SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
T ABITA SEDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÍTO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 31 DE MARZO (MARCA) DE 1939
Núm. (Štev.) 114
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za. pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
1
UKRAJINA
Z razkosanjem Češkoslovaške in okupacijo Podkarpatske Rusije p 3 madžarskih četah, je spei, stopilo v ospredje vprašanje Ukrajine. Mnogi so se začudeno vpraševali te dni, zakaj ni Nemčija, ki je okupirala Češko in Moravsko ter "neodvisno'' Slovaško, zasedla s svojimi četami tu. J i Rutenijo. Citali smo v tem pogledu zanimivo razlago v nekem tukajšnjem listu. Hitler namerava podltarpatsko deželico vporabiti za izvedbo svojih načrtov za nadaljnje prodiranje proti vzhodu. Naj jo sedaj le zassdejo Madžari in naj gospodarijo kakor oni "znajo" s tam živečimi Ukrajinci. Za nemške asente ne bo težko zanetiti nejevoljo, odpor in željo po združitvi vseh U-krajincev v "samostojno" država, ki bi ji potem Hitler obesil "nemško protekcijo".
Nemške želje po Ukrajini je prvič izrazil Hitler v svoji knjigi "Mein. Kampf" in po njem je zaboje vanje Ukrajine postal sestavni del nemškega imperialističnega načrta, ki so ga že od raznih strani obdelali mnogi nemški vojaški in civilni pisatelji. V Rusiji so te načrte resno vzeli in pričeli s pomembnimi vojaškimi u-kivpi. Najprej so začeli močno utrjevali zapadno mejo. obenem pa so na Ukrajino premestili velik del svojih najboljših čet. Očitno je, da je so-vjetom mnogo na tem ležeče, da hi obdržali Ukrajino pod svojim go-spodstvom. Kajti bogastvo Ukrajine, ,ki mika Nemce, predstavlja prav tako nenadomestljivo vrednost za Moskvo.
Predvsem je ukrajinska zemlja neizmerna žitnica, iz katere sovjeti letno izvozijo 7—8 milijonov ton samo pšenice. Tega žita gre mnogo v inozemstvo, z izkupičkom si sovjeti pridobe '/dravo inozemsko valuto, ki jim je za trgovanje z zunanjim svetom nujno potrebna. Toda v Ukrajini poleg pšenice tudi izvrstno uspeva riž, sladkorni trs (že pred vojno je Ukrajina pridelala nad 100 milijonov pudov sladkorja) in južno sadje, kakor uspeva le še v najjužnejših predelih Evrope. Ogromno je bogastvo ukrajinske živinoreje, vinogradništva, mnogih dragih rud itd. Sedanji pridelek bi bilo mogoče pod umnim vodstvom in primerno racionalizacijo še podesetoriti. Toda U krajina ni le bogata kruha, vina, mleka in mesa, ampak tudi rud. Njeno rudno bogastvo je tako veliko, da spada med največje na vsem svetu. Najvažnejša sta premog in železo, ki omogočata, kjer se skupaj nahajata, največji razmah industriji. V o-zemljü Doneča cenijo, da leži nad 25 milijard ton izvrstnega črnega premoga in na stotine milijonov ton železa. Sovjeti izkopljejo letno v Ukrajini okrog 40 milijonov ton premoga in okiog 8 milijonov ton železne rade. Carska Rusija je v Ukrajini izkopala nad tri četrtine vsega svojega premoga in železa. Približno isto razmerje je ostalo tudi pod sovjeti. Ukrajina pa ima tudi nafto, in si cer je letno pridobe nad poldrugi milijon ton, kar obilno zadostuje za njene lastne potrebe.
Hitler je torej iz svoje strani mo-d»-o ravnal, da je oči Nemcev obri.il na Ukrajino. V svojem govoru 10. januarja letos je znova močno poudarjal, da je Nemčija v gospodarskih težavah, ker mora 130 ljudi preživljati na vsak kvadratni kilometer. Morda bi Nemci živeli lažje in bolje, ko ne bi 20 odstotkov vseli svojih surovin uporabljali za oboroževanje. Toda to le mimogrede, ker je čisto stvar Nemcev samih, kako si urede svoje lastno življenje. Zna-eiino pa je, da bi jim v njih težavah tudi vrnitev vseh nekdanjih nemških kolonij bistveno ne k orí stila. Nemški gospodarski strokovn ia ki so namreč izračunali, da je Nem-
POLOŽAJ POLJSKE IN DRUGIH MANJŠIH DRŽAV
PROTINEMŠKE DEMONSTRACI JE NA POLJSKEM — NEMŠKI TISK OBVESTIL POLJSKO, NAJ PRENEHA S PROTINEMŠKO PR OPAGANDO — ZUNANJI MINI? TER POLKOVNIK BECK ODPOTOVAL V LONDON — POLJSKA ŽELI ZAGOTOVILA OD STRANI ANGLIJE IN FRANCIJE — POLJSKA OSAMLJENA — MALE DRŽAVE BI SE MORALE ORGAN IZIRATI V SKUPEN BLOK — PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJ E TUDI V JUGOSLAVIJI
Odkar so Nemci razkosali in podvrgli Češkoslovaško, se nobena manjših držav v Evropi ne čuti več varne. Po okupiranju Memela po Nemcih, pa so posebno na Poljskem v strahu, da je sedaj Gdansko s kore-dorjem na morje prvi na vrsti, da ga Nemčija zasede in tako zveže severno Prusijo z ostalo Nemčijo. Demonstracije proti Nemčiji so po raznih poljskih mestih na dnevnem re-d.u Nekateri politični voditelji, ki pripadajo režimu, so izjavili, da bodo Poljaki branili svoje meje do zadnjega moža. Študentje pa so izjavili, da bodo svoje počitnice izrabili na ta način, da bodo pomagali utrjevati poljsko-nemško mejo.
Nemcem ta protinemška propaganda na Poljskem ni ljuba. V svojem vladnem listu so obvestili Poljsko, naj preneha s protinemško propagando, sicer da so prisiljeni izvajati posledice. Poljaki pa tega obvestila ne jemljejo preveč tragično.
Zunanji minister polkovnik Beek je odpotoval v London, da poskrbi V.'-qjo finančno pomoč ter se bo obenem z angleškimi državniki poraz-govoril tudi o zunanji politiki, kajti Chamberlain sam je izjavil, da kar ima angleška vlada na vidiku, gre mnogo dalje kot za gole razgovore. "» l'->!jska želi, da bi v slučaju napada Nemčije na Poljsko, Anglija in Francija vpadli Nemčiji v hrbet, a za kaj takega baje v Franciji in Angliji še niso pripravljeni. Če pa te obljube Poljska ne dobi, tedaj je nje položaj, zelo kočljiv. Rusija ni dala Poljski še nobenega jamstva, da bi ji v' slučaju napada od strani Nemčije priskočila na pomoč.
Z obiskom francoskega državnega predsednika v Londonu je franco-sko-angleška vojaška zveza dodobra potrjena, tako vsaj sklepamo. Kar pa se tiče Rusije, pa še ni nič gotovega, kajti v Angliji so nekateri, ki so proti temu, da bi se Anglija in Rusija tudi vojaško zvezali, medtem ko sta si trgovinske odnošaje zelo zboljšali. Rusija pa tudi preveč no sili v to zvezo, pač pa je Litvinov izjavil, da bi bila taka zveza potrebna Angleži bi pač želeli spraviti Rusijo v konflikt z Nemčijo, da bi potem Sami lažje rešili svoj položaj, a Rusi se tega zavedajo ter so baje iz-
javili, da na kako zvezo bi bilo mogoče misliti še le, če bi odstopili sedanji državniki ter bi stopili na njih mesto Eden, Churchil in drugi, ki niso zadovoljni s sedanjo vlado in njeno zunanjo politiko.
Vsekakor je Poljska v veliki politični osamljenosti, ki si jo je s svojo vratolomno in nič slovansko pol'tiko sama pripravila. Iskala je prijateljstva s svojimi sovražniki ter jim je pomagala ugonabljati svoje
Dr. Vladimir Maček voditelj Hrvatov
resnične prijatelje. Sedaj ko je o-stala sama, pa ne ve kam bi se obrnila za pomoč.
Politika Poljske, kakor tudi vseh ostalih manjših evropskih in balkanskih držav, pred vsem pa slovan-skin držav, je od samega početka nekako brez cilja. Velesile so iskale pri njih samo svoje politične ir. gospodarske koristi, dokler se ni slednjič Nemčija pod vodstvom Hitlerja odločila, da izrine iz srednje Evrope vse tekmece in da jo tako go- j spodarsko in politično popolnoma podvrže. Imeli smo Malo antanto, j imamo še Balkanski sporazum, a odkar so ubili jugoslovanskega kralja Aleksandra, ni nobenega, ki bi skušal organizirati vse male države v skupen politični in gospodarski blok, ki bi bil v stanu odbijati vse zunanje napade, bodisi od kogarkoli.
Veliko protinemško razpoloženje je tudi v Jugoslaviji. Tako vsaj pravijo poročila od tam. Maček, ki je baje iskal nekaj zaslombe v Berlinu, da bi lažje izvedel svoj hrvatski program, je naletel na velik odpor doma, ne le pri Srbih in Slovencih, marveč tudi pri svojih lastnih pristaših. Četudi so Hrvatje za avtonomijo, smo prepričani, da tako daleč njih želje ne segajo, da bi se dali taki daleč zapeljati, kot so se Slovaki. Zato smo prepričani, da se bodo Srbi, Slovenci in Hrvatje notranje sporazumeli in da se bodo odločno. kot en sam mož, postavili proti vsakomur, ki bi jih skušal motiti.
Prerivanja okrog Sueškega prekopa
V Londonu menijo, da bo mogoče začetek neke mirne poravnave v sporu med Italijo in Francijo doseči preko Džibutija in Sueškega prekopa. Vprašanje Džibutija je naletelo v Franciji še na precejšnje razumevanje. Tam so si na jasnem, da potrebuje Adis Abeba, ki je zvezane s tem pristaniščem z edino pomembno železniško progo v Abesiniji, prostega izhoda do morja, in stvar se bo tl^la rešiti nemara tako, da postane Dzibuti prosta luka. Druga je ? Sueškim prekopom. Sicer tudi v Parizu ne osporavajo, da bi ne imel prehod skozi ta prekop za Italijo največji pomen, če se ne oziramo na številčno premoč biitskega ladijskega prometa. Predlansko leto je odpadlo na promet skozi Sueški prekop 49.9 odtotka na britsko, a tudi več nego 17.5 odstotka na italijansko zastavo. Sledi nato Nemčija z 9 3 odstotka in šele na četrtem mestu Fran cija. Po drugi strani pa sedi v 32-č lanski upravi prekopa sicer en IIo-landec poleg celega števila Francozov, Angležev in Egipčanov, ni pa nobenega Italijana in Nemca. Angleži so zastopani z 10, Francozi pa z 19 ljudmi. To zbuja v Rimu in Berlinu stalno nevoljo, saj se zavedajo, da plačuje Italija ¿ama skoraj petino, skupaj z Nemčijo pa skoraj tre-irjino pristojbin, ki jih pobira uprava prekopa. Zato zahtevajo Ltalijani že davno, naj se s splošno novo ure-o v področju Sredozemskega
VOJNA V ŠPANIJI JE KONČANA
MADRID JE PADEL V ROKE RE VOLUCIONARCEV — ZMAGO, KI SL JE LJUDSTVO NE VESEII, JE, ŽALOSTNA — MUSSOLINI NE MISLI ODPOKLICATI SVOJIH ČET — BOJ VELESIL BO ŠELE
PRIČEL
Madrid se je podal. V torek popoldne so nacionalistične čete vkorakale v mesto. Drugi dan so se eno za drugim podala še druga mesta: Ciudad Real, Cuenca, Jaén, Alnieria, Alicante, Albacete, Murcia, Guadala-jara, Granada in Valencia, ne da bi prišlo do kakega boja. Vsa Španija je sedaj takorekoč že v rokah nacionalistov, dasi ravno še nekaj provinc ni zasedenih po frankoveni vojaštvu, ampak je prevzela vodstvo toliko-
čija uvozila lansko leto od zunaj za vrednost približno 5.5 milijard mark. Ko bi Nemci imeli vse svoje nekdanje kolonije, bi po sodbi istih strokovnjakov mogli iz njih uvoziti kvečjemu desetino tega, kar Nemčija v sedanjih razmerah potrebuje od inozemstva. Ukrajina sicer nima vseh prvin (16 do 34, kar je bistvenih za narodno gospodarstvo — vseh pa nobena država nima sama), toda njena posest bi Nemčiji neprimerno več koristila, kakor posest vseh uje-nih nekdanjih kolonij. Razen tega leži Ukrajina tako rekoč pred nosom in ne morda kje v Afriki ali daljnji Oceaniji, od koder je dolg, nevaren in drag prevoz v Evropo.
Nas bi seveda izredno zanimalo, kako se Ukrajinci sami zadrže napram rešitvi ukrajinskega vprašanja v smislu nemških želja. Kakšno je mnenje Ukrajincev, ki žive pod Pjljsko in Romunijo seveda ne bomo mogli zvedeti. Toda, če oni Ukrajinci, ki so danes raztreseni kot begunci zlasti po Češkem, v Nemčiji, Franciji in v Jugoslaviji, pa tudi v ameriških državah, tolmačijo pravo raz peloženje ukrajinske duše, potem b; se zdelo, da nso ¡popolnoma gluhi za nemško propaagndo. Če prebiramo
njih knjižne in propagandne spise, ki jih izdajajo v emigraciji, zveni iz nijh približno sledeča miselnost: Pod sovjeti jedanes na 650.000 km' okrog 33 milijonov Ukrajincev, pod Poljsko jih je na 138.000 kma nad 6 milijonov, v Romuniji na 22.000 km2 nad en milijon in pod Madžarsko sedaj na 14.000 kms okrog 600 tisoč. Skupaj torej na 824.000 km-nad 40 milijonov ukrajinskega naroda, ki je razdeljen na štiri države. Povsod je Ukrajinec preganjali ii. zatiran, nobena od teh držav mu n.> prizna niti politične enakopravnosti, niti enakopravnosti v jeziku in narodnosti. Carska Rusija je leta 1867 s posebnim ukazom prepovedala rabo ukrajinskega jezika in popolnoma v tem duhu postopajo z U-ki ajinci tudi sovjeti. Ako nas Nemčija zbere in združi vse pod enim krovom, ne more biti za Ukrajince slabše, kot je sedaj...
Vse kaže, da bomo Slovani zaradi svoje ozkosrčnosti in pomanjkanja slehernega čuta za politično stvar nost zopet enkrat izgubili in zaigrali ¡ zgodovinsko priložnost, da bi se strnili in uveljavili na prostoru, ki je bil od davnin nam dan v gospodstvo.
krat imenovana "quinta columna".
Končana je sedaj ta strahovita bratomorna vojna, ki je trajala celi 2 leti, 8 mesecev in 12 dni. Nasledke te vojne bo špansko ljudstvo bridko občutilo še mnoga desetletja.
Nihče ne bo mogel trditi, da se niso republikanci dobro držali. A ker je Franco dobival vsak dan večja ojačeiija iz Italije in Nemčije: letala, munieijo, tehnike in vojaštvo, dočim pa je bil republikancem po zlomu Katalonije dovoz orožja sko-ro izključen, se je moralo predvidevati, da bo zmagal Franco.
Zmaga pa, če ni zaslombe v ljudstvu, je zelo žalostna in tudi ni trajna. Hitler v Nemčiji je prišel legalno na krmilo, Mussolini tudi ni bil popolnoma brez zaslombe, Franco pa je v družbi še z nekaterimi generali čisto enostavno odrekel službo republikanski vladi, ki je bila legalno izvoljena, ter se je na čelu vojske, ki ni bila njegova, vrgel v boj proti svoji vladi. Denarno oporo so mu nudili španski kapitalisti, kajti Francova zmaga je tudi njih zmaga. V ostalem pa so pomagali, kot smo jih v začetku omenili.
Malo je verjetno, da ne bodo v Italiji in Nemčiji, za vso pomoč, ki so jo nudili, zahtevali nobenega plačila. Tako veliki idealisti gotovo niso, čeprav dajejo španskemu ljudstvu razumeti, da so Italijani in Nemci njih največji prijatelji, ker so jim pomagali osvoboditi Španijo rdečih, v resnici pa so španskemu kapitalizmu pomagali potlačiti delovno ljudstvo, ki se je skušalo osvoboditi tisočletnega tlačanstva.
