251. številka.                        Ljubljana, v četrtek 2. novembra.                 XXVI. leto, 1893.
[ibaja vs»k dan svcter, izimfii  nedelje in praznike,   ter vtslja po poftti prejeman za a vstr o- ogers k e dežele   za vse leto 15 gld., za pol leta H gld.,   za četrt   leta 4 gld.,   za jeden me»ec  1 gld, 40 kr. — Za Ljublj ano brez pofiiljanja na dotu za vse leto  13 gld., za Cetrt leta 3 gld. :JD kr., za jeden mesec 1  gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša.
Za osnanila plaću je se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jeden k rat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trik rat ali veCkrat tiska.
Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu St.  12.
DpravniŠtvu naj se blagovolijo pofiiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naroebo.
•l«voo p. n. občlnatvo nljadno vabimo na ■ova »aro*bo, stare gospode nuro^nlk« pa, kn* ter lm Je potekla koncem uieiteva naroenlna, prosimo, da J» o prarem eaau ponove, da poftl-IJaaJe ne preneha In da dobe vse Atevllke.
„SLOVENSKI  NAROD"
velja sa L|nblJ«n«ke uaročnlke brei po*ll)a-
n|a na dom:
Vb« leto . . . gld.lS*— I Četrt leta . . gld. S*8O Pol leta ... ,, 6-5OI Jeden niesee. „ l-IO Sa poAUJan|e na dom se računa IO kr. na mene«,
SO kr. » «etrt leta. S poilljanjeni po po i ti veljai
Vse leto . . . gld. !»•— j Cetrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... „ 8*— I Jeden mesec . „ 1-4O |V Naročnje ae lahko s vMaklin Uuevom, a h brata se mora poslati todt uaroćnlna, drngače •e ne oilrmnu na dotično naročito.
UpravniStvo „Slovenskoga Naroda". Položaj.
Ministarska kriza še ui rešena in najbrž Se već dnij ne bo, baje zategadelj, ker ne mara kruna ubuditi mnuoja, da su je udala pritisku parlamenta. Tu je tuđi uzrok, da je cesar zopet odpotoval v Budimpešto, in da ostanu tsaj deset doij tam. Do* elej se nič oe v«S, kako izteče kriza. Vse, kar 86 piše, so zgolj kombinacije, snujoče se na boljSe ali BlabSe poznavanje razmer. Toliko je gotovo, da je glavna težkota, dobiti primernega niinisterskega predvodnika.
Za koaličoe stranke, hoteča ustanoviti parlamentarno vlado, je jaku neugodno, da nimajo pravega kandidata za ministersko predsedstvo, ker je grof Hohenwart odločno odklonil. K cesarju povabljeni parlamentarni prvaki so uh bili dogovorili, da pri-porotijo cesarju kneza Wiudischgraetza za uainister-akega predsednika, fteš, da njemu zaupajo vse tri velike stranke. Parlamentarni prvaki bo storili veliko hibo, da se nišo prej dogovorili tuđi s kuezoiu WindiBch graetzom. Čim je ta izvede), da so ga grof Iloben-wart, Jaworski in Plener cesarju priporočih, pisai je takoj grofu Hohenwaitu, da bi eventuvalni poziv cesarjev,  sastaviti novo ministarstvo,   moral  odklo-
mti in to iz ozirov na zdravje svoje soproga in š-? iz drugih privatnih razlogov, ter takoj odpotoval na svoje poaestvo na Češkem. Duslej tuđi knez Wiq-dischgraetz ni bil poklican k cesarju, nplob pa je ceaar razlaganja parlamentarnih vudi| satno poslušal, ne upuščajoč se v nikak pogovor glede personalij. V krogih, ki so z dvorom v dotiki, se govori, da je ceaar tako Hohenwartu, kakor Pienerju in Jawor-skemu, ko so začeli govoriti o personalijah, prečoj nemitostou dal razumeti, da si izbere sam rainister-akega predsednika. Sicer p* so bili vsi ti prvaki le po 30 minut pri cesarju, iz Česar Be sklepa, da mu ni bilo dosti na njih pojasnilih. Zato pa je Se vender anogoče, da naroči cesar WindiBcbgraetzu sestavo novega ministarstva, drugo pa je vpragauje, Če se ta uda. Voditelji koaličmh