo za prvi nastop sestavljali Foppa, Grigis. Merelli, Camoz-zi, Mussner. Tcnazzi. Carletti, Bieler, Bernardi in Giorgi. nja bodo posamezni teki tudi v Franciji in Bolgariji. Za končno lestvico bo veljavnih sedem najboljših rezultatov iz desetih nastopov. Moški bodo tekli na razdaljah 15, 30 ter 50 km in vsak tekmovalec bo moral nastopiti vsaj dvakrat tudi na 50 km dolgi progi. Ženske proge bodo merile 5, 10 in 20 km, vsaka tekmovalka pa bo morala opraviti vsaj dva teka na 20 km. Točkovanje bo nekoliko različno od onega v alpskih disciplinah: prvi bo prejel 26 točk, drugi 22, tretji 19, četrti 17, peti 16 in nato vsak naslednji po točko manj. Točke bo tako dobilo 20 tekačev, oz. tekačic na vsakem tekmovanju. V Italiji bo letos samo eno tekmovanje za svetovni smučarski pokal in sicer 14. januarja v Castelrottu, na 30 km dolgi progi. LOS ANGELES - Kljub temu, da do olimpijskih iger v Los Angelesu manjkajo kar tri leta in pol, sta predsednik in ravnatelj mednarodnega olimpijskega odbora, Samaranch in Beriioux,, že opravila prvi obisk v tem mestu in se seznanila s pripravami na igre. BUENOS AIRES - Velika nagrada Argentine v formuli 1 ne bo, kot predvidevano, 25. januarja 1981, temveč 22. februarja. Podvig Sinudyneja v Moskvi Bolonjčani so zasluženo premagali moštvo CSKA CSKA — Sinudyne 66:73 (29:44) • CSKA MOSKVA: Jeremin 8, Mi, loserdov 6, Kuzmin 4, Lopatov 17, Tarakanov 2, Meleškin 8, Miškin 17, Tetrakov 2, Kovalenko 2. S1NUDYNE BOLOGNA: Caglie-’ ris 7, Villalta 12, Marquinho 17, Generali 13, McMillian 21, Bonami-co 8. MOSKVA — V prvem srečanju finalnega dela pokala prvakov je bolonjskemu Sinudyneju uspel velik podvig: sredi Moskve je namreč namreč premagal favorizirano moštvo CSKA, ki uvršča več reprezentantov. Sovjeti so v uvodnih minutah nemalo podcenjevali Bolonjčane, kar pa jih je drago stalo. McMillian in tovariši sb si riamfeč priigrali zanesljivo prednost, ki so jo nato obdržali vse do kortca srečanja, čeprav je v drugem polčasu v sov- jetskih vrstah zelo dobro igral reprezentant Miškin. KORAČEV POKAL SKUPINA A Anderlech (Bel.) — iiiiiiiiiiiimimiMiiiiiiiiiimimiimMmiiiiu muh niimiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiniiiMiiiiiiiimmiiui mn n milnim mi iiiMiiuiiiimiMmiiii NOGOMET PRIJATELJSKO SREČANJE NA GREZARJU stila na naslednjih mestih za seboj Francozinjo Pelen in Italijanko Giordani Nadigova je tudi za današnji smuk velika favoritinja, kar je potrdila tudi s svojimi odličnimi poskusnimi vožnjami. Pa še nekai: Pozabiti ne smemo, da bo današnji smuk veljal (skupno z veleslalomom Limonete) za kombinacijo, Nadihava pa je v Limane.iu zmagal. To Pa pomeni, da ima Švicarka izredno Priložnost, da svoj izkupiček točk krepko poveča in pusti daleč za se-“Oj obe svoii namevarnerii tekmici Nemko Epple in Franeozinjo Pelen. Italijanke nima n danes nobene možnosti za vidnejšo uvrstitev. Naj boljše med njimi so v smuku Gra v'na, Matous in Vasina. teda tudi tri v naihitrejši smučarski veji Pomenim razmeroma malo. Mnogo več pa si v italnanskem taboru cbetejo od sobotnega;,‘Sla}#" t[)a. Zini, Giordani, Quario. Bieler. Mačehi in Gatta so tekmovale, od katerih se je vsaka sposobna dokopati do ene izmed ko!a;n. Možnosti Italijank so tem večje, ker bosta Jetos med naibopšimi tujimi smučarkami manjkali Moser - ProUova in Manni Wenzel. ki bi vsekakor lahko Precej zmanjšali ambicije domačink. . Na včerajšnjih poskusnih vožnjah je Nadigova vozi'a naihitre:e. saj Je prišla na cilj obeh voženj v "42” 19 in 1 '40”60, ka: je bil obenem tudi najbopši rezultat vseh treh dne-v*>v poskusnih voženj. Njena rojakinja De Agostini ie dosegla drugi eas, tretia pa je bila Avstrijka Cor-Pelia Proll, sestra bolj znane Anne Mario. Med Italijankami je bila Gravina najboljša, vendar se je z doseženim časom uvrstila šele na 21. mesto. Ostale njene rojakinje pa so bile Se slabše. Današnji smuk se bo začel ob 19.25 in ga bo do 11.45 prenašala tudi TV. Triestina ■ Avellino: v prvem polčasu le dober treningov nadaljevanju 4 goli Zasluženo so slavili domači - Izkupiček za potresna področja Crvena zvezda (Jug.) 79:86 Hapcel (Izr.) — Ferrarelle (It.) 94:99 SKUPINA B Partizan (Jug.) — Sunair (Bel.) 1 2:94 Juventud (Šp.) —■ '• Villeurbanne (Fr.) 67:65 SKUPINA D t Standard (Bel.) — Orthez (Fr.) 85:88 Zadar (Jug.) — . Dinamo Moskva (SZ) 111:114 CORTINA D'AMPEZZO - Zaradi pomanjkanja snega so odpovedali Stnuk za svetovni pokal, ki bi motal biti po olimpijski progi na pobočju Tofane v sredo, 17. decembra. SMUČARSKI TEK SvEtuVNI POKaL Eno izmed tekmovanj tudi v Castelrottu V soboto bo v Davosu (Švica) pr 1,0 letošnje tekmovanje tekaškega Svetovnega smučarskega pokala. Zaključena tekma bo 22. marca v "hitehorseu (Kanada). Prvič v zgodovini tega tekmova- TRIESTINA - AVELLINO 3:1 (0:0) TRIESTINA: Torresin (Bartolini), Lucchetta, Gigiio, Lombardo (De Risio), Schiraldi (Lenarduzzi), Pre-vedini (Mascheroni), Colztta (Mariani), Scarel (Amalo), Di Croce (Mitri), Lenarduzzi (Magnocavallo), Zandegu (Coletta). AVELLINO: Di Leo, Beruatto (Li-mido), Giovannone (Ven urini), Valente (Stasio), Cattaneo, Di Scmma, Pfga (Ipsaro), Repetio, Ugcloiti, Criscimanni (Vignola), Massa (Car-nevale). SODNIK: Fabio Dapas iz Trsta. STRELCI: Mi'rl (v 57. min.), U-gnlotti (v 60. min.), Amato (v 69. min.), M iri (v 98. min.). GLEDALCEV: okrog tisoč, skupni inkaso 6.730.000 lir. Prijateljsko srečanje med Triesti no in Aveliinom, katerega izkupi cek so v celoti namenih potresenim področjem južne Italije, se je kaj slabo začelo,, in. vsaj v prvem nol-casu, še sUibše nadaljevalo. Trži Šk ega sddhiKi’ V a I enti ja namreč, h) bilo od nikodorl (pozneje se*'je zve delo. da ne more na igrišče, ker .ie ta teden že sodil), tako da so mo rali v stiski poiskati nekoga iz Trsta. V prvih 45 minutah pa so tudi igralci zapustili vtis, da je srečanje zanje le nekoliko bolj zahteven trening. Nekoliko bolj prizadevni so sicer bili domačini, kar pa še zdaleč ni bilo dovolj za lepo in učinkovito igro. Velja