Nemčija je gotovo nudila pomoč Francu v zameno, da dobi na Španskem koncesije za izkoriščanje bogatih rud ter drugih surovin. Vse to
bo Nemčija baje dobila ter je vsled tega postala Anglija nanjo ljubosumna. Odtod njena dvorezna politika na španskem.
V Londonu so mnenja, da se Fran eo še ne sme veseliti zmage, kajti njegova zmaga da je odvisna, kako bo vzpostavil zunanje odnošaje z Anglijo in Francijo. Nepovoljen vtis je napravilo na londonske politične kroge, da so pri okupaciji Madrida bili udeleženi tudi italijanski polki. Obenem pa smatrajo za javno tajnost, da je tudi Francova Španija pristopila k osi Rim—Berlin, pri kateri že sodeluje Madžarska, v proti-komunistični pakt. Tolažijo pa se, da Španija brez angleškega in francoskega denarja nikakor ne bo mogla. naprej.
Španija je popolnoma v razvalinah. Ugotavljajo, da je zahtevala državljanska vojna en miljon in pol življenj. Mnogo tisoč jih je pobegnilo v Francijo in Meksiko. Koliko je ranjenih in pohabljenih, še ni znano. Španski narod je gospodarsko popolnoma uničen. Zemlja bo še nadalje ostala last nekaterih in bo tako narod dobesedno dninil za vsakdanji košček kruha domačim in tujim izkoriščevalcem. Računajo, da bo najmanj osem milijonov brezposelnih. Pridelka bo komaj eno tretjino od normalnega, ker ni polja nihče obedloval, tako da je predvidevati poleg vsega gorja še lakoto.
Mussolini je bil obljubil, da ko bo | Francu zagotovljena zmaga, bo ta-| koj odpoklical svoje polke iz Španije Tega nihče ne verjame. Mussolini pač že več let vodi borbo proti Angliji in Franciji za Sredozemsko posest, ki je ključ do Afrike in na vse strani v svet, ter se ne bo priložnosti, ki jo ima sedaj v Španiji, kar tako odpovedal. Nobenega dvoma ni, da bo za Francijo in Anglijo šele sedaj pričela prava vojna.
Žal nam je španskega naroda, ki so ga evropske velesile tako grdo izigrale. Prišel pa bo dan, ko bo tudi Španski narod vstal s. lastno močjo, brez tujih vplivov. Velikanske žrtve, ki so jih vsi doprinesli, ne morejo biti zaman.
k
Ar g e ri t in s k e vesti
H
fm3mam:¡wzmc m^mmsoKmsm msssm -masm imam:
V VILLI MARIA BODO ZGRADILI TOVARNO ZA SMODNIK
V	Villi Mariji bodo začeli s 3. a-prilom graditi tovarno za smodnik. Delavstvo, ki bo imelo pri tej zgradbi delo, si že pripravlja svoje bivališče.
VOLITVE V SAN JUANU
V	nedeljo 30. aprila se bodo vršile v San Juanu volitve za guvernerja in podguvernerja. Zružena "concordancia" kandidira za guvernerja Sánchez Sarmienta, za podguvernerja pa Echegaraya. Zelo verjetno je, da bo zmagala lista s tema kandidatoma, ker vlada velika needinost v obeh opozicijskih strujah in ker je tudi interventor dr. Mendez odkrito^ na strani concordancije.
ZGRADBA KMEČKIH STANOVANJ
Vsak, ki je bil kdaj zunaj na deželi ve, v kakšnih revnih bajtah morajo prebivati kmetje. Skoro vse te bajte so napravljene iz blata in mnogokrat kadar močno dežuje ali je veter odleti kar cela stena. So pa tudi ta stnovanja zelo nezdrava, ker ni sob in mora radi tega cela družina, ki je povečini mnogoštevilna, skupno in nehigijensko v njih prebivati. Da se pa temu opomore je državna argentinska banka dobila koncesijo za posebna posojila, potom katerih bo gradila zdrave kmečke hiše. Taka hiša bi obstojala iz kuhinje, jedilnice, 2 spalnic, kopalnice in majhnega galpona, kamor bi se spravljalo razno orodje.
morja uredi tudi to vprašanje.
Ta zahteva ima še druga, ne samo prestižna ozadja. Nekoliko številk nam bo to pojasnilo. Pristojbine za prehod ladij skozi prekop se pred nekim časom sicer znižale, pristojbina za poedinega potnika pa znaša že cd 1. 1912. nespremenjeno 10 zlatih mark. L. 1935. je uprava prekopa imela 928 milijonov frankov, 1936. že 990 milijonov in 1. 1937. celo sko-íaj 1500 milijonov frankov. Od tega je šlo 1. 1937. kakšnih 150 milijonov frankov za razna dela, tako da je po odbitku upravnih in drugih stroškov ostalo čistega dob-čka 80G milijonov frankov. Ni čudno, da zahtevajo tudi drugi ne samo Italija ni naj se ves obrat temeljito reformira. Tudi odločilni britski brodarski krogi, med njimi predsednik družbe Orient Steam Navigation, Ge-ddes, opozarjojc rta visoki odstotek, ki odpade od njihovih izdatkov za pristojbine družbi Sueškega prekopa. Pri omenjeni brodarski družbi znaša ta izdatek letno n. pr. 13 odstotkov vsega kosmatega dohodka v pasažnili poslih sploh. Geddes je z ostrimi besedami obsodil takšno pri-stojbinsko politiko, ki škcduje evropskemu gospodarstvu in je zahteval, naj se vsi stroški za prehod skozi Sueški prekop znižajo na 30 odstotkov svoje sedanje vrednosti.
Ta zahteva je v Italiji, pa tudi v Nemčiji zbudila velik odmev in zdi se, da bodo v tej smeri tudi dejansuo našli neko delno rešitev vprašanja Suaškego prekopa. Nadaljnji korak bi bil v tem, da bi v upravni svet pritegnili zastopnike še drugih držav, ki se udeležujejo prometa skozi prekop, in sicer v razmerju z velikostjo njihovega prometa. To je pa ti-stas tvar, ki povroča ta čas največje težave.
PO VELIKEM TEDNU BO ZAKLJUČENA PREISKAVA O MARTI STUTZ
Preiskava radi ugrabljenja Marte Stutz bi se imela te dni končati, kakor predpisuje zakon. Ker pa sta o-ba zelo osumljena krivca, Carmela Barrientos in njen mož Juan podala važne izjave, je sodnik dr. Tissera ne oziraje se na zakon podaljšal preiskavo. Barrientosova žena je namreč v prisotnosti svojega moža pred sodnikom Tissero odborno izjavila, da je Suarez Zabala prinesel na njuno stanovanje nesrečno dekletce, ki je bilo močno bolno, in ki je je po par dneh umrlo. Truplo u-boge Marte sta z možem nato zakopala. Ker pa sta se bala, da bo policija zločin odkrila, sta truplo odnesla v Bidonejevo peč kjer je zgorelo. Tako je pač izjavila Barrientosova, ne da bi njen mož niti najmanj opo-rekel. Ta izjava se zdi sodniku do-voljna, da že konča enkrat s to zadevo in se prične proces. Sicer pa ta izjava ni nova, ker sta Barrientosova že v začetku podala slično izjavo, katero pa sta, posebno ona večkrat dementirala. Predno se bo preiskava ustavila, bo dr. Tissera prav gotovo pozval predse oba Barrientosova in Suarez Zabalo ter jih zasliševal. Takoj po Veliki noči, najbrž 17. aprila pa bo preiskava ustavljena in se bo začel proces.
VSEUČILIŠČE V MENDOZI
Do sedaj Argentina še ni imela v zapadnem delu svoje zemlje nobenega vseučilišča. Sedaj pa je tak učni zavod v Mendozi ter se imenuje Cuyo vseučilišče. To vseučilišče je v prvi vrsti namenjeno dijakom iz pre dela Mendoze, San Juana, San Lui-sca in kolikor zadene Ande. Otvoritev se je vršila v lokalu provinci-jalne šole "Aristides Villanueva", kjer je bila postavljena tudi spominska plošča na to ustanovitev. Otvoritve se je udeležil tudi guverner province Mendoze, dr. Corominas Segura, minister justice in javne varnosti dr. Jorge Coll, novi rektor univerze dr. dmundo Correas in minister vlade dr. Andreozzi iz Tucuma-na. Pri tem je važno pripomniti, besede dr. Colla, ki je rekel ,da se šola ne bo odrpla za to, da se bo tam vodila ideološka politika, ki so jo prinesli iz Evrope tudi v Argentino, ampak da se bo učilo. Sprejelo se bo na učilišče samo take slušatelje, za katere se bo znalo, da se ne udinjajo nikaki ideologiji temveč se drže ustavnih načel republike Isto velja tudi za profesorje. Razen tega profesorji tudi ne bodo smeli sodelovati pri javnih upravah, ampak se bodo morali držati samo šole.
ŽENA HOTELA USTRELITI SVOJEGA TOVARIŠA
Če natančno pregledujemo policijsko kroniko vidimo, da se povečini uboji izvršijo radi nezvestobe in med takimi, ki so zapustili svojega zkonskega druga. Tak sličen slučaj se je dogodil tudi te dni v bližnjem mestecu Bella Vista.
Pedro Tocalino je že nekaj mesecev živel v družbi s 34 letno Ar-minio Lopez, poročeno ženo, ki pa je zapustila svojega moža. Pred par dnevi okrog 10 ure zvečer je prišel Tocalino v družbi nekaterih svojih tovarišev domov, v ulico Brez imena, med ulicama Santa Fe in Billing-hurst. Komaj je dospel v stanovanje že se je začel med njima prepir, ki pa ni trajal dolgo. Žena je namreč stekla v sobo, se oborožila z revolverjem ter hotela ustreliti na njenega ljubimca. Ta je naglo skočil proti njej, da bi ji odvzel revolver, katerega je pa ta krepko držala. Pri ruvanju pa se je revolver sprožil in ženo smrtno zadel, da se je takoj mrtva zgrudila.
Tocalino je zadevo javil policiji, rekel je, da je izvršila samomor. Pozneje pa je dognala policija kako je bilo s stvarjo ter je Tocalinija aretirala.
MEJA MED ARGENTINO IN BOLIVIJO
Kakor mnogo držav na svetu, tudi Argentina še nima popolnoma določenih mej med svojimi sosedi. Tako tudi ni itaela med Bolivijo. Bil je sicer leta 1925 sklenjen dogovor o točni določitvi meje, toda do podpisa ni prišlo. Šele sedaj se bo to zgodilo. Mešana komisija bo postavila v to svrho obmejne kamne.
POTERES V TUCUMANU
Precej močan potres so imeli v provinci Tueuiiun. Bilo pa je po-dnevu, radi česar so bili ljudje takoj na prostem, ko so se pojavili prvi sunki. Velike nesreče ni bilo. Zrušilo se je samo nekaj starih hiš. Pač pa je potres povzročil velik strah med prebivalstvom, katero ima še v spominu nedavni strašen potres v sosedni republiki Chile.
NEMČIJA IN JUGOSLAVIJA
Radi znanih dogodkov v Evropi, mnogi listi napovedujejo, da je sedaj na vrsti Jugoslavija, da jo Hitler pogoltne, ker je že pričel z gospodarskim pritskom nanjo. Jugo slovanski politični krogi v Berlinu pa te vesti tujih listov^odločno za-ni kuje jo in pravijo da Jugoslavija na severu nima sovražnikov. Sploh se v Jugoslaviji še prav nič ne vznemirjajo. Kakega nacističnega gibanja!) ni, razen če vlamemo v poštev, da i$o predstavniki riéYiíSKe manjšine prejšnji pondeljek poselili ministra Cvjtkoviča ter se pritoževali radi dekreta, ki prepoveduje kupovati ali ■menjavati posestva v bližini meje brez dovoljenja vlade.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
eiVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razSirjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane.
CUEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez
operacije In bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI Je edini tf^yyste ▼ Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-• OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečne plačevanje.
Ri vada
via
PLAZA ONCE
3070
Vladimir Popovic, iz Rosaria, ki je te dni napravil gimnazijski izpit.
šče španski paruik "Cabo San Antonio". Že med potjo se je moštvo kapitanu uprlo ter izbralo novo vodstvo, naklonjeno republikanski vladi. Ko je parnik dospel v Argentino, je vso zadevo vzela v roke tukajšnja pomorska oblast. Parnik je odvedla izven pristanišča, kjer ga jo dala močno zastražiti, mornarje pa je internirala. Začela so se pogajanja med Argentino in republikanci, ki so končno imela ta uspeh, da so bili mornarji v presledkih poslani nazaj v Španijo, parnik pa je moral ostati še nadalje v tukajšnjih vodah, da se dožene pravi gospodar ter plača pristojbino.
Sedaj ko je Argentina priznala ft'ancovo vlado, pa so se zopet začeli zanimati za ta parnik, na katerega se je že skoro pozabilo. Ko so hoteli franeovi agenti, da napravijo neko "izletno potovanje", so se pojavili republikanski odvetniki, ki so to "potovanje" preprečili in tako bo za sedaj še ostal ta parnik v argentinskih vodah.
ZADRUŽNA STANOVANJA
Tukajšnja zadruga "El Hogar <0-brero" bo v nedeljo otvorila 4 hiše za svoje člane. Vsaka hiša ima 10 nadstropij s 116 stanovanji, ki so zelo zračna ter vsakem oziru higije-nična. Otvoritvi bo prisostvoval tudi mestni načelnik, ravnateljstvo zadruge ter dr. Repetto, ki bo imel tozadevni priložnostni govor.
BLAZNEŽ USTRELIL TRI OSEBE
Italijan Nikolucci, ki je delal v o-pekarni pri Quilmesu, se mu je nenadoma omračil um. Začel je prepevati in kričati, pa so ga radi tega drugi delavci pomirjevali. To pa je imelo na Nicoluccija slab učinek, šel je v sobo po puško. Ko je hotel gospodar opekarne iti tja, da vidi kaj se je dogodilo, je blaznež sprožil izza okna strel, ki je gospodarja smrtno zadel. Ista usoda je doletela takoj nato gospodarjevega brata, ki je prihitel, da bi mu pomagal. Vse te strele je slišal tudi bližnji policaj. Ko je pritekel na lice mesta je nesrečni delavec ustrelil tudi na njega ter ga težko ranil. Streljal pa je tudi policaj, ki je blazneža pogodil z dvema streloma,, vendar se pa ta še ni podal, ampak šele ko je policija prišla in vrgla več bomb za solzenje ga je obvladala. Prepeljana sta bila oba v bolnišnico, kjer je pa policaj kmalu nato izdihnil, blaznež pa čez nekaj ur nato.
ODISEJA ŠPANSKEGA POTNIŠKEGA PARNIKA "CABO SAN ANTONIO"
Kakor je že znano, priplu je pred dobrim letom v tukajšnje pristani-
OBJAVA KR. POSLANIŠTVA
Kr. jugoslo. poslaništvo išče in poziva sledeče izseljence, da se mu javijo :
Zulim Filip. Zadnji njegov znan njegov naslov je od leta 1938: Florencio Várela F.C.S.
Iskani je rodom iz Segeta, primorska banovina.
Erceg Blaž pok. Ivana iz Raščana. Drugih podatkov ni.
Smoljanovió Marko in Nikola iz Blata, Korčula. Drugih podatkov ni.
Išpanovič Josip iz Vukovara. Drugih podatkov ni.
Požar Janez iz Velike Doline. Leta 1931 se je zadnjikrat javil z naslova : Banco Germánico - Bs. Aires.
Paljan Stevo iz Drljanovca. Leta 193(5 se je zadnjikrat zglasil tudi z naslova Banco Germánico - Bs. Aires.
Buj Stevan iz Splita. Ne oglaša se že od 1933 leta.
Benic Ivan iz Zadnjega Zvečaj«, , roj. 1901 leta. Dospel je v Argentino 1927 leta. Meseca avgusta leta 1938 je stanoval v Buenos Airesu, ulica Columbia 1868.
Brkljačič Marko iz Lički Novi št. 23. Priselil se je leta 1927 ter sc je leta 1927 ter se je leta 1930 nahajal v Alta Gracia F.C.C.C.
Budisavljevič Ilija iz Brod. Stup-nika. Leta 1934 se je zadnjikrat
Trgovina čevljev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modemih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
Kakqí pišejo od dom!