strank iSčejo sedaj muža, katerega bi imeli v reservi. Najprej so mislili na gališkega namestnika grofa Dadenija, a ker ta kombinacija ne ugaja niti ministru unanjih del, niti levičarjem in konservativcem, se o njej že več ne govori. Konservativci kandidujejo Bedaj ćeifikega na-meatnika grofa Thuna, a tuđi ta kandidatura je za-dela na odpor. Pravi se, da so izjemne naredbe grofa Thuna politično kompromitirale in da bo njih razveljavljenje prvi Čin novega ministeratva. Vzlic temu ni Thunova kandidatura abaolutno nemogoCa, ker spada grof Tbun v tisto kategorijo starih plemi* čev, kakor knez Windiscbgraetz in ker želi krona, da bodi načelnik vlade član velike aristokracije. Sicer pa bi imelo Tbunovo imenovanje za koaličao većino, ki ni povaem trdna, to poaledico, da bi neinSki postanci iz Češke izatopili iz levičarskega kluba. Mej kandidati za ministersko predeedstvo se imenujeta Ae knez Junj Lobkovic, ki pa je levičarjem preveč odločen Čeh, in pa grof Frau Fal-keuhayn, brat poljedetekega ministra, poSten raož, precej reaketjonarnega mišljenja, ki pa nima dobti ugleda  in 3e ma nj  upliva.
Kakor vidno, so koalične stranke v veliki za-dregi, ker nimajo kandidata, kateremu zaupajo ntranke in ki bi mogel pridobiti si naklonjenost cesarjevo. To je povod, da Se marsikdo ne veruje, da odstopi grof Taafft«. Ko je bil v ponedeljek Taoffti zopet v avdijenei  pri cesarju,   razneael ne je
glas, da poskusi sam rekonstrovati svoje minister-Btvo, kar pa poznavalci Hituvacije odloĆno prerekajo. VpraSanje o ministerskem pred^edniku je torej selo negativno rečeno in zato je tuđi potihnila govorica, kako si bodo koaliranci razdelili portfelje. Kandidatov je toliko, kolikor poslancev, a Bedaj Be nibče več žanje ne meni. Kjer ni papeža, ni govoriti o kardinalih,  kateru si izbere.
Koalične stranke ali, bolje rečeno, koalirani voditelji — zakaj stranke w Ae oitjo izrekle glede te koalicije — bb iuiajo pa borili tuđi Se z drugi mi kalamitetami. Prva je ta, da se je pojavilo mnogo elemeotov, ki nasprutujejo koaliciji kut zvezi brez barve in zahtevajo, da imej konaervativno lice. Mej levičarji, Pol|aki in Hohenwartovci se čujejo glasovi, da na trdno združitev vaeb treh utrank Se misliti ni, da se ne namernva fuzija nego samo začasna koalicija v obrambo pretečih nevarnastij. Bolj ne-odviBni in pošteni elementi, ki Se um znajo zataje-vati svojih prepričanj, povdarjujo že sedaj, da ne bo moči izhajati h tnkimi zavezniki, kakeršni so se zbraii okolu Hobenwarta; jedni pravijo, da duh, v katerem bode vladalo novo mimsterstvo, ne srne biti liberalen, drugi, da no srne b.ti konservativen .... Že sedaj, predno ho portfelji raziieljeni, He prepirajo zavezniki  zaradi duha,  v  katerem   se bo vodila   dr-
žavua uprava------------In tuka koalicija naj bo trdna
parlamentarna većina, taka naj aestavi parlamentarno  ministerstvo?!------------
Politični razgled.
Nolraiijcr tleželc.
V  Ljubljani,  2. novembra. Slovenske sole v  Trstu.
Interpelacija poalanca Spiufitia in tovarišev do njegove ekecelence ministra uauka, »tavljena v seji državnega zbora die 27. oktobra 1893, s 6v« : V seji me&tnega svćta Tržadkegtt z dne 10. p. m. bila je tnej ostalim na dnevnem redu tuđi ntiHtopna točka: .Predlog AoUke koiniHijc, <la bh k novim komisijo-naloun razpravnm o prošnjah za osnovo slovenskih gol v meBtu ne odpoSlje noben zantopnik." Ta predlog se je vzprejel z vBemi proti rIhsov« m slovenskih mestnih zantopnikov. Podpiuaui nofejo opi-Bovati zgodoviue   peticij   2H   oRnovo   slovenskih   na-
LISTEK.