omeniti, da so od enajsterice, ki je v nedeljo igrala proti Piacenzi, nastopili le Schiraldi, Prevedini in Coletta. Gostje pa so sloves prvoligaša «upravičili» le v dveh priložnostih i lepa podaja Ugo-lottija, enega boljših na igrišču, do Berautta, ki .je resno zaposlil Tor-resina, ter drog samega Ugolottija dve minuti pred koncem), kar pa je bilo res premalo. V nadaljevanju sta ekipi izvedli vrsto zamenjav. Zlasti vstop Mitri ja je pri Triestini vnesel veliko svežine. Prav Mitri je svoje tudi povedel v vodstvo. Le štiri minute kasneje so gostje izenačili z Ugo lottijem. Domači so še naprej pri tiskali, na podajo Di Croceja na je bil ponovno uspešen Amato. Avellino je nekoliko bolje zaigral le zadnje pol ure, vendar ni kazal pre velike odločnosti in je očitno hranil moči za nedeljsko tekmo proti Udineseju, tako da so Tržačani z Mitrijem sami dve minuti pred kon cem dosegli še tretji gol- Mitri se je polastil žoge skoraj na sredini igrišča in nezadržno stekel proti Torresinovim vratom, kjer je brez težav poslal žogo v mrežo. Gledalci so pričakovali, da bodo videli «na delu» tudi znanega Brazilca Juaryja, vendar Vinicio očit no ni hotel tvegati (igralec .ie rahlo poškodovan) in ga je raje pustil v slačilnici. Tekmo si je ogledal tudi trener Udineseja Giagnoni, ki pa glede na to, kar je Avellino včeraj pokazal, ne bi smel imeti v nede ljo prevelikih skrbi. «Mundialito», po RAI RIM — Kaže, da se je kočljiva zadzva glede televizijskega prenosa nojomiJtnega turnirja «Mudialito» le srečno končala. «,Mundialitu’ bo lahko sledda vsa Italija in ga bo prenašala RAI», tako je včeraj izjavil minister za pošte in telekomunikacija Michele, di G'esi. Minister je nato tudi dodal, da bo Berlusconi prepustil pravico do prenosi. RAI. Berlusconijeva privatna TV pa bo oddajala za lcmbardijsko področje. italijansko in brazilsko selekcijo preti petim brazilskim reprezentantom hujša kazen. V tem obdobju je namreč brazilskim reprezentantom prepovedan vsak nastop. Žico, Socrates, Toninho Cerezo, Reinaldo in Eder pa so kljub temu v ponedeljek igrali v Vidmu. Preti jim prepoved igranja za kar šest mesecev. Njihov nastop na bližnjem «Mundialitu» je torej zelo v dvomu. Jašin podpredsednik MOSKVA —■ Lev Jašin, gotovo e-den najboljših vratarjev vseh časov,. je bil imenovan za podpredsednika sovjetske nogometne zveze. POKAL POKALNIH PRVAKOV SKUPINA A Barcelona (Šp ) — Efes (Turč.) 104:66 Parker. Leiden (Niz.) — V Turisanda (It.) 85:84 SKUPINA B Cibona (Jug.) — Žaligiris.-(SZ) 107:77 Squibb (It.) — Le Mans (Fr.) 86:72 TENIS Lendl k vojakom PRAGA — Tudi sloviti češkoslovaški teniški igralec Ivan Lendl, ki je odločilno pripomogel, da je njegova država letos prvič osvojila Davisov pokal, se ni mogel izogni ti vojaški obveznosti. Tega pa je v glavnem kriv prav tenis, zaradi katerega je zapustil univerzo (to se mu je tudi splačalo, saj je letos zaslužil okrog 280 milijonov lir) in tako nima več pravice, da bi še naprej odlašal z odsiuženjem vojaškega roka. Verjetne pa bo dve leti, kolikor bo pri - vojakih, več preživel na teniških igriščih kot v vojašnici. 6.00 Slivno, 6.20 Praprot, 6.30 Nabrežina • Postaja, 6.40 Nabrežina -center, 6.50 Nabrežina - kamnolomi, 6.55 Sesljan, 7.00 Devin. Prosimo za točnost. * « « Teniška sekcija Gaje priredi društveno večerjo za člane in prijatelje, ki bo danes, 12. decembra, ob 20.30 v restavraciji Furlan na Repentabru. Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da so treningi ekipe 1. divizije (veterani) ob sredah ob 18.30. * # # ZSŠDI obvešča, da bo danes, 12. t.m., ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, sestanek komisije za odbojko. NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU V RIMU IVO SOSIČ POZDRAVIL V IMENU SLOVENSKIH DRUŠTEV ZBRANE DELEGATE FIPAV V nedeljo in ponedeljek je bil v Rimu vsedržavni občni zbor odbojkarske zveze FIPAV. Med delegati iz vse Italije so bili seveda tudi zastopniki naše dežele, med temi pa dva Slovenca, ki sta zastopala zamejska odbojkarska društva. Po sklepu odbojkarske komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji sta v Rim odpotovala Livijo Valenčič in Ivo Sosič, ki je v imenu naših društev tudi pozdravil občni zbor. Na občnem zboru so odobrili politiko predsednika Floria, kar je tudi povsem razumljivo glede na uspehe italijanske odbojke v zadnjih štirih letih. Ne smemo namreč pozabiti, da je italijanska odbojkarska zveza organizirala moško svetovno prvenstvo leta 1978, na katerem je Italija dosegla drugo mesto. Na občnem zboru so delegati potrdili Floria za predsednika in ob- iiiiMiiimiiiiMiiiiiiiiifiiliHiiiiiliiiiiiiiuiuiiaimiimiiiitliiliiiiiiilliiiirtiiiiiiiiiilimiiiiimimiiHiiiiMUMii Jutri uradna otvoritev NAMIZNI TENIS OBVESTILA .:urri v Gorici Dom — Ente Porto Jutri bo 4. kolo ženske promocijske lige. Po več kot enem mesecu •bodo domovke opravile svoj drugi prvenstveni nastop; doslej so namreč odigrale le eno tekmo, saj je bilo srečanje proti Beglianu preloženo, v prejšnjem kolu pa je žreb določil goriškim igralkam počitek. Med tem časom so igralke redno trenirale, udeležile so se deželnega turnirja v JtieoKU, v četrtek pa so Zaradi. Odigrale pwat§j#o-srečanje z ekipo Kmaw. Bola* deklet so se peme- ZARADI NASTOPA V VIDMU Petim brazilskim igralcem preti daljša izključitev RIO DE JANEIRO Zarac. stopa v prijateljskem nogometnem ^________ ____w srečanju v ponedeljek v Vidmu med+rift med *eboj*“ttdi mlajši fantje obgh moštev. Jutrišnji gost Domove ekipe so bolj izkušene igralke tržaškega društva ORAL Ente Porto. Zato upamo, da se bo v novi telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass zbralo lepo število gledalcev. Tekma se bo pričela ob 18.30. (MAL) ŠD Miadina prganizira smučarski Izlet v Trbiž v nedeljo, 14. t.m. Odhod izpred spomenika ob 6.30. Prijave Stojanu, tel. 220-423. * * * ŠZ Bor obvešča, da bo seja glavnega odbora v torek, 16. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maju. V . * * ♦ c ŠZ Bor - Atletska sekcija obvešča, da bo danes, 12. decembra, ob 20. uri na stadionu «Prvi maj* seja odbora sekcije. n « « # Smučarski klub Devin sporoča, da se bo smučarski tečaj pričel v nedeljo, 14. decembra. Vozni red avtobusov bo naslednji: avtobus št. 1 ob 6.10 Božje polje, 6.20, Salež, 6.30 Prečnik, 6.40 Mavhinje, 6.50 Vižovlje, 6.55 Sesljan, 7.00 Devin. Avtobus št. 2 ob Jutri bodo na stadionu «1. maj* v Trstu uradno odprli noyo športno dvorano, ki pomeni veliko pridobitev za vse slovenske tržaške športnike. Slovesnost se bo začela ob 16. uri. Na sliki pogled na novo montažno dvorano z dvoriščne strani enem izvolili še dva podpredsednika in osem zveznih odbornikov. Pri tem preseneča dejstvo, da ni bil potrjen član E'urlanije - Julijske krajine Ferruccio Gortan. Iva Sosiča smo vprašali, kako Si razlaga to dejstvo. «Naša dežela je bila ena redkih dežel, ki ni imela enotnega kandidata, nam je povedal Sosič, v deželni zvezi je namreč prišlo do razkola. Trst in Gorica sta kandidirala Gortana, Videm in Pordenon pa Giancarla Maura. To pa je obenem tudi znak, da bo prišlo na bližnjem deželnem občnem zboru FIPAV c’o trenj, saj je znano, da bodo skušali videmski in pordenonski predstavniki prenesti sedež deželne zveze v Videm. To bi seveda na tržaško odbojko negativno vplivalo, še zlasti na slovensko, ker bomo na deželnem občnem zboru ime'i tudi slovenskega kandidata v deželni odbor.* Kot rečeno je Ivo Sosič v nedeljo tudi pozdravil občni zbor v imenu slovenskih odbojkarskih društev naše dežele. Sosič je po sklepu odhoj-karske komisije pri ZSŠDI prebral dokument, v katerem je prisotnim orisal delovanje zamejskih športnih društev sploh in odbojkarskih še posebno. Pri tem pa je zlasti poudaril važno vlogo mostu med sosednjima državama, ki ga manjšina odigrava tudi na športnem področju. Kot nam je Sosič povedal, je njegov govor naletel na pozitiven odziv. O njem se je pohvalno izrazil tudi predsednik Florio, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da dobro delujejo tudi manjšinska društva v državi. Na koncu bi še omenili, da je občni zbor z veliko večino osvojil Flori iev predlog, da bi v Italiji leta 1985 priredili svetovno žensko mladinsko odbojkarsko prvenstvo. (INKA) Delovanje ZSŠDI STROKOVNI SEMINAR ZA NOGOMETNE TRENERJE Vse zamejske nogometne trenerje opozarjamo, da bo v soboto, 20. t.m., v Ljubljani izredno zanimiv in koristen celodnevni seminar, ki ga organizirata Nogometna zveza Slovenije in Zveza nogometnih trenerjev Slovenije. Seminar je namenjen trenerjem kadetskih, mladinskih in članskih ekip. Program dela predvideva analizo naslednjih treh tem: 1. priprava na tekmo in analiza nasprotnika (predava mag. Elsner); 2 sistem tekmovanja: kadeti (predava Verbič), mladinci (Kapidžič) in člani (Donko); 3. motorične in funkcionalne sposobnosti igralca (predavata dr. Brauničar in mag. Elsner). ZSŠDI poziva vse naše nogometne trenerje, naj se polnoštevilno odzovejo in naj se prijavijo v u-radih Združenja v Trstu in Gorici najkasneje do četrtka, 18. t.m. (b.s.) ............................mn......................................»m..............................lil.........«....»....»n...................-.................."...........H«... TURNIR S ČLOVEKOLJUBNIM NAMENOM NAMIZNI TENIS V CECINI IN PARMI LEPI USPEHI IGRALCEV KRASA Po izrednem skupinskem uspehu, ki so ga dekleta Krasa dosegle na državnem turnirju v Cecini (pravkar smo zvedeli, da smo z njihovimi uvrstitvami zasedli kot društvo prvo mesto po točkah), smo spet želi dobre uspehe, tako v ženski kot v moški konkurenci na vse državnem turnirju, ki je bil v Par mi 6., 7. in 8. decembra. Na sobotnem tekmovanju so branili bar ve Krasa moški predstavniki v oo-stavi Lueiano in Igor Colja, Mitja Grilanc in Boris Štoka. Tekmoval: so v raznih kategorijah in največji uspeh je vsekakor dosegel mladi Boris Štoka, ki je pri dečkih zasedel odlično tretje mesto. Z umirjeno in bolj preudarno igro bi se verjetno prebil do finala, saj je v polfinalnem delu tekmovanja klonil z 21:19 in 23:21, torej le na razliki. Ostali tekmovalci so za igrali nekoliko pod pričakovanji, a upoštevati moramo, da je bila za nekatere prva tekmovalna izkušnja na državni ravni, kar jim je goto- \ ' Mbmvj vo pomenila psihološka zavora. Globalno pa lahko ocenimo nastop vsakega izmed njih za pozitivnega, ker so se spoprijeli s takimi načini igranja, katerih v dežen gotovo ni. Naslednjega dne so začele z bor bo za zeleno mizo še tekmovalke v tretji kategoriji in sicer Furlan, Škrk in Žigon, ki so brez dvoma pokazale v primerjavi s prejšnjim tekmovanjem boljšo pripravljenost in taktično zrelost. Prva je zasedla deveto mesto, druga pa peto me sto in tako sta si priborili pravico za nastop v drugi kategoriji. Ži-gonova pa je že v prvem kolu na letela na nekoliko boljšo nasprotnico. Ponedeljek je bil vsekakor najbolj naporen in ploden tekmovalni dan. Tokrat ie pripravila prijetno presenečenje Sonja Doljak, ki bi skoraj ponovila prejšnji uspeh Sed makove, saj je v drugi kategoriji zasedla drugo mesto potem, ko ie z lahkoto premagala staro znanko Santifaller Boecale, z izredno razpoloženo Favero pa se je morala pošteno potruditi in si tako zaslužila nastop v finalu. Klonila je pro ti državni mladinski reprezentantki Zampini, katero pa bi, sem prepričana. uspela premagati z bolj premišljeno igro in z izbiro prave taktike. Škoda, da ji je prav na koncu zmanjkalo koncentracije. Tudi Sedmak je dobro zaigrala in zasedla peto mesto na končni lest vici. Obe predstavnici Krasa sta si s tekmovalnimi uvrstitvami zagotovili nastop v prvi kategoriji, kjer se ji ma je že poznala utrujenost. Zmanjkala jima je predvsem mentalna prisotnost, drugače bi zmogli tudi tu boljšo uvrstitev. 