Približno deset let bo, ko ste zapustili mhogi domačo grudo ter ste se podali v tujino. Šli ste bodisi iz življenske potrebe po obstoju, bodisi vsled tukajšnjih nenosnih razmer v vsakem pogledu; šli ste, da si ustvarite boljše pogoje za obstoj in napredek in da se v tujini kulturno in narodno ohranite, ko nam doma z vsemi sredstvi tega branijo, človeku bi se moralo krčiti srce, ko odhaja od doma, ko zapušča rodni dom, starše, brate in sestre, domače kraje, svojo domovino. A danes se vsakemu godi ravno nasprotno. Srečen je kdor more proč iz tega morečega vzdušja, kjer človek duševno in fizično propada. Skušamo ohraniti naše ideale, nas samih in naš rod, s podtalnim delovanjem. Ne moremo drugače. Ali je pravično, da smo na lastnih tleh ponižani v vlogo sužnjev. In če se branimo ter se bomo branili, je to naša naravna dolžnost.
Kako žalostno je pri nas. Naše lepe slovenskñe pesmi, ki so nekdaj donele med vinorodnimi gredicami, jih ni slišati nič več. Mladino so nam vso skvarili, da sedaj ni ne njihova in ne naša, marveč je obsojena na moralno in materjaliio propast. Nič ni tedaj čudnega, če bi se mnogi radi sprostili teh spon, ki počasi ubijajo duha in telesa, ter odšli kamorkoli, samo proč, a kam? Tudi jaz bi zelo rad prišel tja doli k vam v Argentino, a so menda tudi k vam omejili priseljevanje. Tako mi ne preostaja drugega kot še naprej prenašati usodo, ki je našemu narodu namenjena. Upam pa, da boste tam doli napravili vse, da se uresniči moja največja želja, da pridem k vam. Pomagajte mi!
Znano mi je, da imate tam društvo in list, ki se poleg izseljenskih vprašanj briga tudi za naše manjšinsko vprašanje. Vsa čast vam, ki se toliko trudite za kulturni podvig naših izseljencev v tujini in ki vkljub temu niste pozabili na nas doma.
Vi, kateri ste v tujini glasna priča celemu svetu, kako nezaslišna krivica fie nam godi.
Pisati bi imel mnogo, a je bolje da ne pišem, ker se bojim, da niti te vrstice ne bodo dosegle cilja.
Sprejmite mnogo lepih pozdravov vsi. Vaš. Rihard.
*
Tako piše enemu svojih vaščanov neki fant z Vipavskega. Podobno pišejo tudi od drugod oni redki, ki so dovolj drzni, a večina molči in z molkom govori...
Kaj pa mi, ki smo v svobodi, četudi v tujini! Ali res napravimo vse, kar je v naši moči za nas v tujini in za naše doma ? Nikakor ne! Če bi ne ne bilo nekaj redkih, ki se naravnost žrtvujejo za slovensko stvar v tujini in .doma, bi naši doma, brez upanja iskali pomoči in rešitve v nas. Celo taki so med nami, ki rf. našim žrtvam in trudu posmehujejo in drugi, ki so brebrižni za vse, kar jim direktno ne prinaša koristi, a hvalabogu imamo tudi takih, ki nas razumejo iif ki se ne bojijo malenkostne žrtve za našo skupno stvar. Če bi oni, ki radi zabavljajo čez vse, a sami nikoli ničesar ne doprinesejo k nobeni stvari, manj govorili in več delali, bi kmalu spoznali nepomembnost vseh gobezdačev za občo stvar ter bi se po svoji močeh in znanju pridružili onim, ki se nesebično žrtvujejo za splošne koristi vseh.
zglasil iz San Eduarda, prov. Santa ' Fe.
I Kokliq Martin iz Kamnic pri Novem Mestu. Že 8 let se ne javlja.
Radakovič-Kravič Mile iz sela Mo-goriča, srez Gospic. Star je od 58 do 60 let. Izselil se je pred 33 leti. Zadnjikrat se je zglasil leta 1914. Od tedaj se ne ve pa več zanj.
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporočil lastnik
JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda
Vesti iz organizacij
Velika šolska prireditev
Kakor smo že p ar krat javili, se bo vršila v nedeljo 16. aprila velika šolska prireditev šolskega društva s Paternala, v že vsem dobro znani dvo rani na ulici Alsina 2832, par kvader od Plaza Once.
ra. Društvo bo torej moralo skrbeti za večje prostore. Ali pa se dragi rojaki zavedate, da se bodo s tem stroški povečali? Veste li tudi, da društvo še te sedanje prostore težko vzdržuje! In sprašajte se, koliko ste že žrtvovali za slovensko šolo! Dolžnost vseb poštenih Slovencev pa je, da podprejo našo šolo in zato društvo pričakuje, da se bodo vsi dobro-
Skupina šolskih otrok slovenske šole na Paternalu
Na prireditvi bo razen šolskega društva s Paternala, sodelovalo tudi šolsko društvo z Dock Suda, Sokol Dock Sud-Boca ter društvo Slovenski dom. Spored, ki bo jako zanimiv, bo obsegal igro, deklamacije, razne plese in petje. Poleg vsega tega bo tudi ples in srečkanje.
Mnogim je že znano, da je letos otrok toliko, da primanjkuje prosto-
misleči rojaki udeležili prireditve na Belo nedeljo 16. aprila. Obenem se prosi tudi vse rojake in rojakinje, da bi darovali kak dobitek za srečkanje, posebno se obračamo do naših trgovcev in obrtnikov, da bi dali oglas svoje tvrdke.
Rojaki pomagajte šolskemu društvu, da bo zamoglo uspešneje delovati v prid naših otrok.
ČAJANKA V DRUŠTVU SLOVENSKEGA DOMA
V nedeljo se je vršilav društvenih prostorih Slovenskega doma napovedana čajanka. Kljub izredno neugodnemu vremenu se je vendar zbralo v društvu čez 50 članov in članic. Ves čas čajanke je vladala med člani prava neprisiljena zabava. Vmes se je pelo in seveda tudi marsikatera poveHala. Iv dobremu razpib, 1 oženju je gotovo največ pripomogel naš vneti in požrtvovalen član Germek, ki je oskrboval kuhinjo.-Pripravil nam je raznovrstnih tort,
kij so bile res izborne. Tovariš Ger-mgk je ponovno pokazal, da je pravi mojster v takih stvareh. Razen navedenega nam je postregel tudi še z drugimi stvarmi in čajem.
Čajanka pa ni bila napravljena samo za to, da se snidemo in pozabavamo, ampak je bil namen čajanke v prvi vrsti za razgovor o stvareh, ki se tjičejo društva in njega delovanja. Predsednik Kacin, ki bi imel o smernicah, ki jih bo društvo povzelo govoriti, se je radi male udeležbe omejil de na kratek govor. In sicer je njegov govor obsegal dolžnosti čla-
Otroci slovenske šole na Paternalu v učilnici
L
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9* do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi.
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med'vami tudi kateri, ki razume pomén tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo.
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
nov in nakupa zemljišča, oziroma hiše za društveni dom. Omenil je pa tudi društvene odseke, ki razen dramatike vsi izborno delujejo. Pozval je članstvo, da se začne tudi v dramatiki bolj udejstvovati, da se bo tudi v tej doseglo tisto stopnjo, ki jo že imata godbeni in pevski odsek.
SLOVENSKI DOM NA RADIU
V nedeljo je društvo Slovenski dom nastopilo na radiu z raznimi točkami. Pevski moški zbor je zapel štiri pesmi: Slovanska zemlja, Na-gelji, Vojaki na potu in Venček narodnih. Alicija Černetova je igrala na citre pesmi Pod lipo, Gorski odmevi in en plesni komad (valček).
Marica Mavčeva pa je izvajala na glasovir Normo. Vse točke brez izjeme je naše izseljenstvo pohvalno sprejelo ter želi, da bi Slovenski dom pogosteje nastopil.
Slovenski dom bo poskušal tej želji kolikor bo pač mogoče ustreči in bo zopet nastopil okrog Velike noči.
Povdarjamo pa, da čimveč bo razumevanja za jugoslovansko radio-uro med slovenskimi izseljenci tem večkrat bo Slovenski dom zamogel nastopiti. Pokažite torej, da se za našo radio-uro zanimate!
IZ SLOVENSKEGA DOMA
Odborova seja bo v soboto dne 1. aprila ob osmi uri zvečer. Pridite vsi in točno.
Pevske vaje za mešan zbor so vsako nedeljo od štirih in pol do šeste. Pevke, pridite vse in točno.
Po šesti tiri je kratek članski sestanek in potem prosta zabava.
IZ G.P.D.S. V VILLI DEVOTO
"Dve teti" je ime šaloigri eno-dejanki, ki jo priredi mladinski odsek GPDS. v Villa Devoto v nedeljo dne 2 aprila ob 4 uri pop. v društvenih prostorih 5Í48. Naš pevski zbor pa bo zapel Več?'zbranih pesmi ter še mnogo lepe záb'áve z bogatim srečkanjem in dobro založenim bufe-tom se obeta vsakemu, ki nas obišče.
Odbor.
DOMAČE VESTI
ZAHVALA
Alojzij Birsa, ki je prišel pred dnevi iz S. Marie pri Coddobi, kjer se je nahajal v bolnišnici za bolne na pljučih, da se bo v Buenos Aire-si; podvrgel operaciji na slepiču, se srčno zahvaljuje šolski sestri na Paternalu, ki ga je pospremila v bolnišnico Alvear ter izročila v varstvo bolniški sestri Odiliji. ki je poskrbela, da je bil takoj operiran od veščega zdravnika.
ŠTORKLJA
Ta mesec je obiskala štorklja hiše našega rojaka Ivana Močnika, trgovca na Paternalu in prinesla njegovi ženi Viktoriji zdravega in čvrstega dečka.
Srečnim staršem čestitamo nad tem veselim dogodkom.
ŠE ENA ŠTORKLJA
Prejšnji teden je obiskala štorklja tudi rojaka Rajkota Baretto iz Trsta ter prinesla njegovi ženi Pepci srč-kano in dravo punčko.
Vzradoščenim staršem čestitamo.
"SLOVENSKI DOM
Gral. César Díaz 1657 -fj U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
lOOOt
30E30C
TISKOVNA POMOTA
V	štev. 111 Slov. lista je bilo pomotoma tiskano: Jožica Štancar iz Santos Lugares išče Alojzija Štan-carja. Glasiti se mora Štrancar.
MAŠA ZADUŠNICA
V	nedeljo se bo odslužila maša za-dušnica v kapeli na Av. del Campo 1653 na Paternalu za Ivana Kjudra. Pri maši bo zapel žalostinke cerkveni pevski zbor.
Učiteljica jugoslovanske šole na bock Sudu deli šolarjem prigrizek
jeni listi
Neki katoliški dnevnik prinaša dnevno strupene in deloma izmišljene vesti iz Rusije. Obenem pa tudi v svoji okolici smatra vse za rdeče, ki se branijo verovati na komando in druge, ki so mnenja, da tudi ne-beri ni mogoče nobenemu vsiliti, če sam tega noče. Ti ljudje so mnenja, da drži pot. v nebesa samo po eni poti. Omenjeni list piše, da vlada v Rusiji velika beda. da se potepajo otroci po moskovskih ulicah brez varstva, da se cerkve rušijo in duhovnike zapira in da se politične jetnike strahovito muči. Recimo, da je na tem tudi nekaj resnice, morda v nekaterih slučajih še prav mnogo vendar ali se drugod cedi samo med in mleko, so otroci z vsem potrebnim za njih telesno in duševno rast preskrbljeni, ie kakšna razlika med današnjo vero in nevero, se spolitični-mi jetniki lepo ravna? Mi vemo prav dobro, kako je v vseh teh pogledih povsod, brez da bi hodili v Rusijo poizvedovat, čudno pa je, da svojih napak nihče ne opazi, četudi mu prav na nos silijo, medtem ko za drugih ve natančno. O, da, svet je potreben, ?elo potreben, splošnega izboljšanja ne samo v Rusiji, marveč povsod. In bi bilo najbolje, če bi vsak najprej pri sebi začel. Takih katoliških listov je tudi povsod, ki na komando pišejo Istočasno pa priskutno lažejo še potom radia. *
Takih in podobnih protiljudskih in zavajalnih listov bi ne bilo, če bi ljudstvo hotelo nekoliko misliti z lastno glavo. A dokler bo segalo po listih, ki niso njihovi prijatelji, ne more biti govora o zboljšanju. V neki ljubljanski reviji smo čitali, da večina delavstva ne čita svoje strokovne liste, ker se jim pač zdijo preubo-gi in malenkostni, marveč segajo po listih, ki niso njihovi prijatelji.
Tudi nekateri naši izseljenci se ] učeno postavijo, da zvedo vse kar bi jih moglo zanimati, iz listov, ki smo pin v začetku omenili.
J. K.
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
List, ki ne piše objektivno, ni nič vreden, ker se na njega ni mogoče zanesti. Takih listov pa je danes povsod vsepolno, ki niso v službi ljudskih interesov, marveč ljudi ali stranke, ki list izdajajo. Ti listi ne pišejo ono, kar bi čitateljem koristilo, marveč kar jim lepo ščegeta na uho. Navsezadnje delajo seveda, le ono, kar čitatelji želijo.
Take liste imamo seveda tudi v Ai-gentini. Zakaj bi jih ne imeli, če ve čina tako želi, med katerimi so tudi naši izseljenci. Svoboda je pač lepa rec, ki prikazuje najlepše vse pojave v neprisilni luči. Nogometu in drugim malovrednim dogodivščinam posvečajo ti listi največ pažnje, kot. bi se šlo za bodočnost naroda. O stvareh, ki bi se vsaj nam zdele pametne, pa komaj mimogrede nekaj malega omenijo.
Malokom uje najbrže znano, da buenosaireška "Cooperativa Hogar Obrero" zida že svojo četrto kolektivno hišo, ki bo imela deset nadstropij in stošestnajst stanovanj, ki bodo vsa moderno opremljena ter se bodo oddajala zelo poceni v najem. Tu navajamo samo dva kontrasta, bd jih lahko še več našteli.
Večkrat je slišati zabavljanje čer, slabe čase, malokomu pa pade na um, da s» razmere same od sebe ne bodo zboljšale. Ljudstvu bi ne bilo trčiva tarnati o bedi in slabih časih, če bi ne bilo tako brezbrižno za vse, kar bi ga moralo predvsem zanimati. A je svojega položaja v prvi vrsti sam krivo.
♦
Protiljudski listi so torej povsod, kjer je ljudstvo brezbrižno za lastno bodočnost. Edino v Rusiji, Italiji in Nemčiji bi kdo mislil, da je morda drugače, ker vsi listi pišejo enotno, tako, kot jim diktirajo od zgoraj. A so ravno zato dvomljivi ter jih ljudje svobodnih misli pri najboljši vo lji ne moremo smatrati za drugačne kot. za protiljudske. Recimo, da so vsaj po mnenju nekaterih, Stalin, Hitler in Mussolini trenutni rešitelji svojih narodov, a kdo more jamčiti, da bodo njih nasledniki tudi isto. Sistem pa jim bo nudil vso možnost, da se s silo uveljavijo. Zato je vsak absolutizem, pa naj zgleda še tako pra vičen, začetek narodove sužnosti in propasti. Diktatura je samo tam mogoča, kjer je narod kulturno, politično in gospodarsko nezrel.
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
}R30I
PRVOVRSTNA
Restavracija, Bar jj in Pivnica jj
RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461
Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine 0 Kegljišče in krogljišče Q Vsakovrstne jedi ob vsaki uri ° Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik
ANTON DEKLEVA
onoc= loaoi
IOE3G
Slovenci doma in po svetu
Še zadnji slovenski napisi bodo izginili
Vsi javni lokali po vsej Italiji, ne bodo smeli več imeti tujih imen. To ukazuje ena zadnjih uredb. Ki jih je izdala italijanska vlada, številni naši javni lokali so v smislu te uredbe že začeli spreminjati svoja prejšnja imena ki niso bila domača. Kdor bi se upiral temu odloku, bi takoj izgubil pravico do lokala. Pri dajanju novih imen tem lokalom se bo tudi treba držati strogo po predpisih. Vsak bo moral napisati prošnjo na upravno oblast, in navesti, kako namerava v bodoče imenovati svoj lokal. če bodo oblasti mnenja, da takšno novo ime tudi ni primerno, si bo lastnik dotičnega lokala moral izbrati še bolj pristno domače ime. S to uredbo skušajo Italijani odstraniti tudi v tem oziru vsak tuj vpliv in temeljito očistiti "italijansko njivo tega tujega plevela".
nezavesten obležal in čez noč zmrz- | nil. Nasrednje jutro je nesrečnega j očeta našel njegov sovaščan in zadevo javil orožnikom na Razdrtem. Postojnski zdravnik z uradno komisijo je na licu mesta ugotovil nesre» čo; na prošnjo romačih je bilo dovoljeno, da so obogega pokoj, pripeljali domov in mu priredili dostojen pogreb.