Roža v trnji.
Izvirna novela iz domaćega življenja. Spiaal A. M. V.
IX.
Kako sem sam ! Na vsem Airokem sveti Nihfid, da moje bi u mol srcć . , : .
J. Stritar.
Zlato Bolnce nagibalo se je že k zapadu, ko se je gospOJa setala po belih stezicah mej divno rastočim zelunjem. Dežne kapljice so padale raz grmiće v odprto glavico rožic, ki ho se veselo pri-pogibale in pile božji dar. Po sečch umolknili so že ptički, le tu in tam oglasil se ju posamezen droben glasek, kakor bi se živalici sanjalo. Uhl in : lova poleti iz svojega skrivalifiča uh nočni rop v velikansko svojo državo, trepetaje s perotami, a tiho kakor z6l duh mimo zdrhtečih dam letoč. Od Save Betn pibtjal je hladni veter; listje e6či in vrtnib drevea pak je šepetalo tihu, tiho, tako skrivnostno, kakor bi Zelfr po zemlji po to val.
Grajska gospa   in brat njen   zaostala   sta   za
,   drugimi in vsćla se na klop pod koSato lipo; i Lora
io Koloman sta trgajoc po gredah in  rožnih grmih
cvetlice /gubila Marijo in ^kolnika izpred ocij, zadnja dva sta pa malobesedno knračila vedno dalje in dalje po peSčeui Btezi, posuti s perjem duhtečih rož
„Koliko lepo cvetočih roz umorila je nevihta", Bpregovori Marija.
„A zamorila jim ni življenja, grm bo zamogel pognati temveč cvetov ker ga je nekaterih Že doraslih otrok vihar znebil", — dejal   je Ljubić.
„To pač, a tačaa že me no več tu ne bo, da bi se jih radovala."
,Kaj že mislite ostaviti gospo teto?"
„Nu, kajti i ona in Lora pojdeti z nami na letovisče, samo tetića iu moj oče še ništa gotova, v katero bi letos šli.a
„A gospod Koloman, če mi je dovoljeno vpra-ganje V
„Odflcl bo domu. Mora nadzorovati dresuro svojih konj za jesensko dirko,  kakor trdi.tt
„Prijazno življenje, življenje madjarskih mag-natov", — zaBmejal se je gkolnik, a Marija opazila je i pojav satire na njegovem obrazu. Čuden gkotnik, mislila je, IjubSe mu je torej ubijati se s porednimi paglavci nego živeti brezskrbno življenje veleposest-nika. Seveda, ko bi bilo i ujej na prosto zbrati si stan, bi izbrala tuđi delo, Baj brez dela človek ne živi.
nTudi meni do   ugaja   puBtolovno   žltje   naMh
mogoteov, živć brez misli, brez opravka tja v en dan, ne spolnjujoč niti z«povedi božjih niti člove-fikih", — rekla je.
„Deto, goBpica, to je uspešno in temeljito iz-korifičanje svojih duševnih io telesnih močij, smatram jaz pri možu kot bistvo njegovega bitja. Delo njegovo je njegovo življenje! Brez đula in veH^lja ni uživanja, ni življenja!" — pristavil je Ljub ć. in raz obraz mu je odseval jeklen značaj, ki se ne straši nikakih ovir, kadar gre za dosezanju atavljenega si  cilja.
„Priznati moram, gospod ftkoloik, da se v Vas družijo Čudne laatnosti. Vznos Vašega mišljenja stavi Vas nad vratnike Va.^e iu srečua dee-t, katera bo imela tako izbornega učitelja,* tako je dala Marija nehote" duška svojim   mislim.
„In vender roma ta flUolnik križem sveta, iskaje miru svojemu nezadovoljueinu dubu!" — govorit je poluglasno kot sam sebi Liubić, a Marija čula je niega besede; ni jth sapa odnesla, temveč Rloboko si jih je v srce uttBuila. Veliki, modri, Čarobni očesi Bta ga pomilovalno gledali, srce ni znalo Bi tolmačiti njegovih čudnih besedij.