2. ženska kategorija Ženske v prvi kategorji Sedmak - Scartoni 2:3 Doljak - Eccardi 3:0 Doljak - Fasolt 0:3 3. ženska kategorija Žigon - Bosnardo Furlan Valla Furlan - Musina Škrk - Capeletti Žigon - Crivellini Škrk - Zuanazzi Škrk - Musina 2:1 2:1 0:2 2:0 0:2 2:1 0:2 S. M. MINIBASKET KRI + ŠPORT = ZDRAVJE Devetnajst ekip, med katerimi je pet slovenskih Tek za potresence tudi v Trstu RIM — V nedeljo bo v številnih italijanskih pokrajinah ponovno na sporedu manifestacija «teci za življenje*.. ki jo prireja italijanska atletska zveza v korist potreseniti področij južne Italije. Manifestacija bo tudi v Trstu, start pa bo pred tovarno Velikih motor.iev s pričetkom ob 9.30. Škrk - Valente 0:2 Furlan - Eccardi 0:2 Sedmak - Bovolenta 2:0 Sedmak - Favero 0:2 Doljak Santifaller 2:0 Dol.jak - Favero 2:1 Doljak - Boccale 2:0 Doljak - Zampini 0:2 S Planca valla: Irene Epple ob sestri Mariji po včerajšnjem «no stop* smuku pred ■Jem za svetovni pokal Ženske dvojice Furlan / Škrk - Bevilacqua / Astri no 2:0 (brez borbe) Furlan / Škrk - Santifaller / Puz-zer 0:2 Doljak / Sedmak - Negrioli / Scar toni 2:1 Doljak / Sedmak • Ronzoni / Ron zoni 1:2 V soboto se je začel turnir v mi-nibasketu, ki ga prirejate športni društvi Alabarda in Servolana pod pokroviteljstvom podjetja «Zini & Rosenwasser». Nastopajočih ekip (razdeljene so v pet skupin) je kar 19, med katerimi je pet slovenskih. SKUPINA 1: Don Bosco A in B, Bor A in B, Sokol, Polet in Saba. SKUPINA 2: Libertas A in B, Kraški zidar Sežana, Ferroviario, Ricreatori, Inter 1904. SKUPINA 3: Servolana, Visintini, CAMB, Inter Milje, SGT, Stella Az-zurra. Kot vsako leto si organizator prizadeva, da bi mlade soočal s kakim socialnim problemom. Lani so seznanili igralce in njihove starše s problemi, ki jih je skušal reševati UNICEF. V te namen so ekipe zbra Ie več kot 2 milijona lir. Letos pa skuša organizator seznaniti mlajše s problematiko krvi in krvodajalstva. Poleg tekmovanja v košarki bo tokrat tudi risarski natečaj na temo «Kri + šport = zdravje*. Vse risbe bodo razstavljene na glavni pošti v Trstu in poleg njih bodo tržaški filatelisti izdali tudi razglednico z navedbo vseh sodelujočih društev. V okviru krvodajalske problemati ke je v četrtek govoril prof. Nicco lini, primarij imunološkega centra tržaške bolnišnice: predavanje je bilo zelo zanimivo. To pa ni vse: zmagovalec turnirja bo moštvo, ki bo osvojilo največ točk na turnirju samem in pri darovanju krvi. Starši, prijatelji in vsi tisti, ki želijo, lahko darujejo kri za svoje društvo, ki bo lahko dobilo točke in jurišalo na zmago. Letos bo nastopalo kar pet slovenskih ekip: Bor A, Bor B, Kra ški zidar Sežana. Polet in Sokol. Favorit v prvi skupini in za končno zmago je Don Bosco A; najhujša NOGOMET V SOBOTO IN NEDELJO igrišča bodo zopet oživela V prvenstvu kadetov bo jutri na sporedu 13. kolo: Za Brežane prvi del prvenstva ni bil uspešen, saj plavo-beli delijo trenutno zadnje mena lestvici skupno z ekipo Roiane-se. Naraščajniki bodo ponovno odigrali v nedeljo zaostala srečanja 6. kola. V ospredju bo derbi v Rep-nu med Krasom in Primorjem. Normalno pa se bo nadaljevalo prvenstvo najmlajših in začetnikov. V C skupini prvenstva začetnikov bo v nedeljo na sporedu še en slovenski derbi in sicer med domačo Gajo in proseškim Primorjem. Tako cicibani kot mlajši cicibani pa bodo jutri odigrali vrsto zaostalih srečanj. ZAČETNIKI (11. kolo v nedeljo) SKUPINA A: Domio - Ponziana A. Muggesana - Costalunga, Rosandra - Portuale, Soncini B - Breg (stadion «1. maj* ob 8.30), S. Sergio -Fortitudo, Libertas prosta. Chiarbola B CGS, Gaja Primor- je (v Padričah ob 10.30), Opicina -Esperia A, S. Andrea A - Ponziana B, S. Luigi For You - Supercaffe, Giarizzole proste. KADETI (13. kolo v soboto) Breg - Opicina (v Dolini ob 14.30); Roianese - Portuale. Fortitudo - San Marco, Libertas - Zaule, Supercaffe - Stock, Costalunga - Rosandra, Edile Adriatica prosta. NARAŠČAJNIKI SKUPINA B: Zaostala srečanja 6. kola (v nedeljo) CGS - Don Bosco, Kras - Primorje (v Repnu ob 10.30); Inter - Primorec (na Opčinah ob 12.45); Olimpia - Stock. Domio - Vesna (v Domju ob 12.30). NAJMLAJŠI (12. kolo v nedeljo) SKUPINA A: Montebello - Zaule, Blue Star - Costalunga, Libertas -Fortitudo, S. Luigi For You - Ponziana, S. Vito - Breg (Sv. Sergij ob 8.15); Portuale in Campanelle prosti. SKUPINA B (12. kolo v nedeljo) Esperia S. Giovanni - Supercaffe, Giarizzole - Roianese, Olimpia -Triestina, S. Andrea • Primorje (na Opčinah ob 8.30); Zarja - Inter TS (v Bazovici ob 10.30); Chiar bola in CGS prosta. CICIBANI ZAOSTALA SREČANJA (1.. 2. in 6. kolo v soboto) SKUPINA A: Rosandra - Zaule, Breg - - Muggesana (v Dolini ob 14.00), Chiarbola - Fortitudo A, Scn-cini B - Portuale B. SKUPINA, C: Primorje - S.• Andrea (na Proseku ob 15.30). MLAJŠI CICIBANI ZAOSTALA SREČANJA (2., 6. in 8. kola v soboto) Breg - Campanelle (v Dolini ob 15.30), Chiarbola - Fortitudo, S. Andrea - CGS, Domio - Cave. H. V. nasprotnika v skupini bi morala biti Saba in Bor A. Sledijo Don Bosco B, Polet, Sokol in Bor B. V 1. kolu je Don Bpsco A z lahkoto premagal Bor A (izid 120:3), Bor B pa Sokol (75:14); počival je Polet. V drugi skupini pa so Sežanci gladko odpravili Libertas B s 63:33. OSTALI IZIDI: Don Bosco B -Saba 15:53; Inter 1904 - Ferroviario 67:44; Ricreatori - Libertas A 94:28; CAMB - Inter Milje 45:39. LESTVICE SKUPINA 1: Don Bosco A, Bor B, Saba 2. Sokol, Polet, Don Bosco B, Bor B 0. Polet ima tekmo manj. SKUPINA 2: Kraški zidar Sežana, Inter 1904, Ricreatori 2, Libertas A in B, Ferroviario 0. SKUPINA 3: CAMB, SGT 2, Stella Azzurra, Inter Milje 0. Tekmo Visintini in Servolana bodo odigrali pozneje. V naslednjem kolu bo osrednja tekma na stadionu «1. ma.i*. Srečali se boste namreč Bor B in Don Bosco A. Italijanski fantje so favoriti, toda borovci so trenutno v odlični formi. Tudi Saba - Polet bo zanimiva tekma, medtem ko izredno malo možnosti ima Sokol v srečanju z Don Rosrom B. Bor A bo tokrat počival. V drugi skupini bo Kraški zid^r igral proti favoritu Inter 1904, ki juriša tudi na končno ^mago. SPORED 2 KOI,A JUTRI, 13.121980 Bor B - Don Bosco A fob 14 30 na stadionu «1 maj*); Don Bosco B -Sokol (ob 14.45 Istrska ulica); Saba -Polet (ob 16 00, Istrska ulica). TOREK. 