POROKA V LOŽICAH
Poročil se je tukajšnji organist Stanko Semič z Zoro Fabčič. Obilo sreče 1
NOVE CESTE V NAŠIH KRAJIH
Italijani so mojstri v hitri graditvi cest. Vse ceste v Italiji so odlične in se avtomobilisti na njih oči-vidno dobro počutijo. Hitro napreduje ne samo graditev novih cest, pač pa tudi popravljanje in razširjanje starih. Avtomobilski promet ne sme prav nič trpeti. Tako zdaj poročajo. da sta postala ugodni za avtomobilsko vožno spet dve novi progi in sicer ona od Cola do jugoslovanske meje in cesta pod Učko goro.
ZVONIK SE NAGIBUE
V Tomaju na Krasu so zaprli cerkev, ker se je zvonik začel nevarno nagibati. Potrebno bo temeljito popravilo, ki bo stalo kakih 20.000 lir. Pristojne oblasti so vzele stvar v roke. Božja služba mora biti začasne» drugod.
POMANJKANJE LOKALOV V TRSTU
V Trstu je precejšnje pomanjkanje stanovanj in raznih lokalov, to gotovo dokazujejo zadnji strogi u-krepi, ki so jih izdale fašistične o-blasti in ki se nanaša na stanovanjsko vprašanje. Prepovedan je po tem odloku tudi vsak luksus gle de stanovanj. Kdor ima kakšno prazno stanovanje ali prodajalni lokal, mora te prazne prostore takoj prijaviti društvu hišnih posestnikov. V primeru, da tak hišni posestnik ne prijavi takoj praznega stanovanja ali lokala, ga zadene precej stroga kazen. Vsaj v neki meri skušajo fašistične oblasti rešiti na ta način tu-Trstu in po drugih primorskih n e-ii stanovanjsko vprašanje, ki je v Trstu in po drugih primorskih mestih precej pereče.
SMRTNA KOSA
V Gorici je umrl po kratki bolezni g. Karel Kumar, trgovec s sadjem, star 65 let. Pokojnik je bil znana goriška osebnost, zaveden Slovenec in skrben oče, ki je tudi svojo družino vzgojil v poštenem narodnem duhu. tevilno spremstvo na njegovi ladnji poti je zgovorno pričalo, kako je bil spoštovan. Pokoj njegovi duši, družini pa iskreno sožalje!
NOVE ORGLJE V JAGORŠČAH
Naša skromna gorska duhovnija si je omislila za svojo cerkev nove orgije. Izdelal jih je orglar Valiček iz Gorice in smo z delom prav zadovoljni : done krepko in ubrano. Stroške smo pokrili deloma s prostovoljnimi doneski deloma s prispevkom iz cerkvenega premoženja. Iskreno se zahvaljujemo Slavkotu Podobniku, župniku šebreljskemu, ki upravlja tudi našo faro, saj se je on pač naj več trudil, da imamo sedaj nove, bla godoneče orgle.
IZ AJDOVŠČINE
Neznani zlikovci so udrli v garažo gostilničarja Curka in odnesli dve gumijevi kolesi za avtomobil v vrednosti 5000 lir. — Za uradnika pri delavskem sindikatu je imenovan Edvard Krapež iz Otlice; prei-šinji je bil premeščen v Gorico. Urad ni prostori so sedaj v hiši gostilne Bratina.
POŽAR V SEJAVNICI
Posestniku Antonu Črnilogarju i* Sejavnice je v noči 16. febr. pogorel velik kmečki hlev. S poslopjem je zgorelo tudi vse kmetijsko orodje s stroji in vsa krma; rešili so samo živino. škoda presega 10 tisoč lir. Vzrok: cigarete.
URBANI O VLADIMIRU BARTOLU
Tržaški "II Piccolo della Sera" je priobčil v začetku tega meseca poročilo Umberta Urbanija (Urbanca) o romanu " Alamut" našega rojaka dr. Vladimir ja Bartola. U uvodu se zelo laskavo izraža o "Modri ptici", nato navaja nekatere opazke domačih kritikov o Vladimirju Bartolu in obširno prikazuje vsebino "Alamu-ta". Ugotavlja, da je Vladimir Bar-tol ustvaril mojstrsko delo.
RAZPUST SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA V GLINJAH
Na priziv proti razpustu slovenskega prosvetnega društva v Glinjah je sprejela Slovenska prosvetna zveza od državnega komisarja za društvene zadeve odgovor, da je razpust odredilo koroško deželno poglavarstvo in da zato komisar priziva ne more reševati.
SMRTEN PADEC
Z Reke pri Cerknem nam poročajo : Dolgoletni hlapec pri tukajšnjem gostilničarju in trgovcu g. Podreld štiridesetletni Tone z Bukovega, je tako nesrečno padel na stopnišču pred domačo hišo, da si je zlomil tilnik, obležal je na mestu mrtev. Zjutraj so ga našli vsega zmrzlega. Bog mu bodi milostiv!
SMRTNA KOSA
V Kairu je v starosti 32 let umrl naš rojak Marij Čeme, rojen na Clra-diški nad Prvačino. Služboval je v Kairu Več let v Kolegiju sv. Jožefa, ki mu je tudi oskrbel prav lep po greb. Rojaki so mu položili na krsto krasen venec in se v velikem številu udeležili pogreba. Pokojni je bil komaj tri leta poročen in zapušča mlado ženo. Prizadeti družini naše sožalje.
MOTORNI VLAKI V NAŠIH KRAJIH
Kakor se je zadnje čase pokazalo na Primorskem, ovira za vpeljavo c lektričnih vlakov ni samo v tem, da so v krajih, kjer je malo potnikov, predragi, pač pa jih onemogočajo tudi vremenske razmere. Poročali smo zadnjič, da so prenehali v Istri voziti na nekaterih progah električni vlaki. Vzrok za to učinitev ni čil samo premajhen promet, pač pa je bilo v Istri zanje tudi preveč mraza. Ta posledica je onemogočila njihovo uporabo. Mesto električnih lokomotiv so morali staviti v obrat spet lokomotive na parni pogon in sicer na vsej progi iz Reke do Št. Petra prav tako pa tudi na progi od Trsta do Postojne. Sprva smo mislili, da je vzrok ukinitve električnih vlakov res pomanjkanje potnikov. Zdaj pa smo zvedeli, da so električni vlaki le zaradi tega prenehali voziti, ker je bil prevelik mraz in ker je bila prevelika poledica na Primorskem. Nič kaj v skladu s tem pa je neko drugo poročilo. Da Italijani s svojimi motornimi vlaki še niso zadovoljni — pravi to drugo poročilo — priča dejstvo, da nameravajo zdaj uvesti na svojih progah nove, dokaj boljše električne lokomotive. Tak najnovejši vlak bo vozil tudi v Istri na progi Trst—Reka. Pravijo, da za to progo nova moderna lokomotiva ne bo potrebovala niti dve uri časa.
n.i Slovenci. Osnovni načeli vsega njegovega narodno-političnega udej-stvovanja sta bili: zvestoba državi in zvestoba svojemu narodu. V pretežni meri je ravno njegova zasluga, da so se koroški Slovenci po priključitvi Avstrije znašli v novih razmerah m da so novi državi odkrito stavili na razpolago svoje moči z e-dinim pridržkom, da bo ta država ščitila in spoštovala njihovo slovensko narodnost, kar je itak osnovno načelo narodnega socializma. Zato tembolj preseneča gornji ukrep ko-i oške deželnega šolskega sveta, ki ne prizadene samo dr. Tisehlerja osebno, temveč vso narodno skupino koroških Slovencev, ki v svoji vzorni lojalnosti do države nikakor niso zaslužili, da se z njihovim voditeljem tako postopa.
RADI KUHANJA ŽGANJA PRED SODIŠČEM
Ker so sami kuhali žganje so bili zadnje dni nekateri kmetje iz okolice Pulja obsojeni pred sodiščem. Nek kmet je bil za ta prestopek obsojen na 100 dni zapora in na 1100 lir denarne kazni, dva druga pa zaradi tega, ker sta navalila na uradne finančne kontrole ter hotela rešiti na ta način nekega drugega kmeta, ki so ga finančni organi prijeli zaradi prepovedane kuhe žganja.
ELEKTRIČNA NAPELJAVA V BAŠKI DOLINI
Proti Oblokam so začeli postavlja ti kole za električno napeljavo. U-pajmo, da bodo počasi tu«li naši sosedje deležni blagodejne dobrote elektriqne luči. — Poročila sta so cerkveni pevec Franc Zgaga in Angela Pajntar. Mnogo sreče!
LOJZA VIDMAR UMRLA
V Rihemberku je dne 14 t. m. umrla po petletni bolezni Čojzka Vidmar, žena mizarja, komaj v 45 letu. Pokojnica je bila splošno priljubljena kot blaga žena in skrbna mati. Priadeti družini naše sožalje!
Slovenski tečaji na Koroškem ukinjeni
Proti prepovedi slovenskih gospodinjskih tečajev je SPZ vložila priziv, v katerem navaja štiri točke: Slvenski gospodinjski tečaji so ved-novzgajaii slovenska dekleta k šted-nji in uporabljanju domačega pridelka v gospodinjstvu, poleg strokovne izobrazbe so gojili ljubezen do častitljive kmečke kulture in spoštovanje do vsega domačega sveta. Ne more biti namen ruerodajnih voditeljev države in narodnega socializma ter državne kiuetske organizacije, da bi izključevali sodelovanje narodne manjšine pri izgradnji domovine.
ŠT. VID PRI VIPAVI
Od doma je šel 68 letni Jožef Fabčič, oče-vdovec osmih nepreskrbljenih otrok. Krenil je proti Razdrtemu in se ustavil v gostilni "Nabergoj". Ko se je ob 4 popoldne vračal proti domu, je med potjo tako nesrečno padel, da je zadel z glavo ob kamen.
DOPOLAVOR V ŠT. VIDU
Tukajšnji " Dopolavoro", katerega je vodil bivši čevljar Jožef Mo-horčič, je oblast ukinila. — Ponesrečila se je 74 letna žena Frančiška Fabčič iz Orehovce. Pri napajanju živine ji je noga zdrsnila in je padla na tra s tako silo, da si je zlomila levo roko. Imela je strašne bolečine, dokler ji vipavski zdravnik ni nudil prve pomoči. Ker je žena, čeravno priletna, še vedno močna in zdrava, upamo, da bo okrevala.
POROKE
Koncem novembra lanskega leta sta se v Merlebachu v Franciji poročila naša rojaka Premrl Alojzij, doma iz Vrhpolj pri Vipavi in Pepea Štucina, doma zi Cerknega. Čestita-mo!
V	lačetku februarja t. 1. se je poročil na Rakeku tamošnji občinski tajnik in idrijski rojak Martin Ko-gej z Marijo Ablerjevo, hčerko u-glédnega posestnika z Rakeka. Mlademu paru želimo obilo sreče.
V	nedeljo dne 12 pr. m. se je poročila v Ljubljani naša rojakina gdč. Dragica Ličen iz ugledne rihen-berške družine z ing. Sergijem Sozo-novom. Čestitamo!
)CIOI
lonso:
=aoi
PRVA
NJEVOLJA NAŠIH LJUDI RADI VISOKIH TAKS
Na Primorskem morajo plačevati takse od vsake doma zaklane živali. Preden kmet zakolje na primer prašiča, mora tudi prijaviti finančnim oblastem in plačati za to določeno takso. Taksa od onih zaklanih prašičev, ki jih kmet porabi za domačo prehrano, je precej manjša kol pa za zakol prašičev, ki so namenjeni za prodajo. Za domačo uporabo sme kmet zaklati le po dva prašiča na leto, brez ozira na to, koliko člansko družino mora dotični kmet preživeti, in tudi ne glede na to, koliko ima posestva. Ljudje zaradi teh taks še niso tako nevoljni, saj kdor lahko doma zredi nekaj prašičev, že še nekako plača tudi takso. Mnogo bolj pa se nekateri razburjajo nad tem, da so re takse za zakol domače živine po raznih krajih različno visoke.
I
^bc^^: mt&mmm >;♦>:>:♦>:
I
r
«KR0JACNICA MOZETIČ
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires

v^rr*1
Slovenska vinarna
NA DOCK SUDU
Profesorja Tisehlerja v Beljaku odstavili
Prepovedana slovenska zabava v Pli-berku
Na pustno nedeljo je nameravalo Pli berško prosvetno društvo razvedriti svoje člane s pustno prireditvijo. Vest o nenadni smrti pokrajinskega vodje ministra Klausnerja, je odbor takoj nato napotila, da je prireditev sam odpovedal. Krajevno vodstvo nar. socialistične stranke je dodatno prepovedalo prireditev in •utemeljuje prepoved z naslednjim odstavkom: "Sicer pa se društveniki v Veliki Nemčiji kot nemški državljani lahko zadostno kulturno udejstvi-jejo v smislu navodil našega Fiihrer-ja. Kulturno udejstvovanje f slovenskem smislu naj rajši prepustijo jugoslovanskim državljanom. Če pa bodo nemški državljani take prireditve kljuj) temu prirejali, bom to naznanil zaradi zbujanja javne ne-volje policijski direkciji. Jugoslovanski državljani lahko v svojem krogu prirejajo take prireditve toda — dobro si zapomnite — samo v svojem krogu. Krajevni vodja Scpp Krassnig.''
V ponedeljek 20. pr. m. je dr. Ti schler Josip profesor na gimnaziji v Beljaku, prejel sporočilo od drž. šolskega sveta, naj takoj zapusti zavod. Ker se je odpust izvedel pod nenavadnimi okolnostmi, je verjetno, da ta zadeva še ni dokončna. Profesor Tischler je zadnja tri leta kot predsednik slovenske osrednje kulturuc organizacije na Koroškem pod najtežjimi okolnostmi vodil kulturno in narodno-politično delo med koroški-
DAVČNI URAD V BOROVLJAH PRENEHAL POSLOVATI
V Borovljah so opustili davčni u-rad, ki je tam posloval nad 50 let, uradnifitvo pa je bilo premeščeno v Celovec. V izpraznjene prostore se je sedaj naselila finančna uprava.
V CELOVCU BODO IZDELOVALI BREZMOTORNA LETALA
V Celovcu bodo zgradili delavnico za brezmotorna letala.
V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik
ALOJZ ŠIRCA
Calle Mazzini 1479 Dock Sud
>£30I
IOQOC
CON FRIO, CON CALOR
B
E
B
QUILMES ¡LO MEJOR!
Jugoslovansko Primor je v filmu na razstavi v New Yorku
Film o lepotah našega Primor j a_se bo predvajal na svetovni razstavi V Newyorku. Film je delo družbe "Ar-tistic film" v Beogradu. Pravijo, da je film res dobro izdelan. Tudi o le-Izreden usper je doživela repre-v dogledni dobi izgotovljen propagandni film. Merodajni krogi upajo, da bodo ti filmi prinesli mnogo dobička na gospodarskem polju.
Češkoslovaška sedaj znanih dogodkov.
odpade radi
TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN SEVERNO AMERIKO
Trgovinsko pogodbo z Združeni mi ameriškimi državami bo v bližnjih dneh podpisala naša država. Načelen sporazum je bil dosežen v tem, da bo dobila naša država olajšave za uvoz svojega blaga v Ameriko, ker bo le na ta način mogla dobiti večje količine deviz, s katerimi bo plačevala svoje finančne obveznosti do Združenih držav, ki izvirajo iz raznih posojil. Doslej je bila namreč jugoslovanska trgovina z Združenimi državami vedno pasivna. Prav zato je bila pri nas uvedena kontrola nad izvozom iz Amerike. Tako se nahaja naša država v trgovini z Združenimi državami v enakem položaju kakor z Anglijo in Francijo, to je z državami, ki imajo prost devizni promet.