„Mdry, Mriry, kje si?a — zaslišal se je glas Lore izza bližnjega grma in kmalo bila je mladež skupaj.
rodnih Sol v muBtn Tržašfcem; ta zgodovina se je opisovala že većurat in poslednjtč v seji viBOkfga državnega zbora doe* 28. januvarja t. I. Naglasujoč le to, da je že v letu 1883 1400 stariSev predložilo obiinskemu zastopu petici] za osnovo slovenskih narodnih Sol v Trstu; da je ta zaatop v letu 1884 preSel na daevni red preko te peticije; da ee |e odklonil dotični utuk, predlužeu v letu 1887 deželm Bolski oblasti in v letu 1888 c. kr. ministerstvu za nauk io bogočastje, da je c. kr. dolska oblast od klouila drugo v ooveji dobi predloženo peticijo tur se je vsled rekurza na c. kr. miuisteretvo za bogo-Častje in nauk v letu 1892 zaakazala komisijonalna razprava; da je občinski zastop, ki je bil povabljen odposlati svojega znatopnika k te) razpravi odklooit povubilo, da je mestoi magistrat kot okrajna šoluka oblast odklunil peticijo, da se )e ot>činaki zaatop, vn.ivič pitvabljen izreci Bvoje mnunje, v se|i 15. septembra 1892 izrekel proti osnovi slovenskih narodnih šol v tnestu TržiSkem; da se toraj Tržaškim Slovencem, »vanjskim držav junom, vzlic \aeru proSi)|am, vloženiun v poslednjih desetih letih, vzlic VBem državnim osnovn m in državnim šulskitn zakonom, ne dovoljujejo sredstva za izobražeuje v njih laBtuem jeziku, me| tem ko dobivajo ltali|ani, tuđi italijaoski državljani, taka sredstva v polni men m me) tem ko se po okolici, obliudeni od Sloveucev, polagoma uuu|ejo italijanske vzporedntce; in da se občinski zastop opetovano brani odposlati svoje za-Btopnike k komiHi|onalnim razpravam in se torej vnovič pričenja žaloBtna igra s TržaAkiini Slovenci, dozvoliujejo si podpisaui vprašati ujega ekgeeleneo gospoda ministra za nauk; ..Ali je pri volji njegova ekecelenca, z vso odločnostju ;n nemuduma iz dati naredbe, da «e vender jedenkrat — in če že res ue gr« drugač-* na dižavne »troske, kakor se je to ZKoiiilo pri tamkai obstoječih netndkib deAkib in dekliSkih narodntb £olab — u=ttreže v državuih osnovnih in državĐih šolskih zakunih utemeljeu m prošojam Tržaftkih Sloveneev, avstnjsk h državljanov, za oboovo Sol 8 sloveutkim uftnrn jezikom v mestu Tr-žaSkem, in da se po takem uBtreže dolomitom držav-ne^a osnovnoga zakona in državnoga šolskega zakona uu Na Dunaiu, doe 27. oktobra 1893 Spiočić, Alfred Cotonmi, Schw.trz, Per ć, Bmnk ni, Dapar, Seichert, Fonnanek, dr. Šil, Sokol, Schlesinger, dr. Brzordl, dr. Gessmann, Schupider, dr. Kaizl, dr La^inju, Purghart, Bf^znovak^, Rozko&uv, Huch, dr. Slama.
[fzoren  u radnik.