16.12.1980 Inter 1904 Kraški zidar Sežana i"oh 15 00 v špartni palači) SANKANJE Sami južni Tirolci v italijanski ekipi V Iglsu (Avstrija) bo od danes do nedelje prvi del tekmovanja za svetovni sankaški pokal. Italijansko zastopstvo na tem tekmovanju sestavljajo sami južni Tirolci. Na zadnjih zimskih olimpijskih i-grah je Italija osvojila edine kolajne prav s pomočjo južnotirolskih sankačev. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi ?iro račun 50101-603-45361 «ADITt> DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., teleton 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm} 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. so?ai|a 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogicsi 200 Ur beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|SKe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 12. decembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaiaj in tiska I (Z Č?an italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG MEDTEM KO TISK V SZ NE PIŠE 0 DOGAJANJIH NA POLJSKEM v v PRAVDA 0 ZASEDBI ČEŠKOSLOVAŠKE: ^DRAGOCENA IZKUŠNJA ZGODOVINE Pod tem naslovom objavlja moskovski dnevnik recenzijo knjige Vasila tfeide o češkoslovaških dogajanjih izpred 12 let Dopisnik DELA za Primorski dnevnik MOSKVA — V sovjetskem tisku zadnje dni v glavnem molče o tem. kaj se dogaja na Poljskem in okrog Poljske. Če že kakšna vest. ki jo celo posreduje uradna sovjetska agencija TASS, prodre v sovjetsko javnost, jo objavijo le na televiziji, včasih tudi na radiu, vtem ko je v časnikih ni najti, četudi gre za prav navadne zadeve. V sredo je npr. TASS poročal, da je na partijski konferenci moskovskega vojnega okrožja govoril tud. sovjetski obrambni minister maršal Dmitrij Ustinov. Na televiziji so to omenili le mimogiede. Povedal pa je. da so vse močnejši poskusi reakcije, da bi zlomila enotnost soda lističnih dežel, da zahteva sedanji mednarodni položaj »večjo budnost zaradi agresivne dejavnosti imperia lističnih sil*. Potem pa je ponovil tisto, kar je zapisano že v skupnem sporočilu z zasedanja najin šjega političnega in državnega vrha varšavskega dogovora v Moskvi, da skuša namreč reakcija oškodovati socialističnim deželam, deželam v razvoju in nacionalnim osvobodilnim gibanjem». Dodal pa je, da skuša posebej škodovati sociali stični Poljski. V tisku te vesti včeraj niso objavili, V sredo so na moskovski televiziji pokazali ameriško špijonsko le talo »AVVACS* in povedali, da so v zahodno Evropo poslali tri ali štiri taka letala, ki patruljirajo ob za hodnonemški men, ne da bi pove dali, zakaj so jih poslali. V tisku ni ne tega. niti demantija iz Nem De’hija. da so lažne vesti, po ka terih so sovjetske čete že vkorakale v Polisko. kar je po poročilu TASS za tujino, »čisto navadna provokacija*. Sovjetski tisk, ki sicer vestno beleži pisanje socialističnih časnikov o delovanju kontrarevolucije na Poljskem, ni priobčil vesti iz Kiel-ca, kjer so odstavili direktorja In razorožili tovarniško stražo, o tem, da «izginjajo aktivisti, ki Se ne stri njajo s povzročitelji neredov* itd. o tem tudi televizija ni poročala Carterjeva opozorila, naj se nihče ne meša v poljske zadeve, so objavili le v »Socialističeskiji industri ji*, ne da bi povedali, kaj je pravzaprav rekel. Zapisali so le. da je e Bel a hiša nastopila z izjavo, ki je ni mogoče razumeti drugače kot hujskaško*. Po svoje je značilno tudi, da niso ob'avili demantija vesti francoske agencije AFP o premiku sovjetskih čet ob poljski meji. ampak so no klicali dopisnika AFP na sovjetsko zunanje ministrstvo ier mu pove dali. da «v nasprotju s tistim, kar trdiio v tujini, ni prišlo do končen trači ie sovjetskih rezervistov na poljskih mejah* in da opravljalo sovjetske čete na tem področju «Ie normalno dejavnost*. Zato pa je včerajšnja «Pravda* objavila obširno recenzijo knjige češkoslovaškega znanstvenika Va-sila Beide »Politiku in ideologija*. Avtor povzema nhmreč v tet knjigi izkušnje Češkoslovaške pred dva na:stimi leti. ki so pripeljale do ir jaške intervencije varšavskega bloka. Recenzent posebej poudarja, da so takratne češkoslovaške izkušnje še kako pomembne tudi za dana šnji čas. ne da bi kakorkoli omenit tisto, kar ie zaostrilo krizo na Poli skem. «Avtor v svojih raziskova n'.h globoko odkriva aktualni po men zgodovinskih izkušenj hoja KPČ proti tistim, ki so pod zasta vo »demokratičnega* socializmu skušali obrniti nazaj družbeni raz voi», ugotavlja recenzent z godovi nor M. Muhlasipov. Temeljna misel recenzenta, povzeta po «globokih raziskovanjih češkoslovaškega znanstvenika*, je vsebovana v naslednjem: — Falzifikatorji skušajo težave in zaplete V graditvi socializma vred staviti kot »napake» in deformacije v politiki komunističnih vartij. — Del subjektivnih napak in te žri v v graditvi socializma pa se je močno odrazil v delovanju kontra revolucije Toda to ni bil vzrok za okrer.tev protisocialistične fronte. Glavni razlog je bil nacionalizem, ki je postal orožje antikomunizma, xaj so pa izkoristile imperialistične sile reakcije za zaščito nekakšnega teko imenovanega »nacionalnega*, »humanega* in .demokratičnega* socializma Beida je po recenzen tovem mnenju «pravilno* ugotovil, da skuša sodobna kontrarevolucija doseči prerazdelitev sil na svetovni areni in zato govori o »izpopolnjevanju socializma*, mu pripisuje «resnično nacionalni značaj*, ki da je v nasprotju «s sovjetskim mo delom*. — Strategija svetovnega imperia lirma je v svojih načrtih računala na revizionistične in nacionalistične s de v KPČ, ki so nastopale pod za slavo «preroienia», «liberalizacijet socializma. Imperialistična reakcija je tem silam dodelila vlogo trojan stepa konja, kar je najbolj jasni povedal antikomunist Zbggnieiv Br zezinski. Ta je bil namreč polet' 196S v Pragi in ie bil priča «popre hii inlernacionalizma pod pritiskom nacionalistične histerije in nacional- nega komunizma*. Toda Br?ezinski se je veselil prekmalu: v ČSSR in v svetu so bile sile, ki