Omejitev sezonskih delavcev v tujino
19. pr. m. je bilo v Gornji Radgoni zborovanje Zveze poljedelskih delavcev, večinoma iz Slovenskih goric in iz Prlekije, ki so vezani na sezonski zaslužek v tujini. Zveza poljedelskih delavcev šteje danes po 2 letnem obstoju že 9.000 članov, ter j? v tej kratki dobi delovanja dosegla lepe uspehe pri izboljšanju mezd, skrbela za zaščito svojih članov in dosegla tudi druge ugodnosti, ki zadevajo izseljevanje. Ugotovilo se je, da je v Prekmurju tako gosto našel jeno prebivalstvo, da pride na vsak km2 105 ljudi. Zaradi tega je pre bivalstvo prisiljeno iskati sezonsko delo v tujini, ki prinaša Preknfurju letno lepe milijone. Sezonsko delo v tujini ima pa tudi slabo stran, ker se delavci vračajo iz tujine izmoz-gani, ali pa bolni. Sezonsko delo v tujini ima pa tudi žalostne posledice za našo mladino, ki moralno močno propada in izgublja svoje najdražje moči. Merodajne oblasti sedaj strogo pazijo, da se ta val omeji in zadrže doma tisti, ki zaslužka dejansko niso zares potrebni. Zlasti pa bo prepovedan odhod v tujino mladini od 18 do 21 leta.
VELIK USPEH HRVAŠKE RAZSTAVE
Izreden uspeh je doživela reprezentativna razstava hrvaške upodabljajoče umetnosti pod nazivom "Pol stoletja hrvaške umetnosti". Pokarala je visoko kakovost hrvaške u-metnosti in njen pregled skozi petdeset let. Obenem pa so imeli prireditelji veliko zadoščenje v tem, da je razstavo obiskalo okrog 30.000 ljudi.
Umetniki pa so bili zadovoljni s prodajo, kajti vsega skupaj je bilo prodanih umetniških del za več kakor pol milijona dinarjev.
PRORAČUN ZA 1940 LETO
Razprava o proračunskem predlogu za prihodnje proračunsko leto leče pred finančnem odboru v pospešenem tempu. Kakor se zdi bo finau-ni odbor v nekaj dneh proračun o-dobril in ga potem s svojim poročilom vred predložil Narodni skupščini. Tam bo imel uvodno poročilo predsednik finančnega odbora Dimitrije Magaraševič. Tudi skupščina bo sprejela proračun v skrajšanem postopku, nakar ga bo najkasneje sredi marca dobil v obravnavo senat. Ker ima vlada tudi tam veliko večino, ni pričakovati, da bi proračun ne bil sprejet o pravem času namreč do 1. aprila, ko ima stopiti v veljavo. Razprav v finančnem odboru so se jako živahno udeleževali tudi slovenski poslanci, ki so stavili mnogo predlogov. Večina teh predlogov je bila od strani ministrov sprejeta, kar bo v korist našemu narodnemu gospodarstvu in blagostanju naroda.
podarilo vseh 5 lepo vezanih letnikov "Kronike slovenskih mest".
ZBOROVANJE ELEKTROTEHNIČNIH OBRTI V CELJU
Na zborovanju Združenja elektrotehničnih obrti v Celju 26. II. je bi lo ugotovljeno, da plača Slovenija na državni trošarini za električni tok letno 18 milij. din. Trošarina za celo državo znaša 40,000.000 din.
260 MILIJONOV ZA JAVNA DELA V SLOVENIJI
Iz poročila ministra za javna dela sledi, da bo dobila Slovenija na podlagi novga proračuna za ceste in melioracijska dela 260 milij. din. Melioracijska dela v Sloveniji, kí bodo plačana iz te vsote so: regulacija Drave v ptujskem okraju, melioracijska dela v dolnje! endavskem okraju, izdelava jeza na Ljubljanici, regulacija Savinje, regulacija Drave v obmejnem odseku.
MEDNARODNA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V ZAGREBU
Veliko mednarodno avtomobilsko razstavo prireja letošnjo spomlad Zagrebški velesejein. Udeležbo so obljubili zastopniki avtomobilskih tovarn iz Nemčije, Italije, Francije, Amerike, Anglije, Češkoslovaške m drugih držav. Zraven bo tudi razstava pogonskili sredstev in raznih vrst goriv. Večino novih modelov avtomobilov bodo razstavljalci pripeljali iz berlinske avtomobilske razstave. Zagrebški velesejem se je obrnil na Narodno banko, da bi dala za to pri-
MEDNARODNA CESTNA ZVEZA MED MARIBOROM IN NEMČIJO
V kratkem se bodo pričela v Mariboru dela na državni cesti Maribor—Košaki, s katerimi se bo končno zaključila modernizacija in regulacija važne mednarodne cestne zveze Maribora z Nemčijo. Cesta bo Široka 6 m in bo za 3 in 3/4 km dolgo cestišče treba 450 vagonov granitnih kock. Cesta bo stala 4 milij. dinarjev.
FANTOVSKI ODSEKI DOBIJO DRŽAVNO PODPORO
Minister za telesno vzgojo Djura Cejovic je pripravil amandman, s katerim bo Zveza fantovskih odsekov v proračunu deležna podpore 500.000 dinarjev.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ČASNIKARJEV
Pokojninsko zavarovanje časnikarjev bo izpeljala jugosl. vlada v sporazumu s stanovsko časnikarsko organizacijo. Pred finančnim odborom se je več. poslancev, ki so začeli svojo kariero kot časnikarji, zavze-loza to nerešeno vprašanje stanu, ki igra v javnem življenju tako pomembno vlogo. Lani je bilo urejeno s posebno uredbo pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, ob strani pa so ostali edinole časnikarji, za katere uredba ni veljala, ker je bilov njej določilo, da bo vlada zanje s posebno uredbo isto vprašanje uredila. Sedanji minister za socialno politiko Miloje Rajakovic pa je odgovoril, da si šteje v posebno čast, da bo on kot časnikar predpisal to uredbo, s katero bodo dobili njegovi prejšnji stanovski tovariši pokojninsko zavarovanje. V osnovni pokojninski sklad bo darovala država večjo podporo, a potem bo vsako leto podeljevala stalen obrok. Ugodnosti bodo v prvi vrsti deležni časnikarji iz ostalih pokrajin razen iz Slovenije in Dalmacije, ki uživajo pravico zavarovanja že od 1. 1908.
ODLIKOVANJE ZA NAJBOLJŠEGA IGRALCA
Posebno odlikovanje za najboljšega dramskega ali opernega igralca so vpeljali v Beogradu. Je to velik zlat prstan, na katerem sta vdelana lika dveh največjih srbskih igralcev, enega iz prvih dob srbsKega gledališča ter sedanjega najboljšega i-gralca Dobrice Milutinovica. Kot prvi je bil s tem prstanom odlikovan Milutinovič sam. Po njegovi smrti ga bo nosil tisti igralec, ki ga bo Milutinovič sam določil za najboljšega igralca, ali pa tisti, ki ga bodo post-bej za to določeni kulturni delavci izvolili.
ZA PROIZVODNJO SLADKORNE PESE
Posveti za povečanje proizvodnje sladkorne repe so bili v Beogradu med zastopniki kmetijske zbornice iz Novega Sada, kadilci reje in ir.ed zastopniki kmetijskega in finančne ga ministrstva. Lani je proizvodnja sladkorja zaradi prenizkih odkupnih cen sladkorne pese padla, kar je i-melo za posledico, da bo morala naša država kupiti večjo količino sladkorja v tujini. Predlog sadilcev sladkorne repe pa pravi, naj bi finančno ministrstvo znižalo trošarino na sladkor, s čimer bi sladkorne tovarne imele možnost s to razliko povečati odkupne cene za repo. In ko bodo sadilci dobili več za svoj pridelek, bodo posejali z njim tudi večjo površino.
LJUBLJANA ZA TORPEDOVKO "LJUBLJANA"
Torpedovki "Ljubljana", kateri je kumoval ljubljanski župan g. dr. Adlešič bo naša prestolnica Ljubljana poklonila svileno ladijsko zastavo z državnim grbom, nad katerim je majhen grb mesta Ljubljane. Na kljunu terpedovke bo tudi grb Ljubljane, dar ljubljanskega mesta, v leseno steno ladijskega salona pa bo
prečna zavarovana dnevna mezda je znašala 23.85 dinarja, skupaj na en dan pa 410 milijonov. V primerri s predlanskim letom je bila lanska skupna zavarovana mezda za okroglo 22 milijonov višja.
Dvestoletnica frančiškanskega samostana
Dvestoletnico obstoja praznuje te dni frančiškanski samostan v Zemu-nu. Obenem bodo proslavljali tudi 650 letnico delovanja frančiškanov v Beogradu in Zemunu. Prvo svojo postojanko so imeli frančiškani v Beogradu. Od tam so jih sredi petnajstega stoletja pregnali Turki, vendar pa so se v mesto spet vrnili, ko je Evgen Savojski Beograd leta .1718. spet osvojil. Že dvajset let kasneje so Turki kot zmagovalci frančiškane zvezane z verniki vred pregnali v Zemun, njihov beograjski samostan pa požgali. Od takrat so ostali stalno v Zemunu. Zanimivo je, da je pred dobrimi sto leti pomagal pri zidavi cerkve tudi srbski knez Miloš Obrenovic. V spomin na dan, ko so Turki frančiškane in vernike vézane gnali iz Beograda v Zemun, bo posebna procesija iz Beo-
vendar se pa dajatve niso zvišale, pač je dotok davkov boljši. Ob otvoritvi zasedanja šo banski svetniki poslali pozdravne brzojavke kralju Petru, knezu namestniku, predsedniku vlade, predsedniku senata dr. Korošcu in predsedniku skupščine Milanu Simonovicu.
ZBOROVANJE LASTNIKOV ČASOPISOV V BEOGRADU
Lastniki časopisov v naši državi, včlanjeni v Društvu lastnikov listov kraljevine Jugoslavije, so imeli svoje zborovanje v Beogradu in se ba-vili največ s cenami rotacijskega papirja. Poročilo je imel predsednik u-pravnega odbora Agencije Avele Stjepo Kobasiea, ki se je udeležil kongresa mednarodne zveze lastnikov časopisov. Resolucija ugotavlja, da je v naši državi več tvrdk, ki kot posredovalke med papirnimi tovarnami in časopisi podražujejo s svojimi špekulacijami papir. Lastniki listov bodo vsako leto špekulacijo odslej naprej znali preprečeti ter bodo v tej smeri začeli z odločno borbo.
VELIKA DOBROTNICA IZ PANČEVA
^Bogate zapuščine v korist srbskih kulturnih, znanstvenih in verskih u-stanov so pogosten pojav. Beograj-
grada do Save in od tam s čolni pre- ska univerza ima na primer od ta
L"A Tin rn	r\+Ao wn v» r, .-v-, --------'. — __ „	..
ko reke. «e letos pa nameravajo ze-munski frančiškani zgraditi novo poslopje, v katerem bi namestili kon-vikt za dijake.
NARODNI PARKI
Uredbo o narodnih parkih je izdelala nova vlada. Do sedaj je država kaj malo posvečala vprašanju zaščite posameznih predelov v pogorjih,
kih zapuščin premoženje, ki je vredno skoraj dvesto milijonov dinarjev. Sedaj pa poročajo, da je v Pančevu umrla vdova po knjigarnarju Marija Jovanovic, ki je zapustila vse svoje premoženje, vredno okrog deset milijonov dinarjev, raznim kulturnim ustanovam, zlasti pa človekoljubnim ustanovam srbske pravoslavne cerkve. Rodbina Jovanovičev je
ki so zaradi svoje posebnosti važni1 bila vedno zelo radodarna še prej, ko
::a znanstvo kakor tudi ;.a ljubitelje prirode. Nova uredba, ki so jo izdelali v ministrstvu za gozdove in rudnike, predpisuje, da more ministrstvo za gozdove in rudnike razlastiti tiste predele, kjer rastejo na primer redke planinske cvetice ali pa živi divjačina, ki iz naših gozdov polagoma izginja. Lastniki takih posestev, ki bodo proglašena za narodni park, bodo dobili za odškodnino primerne zneske. Pri ministrstvu pa se bo u-stanovil poseben odbor, ki bo prevzel skrb nad temi parki. V Sloveniji smo imeli do sedaj tak park v Triglavskem pogorju.
ZASTOJ NA JUGOSLOVANSKEM ŽITNEM TRŽIŠČU
Na jugoslovanskem žitnem tržišču
sta gospodarila dva brata Paja m Kamenko. Vsako leto sta obdarovala neštevilno revnih otrok, poleg tega pa izdatno podprla vsako kulturno akcijo. Tudi vdova Marija, ki je prevzela po smrti moža Kamenka vse premoženje, se je držala načel svojega moža in svaka. V oporoki je. kakor rečeno, zapustila velikansko premoženje v kulturne namene. Bog daj, da bi se mogli tudi mi Slovenci kdaj postaviti z meceni, ki bi v svojih oporokah vsaj približno tako izdatno podprli znanstvene ustanove slovenskega naroda.
liko posebne olajšave razstavljalcem i vdelana slika našega glavnega me-h neklirinških držav.	1 sta. Za ladijsko knjižnico je mesi.o
* AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- $ VORNEGA ZDRAVNIKA	%
zatecite se k	*
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
ZAVAROVANJE DELAVCEV V JUGOSLAVIJI
688.806 delavcev in delavk je bilo konec preteklega leta zavarovanih pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev državi. Številka pove, da je bilo lani zaposlenih 13.864 delovnih moči kakor leto prej. Od zavarovancev je bilo nekaj nad 500 tisoč moških in 185.000 žensk. Pov-
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
REGULACIJSKI NAČRT ZA BEOGRAD
Regulacijski načrt za Veliki Beograd bo v najkrajšem času izgotov-
je nastopil spet zastoj. Cene so s0 Uen. Vsa večja mesta imajo svoje re-znižale najprej na svetovnih trgi!), nato pa seveda tudi pri nas. Privili-girana izvozna družba, ki pri nas diktira cene, je morala odkupne cene kajpak znižati. Posledica pa je
gulacijske načrte, po katerih urejajo ulice in hiše. Beograd takega načrta še nima. Izdelujejo ga že več let, pa se strokovnjaki nikakor niso mogli zediniti na končno obliko na-
bila, da je začelo prihajati na trg <'>'ta- Brezglavo in nenačrtno zidanje
mnogo manj pšenice. Večidel je lanski pridelek v rokah bogatih trgovcev in veleposestnikov, ki ne potrebujejo trenutno gotovine in drže bla go zato doma. Čakajo da se bodo cene spet dvignile, nakar bi vrgli na trg pšenico. Zdi se, da bo kupčija na spomlad mnogo bolj živa kakor pa je bila v zimi. Vendar pa tudi ie-tošnja prihodnja žetev obeta dober pridelek. Ozimina dobro uspeva, ker ji toplo zimsko sonce do sedaj se ni nič škodovalo.
v povojnih letih je največja zapreka za enotno ureditev ulic. Sedaj pa končno le obljubljajo, da bo naeri. še letos gotov.
TUDI MORAVSKA BANOVINA ZVIŠALA PRORAČUN
Proračun moravske banovine znaša 61.980.000 dinarjev ter je za štiri in pol milijona dinarjev večji kakor lanski. Povečanje gre na račun zvišanja raznih dajatev in obveznosti, krije pa se s povečanimi dohodki,
ODKRITJE STARODAVNIH POKOPALIŠČ V BOSNI
Ogromno pokopališče iz železne dobe odkrivajo na Glasinačkem polju v Bosni. Znanstveniki in arheologi so tam že pred dobrimi petdesetimi leti odkrili grobišče prvotnih prebivalcev Bosne, kasnejša izkopavanja pa so pokazala, da je vseh grobov okrog sto tisoč. Nekateri grobovi so tako razsežni, da je bilo v njih pokopanih tudi po 50 ljudi. Grobovi so prav za prav gomile, kajti takrat ljudi niso pokopavali v jame, temveč so jih položili v travo in nanje nasuli zemljo. Vsi mrliči so3*!-meli glavo obrnjeno proti vzhodu.
r i

CALLE CANGULO 1542	|
«o*" ij y
FOTOGRAFIJA!
"LA MODERNA" ¡
VELIK POPUST PRI $
FOTOGRAFIRANJU »	v
% Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA" Ú
S. SASLAVSKY i Av. SAN MARTIN 2579 * | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires j§
w—rir mm mm <♦> mmm xmmm wmummm mm»
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi blago
Izdelujem obleke. —
najboljše angleško
(SUPERLAN)
moške in ženske V zalogi imam
vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
ON ATO A L V A R E Z
pol kvadre od Av. San Martin ■
rjB¡®mxms< •:♦> mmam>:♦>. mmmzzmcm&»
2 0 5 9 - Bs. Aires mmmmsmmmmmmB
S
PRAVOSLAVNA CERKEV V KOLTJD ARCU OSKRUNJENA
Skruailci cerkva se pogostokrat pojavljajo v Dalmaciji in Črni gori. Že večkrat smo poročali, da je bila o-nečaščena zdaj ta zdaj ona dalmatinska cerkev. Sedaj pa poročajo iz Bara, da je bila oskrunjena na barbarski način pravoslavna cerkev v Koludarcu. Zločinei so razbili vhodna vrata, razbili okna, razrezali sh ke na platnu in pomazali stenske slike. Vse kar se je dalo premakniti so razbili, nato pa odšli. Že naslednjega dne so zločince izsledili in zaprli Bili so trije pokvarjeni mladeniči.