lnterpelaci]a post. dr. Gregorca in tovarišev zaradi postupanja nekega sodnega uradnika v Gelji B!6>e: „Tekom mesec^ septembra 1. I. razpravljalo bb je pri c. kr. okrožnem sodiSču v Calji na južnem ŠtttierBkem o pravdi, katero je bil lastnik pivarne v ŽkIcu g. Kukec oaperil zoper bivflega avojega upravitelja g. J Fivca. Mnogo gostilnićarjev je bilo pozvanih ua pričanje. Preiskovalni sodnik je bil neki hh mladi Hvskultant, g. dr. Glas, kateri ni Bloveuske^a jezika kar niĆ zmožen. Govori se, da je bil v Cel|e premeščen, da se ondu slovenski sele nauff Teinu morebitoemu nameuu svojih predpo-Btavljeueev težko da bo dotićnik uatregel, Blovensko prt'bivalatvo pa niti hip ne more želeti, da sodi tak sodoik Se nadalje slovenskim strankam. Kakor za-triujeio podpisanim interpelantom najverodoatojnejSi svedoki, goBpud Josip L puš, župan, Anton Kožuh v Vifinji vesi, Alojzij Virbnik, krčmar in cerkveni ključar, \0le se mladi avskuitant. gospod dr. Glas napram slovenskim stran kam )ako nedostojno, ža-Ijivo, da Rurovo ter psuje slovenski narod na nečuven način. Tako <e pri rečeni pravdi 70 let sta-rega Alojzija Virbnika, veterana izza voine pod maršalom Radeckim 1. 1848 in 1849, surovo psoval: „Vi  ste največji,  najneumnejAi  bedak".   Neko drugo
„Kaj nisi natrgala cvetlic? Koloman in jaz bila svu pridueja od Vaju, le glej, kakov šop sva jih nabrala. Bratranec mi je tuđi že jedno ukral. Kaj pa Vi, goBpod školnik, nimate Se nobene? .... Mary, Mary! Gostu se veuder spodobi podariti iz obilia unš^ ti ire epominek. Izvolite," — rekla je Lora in ponudila Ljubću cei šop  v izbero.
Mulo čudno je pugledal školoik ftop in hkrati tako neuavadno prijazno grajsko gospico; priklonil se je in  rekel :
„l)a moj dar ne bode ime) morda znak ropa, prosim  miloBtna gospica, izvolite mi   jo Vi izbrati."
Polno, rudečo rožo dobil je ter se uljudno zabvalil.
ludi Marija je zdaj odtrgala dvoje belib rož iz bližnjega   griniča in jedno podarila Ljubicu, drugo
KoIOlIIHIIU.
Tru dtžal se je steblička fikolnikove rože in ker ga ni opazil, zbodel se je v prst in kapljica krvi bh je pokazala. Predno si je Se zarnogel sam obvezati v svojo ruto neznatno rano, potegnila je Marija svojo tutco iz Žepa ter ovila mu jo krog prsta,  priarcno prosuč:
„OdpuBtite nepaznost mojo, g.  fikoloik!" Iioža v troji, — mislil je od, a mesto belega cveta predstavlja! si je divno mlado devo.
(Dalje prib.)
■
pričo, krčmarja Jaoeza Falicijana vpraSal je avskuN tant: Ali znate nemdki? Na zaoikavui odgovor priče rekel je g. dr. Glas: „Skoda, da se je rodila taka svinja." Take izbruhe divjega tiovrastva zoper kak narod |e povsod obdojati, nnjmaoi pa jih je trpeti v kaki c. kr. sodni dvorani. Podpisam puslanci vpradajo torej Njega ekscelencu gospoda pravosod-oega ministra: 1. Ali se hoče Nj. ekscelenco o teh nećuveoib dogoubab takuj informirati ter 2 ali je voljan s primerno strugostjo in odločnoatjo postupati, da se taki obžalovanja vredoi dogodki pri c. kr. Bodnem osobju na slovenskem ozemlji jeden-krat za vselej preprećijoV Na Duuaji, 27. oktobra 1893. Dr. Gregorec, Klun, dr. Ferjanfcič, dr. Gre-gorftic, dr. Bulat, dr. Vaftaty, Burćič, dr. Slavik, Supuk, Sokol, Biaokioi, dr. Šamaoek, Perić, Vohauka, Vosnjak, Ddpar, dr. Kvckvjć, Spinčić, Globočoik, dr. Laginja.
Scntabna vest,
Londonskemu listu nDaily Ghronicle" su pifte z Dnnaja : Za časa zadnjih vojaflkih vaj v Ki-seku, nprožil je cesar Viljem misel, naj bi se priredile vkupue vojaške vaje avetrijske in nemdke vojske. Nadvojvoda Albreht se je zaradi nataučoej-sih dogjvorov o tej stvari mudil minoli tedeu v Beroliuu. Sklenilo se je prirediti take^ vkupn« vaje Že pribodnje leto in sicer le v manjfti meri, da se v luozemstvu ue obudi kak sum. Vaje se bodo vršile na čeflko-saški meji.