so bile sposobne zavarovati socializem in njegove pridobitve v ČSSR kot tudi in ternacionalizem. «To je bila predvsem velike socialistična skupnost,* pravi «Pravda* povzemajoč misel avtorja knjige. «Pravda» je s tem zelo jasno povedala, da je treba v sovjetskin dokumentih in člankih dostikrat poudarjeno tezo, da ima namreč vsak narod sam pravico oblikovati svojo pot. v socializem, v skladu s svojimi zgodovinskimi, gospodarskimi in družbenimi razmerami, razumeti le tako, da ta ne bi bilo «v nasprotju* s «sovjetskim modelom*. Ob poljski krizi je »Pravdina* recenzija knjige o dogodkih, ki so pri- peljali do intervencije v ČSSR, vsekakor močno poučna. Poučna je že sama primerjava z letom 1968. »Pravda* je dala tudi tak naslov članku: «Dragocena izkušnja zgo dovine*. VLADO JARC PARIZ — Izvedenci organizacije 24 zahodnih razvitih držav OCSE pripisujejo soglasno odgovornost za nered na mednarodnih valutnih tržiščih ZDA, ki so za omejevanje lastne inflacije uvedle izredno visoke davčne obresti. BRASILIA — Brazilska vlada je enajindvajsetič v tem letu razvrednotila cruseiro, tako da je v tem času brazilski denar izgubil več kot polovico svoje vrednosti. ZARADI IZREDNO MOČNEGA NEURJA OB IZRAELSKI OBALI Brodolom pontonov: vsa posad&a rešena Le izredni požrtvovalnosti izraelske vojske se je treba zahvaliti, da se nesreča ni spremenila v tragedijo HADERA (Izrael) — Po 16 urah boja z razburkanim morjem in vetrom, ki je pihal od 50 do 60 vozlov, je enotam izraelske mornarice in letalstva uspelo rešiti 75 italijanskih in izraelskih delavcev in mornarjev, ki jih je neurje zajelo na 350-tonskem pontonu pred mestecem Hadera (50 kilometrov severno od Tel Aviva). Nekaj ur prej je i-zraelskim helikopterjem uspelo rešiti 15 delavcev in mornarjev z nekega drugega pontona. Le izredni požrtvovalnosti in pravi trmi izraelske vojske se mora italijansko podjetje «Trinacria la-vori marittimi» zahvaliti, da se nesreča ni spremenila v tragedijo. Končni obračun je navsezadnje le pet ranjenih, med katerimi tudi dva izraelska vojaka. Telavivske o- DRŽAVLJANSKA VOJNA V SALVAD0RU JE LETOS ŽE ZAHTEVALA 9000 ŽRTEV SALVADORSKA HUNTA REŠUJE NOTRANJA TRENJA S KREPITVIJO VLOGE SKRAJNIH DESNIČARJEV Polkovnik Abdul Guttierez bo verjetno postal vrhovni vojaški poveljnik, drugi član hunte Napoleon Duarte pa bo sprejel funkcijo predsednika države SAN SALVADOR _ Salvadorska hunta je začela razreševati notranje razprtije, vendar to še ne pomeni, da namerava iskati rešitev tudi za temeljna protislovja, ki so privedla do krvave državljanske vojne. Prav včeraj je član vojaško -demokristjanske hunte Napoleon Duarte posredno potrdil govorice, da so izključili iz vodstva dx-žave najbolj liberalnega člana hunte, polkovnika Adolfa Majana. V svojem nastopu je namreč poudaril, da mora imeti Salvador esamo enega predsednika in ene^fLVff.bvričga” povelf nika vojaških sil*. Reakcionarni de-mokristjanski član vojaške1 hunte je to obrazložil .v potrebo, da se ponovno ustvari enotnost v vojski in da se obenem tudi določi človek, ki bo začrtal osnovne smernice državne politike. Polkovnik Abdul Guttierez pa je izjavil, da je sprejel mandat, ki mu ga je poverila vojska, da bi »rešila vrednote, ki so bile v nevarnosti zaradi delitve vojaškega poveljstva). Vse kaže, da bo Guttierez, zagovornik «trde roke*, postal vrhovni vojaški poveljnik, demokristjan Napoleon Duarte pa naj bi zavzel predsedniško mesto. O taki »razdelitvi* hunte še je dalo ‘ sklčpairpo srečanju z novinarji omenjene dvojice v hondura-škem glavnem mestu Tegucigalpa, kjer so podpisali mirovni sporazum med Salvadorjem in Hondurasom, s ttiiitiiiiiuiMtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiimiiiiiiiiuiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmimimiiiiiiii miiitiiiiiiu POMOČ Z NEBA .* V V najbolj zakotne in težko dostopne kraje na prizadetem območju v pokrajini Salerno so stanovanjske prikolice dovažali tudi s helikopterji (Telefoto AP) katerim je tudi formalno končana štiridnevna vojna med državama iz leta 1969 zaradi sporne meje. Opozicijske in gverilske sile salvadorske levice pa menijo, da je glavni cilj tega sporazuma sodelovanje med obema državama na vojaškem področju proti levičarskim uporniškim silam. Duarte in Guttierez sta še potrdila, da bodo krizo v salvadorski vojaški hunti rešili do ponedeljka. Vodilna člana vojaške hunte pa nista povedala nič jasnega o položajih, ki naj bi jih prevzela druga dva člana,'do sedaj petčlanske vojaške hunte. Po akciji desničarskih skrajnežev, ki so' Tl. novembra obkrožili jezuitski licej San Jose, iz katerega so odpeljali 29 voditeljev opozicije, je prišlo do še globlje polarizacije salvadorske družbe. Čez nekaj ur so v bližnji vasi že našli šest od mučenja iznakaženih trupel voditeljev opozicije. Desničarski skrajneži so v tej akciji med drugim obračunali tudi s salvadorskim komunističnim voditeljem Manuelom Francom in bogatim veleposestnikom Enrique-zom Cordobo, ki je prestopil k o-poziciji in je postal predsednik »Demokratične revolucionarne fronte*, ki združuje 48 političnih skupin. S to akcijo so skrajneži zapečatili vse možnosti za kompromise med opozicijo in vojaškim režimom. Državljanska vojna v Salvadorju je letos zahtevala ž» devet tisoč mrtvih in Carterjeva' administracija ■se je zavzemala, da bi nasprotujoči si strani čimprej našli vsaj začasno rešitev, ki bi preprečila prelivanje krvi. Za to se je zavzemala tudi opozicija, ki je poskušala, da bi še' sporazumeli še pred Reaganovim imenovanjem. S tem pa se ne strinja skrajna desnica, ki upa, da bo republikanska administracija bolj naklonjena latinskoameriškim diktatorskim režimom. Vendar pri svojih prizadevanjih so verjetno šli predaleč, ko so umorili tudi štiri a-meriške misijonarke. Reagan bo po tej akciji le s težavo opravičil pred domačo javnostjo pomoč režimu, katerega pripadniki ne prizanašajo niti ameriškim nunam. PARIZ - Žirija, ki jo je sestavljalo 52 časnikarjev iz 16 evropskih držav