MODERNO KOPALIŠČE V SPLITU
Moderno kopališče bo zgradila spliitska občina na vzhodnem deiu znanih "Bačvic". Kopališče bo veljalo okrog 2 milijona dinarjev ter je občina najela v ta namen posojilo pri pokojninskem skladu občinskih uslužbencev. Uredili bodo kopališče tako, da bo moglo sprejeti najmanj 2800 kopalcev, ki bodo i-meli na razpolago vse udobje, kakor ga nudijo druga inozemska letovišča in kopališča. S tem mislijo, da bodo lahko dalje časa zadržali v mestu tujce, zlasti pa izbirčneže. Pravkar se bavi občina z načrtom, da bi pn-zidala še zimsko kopališče, kjer bi morsko vodo ogrevali. To bi bilo potemtakem drugo jugoslovansko zimsko kopališče z umetno greto vodo prvega je v Ljubljani zgradila že pred več leti SK Ilirija). S tem bi tie ustregli samo turistom, temveč tudi plavačem-športnikom, ki bi imeli tako lepo priliko, da bi se urili tudi pozimi.
KLIRINGKI DOLGOVI
Za 24 milijonov dinarjev s<5 se zmanjšale jugoslovanske terjatve do Nemčije ter znašajo sedaj skupno še 310,5 milijona dinarjev. Bolj čisie račune imamo z Italijo, ki nam dolguje sedaj samo še 4 milijone in 300.000 dinarjev. Za manjši znesel: so se zmanjšale terjatve tudi do Poljske. Prav tako so se zmanjšaji naši dolgovi Madžarski in Romuniji, povečali pa so se dolgovi bivši Češkoslovaški.
KONCERT RUSKEGA PIANISTA V LJUBLJANI
Veliki ruski pianist Borovski Aleksander Cirilovič je koncertiral 24. februarja zvečer v veliki filharmfini-čni dvorani. Borovski je gojenec konservatorija v Petrogradu, med svetovno vojno je postal profesoR konservatorija v Moskvi leta 1920 pa je emigriral in odšel preko Carigrada v Srednjo Evropo. Od takrat dalje se je posvetil izključno le koncertnemu življenju ter uživa dignes sloves enega največjih sodobnih pianistov. Na svojem koncertu v petek je izvajal dela Bacha, Beethovna, Kunca, Papandopula, Chopina in Liszta.
NEPISMENOST V MORAVSKI BANOVINI
Do 60% prebivalcev moravske b«> novine, katere sedež je Niš, je še ve-
KROJACNICA "GORICA!
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
Mi iiiMiTiwrrfflrr-—
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
dno nepismenih. To porazno številko banovine na svojem zasedanju iz ust so slišali banski svetniki moravske prosvetnega šefa, ki je med drugim tudi povedal, da je v banovini vse premalo gimnazij in meščanskih šot. Banovina je že nekaj let posvečala pobijanju nepismenosti veliko pozornost, saj je organizirala večje število tečajev za pismenost in odprla veliko novih ljudskih Šol. Pokazalo pa se je, da so starejši ljudje večji del nedostopni za vsa vabila na take tečaje in da je mogoče kulturno vzgajati le mladino. Zato ni pn-čaKovali, da bi se odstotek nepismenih mogel občutno znižati v nekr.j letih.
TIHOTAPSTVO OPIJA IZ JUGOSLAVIJE V SEVERNO AMERIKO
Družbo tihotapcev opija iz naše države v Severno Ameriko so prijeli v Zagrebu in Trstu. Policija je r-.amreč v Zagrebu zaplenila pošiljko 21 kilogramov opija, katerega so tihotapci za mal denar kupili v Južni Srbiji in ga potem poslali na naslov svojih pomagačev v Trstu. Opij so v Trstu spet pretihotapili na ladje, nakar so ga zastopniki tihotap ske družbe prodajali v Ameriki za naravnost ogromne vsote. V zvezi z odkritjem je prišel v Trst in Zagreb poseben odposlanec oddelka za pobijanje trgovine z opijem v Wash-ingtonu in skupaj s policijo v obeh mestih razkril tihotapstvo. Verjetno je, da bo sledilo odkritju precejšnje število aretacij.
Ljubezen in zvestoba Korzičank
Stoletniki v Jugoslaviji
V zadnji publikaciji naše splošne državne statistike o rezultatih ljudskega štetja iz leta 1931, ki je bilo dne 31. marca, so navedeni tudi podatki o starostni strukturi prebivalstva v vezi s pismenostjo. Iz te statistike je razvidno, da je bilo v vse^ državi starcev in stark z nad 100 leti 2231 (1124 moških in 1107 ženskih). Najmanj starcev je v naši bu-i novini, kar kaže, da drugod dosega-¡ jo višjo starost ljudje kot pri nat. Po banovinah se število starcev U-stark z nad 100 leti razdeli takole.
moški ženske skupno dravska —	3
drinska 94 104 198 dortavska 22	53	«o
moravska 228 192 420 "primorska 22	32	51
savska	13	21	31
vardarska 377 356 733 vrbaska 113	75 188
zetska 249 262 511 Beograd	6	9	15
K tem številkam bi bilo še pripomniti, da številke za nekatere južne banovine niso najbrž dovolj točne in da je tam število starcev manjše kct je navedeno v statistiki, saj je težko ugotoviti zaradi pomanjkanja podatkov točno starost. Vsekakor pa to ne izpremeni dosti na dejstvu, da je v južnih banovinah več starcev in stark z nad 100 leti kci pri nas v Sloveniji in da je povprečna starost prebivalstva v južnih banovinah velja kot pri nas.
Statistika nam torej kaže, da je največje število starcev v vardarski, zetski in moravski banovini, znatr.o ¡ še v drinski banovini, naj manjše pa v Sloveniji in savski banovini.
Ko je Magdalena Mancinijeva po desetih letih zapustila ječo in se vrnila na svoj rodni skalnati otok, ji je bilo dvaintrideset let. To so za korziško ženo sicer zrela leta, toda Magdalena je še vedno prekrasna lepotica. Vsa Korzika je bila v zastavah, ljudstvo je bilo veselo kakor da sprejema slavnega junaka.
Magdalena Mancinijeva je nela-konska vdova pravljično slavnega korziškega briganta Romanettija, ki ga orožniki nikoli niso mogli ujeti. Zločin, za katerega se je morala Magdalena deset let pokoriti v ječi, je bil tale: Ljubila je, kakor prava Korzičanka, — bila je zvesta svojemu izvoljencu in se je zanj maščevala.
Bilo ji je sedemnajst let, ko je večno zasledovani Romanetti prišel na dvorišče njenega očeta in pros d gostoljubja. Noben Korzičan ni odrekel gostinske pravice človeku, ki je sicer bil brigant, ne pa navaden razbojnik. Gostoljubje je na Korziki vzvišen zakon. Romanetti je ropal vedno le pri bogataših, potem je si romakom izkazoval dobra dela nn različne načine. Bil je visok, lep, krepak fant in Magdalena je bila, tudi visoka, lepa, krepka devojka. Zagledala stase drug v drugega ob prvem srečanju. Začutila sta, da spadata skupaj. Bila je med njima ena sama ovira: Magdalenina mati ni več živela. Dekle, ki so ga šteli po1, še za otroka, je moralo skrbeti la dom in za čredico manjših bratcev in stere, oče pa je zunaj na pašnikih varoval veliko čredo ovac.
Naj so bile nevarnosti še tako velike, — kadar je Romanetti koga o-plenil ali kadar se je pripravljal na nov pohod, vselej se je nezaslišano predrzno pojavil spet na dvorišču Mancinijeve $.omačije. Nekoč ob taki priložnosti pa je odločno stopil pred očeta Jeana Maneinija in poprosil a roko njegove hčerke. Stan ponosni kmetski gospodar ga je odbil. Ne, da rfifi Romanetti ne bi bi! všeč. Pač pa ^Magdalene ni mogel pogrešiti. In Sfer je na Korziki očetovska oblast stfoga, se hčerka niti malo ni upala ravnati zoper očetovo voljo. Ali/kradla se je noč za nočjo od doma. Taii^ blizu domačije se vzpenja griček- i Tja gori je Magdalena hodila pričakovat Romanettija. In noč za nočjo — naj je bila svetla ali temna in naj je bila nevarnost še tako velika — se je brigant Romanetti okrog zased plazil proti Lavi, kakor se imenuje Magdalenina rojstna vas. Večkrat pa je bil tako predrzen, da je prijezdil v diru, — bog ve kje odzad so mu sledili orožniki.
—	Pojdi z menoj! — je prosil Magdaleno. — Ti si dekle zame, bodi ponosna, kakor si pogumna. Ostala boš vedno i menoj.
—	Da, je rekla Magdalena, sledila bi ti brez pridržka na konec sveta. Toda očeta ne morem zapustiti. On in njegovi bratje ne bi tega nikoli odpustili,, ne tebi, ne meni.
Tako je nekaj časa ostalo vse pri starem. To se pravi: noč za nočjo de kle na breg, noč za nočjo brigant
Dragi rojak!
OBIŠČI KROJAČNICO
-J. CAOdad
Leopolda Ušaj
ako hočeš biti v vsakem oziru dobro postrežen!
GARMENDIA 4947 (Paternal)
Buenos Aires
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Romanetti v diru proti vasícívLavi. A neko noč ko je razkošno sijala luna, je Romanetti na griču ugrabil Magdaleno. 'Z njo se je vzpel na konja in zdirjal z ugrabljeno izvoljen-lco v hribe.
Magdalena Mancinijeva se ni več vrnila domov. Popotniki s samotnih cest na Korziki so vedeli povedati:
—	To je pogumna ženska. Roma-nettiju je pomagala, da nam je temeljit«, je í-p'-aznl ¿epe. Ampak kar jc res je -es, lcp-i jt, <la «e je človek ne nafe'eda.,..
Ubožni samotni prebivalci pa so hvalili Romanettija in njegovo družico, ki so jo imenovali kraljico kor-ziških brigantoV:
—	Dobro lahko obrneš kakšen de-narčič, ki ti ga vrže Romanetti. Toda še vse bolj nam tekne olje in vino, ki nam ga daruje Magdalena iz kleti naših magnatov.
Slava briganta Romanettija in. lepe Magdalene je prodrla v Francijo, vse do Pariza. Minila so štiri leta. Kar je bila, Magdalena slutila, se je zgodilo: njen oče in njeni bratje so sklenili, da se maščujejo nad brigan-tom, ki mu orožniki na noben način niso mogli do živega. Nektga dne, tega je zdaj dobrih deset let. se je Romanettijev konj vrnil sam, brez jezdeca k gospodarici Magdaleni. V bližini Lave je ležal njegov gospodar prestreljen z več kroglami. Dva fanta, ki sta si domišljala, da sta enako predrzna in podjetna, kakor Romanetti — pisala sta se Bar-toli in Faginelli — sta se dala okli-c-ati kot Romanettijeva naslednika in voditelja brigantov. Prišla sta k Magdaleni in ona ji ma je rekla:
—	Mojega fanta niso ubili orožniki. To je bilo osebno maščevanje, ma-ščujta mi Romanettija!
Poteklo je nekaj časa, lepega.dne se je pojavil Faginelli s samokresom v desnici pred Magdaleno, ki se je še venomer skrivala v samoti ift jo je vprašal:
—	Kaj mi daš, če se res mašči]iem v tvojem imenu nad morilci
—	Kaj pa hočeš imeti?
—	Tebe 1	.'i:' i i :
—	Da, je pritrdila brez ókleva-;nja. . s M
ginelli. — Boš moja, če maščujem
—	Res? — je hlastno vprašal Fa-i Romanettija?
I — Da! — je suho potrdila. \
—	Tedaj poglej: tvoj stric Anton ! Mancini je s temle samokreson! u-
strelil Romanettija. Čul sem, kako se je s tem dejanjem bahal pred sinovoma.
Magdalena je pobledela, potem je mirno odločila:
-— Maščuj Romanettija! Držala bom besedo.
Štiri dni pozneje so našli Antona Maneinija in oba njegova sinova u-streljena. To je bilo preveč. Razburjenje oblastvenih organov je klicalo po pomoči. Iz Francije so poslali na Korziko vojake in stražnike orožnikom v pomoč. Prebrskali so ves o-tok. Faginelli in Magdalena sta biLa. na begu iz kraja v kraj. Prebivalstvo je tekmovalo, kdo bo parček polje skril. Toda obroči vojaških in o-rožniških kordonov so se bolj iu Jjblj zoževali in naposled ni bilo rešitve Vlovili so ju in postavili pred sodišče. Sledila je razprava, ki jo je s skrajno napetostjo pričakovala vsa
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Irena Hrubijeva, na prireditvi naraščaj ske akademije Sokola Dock Sud-Boca
Korzika. In zdaj se je izkazalo: Magdalena je junakinja, Faginelli je slabič. Vse je priznal, da oi si rešil glavo. Magdalena pa je ponosno sedela pred sodniki, zrla je vanje m vso razpravo ni pošteno odprla ust-Ničesar ni priznala, ničemur oporekala. Faginelliju je popolno priznanje rešilo glavo, obsodili so ga na dosmrtno ječo. S smrtjo so prizanesli tudi njej. Bila je enako obsojena, ker pri umoru ni neposredno sodelovala! Ljudje so govorili:
— Tako ponosnega in odločnega korakar.je šla v zapor, kakor da gre svojemu ljubčku nasproti.
Minevala so leta, minilo je deset let. V teku desetih let so se mnogi prizadevali, da bi Magdalena Mancinijeva prišla spet v svobodo. Sijajno se je zadržala v ječi. Bila je-neuklonljiva in dostojanstvena,, resnično prava Korzičanka. Potem je prišla pomilostitev in Magdalena se je vrnila domov, sprejeta ko junakinja.
' V: prešli šiVini današnjosti je' otok. Korzika venomer zavetišče nenavadne srednjeveške romantike. Tani ljudje znajo prav tako sovražiti, kakor ljubiti in ljubiti prav tako kakor sovražiti. Na Korziki ni več brogan-tov.» Toda tam venomer bivajo svo-jevrstn^ viteški ljudje. Zlasti viteške pa so ženske. Ljubezen na Korziki se po pravici imenuje ljubezen.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
; Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Várela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od
3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
m
Núm. (Štev.) 114
SLOVENSKI LIST
A«.


Vsak ve svoje -
Malo nevarno je... pa ne mordí itiv oštarijo. Včasih je to ceio nobro, drugič celo potrebno. In potem "pa! še to: naših kristjanov se najlažje najde prav tam. Saj to vemo, za nikogar ni skrivnost. V cerkev jih za stonj čakam... Da jih le ne bi tudi Bog tako zastonj čakal v nebeškem kraljestvu!
Torej iti v gostilno, to ni nevarno Pač pa zapisati kako besedo o tisti modrosti, ki jo tam nekateri prodajajo, to pa je nevarno. .. Čudno kaj! Če na ves glas tam kriči, se mu zdi nekaj junaškega in modrega; če bi ga pa človek ovekovečil, da se njegova modrost ne bi neplodno izgubila, je zamera....
To danes pa ni iz gostilne.
Prav zares čudno, kaj 1 Le kam neki meri danes naš Janez. Toliko kokodakanja! Nekaj bo že skuhal.
Pa o čem nam bo besedičil?
Nemara bo pa o šolski prneditv-kaj?
Ne bilo bi odveč. Pa sa.j za njo že vsi veste, da bo 16. aprila v dvorani na ulici Alsina; in da bo nekaj prav lepega, to je tudi gotovo. A danes bi rad še nekaj drugega.
Saj si lahko mislite kaj.
I nekaj takega, kar je vsem vsak eas na jeziku.
In mnogim je vsak čas na jeziku tudi kaj takega o čemer kaj malo vedo, pa vseeno veliko govore.
Kaj takega?
Želim, da bi bilo to pot brez vse zamere in vsak naj skuša te besede Prav razumeti.
Cerkvena politika je že ena. Kako duhovni delajo politiko. Saj veste da o tem vsi veliko vedo....
Španija je druga taka stvar, o kateri vse vedo....
In tudi Rusija je ena taka zgodba,
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKT ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista zá, navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 132 Vsemogočni Bog, saj to je vendar Gianettino — da, da, to je on — 2 njim pa je Lidija, prodajalka cvetlic, — da, da, — ona sta v gondoli, ki Se je približevala.
Mrzlično sta veslala, tako da je 'Hala gondola z bliskovito naglico letela po morski gladini.
Klarisa je spoznala, da je moral Gianettino na neki skrivnostni način bedeti, kaj jo čaka. Odkod je vedel, bo aretirana? Da, Ldija, — da, Sotovo ga je ona o vsem obvestila ir; *3en ljubljeni Gianettinoni niti trenutka okleval, da odhiti za njo in da reši.
—■ Oh, Bog, kako si usmiljen! — čepeče lepa, rdečelasa žena. — Iz ?ajvečjega obupa si me dvignil v laženost! Rešena bom, rešil me bo V) ljubljeni Gianettino.
Gondola se je sedaj nahajala že tako blizu ladje, da je mogla Klari-5a Gianettinu, zaklicati karkoli je °tela.
v Toda grofica ni smela opozoriti j.neza Orlova in njegovih krvoločnih Judi. Morala je molčati, morala je 't zelo previdna, ako se je hotelo r<*iti.
Z bogom, Kristenek, — reče ^'arisu in mu na skrivaj poda svojo °k», ki jo je on toplo in srčno sti--— Ž bogom! Morda bom pogi-h . ,uor^a kom utonila! Na vsak !l(,'ti pa hvala, vi plemeniti človek, j0 °bjokujte me, če boste videli, ka-se utapljam v valovih. Tisočkrat je ležati na morskem dnu, k;\-Pa v strašnih ruskih ječah! ^ato pa še tiho dostavi:
Pojdite malo proč, Kristenek! asi ljudje ne smejo vedeti, da ste
mi odkrili ves načrt! — Hitro, obrnite mi hrbet! — Podajte se h kakemu častniku in če bi morda knez Orlov sedaj nameraval, da se mi približa, ga ustavite, zamotite ga s ka kini vprašanjem! Ali ste razumeli Kristenek ?
—	Grofica, razumel sem vas! Bog naj vam pomaga!
Mladi častnik se obrne, Klarisa pa se prime za ograjo.
Toda komaj je Kristenek napravil nekaj korakov, je opazil Orlova, ki se je bližal Klarisi.
Za njim so šli ostali častniki in vsi so se bližali mestu, kjer se je nahajala Klarisa.
Kristenek sklene, da se bo žrtvo-napočil trenutek aretacije.
Toda če se mu bo posrečilo zadržati Orlova le eno samo minuto, "bo Klarisa lahko skočila v morje, kjer bo našla ali smrrt, ali pa rešitev!
Kristenek sklene, da se bo črtvo-val za to lepo ženo.
—	Visokost! — reče in zastavi knezu Orlovu pot, — ali vas smem prositi, da me trenutek poslušate?
—	Sedaj ne, Kristenek, — sedaj nct _ Veste, zakaj nam sedaj gre!
—	Visokosct, moram vam sporočiti nekaj zelo važnega!
—	Ali se tiče grofice?
—	Da!
—	Kaj mi hočete torej povedati?
—	Da, — da —
Za vraga, Kristenek si ni mogel takoj izmisliti primerne Jaži.
—	Oseba, ki se nahaja na krovu ni prava nasprotnica, temveč neka žena» ki jo je grofica najela, da se poda mesto nje na krov "Česme"!
—	Kristenek, ali ste znoreli?
-— Visokost, zatrjujem vam —
—	Izdajalec! — zakriči sedaj knez Orlov, ker je opazil, da se je Klarisa vzpela na ograjo in nameravala skočiti v morje.
vsega pa nihče
o kateri vseyedo. Eni se kar,cede same hvale,"drüg'i pa, gi^aji nikdar do tal ne pridejo. ' " ¡tintín sedaj je še četrta stvar, o kateri vse vedo:. — Zakaj se je s Čehi tako zgodilo.
Uh, kar pičilo bo koga, ko bo tole bral.
Le kaj se "far" v to vtika, kajne! Prav imaš. Saj bi ravno tako govoril prazno modrost kakor drugi; le s to prepravico, ker bi lahko povedal vsaj to, da sem na Češkem že bil in da sem svoj čas znal tudi "mlu-i viti počeski"... pa ker sem že precej pozabil, že ne smem veliko mo-' drovati o Češki in Čehih.
Čudna klobasa je vse to, kajne. Zares, da nima ne repa ne glave. No le potrpljenje!
*
Nekateri naši ljudje slepo berejo samo tisti list, kateri jim piše po njihovih željah. Nič se ne zmodre, če doživljajo dan za dnem, da so bili prevarani in da je bila laž, kar so brali. Še vedno z enako trmo slede dalje in prisegajo na tisto, kar so brali tam notri.
Nekdo mi je takole rekel: pred letom sem bil čisto odločen, da grem domov. Imel sem precej gotovega denarja. "Crítica" me je čisto uveri-la, da je vojna doma gotova. Pa sem si spravil sem družino... lahko bi bil doma. Samo "Crítica" je temu kriva, da nisem šel...,. Zapravil sem denar in žena mi tukaj joka.
Tudi v drugih stvareh časopisi človeka na krivo sled speljejo. Pišejo pač tako, kot njihovi voditelji žele. Resnica jim je postranska stvar. Glavno je: ljudi imeti zase.
In tako se ustvarjajo čisto krive sodbe in ljudje so celo jezni na tistega, ki se drzne opozoriti na laž in
zlobo in potvorbo.
Dobro poznajo tisto; kar je zapisal že v starih časih rimski zgodovinar: "narod hoče biti varan. Torej le vle-cite jih za nos".
Povod temu dopisu pa je dalo čudno tolmačenje dogodkov, kateri brez dvoma nas vse zelo bole.
Komu ni bilo hudo, ko smo prejšnje dni čitali, kaj se je zgodilo z bratsko Češko? In kaj je bolj naravno in tudi bolj upravičeno, kot naša bolest o tej žaloigri. Pa kaj je tudi bolj modro, kot stvari lepo mirno motriti in pogledati le v zgodovino. Saj to kar se je dogodilo, je le en akt v 1200 letni borbi, ki je to pot izpadla Nemcem v prid, toda ki se s tem ni niti najmanj še končala. S stojinčno mirnostjo je treba v takih trenutkih čakati na pravi čas, ko se bodo spet menjavale državne meje. Saj tudi tedaj, ko je Otokar, kralj češki, obležal mrtev na bojišču in je dežela češka zgubila samostojnost bilo je pred 700 leti) s tem ni bilo konec naroda...
In sedaj soditi o tem, na koga pade krivda?
Kdo pa je tisti, ki je videl za kulise, kako se je ona diplomatska borba vršila. In kaj je bilo opravičeno, kaj je bilo
nujno in neizbežno v postopanju Tisa... kdo pa more tukaj to prav vedeti? Eden lahko sodi tako, drugi pa drugače, toda kdo pa ima prav? Zato le bolj počasi! Kadar obsojencu odsekajo glavo, je vsega konec. Narodi pa žive stoletja in zato pač ni potreba zdvajati danes. In kaj je bilo prav, kaj je bilo narobe, se bo s časom pokazalo.
Na samo nesrečo nosi duhovsko obleko sedanji predsednik Slovaške republike... Če bi ne bil katoliški duhovnik, bi najbrže veliko bolj trezno prevdarjali dogodke. Tako pa gre kar po starem receptu: Le po njih, po farjih. Oni so vsega kri-
bvmi -.
Zavod za otroke revnih jugosl. izšel; jencev v Tropezonu, katerega oskrbujejo naše sestre
Ana Ch
rpo va
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
vi!... Saj so i tudi svetovno vojno oni napravili. 1..
Tisti, katerim so duhovniki prišli v žolč, imajo strašno veselje, če kdaj morejo na koga pokazati. Tisto je seveda postransko, če je bila stvar laž-njiva. Reče se: vest je bila "netočna"...
To je že res, da duhovni nosimo bolj dolge suknje kot drugi, toda blago se nam meri z enakim metrom ... Dela duhovska se pa merijo tako pogosto s popolnoma drugo mero kot je vejavna za ostale ze-mljane.
Če v toliko državah duhovščina s svojim narodom trpi in umira, se to molče preide. Kadar pa kak cerkven človek naredi korak, ki ga je mogoče razlagati ne'gativno, tedaj pa kar takoj: "udri popa!".
In tudi če bi kateri duhovnik res v politiki napravil napako? Kaj ima to opravka z vero!
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
2. aprila maša za Ivana Kjudra na Paternalu. Molitve na Paternalu.
9. aprila Velika noč. Ob 8 uri maša na Avellanedi .
Ob 11 uri na Paternalu.
Molitve na Paternalu.
Bliža se 400 letnica Svete Gore, ki se bo obhajala 17. junija. Tudi mi bomo tisti dan praznovali. Pač ne bo Slovenca, ki se ne bi tedaj približal.
I)a bomo tisto slovesnost čim lepše pripravili, pridite vsi častilci Sve-togorske Marije na Veliko noč k molitvam, da se bomo dogovorili za vse
potrebno.
Preskrbeti si moramo tudi lepo podobo svetogorske Marije, za katero bo rad prispeval nekaj vsak rojak.
Na Velikonočno nedeljo pridite toi\.j vsi k molitvam.
Blagoslov velikonočnega jagnjeta in drugih jedil bo veliko soboto ob 3. uri na Paternalu. Od 2 ure do 3 ure bo tudi prilika za spoved v kapeli naše službe božje.
Za otroke bo velikonočno sveto obhajilo na belo nedeljo. Spoved pa prejšnjo soboto (15. aprila) ob 2 uri.
Janez Hladnik
Ugodna prilika!
Zaradi družinskih razmer se proda dobro idoča gostilna po zelo nizki ceni.
Povpraša se pri uredništvu "Slovenskega lista".
PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA
v Villi Devoto
Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jačnico
Danijel Kosič
CALDERON 3098 vogal R. Lista
Villa Devoto Buenos Aires
—	Ej, častniki — adjutant je aretiran ! — Držite ga!
V tem trenutku skoči knez Orlov kakor tiger na svojo žrtev, pohiti k nesrečni ženi in jo objame z rokami.
—	Ne, tako, lepa carica! — zakli-če Orlov porogljivo. — Tu spodaj ni tvoja država! — Hotela si Rusiji vladati!
—	Oh, vrag — vrag v človeški podobi ! — Pustite me, — hočem umreti!
Obupno se je Klarisa trudila, da bi se osvobodila Orlova in to bi se ji tudi posrečilo, če ne bi v tem trenutku priskočili tudi ostali častniki, ki so ju obkolili in oddvojili grofico od Orlova.
—	Potegnite sablje! — je zapo-vedal Orlov z gromkim glasom. — Prehodite jo, če se bo upirala!
Kakor bi trenil so častniki poteg nili svoje sablje.
—	Izgubljena sem! —' vzklikne Klarisa. — Oh, Bog, — usmili se me. — Ko bi umrla, Bog, pošlji mi smrt!
—	Grofica Klarisa Pineberg! — vzklikne sedaj knez Orlov strogo in mračno. — Vi ste moja jetnica! Dokazano je, da snujete zaroto proti Njenemu Veličanstvu carici Katarini. vladarici Rusije! Njeno Veličanstvo ste hoteli vreči s prestola! — Vi ste bila glava zarote!
—• Moja carica mi je ukazala, da vas pripeljem na to-le vojno ladjo, na ruska tla, potem pa vas naj oku-jem v verige in vas pripeljem v Rusijo.
—	Gianettino, — Gianettino, ---reši me! — Ljubljeni, — oh nikdar več te ne bom videla!
—	Naprej! — Odpeljite jo v naj-globokejšo kabino; — Temnica je že pripravljena.
Potem pa je Orlov prijel Klariso s svojo železno roko in ji rekel po-
rogljivo :
—	Obljubil sem vam, da vam bom dal za vaš majhen, dragoceni' prstan, tudi jaz nezlomljiv prstan — sedaj pa bom izpolnil dano besedo, — postavite ji okrog noge železen o-broč in jo pritrdite k zidu! — Haha, sedaj bo nosila prstan, ki sem ji gr. obljubil!
—	Prokleti! — krikne in zapreti Orlovu s svojo pestjo, — prokleti, Bog te bo kaznoval za to, — božja kazen te bo dohitela in te uničila!
—	Zares ti ni bilo težko prevarati in nadvladati slabotne in uboge ženske ! To pa je vsekakor najpodlejši zločin, ki ga moški more storiti!
—	Knez Orlov, svet te je doslej sovražil, ker te je smatral za podleža, od danes pa te bo preziral, ker si postal strah opetnež!
Knez Orlov je dal znamenje in nekaj častnikov je odvedlo Klariso do stopnic, da m jo zaprli v kabino.
Ko pa je prišla do glavnega jambora, se je Kristeneku nenadoma posrečilo, da se je iztrgal onim, ki so ga držali, iz rok.
Mladi častnik je potegnil meč iz nožnice in jel z njim besno mahati okrog sebe, napravil si je pot do Kla-
rise- . a	JM
Prav dobro je vedel, da je ne more rešiti, ker mu ni bilo mogoče, da bi jo spravil do obale. Hotel pa jo je obvarovati vsaj pred tem, da bi ne padla v pesti carice Katarjne Velike, krute in maščevalne —- in zato je sklenil, da jo bo prebodel s svojim mečem in jo na ta način obvaro* val pred strašno usodo, ki jo je čakala.
—	Klarisa, ne morem te rešiti! — zakiiče Kristenek — Hočem ti pa prihraniti strašno kupo sramote iu bolesti, ki so ti jo pripravili v Pe-trogradu!
Kristenek je zamahnil z mečem,
da bi z njim predrl Klarisine grudi, v tem trenutku pa ga je nekdo zadržal.
OrloV je hitro potegnil svoj meč; v Rusiji je bilo splošno znano, da je Gregor Orlov mojstev v zabijanju; jezen radi tolike predrznosti je z mečem v roki navalil na svojega ad ■ jutanta.
—	Lopov! — je zavpil Orlov, — sedaj se bori na življenje in smrt? Izdajalec, ta tvoj nastop bo tvoja smrt!
Meči so se križali — nasprotnika sta se besno borila, napadala sta neprenehoma in hotela drug drugemu zadati smrtno rano.
Dvoboj pa je trajal kratko minuto.
Konec je bil krvav.
Mladi Kristenek se je zgrudil smrtno ranjen na tla. — Orlov mu je porinil svoj meč v prsa.
—	llboga Klarisa.
To so bile njegove zadnje besede, zadnje besede, ki jih je spregovoril na tem svetu. Čez nekaj trenutkov pa je zaječal, rdeča kri je brizgnila iz rane in tekla po krovu.
—■ Kristenek — Kristenek! — krikne Klarisa in hoče poklekniti k mrtvecu, da bi mu rekla zbogom. Njeni čuvaji pa ji tega niso dovolili, njeni krvniki so jo držali tako trdno, da se ni mogla ganiti z mesta. Potem pa so jo dvignili in jo odnesli po ozkih lesenih stopnicah v notranjost ladje.
Na krovu so slišali samo še nekaj zamolklih krikov, potem pa je vse umolknilo.
Ona, ki si je hotela osvojiti rusko carsko krono, je bila jetnica ruske vojne ladje.
—	Odnesite to truplo v mrtvašnico, — je zapovedah Gregor Orlov, — jaz pa bom odšel medtem v kajuto, da bom o vsem obvestil Njeno Veli-
SLOVE
SKI
LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Visoka peta
Švedski spisal Age Avenstrug.
Hila je srčkana, mlada dama in bil je ponosen, mlad gospod. Ljubila sta se in poleg tega sta se bila še pravkar zaročila.
Nekega dne sta prihajala, drug drugega držeč za roko, po šetaiišču. Solnce je sijalo, oba sta imela nove obleke in bila sta zaročena in zelo, zelo srečna.
Na cesti v bližini drevesne skupine je bila v tlaku železna mreža. Nevede je stopila njena noga na mrežo, visoka peta se je pogreznila v mrežo in nemogoče je bilo rešiti peto iz tesne luknje.
Dama se je bila ustavila. Obnašala se je, kakor da bi ji bil slučajni postoj na ulici v zabavo. A njeno veselje ni bilo pristno. Med tem je obračala svojo peto, toda zaman, ni se ji posrečilo, da bi jo bila le nekoliko omajala.