je proglasila novi ford «e-scort* za avtomobil leta. S 308 glasovi (proti 326) se je na drugo mesto uvrstil Fiatov avtomobil «pan- Lennon žrtev sodobne družbe? NEW YORK — Posmrtne ostanke Johna Lennona so V strogi tajnosti in v spremstvu policije prepeljali v krematorij v Ferncliffu, kjer so truplo upepelili. Glasbenikova žena, Japonka Yoko Ono je številnim časnikarjem, ki se te dni gnetejo okoli nje izjavila, da uradnega pogreba ne bo, obenem pa je povabila vse resnične prijatelje in tudi oboževalce z vsega sveta, naj se Lennonovemu spominu oddolžijo z enonočnim bedenjem in molitvijo. Kot poroča «Washington Post* pa so medtem newyorški preiskovalci zaposlili vse svoje može. da bi popolnoma osvetlili ozadje umora Lennona in poiskali morebitne razloge za tako zahrbtno in navidezno nerazumljivo dejanje. Vsem pa je verjetno že sedaj jasno, da do presenetljivih in pomembnih odkritij ne bo prišlo. Prvotna ver zija o neuravnovešenosti mladega Chapmana je še sedaj najbolj sprejemljiva, nasprotnih dokazov pa jim doslej sploh ni uspelo zaslediti. Preiskovalci raziskujejo osebno življenje mladeniča, ki priča o njegovem šibkem in nestabilnem značaju. Težki družinski pogoji. • pogoste spremembe delovnega mesta, neuspela poroka, verske tegobe ir. nenazadnje mamila niso zadostno opravičilo za umor, vendar zgovorno razkrivajo osebnost, ki ji je bilo usojeno, spričo brezkompromisnosti sodobne, še posebej pr ameriške stvarnosti, da se preda strastnemu nezdravemu oboževanju simbolov nasprotovanja družbi. Preiskovalci so nanizali vrsto hipotez, da bi opravičil umor: trenutna vizija, ,površen avtogram, ki ga je bil Lennon pred dnevi podpisal na Chapmanovo ploščo, nekatere glasbenikove iz- jave, ki je leta 1965 dejal, da so »Beatlesi* pomembnejši od Jezusa Kristusa — Chapman je bil svojčas globoko veren — razočaranje zaradi Lennonovega »malomeščanskega* življenja, ki je v popolnem nasprotju z glasbenikovimi načeli in tudi z njegovim »hitom* Working Class Hero (Heroj delovnega sloja). Najverjetneje pa je, da se je Chapman s svojim dejanjen. skušal povzdigniti iz vsakdanjosti in postati protagonist svojega časa, kar mu je nazadnje, gledano iz izkrivljenega zornega kota tudi povsem uspelo. • V tem pogledu je treba tudi uvrstiti včerajšnji samomor komaj 16-letnega dekleta v ZDA, ki jo je vest o glasbenikovi smrti globoko prizadela. Lennonova nenadna smrt povzroča še vedno burne reakcije. Plošče «Beatlesov» gredo ponovno zelo dobro v prodajo, tako, da jih je na policah v trgovinah kar zmanjkalo. V svoji desetletni karieri je britanski ansambel izdal 19 velikih in 22 majhnih plošč ter 13 dvojnih velikih plošč. Uradno se je včeraj oglasila tudi sovjetska agencija TASS, ki kritizira «nezaslišani odmev*, ki ga je imela Lennonova smrt po vsem Zahodu. Po mnenju tiskovne agencije je Lennon «ena izmed tolikih žrtev ameriškega kulta nasilja*, razburjenje javnosti in mednarodnega časopisja pa dokaz «tipičnega zahodnjaškega izkoriščan ia umetnikov*. Glasnik sovjetskih sindikatov «Trud» pa poroča, da je Lennon »žrtev nasilnega ozračja, ki prevladuje v ZDA, obenem pa podčrtuje, da so bili »Beatlesi* č'ani gibanja, ki se je upiralo malomeščanskemu življenju in vojno-ituperialistični politiki. • ■ da*, sledijo angleški »mini metro*, japonska mazda, mercedes «124» in francoski renault «fuego». VIDEM — Jutri bodo odprli prometu novi odcep pri kraju Carnia na avtocesti Videm - Trbiž, s čimer bo občutno razbremenjen promet proti Tolmeču, po drugi strani pa proti Tablji in Trbižu. Podražitev gostinskih kit' storitev v Jugoslaviji BEOGRAD — Gostinske storitve v Jugoslaviji so se novembra v primerjavi z oktobrom podražile za 5,8 odstotka. To je največje mesečno povečanje cen teh storitev letos. V prvih 11 mesecih letos pa so se gostinske storitve podražile za 35 odstotkov. Pretekli mesec se je najbolj podražila hrana za 7,5 odstotka, brezalkoholne pijače za 6,C odstotka, alkoholne za 5,1, prenočišča pa za en odstotek, (dd) BENEŠKI DNEVNIK Ciklus konferenc Zveze beneških žen Razprava predvsem o gospodarskih vprašanjih ČEDAD — Na prvi konferenci o družbeno - gospodarskih problemih in o položaju žensk v Beneški Sloveniji je spregovoril Feruccio Cla-vora, direktor SLORI iz Čedada. Na drugi konferenci ciklusa, ki ga je pripravila Zveza beneških žen, pa sta govorila o gospodarskih vprašanjih Beneške Slovenije, odgovorni za gospodarska vprašanja za videmsko pokrajino pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Dino del Medico in Fabio Bonini, član čedadskega industrijskega konzorcija in župan občine Grmek. Del Medico je spregovoril o stvarnih možnostih za nova .delovna mesta, kjer naj bi se zaposlila predvsem ženska delovna sila. Ugodno se razvija sodelovanje s sosednjo Slovenijo, odpirajo pa se tudi nove možnosti za naložbe iz zahodnoevropskih držav. Med temi velja omeniti predvsem Švico in še posebej švicarsko mesto Yverdon, ki je pobrateno s Špetrom Slo venov zaradi nekaterih bivših izseljencev, ki so se vrnili v ta kraj iz Švice. Bonini pa je prikazal težave, s katerimi se srečuje Beneška Slovenija pri svojem gospodarskem raz- voju in pri odpiranju novih delovnih mest, pri tem se je še posebej zaustavil pri vprašanju kapitalov, tehnologije in delovne sile. Najtežji problem je zbiranje potrebnih kapitalov. Pri tem naj bi se angažirala gorska skupnost, ki bi morala pripraviti ugodnejše pogoje za industrijski razvoj. Bonini je končal svoj nastop s trditvijo, da se krajevne uprave ne morejo zadovoljiti z izgovori iz pred tridesetih let. V razpravi je bilo nato poudarje no, da obstajajo velike praznine in to velja tudi za gorsko skupnost Nadiških doliiv.' Obenem pa-so udeleženci srečanja podčrtali tudi dejstvo, da nov položaj v Evropi, demokratske institucije, osimski sporazumi in prisotnost organiziranih sil, tudi ženskih, lahko odločilno prispevajo k načrtovanju zaposlovanja, gradnje stanovanj in socialnih storitev. Odbornik iz Špetra Slovenov Qua-lizza pa je spregovoril o povezovanju turizma, kmetijstva in trgovine, kjer so še vedno odprte številne možnosti za gospodarski razvoj. blasti so baje že uvedle preiskavo, saj ne verjamejo, da je nesrečo povzročilo zgolj naključje. Poslabšanje vremena je zajelo izraelsko obalo že predsinočnjim. Posadki U» delavci na obeh pontonih, ki gradijo premogovni terminal, dva kilometra pred obalo, so bili prepričani, da bodo z lahkoto kljubovali razburkanemu morju. Sidra pa niso vzdržala in so pričela orati po dnu. Obe plovili je razburkano morje polagoma nosilo proti čerem oo obali. Vsekakor je bilo poslabšanje vremena predvidljivo, zato je čudno, da niso predhodno izkrcali delavcev in obdržali na krovu 1® dežurno posadko. Neurje ob izraelski obali pa ni prizadelo samo italijanska pontona-O gmotni škodi poročajo tudi t* drugih krajev Bližnjega vzhoda. Obširna območja Cipra .ie pobelil sneg. ki je v višjih legah dosegel tudi centimetrov višine, da je hudo pn-zadel oljčne gaje in nasade južnega sadja. Višje lege Libanona so zaradi snega in žleda popolnoma o-hromele. Temperature so povsod na ničli, kar je za te kraje izreden pojav. V Italiji in Jugoslaviji pa se .1? v zadnjih urah otoplilo. Greben visokega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem počasi slabi pod vplivom vlažnega in tople?3 atlantskega zraku, ki bo v prihcO' njih dneh povzročil padavine, predvsem dež. Morebitno sneženje fi možno le v višjih legah. Izgloda bo končno skopnel sneg, ki zP nekaj dni ovira delo na poljih. 50 dobri, to vsaj po zagotovilih meteorologov, ki jim je letošnje vrem po godu, saj se odvija kot po pr1' ročniku. Na sliki (telefoto A P) reševanj* italijanskih pomorščakov. OB 62. OBLETNICI SMRTI Počastitev spomina na Ivana Cankarja LJUBLJANA - Včeraj, ob 62. obletnici smrti Ivana Cankarja, s® se velikega umetnika spomnili predstavniki RK SZDL — Sveta za kulturo društva slovenskih pisateljev. SAZU in dijaki Gimnazije Ivana Cankarja. Zjutraj je bila na Žalah ob pisateljevem grobu — in skupnem grobu slovenske moderne "7 priložnostna slovesnost, na kateri je o Cankarju spregovoril akademik dr. Bratko Kreft. Venec na gr?? pa so položili tudi slovenski književniki. (dd) SOVJETSKI VODITELJ LEONID BREŽNJEV JE KONČAL OBISK V INDIJI Afganistan ostaja glavno sporno vprašanje med indijskim in sovjetskim vodstvom V skupnem sporočilu sta se Indija in SZ zavzeli za demilitarizacijo Indijskega oceana - ZDA so izjavile, da so sovjetski vojaki v Afganistanu največje žarišče napetosti na tem območju NEW DELHI — Sovjetski voditelj Leonid Brežnjev, ki bo čez teden dni dopolnil 74 let. je včeraj končal štiridnevni uradni obisk v Indiji, ne da bi mu uspelo zgladiti osnovnih spornih vprašan.] med Moskvo in Nevv Delhijem, med katerimi je prav gotovo tudi vprašanje Afganistana. Skupno uradno sporočilo, ki so ga objavili po končanih pogovorih med Ghandijevo in Brežnjevom, je praktično le ponovitev že objavljenih izjav o sovjet-sko-indijskih odnosih, v katerih niso nikjer omenili Afganistana. Kljub temu pa je iz sporočila razvidno, da sta obe delegaciji izrazili zaskrbljenost za obstoj »žarišč napetosti v jugozahodni Aziji*. Že ta sam izraz, ki so ga skovali ob tej priložnosti1, pa jasno kaže, da sovjetskim in indijskim voditelji tudi tokrat ni uspelo vskladiti nasprotujočih si stališča o sovjetskem vojaškem vmešavanju v Afganistanu. Izraz »žarišča napetosti* je namreč le kompromis, ker z njim sovjetski politiki označujejo tudi prisotnost ameriških vojaških sil v Arabsko - Perzijskem zalivu. Prav temu vprašanju so namreč namenili precej pozornosti v skupni izjavi, kjer je med drugim rečeno, da se obe državi zavzemata za demilitarizacijo Indijskega oceana in za normalizacijo položaja v jugozahodni Aziji. Obe državi podpirata tudi predlog Združenih narodov za sklic medna rodne konference o demilitarizaciji Indijskega ocena, torej za odstra nitev vseh tujih vojaških sil iz območja ob tem morju V sporočilu sta izrecno omenili oporišče na o-toku Diego Garcia in se obvezuje ta, da bosta preprečevali gradnjo novih oporišč. Združene države Amerike so ta koj reagirale na sovjetsko-indijski predlog o demilitarizaciji Indijskega oceana. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Jack Cannon je namreč izjavil, da zadnji pred logi Gandhijeve in Brežnjeva ne vsebujejo nič novega, saj so države vzhodnega bloka sprejele podob ne predloge že letos maja na sestanku v Varšavi. K temu pa je dodal, da zadnji sovjetski predlog zven' precej iro nično, ko je prav SZ napadla Afga nistan, kar je gotovo največja nevarnost za mir na tem območju Azije. Obenem pa. je poudaril izju vo Brežnjeva. v kateri je sovjetski voditelj jasno povedal, da njegova država za sedaj ne namerava u makniti svojih vojakov iz Afgani stana. Iz uradnih indijskih virov se je včeraj še izvedelo, da bodo kasneje objavili vsebino treh sporazumov, ki sta jih podpisala Gandhijeva in Brežnjev o gospodarskem, tehnološkem in trgovinskem sodelovanju med državama. V teh sporazumih naj bi se državnika zavzela za okre pitev predvsem gospodarskega sodelovanja do leta 1985. Sovjetsko indijska izmenjava je že letos dosegla vrednost treh milijard dolarjev. Sovjetska zveza se je verjet rio obvezala, da bo tudi v naprej podpirala predvsem javni sektor indijskega gospodarstva: čeprav m znano, kolikšna bo sovjetska pomoč je vsekakor jasno, da so bile indijske zahteve zelo visoke. Indijska tiskovna agencija PTT je na P^' mer včeraj posredovala vest, d* je sovjetska delegacija sprejela >n' dijske zahteve za povečanje izvoz* sovjetske nafte v Indijo. Sovjetsk* zveza bo zagotovila Indiji prihodnje leto približno 5 milijonov toO nafte. Tudi zadnji dan obiska Leonid* Brežnjeva v New Delhiju je indij' ska policija poskrbela za izredne varnostne ukrepe in .je preprečil* vse protestne manifestacije, ki jih pripravljali afganistanski be-gunci in pripadniki opozicijske stranke Džanata. Na sliki (telefoto AP) Brežnje* in Indira Gundhi ob koncu obisk*-