Mladi gospod je poskusil pomagati ji, toda tudi on ni imel sreče. Ona je stala, prikovana na mesto, vsa rdeča v obraz. Bila je srčkana, srčkana. Mlademu gospodu se je zdelo vse to neprimerno.
Ljudje na cesti so se pa zabavali.
"Sezuj vendar čeveljček!" je svetoval mladi gospod, a njegova ljubica ga ni hotela slušati.
"Ne bodi vendar tako svojeglava, saj vidiš sama, da ne gre več tak!"
Toda njegova ljubica se ni hotela sezuti.
"Nočem več tukaj stati in se sramovati!" Mladi gospod se je začel nekoliko hudovati, a njegova ljubica je ostala trdna.
"Pojdi, pojdi proč!" ga je prosila jokaje.
"Tako torej !" se je razhudil mladi mož. "Jaz naj grem proč? Hočeš, naj bo vsemu konec?!"
"Da, tako je pač najbolje!"
"Kakor hočeš! Klanjam se!"
In ponosni mladi gospod se je dostojanstveno odkril in se odstranil. Čutil se je hudo žaljenega v svojem ponosu.
Kakor hitro je bil izginil za voglom, se je mlada dama bliskovito sklonila, sezula čeveljček, osvobodi-
Mladinski kotiček
la peto in odšla.
Vse to se je zgodilo zelo hitro, toda radovedno žensko občinstvo, ki je opazovalo ves prizor, je vkljub temu opazilo, da je imela mlada dama luknjico v nogavici.
Priredil Damir Fajgel.
OČE IN SINOVA
Žvankov oče je bil jako moder in pameten mož, zato je hotel tudi svoja dva sinova vzgojiti; v poštenosti, delavnosti in strogem redu. Torej v stvareh, ki so za življenje vsakega člveka najbolj potrebue.
Sprva se je zdelo, da bo očetov trud imel uspeh. Čim bolj pa sta sinova rasla, sta pozabljala očetov nauk in prinašala pred njega vedno novih načinov življenja, katerih pa oče ni maral.
Opozarjal jih je neprenehoma, da ne delata prav, da jim on samo dobro želi, zato jih uči, naj ga poslušata, saj bo samo njima v korist. Ljubeznivi očetovi opomini niso nič-pomagali. Smejala sta se in ga večkrat imenovala "starokopitneža". "nemoderneža" in tako dalje. Ker niso vsi napori zlepa nič pomagali, se je oče zmislil drug način. Kupil jima je lepih reči, kakršnih niso imeli drugi otroci, samo, da bi jim s tem dokazal, da jih rad ima. Sprva sta se sicer držala, kot bi jim bilo to zelo všeč, a kmalu sta pozabila četovo dobroto in ga spet začela zaničevati.
Takrat pa je očetu bilo že odveč in seje razjezil. Poklical ju je k sebi in jima rekel, da ju takoj zapodi od hiše, če ga ne bosta poslušala. Dal jima je en teden časa za razmišljanje. Če se v tem tednu ne poboljšata, se ne smeta nič več nanj zana-žati, ker jih ne bo več poznal.
Očetu se je srce kar trgalo žalosti, ko si je mislil na svoja sinova. Saj jih je ljubil, kot vsak oče ljubi svoje otroke. Zato je prosil Boga, naj bi jim dal pameti, da se prav odločita in postaneta dobra sinova.
Med tem časom sta tudi sinova raz-
mišljala. Pri tem je prvi prinesel na dan vse dobrote, ki sta jih od očeta prejela. Skušal je bratu dokazati, kako ljubeznivo za njih skrbi oče. Drugi se je pa vsemu temu upiral in ostal trden v svojih sklepih, da očeta ne bo nikoli ubogal. Tako je pretekel teden dni in sinova sta morala spet stopiti pred očeta, da mu naznanita svoj sklep. Prvi je lepo prosil očeta odpuščanja in ko mu je oče odpustil, je še slovesno obljubil, da ga bo poslušal in ubogal. Drugega pa je oče takoj zavrgel m ga poslal od hiše. Naj si išče kruha drugod, v očetovi hiši ga zanj ni več. To ga je tako razsrdilo, da je pri priči padel na tla ter izdihnil svojo grešno dušo. Ostali sin se je večkrat spominjal svojega nesrečnega brata. S svojim dobrim očetom je živel srečno življenje. Nikdar ni med njima prišlo do prepira, zato se jima je zdelo življenje res lepo in prijetno. Otroci tud vi spoštujte svoje starše in jih poslušajte, pa boste tudi vi imeli prijetno in lepo življenje.
X.
a tí- P,	**
Sonet nesreče
France Prešern — 1800.—1848.
O Vrba! srečna, draga vas domača, Kjer hiša mojega stoji očeta; Da b'uka žeja me iz tvoj'ga svéta Speljala ne bila, golj'fiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup
[preobrača Vse, kar srce si sladkega obeta; Mi ne bilá bi vera v sebe vzeta, Ne bil viharjev notranjih b'igrača.
Zvesto srce in delavno ročico Za doto, ki je nima miljonarka, Bi bil dobil z izvoljeno devico, nobenega odgovora.
i i
In mirno plavala bi moja barka; Pred ognjem dom, pred točo mi
[pšenico
Bi bližnji sosed varoval — svet'
[Marka.
*
Tako-le je zapisal pred sto leti, naš največji pesnik. (Do danes ga namreč še nobeden ni prekosil. Le
■ # ■ ....
j poglejmo njegov jezik. Saj je skoro ! tak kot dandanes. In pa njegov p?e-! roški duh, ljubezen do domovine, lepa beseda, vse to ga je naredilo nesmrtnega.) Prinašamo ta-le sonet, ker vemo, da je tudi med nami veliko takih, ki večkrat na dan vzdih-nejo: Oh, srečna vas doma, kjer hiša mojega stoji očeta! Da ohranimo v naših srcih in v srcih naših otrok ljubezen do "domače vasi" je najbolj primerno, da jih naučimo naših pesmic, kjer je z malo besedami oovedano zelo veliko.
Učenci in.učenke s šolskim odborom jugoslovanske šole na Dock Sudu
ZIMA
Zima mrzla, zima ti, starec vsak se te boji. Pognala si ga v kot za pec, kosti greje, je odveč.
Počas odide od peči, premišlja dneve, ki so bli. Ko leta b'la «o še pomlad, povsod imeli so ga rad.
Ta mlada tu se zdaj vrti, za starca tu prostora ni. Ti nis' več tukaj, se odprav' od tukaj proč, tak Metka prav.
Počas odideo d peči, pobere palico, molči. Le hitro skozi duri, star, po hrbtu pade mu lopar.
Poslušajte tud' drugi vi, Kako se meni zdaj godi. Če noč'te bit' pozim pri peč. če daš kot Metki, tvoj ni več.
Jas. Rotter.
PTIČ NA OKNU
Na okno potrka: "Tip, tip! Vzemite me k sebi, če tudi za hip! Ledena je sapa, debelo sneži; od mraza se tresem in živeža ni. Bodite dobrotni, odprite mi dom; nikomu v nadlego na domu ne bom."'
Odprli so radi mu okence v hram. Drobtinice krušne pobiral je tam, v zavetju veselo več tednov prebil.— Ko zunaj pa mraz je ledeni minil,, povešal je glavico žalosten spet. Odpró mu — in bliskoma šignil je v
[svet!
čanstvo carico!
— Prvi krmar in katerikoli častnik naj se podpišeta kot priči, da sem ubil tega človeka samo radi te ga, — Orlov pokaže na mrtvega Kri-steneka, — da bi očuval caričine interese.
Častniki so prikimali m s spoštovanjem pozdravili Orlova, ki je odšel tako mirno po stopnicah v svojo kajuto, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo.
112. POGLAVJE Strašna izbira
"Česma" je razpela svoja jadra in odplula iz pristanišča.
Načrt se je obnesel.
Posrečil se je tako, kakor si ga je zamislila Katarina.
Tekmovalko so ujeli na morju, stvar se torej ni odigrala na tlth beneške republike. Katarini se torej ni bilo treba bati mednarodnih za-pletljajev, ker se je vse to zgodilo na ruski vojni ladji.
Da so pri tem nadvladah in prevarali mlado ženo, da so vprizorili nizko in podfo komedijo, — bah, — to jim je bilo prav vseeno!
Katarina je dosegla, kar je hotela, pa tudi Orlov je bil prepričan, da se bliža svojemu cilju.
Bil je zadovoljen sam s seboj prijetno mu je bilo pri duši, ko je sedel v svoji kajuti in pisal poroci'o svoji carici.
Da, sedaj mu bo morala carica popolnoma oprostiti, sedaj bo morala biti napram svojemu nekdanjemu miljencu milostljiva. Sedaj ji je Orlov dokazal, da zna še vedno, česar marsikateri drugi ne bi znal, česar bi ne naredil niti tisti enooki Potem-kin 1 Tako je Orlov vedno nazival ca ričinega miljenca.
Knez Orlov si je prižgal cigareto in jel premišljevati, kaj bo storil najprej, ko bo prispel v Rusijo.
Sedaj mu brez dvoma ne bo težko
doseči, da se bo Katarina odrekla svojega Potemkina. Orlov je poznal Katarino do dna duše in je prav dobro vedel, da se bo hitro naveličala enookega ljubimca.
Da se nahaja Aleksander Potem-kin še vedno v zimski palači, je temu vzrok samo caričino usmiljenje, od sočutja pa do popolnega konca, do zadnje trohice ljubezni je samo še korak.
Orlov je pisal.
Pisal je hitro in obširno.
Pisal je carici o vsem, kar se je zgodilo v Benetkah, naenkrat pa je prenehal.
Položil je pero na rob mize in si podprl glavo z rokami.
Mar je bil to zares oni Orlov, o katerem je vsa Rusija pripovedovala, da ima namesto srca kamen v prsih?
Kaj je občutil v tem trenutku?
Sočutje — mar se mu je njegova žrtev zasmilila?
Zdelo se mu je, kakor da bi se začelo oglašati kesanje, ker je onesre-čil mlado beneško grofico.
—	Čudno! — zašepeče Gregor Orlov. — Ne morem se znebiti čudnega čuvstva, ki se me loteva, kadi>.r pridem v njeno bližino! Zdi se, da jo moram ljubiti — toda ne z onó ljubeznijo, ki jo čutim sicer napram ženam, ne, — nekaj mi p^avi, da jo moram ščititi!
Ščititi? — Njo — ki sem jo pravkar vrgel v temnico!
—	Oh neumnosti!
—	Pa če bi jo sedaj tudi hotel ščititi, je ne bi več mogel! — nadaljuje Orlov po kratkem molku.
—	Vsi moji častniki so videli, da se je caričina tekmovalka ujela v zanko, če bi jo pa sedaj osvobodil, bi pahnil samega sebe v strašno nevarnost !
Orlov se zamisli!
V tem trenotku je nekdo potrkal
na vrata.
Orlov se zdrzne.
—	Naprej!
Na vratih se je pojavil krmar.
—	Krmar, kaj želite?
—	Gospod admiral, — odvrne krmar, — pokorno javljam, da smo pripluli na odprto morje.
—	Dobro —i dobro!
—	Benetke bodo torej zastonj poslale za nami svoje bojne ladje, če bi nam morda hotele vzeti svojo najlepšo ženo. Sicer pa mislim, da beneški gospodje senatorji niso tako galantni, da bi se radi nje spustili z nami v borbo. Prepričan sem, da bodo čez malo časa popolnoma ozabili nanjo, čeprav so jo oboževali!
Orlov je jel zopet premišljevati. Šele čez nekaj minut je opazil, da se krmar nahaja še vedno v njegovi kajuti.
—	Ali bi mi radi še kaj povedali?
—	Da, gospod admiral, — odvrne krmar. — Rad bi vam sporočil še
nekaj zelo čudnega--to je nekaj
česar še nisem doživel, čeprav sem izkusil že marsikaj!
—	Za kaj gre? Bodite kratki!
—	Naša ladja vleče za seboj nekr barko!
—	Barko? — Najbrž je to katera izmed naših!
—	Ni, gospod admiral! To, kar vozimo s seboj, je benezka gondola.
—	Zakaj ste to dovolili? — zavpije knez Orlov. — Saj vendar veste, da se nam mudi!
—; Zdi se, da se tudi ljudem v gondoli mudi in so se radi tega privezali k naši ladji!
—	Kdo se nahaja v gondoli?
—	Neki mož in neka žena.
—	Ta dva sta torej svojo gondolo privezala k naši ladji, da ju ni nihče videl?
—< Da, gospod admiral! Jaz sem ju že večkrat klical, dobil pa nisem
—	Mislim, da bi bilo dobro, če bi hotel gospod admiral pogledati —
—	Dobro je, — odvrne Orlov. — Takoj grem s teboj!
Orlov vstane.
O'-lov je vzel s stene eleganten daljnogled in odšel s krmarjem na krov ladje.
Potem pa je odšel na zadnjo stran in jel opazovati gondolo in človeka, ki sta bila v njej.
Ko pa ju je zagledal, je vzkliknil •
—	Za vraga! Saj to je črni Gia-nettino, gondoliere, poleg njega pa je lepa prodajalka cvetja, če se ne motim. — Morda je Gianettina zalotila na morju nevihta in se je hotel na ta način rešiti!
—	Na vsak način pa mu moram povedati, da vodi naša pot v Rusijo, česar dečko gotovo ne ve!
Orlov se nagne čez ograjo in zavpije na ves glas:
—	Ej, Gianettino — Gianettino!
Lepi beneški gondoliere pa mu ni
odgovoril.
Najbrž ga ni slišal.
Stal je sredi svoje gondole, prekrižal roke na prsih in mrko gledal na krov "Česme".
—	Spustite lestev! — je zapovt-dal knez Orlov. — Ta Gianettino hodi kakor mačka okrog vrele kaše. Kdo ve, kaj bi nam rad povedal' Gondoliere naj pride na krov in naj nam pove svoje želje!
Kakor bi trenil so mornarji "izvršili admiralovo povelje.
Konec lestve iz vrvi je padel v gondolo in ni trajalo dolgo, ko je jel Gianettino plezati na krov.
—	Prijatelj Gianettino, kaj je? — zakliče Orlov. — Kaj je z vami? Ali potrebujete pomoči, da ste privezali svojo gondolo k naši ladji? Ker drugače veslate sami brez kakršnekoli pomoči po odprtem morju! Ali pa bi šli morda radi z nami v Rusijo? Mi smo namreč tja namenjeni!
—	Vrag naj vas vzame, pojdita kamor hočete! — odvrne gondoliere. — Jaz vas ne bom zadrževal! — Toda preden odidete, mi dajte Be-nečanko, ki ste jo ujeli!
_Knez Orlov, v imenu pravice i"
človekoljubja zahtevam to od vasi Vi ste z lokavostjo zvabili grofico na krov! Prevarali ste jo! Pokažite mi, kje je! Videti jo hočem! — Beneška republika ne bo prenesla tega zločina. Naše vojne ladje ne bodo močale!
—	Titko torej? — zavpije knez Orlov. — Prišel si, da bi osvobodil grofico Pineberg? Gianettino, jaz sem ti prijatelj, radi tega pa ti svetujem :
—	Ostaiii pri nas in pripelji svojo lepo spremljevalko! Ko bomO prispeli do obale, se boš lahko vrnil 8 svojo gondolo, za grofico pa prav nič nes krbi! Kaj je grofica? Sle* parka je in pustolovka, ki bo v Rusiji dobila kot plačilo težko kazen-
V tem trenutku jo planil Gianettino na grofa Orlova, ga zgrabil vso silo za prsa in ga trešči ob tla-
—	Lopov, grofico mi daj! — jc rjul Gianettino. — Ti si rao .jo ukradel, Klarisa je moja — moja. Če s» ji skrivil samo las na glavi te bo»1 zadušil, lopov! Zadušil te bom. Bc£ mi je priča!
Nesrečni Gianettino ni vedel, kaj je delal. To, kar je storil bo ime10 zanj strašne posledice. Kajti, preden je mogel svojemu nasprotniku knez« Orlovu kaj storiti, so planili nanj mornarji, ga od zadaj zgrabili in podrli na tla.
Orlov je bled skočil pokoncu.
Njegove črne oči so se strašno sv®' tile, gledal je svojega nasprotnik" kakor da bi ga hotel ubiti s pogl®* dom. Gianettina so zvezali mornarj1-toda branil se je obupno.
(Dalje prihodnjih)