JHadjarnke novice.
Tuđi madjarsko mmisteratvo bo kmalu zapleteno v popolno krizo. \Vekwrle kraj vsega truda ne priđe do tega, da bi se glede civilnega zakona po-razumel s hijerarhijo, vladna stranka se Čedalje bol) krha in eedaj javljajo madjarBki list, da je cesar izgubil vse zaupanje v vlado in jo misli odpuutiti ter naročiti Kolomanu Szellu, naj sestavi iz zmernih elemeotov v zbornici novo stranko in konservativno rainisterstvo. Če bi Szell s parlamentom ne mogel iihajati, razpuBtil bi ga brez obotavljanja, ker ie gotovo, da bi pri uovih volitvah s pomočjo dubov-Ačioe, ki je doslej vedno podpirala liberalne vlade, ztnagali konservativni kandidati. Cesar je skrajno nejevoljen zaradi skandaluv, katere je razkril grof Kl^belflbetg, ki je dokazat s f*kti, kako je bivši pttdpredsedmk poslangke zbornice Đdkrosa goliuftil im veliko, in kako bo ga pri tem podpirali politični tu sodni uradniki. Neki sodnik je BakrosBu na ljubav ćelo falsificira! velovažen zapismk, drugi pa feo bkrbeli, da so „izginih" razni akti. Nevoho ce-sarjevo, ki je gledć na nečuveno in brezprimerno korupcijo na Madj-rBkem že bolj nego opravičena, poviSala je še breztakttiost in arogantnost nekib madjarakih aristokratov, ki so glasom lista „PeBti Napio" pri cesarjevem prihodu v Budo zapustili ostentativno stolno mesto in ođftli na svoja pos^stva. Povod je bil baje ta, da je dvorni urad razposlal vabila na veliki vzprejem na dvoru v nemSkem jeziku. Madjarski listi napadaju radi tega dvorni urad uprav surovo in, kar je za razmere v madjarskem etolnem mestu jako zoačilno, vai oficijozni listi jim navduSeno  sekundirajo.
Viia nje države.
Rusi in IPrancozi.
Rusko sreduzeinsko brodovje se mudi sedaj v AjaccioT prav kakor da je mornarjem ne-moguće, loČiti se od franeoskih zaveznikov Uzrok pa ni ta. Razni listi, ki dobivajo svoje informacije v vodilnib krogih, javljajo politično velevažno vest, da je franeoska vlada s k 1 e n i I a dovoliti ruukemu brodovju obiskovanje vseh vojnih pristanov franeoskih in ukazala pristanakim zapovednikom, da je z ruskimi vojnimi lndijami ravnati tako, kakor s francoskimi. Važnost te vesti tiči v tem, da je franeoska vlada s tako naredbo dokazala, da zaupa Rusiji popolnoma, da mora biti mej Rusiju in Francijo Bklenena trdua pisana zveza, takaj doslej še ni nobena vlada ua svetu dala drugi državi takega dovoljenja. Rusija je želela dobiti v sredozemskem morji, če mogoče v kakem franeoskem pristanu, navadno postajo, a že to je Anglijo močuo prestravilo — kaj bodo angleški listi Sele pisali, Če se potrdi ta vest. O tem, da je mej Rusijo in Francijo dogovorjena prava pravcata alijanca, bodi v katerikoli obliki, o tem ni veft doma. O njem ne dvomi ni „Kolniscbe Zeitung" cfiuijozno glasilo oemSkega kancelarja, ki pravi, da je Rusija ustva-rila novo mejnarodno situvacijo v Evropi, odkar je Francozom vzela strah pred vojno. Nemčja, pravi rečeni list, mora biti oprezna, ker se bode ta situ« vacija pojavila kmalu tuđi v razmerji mej Nemčijo in Rusijo.
Kriza v Italiji.
Kakor znano, je ministerski predsednik Gio-litti na banketu v Droneru razvil fioančno politični program, kateri je ujegov preduik, marki Rudioi v posebnem pismu zavrgul. Giolitti je na oštre napade Rudinijeve odgovorit na nekem drugem banketu v Turinu, a tuđi Rudini ne molči in 8e je iznova lotil Giolittija in njegove politike. Italijanski listi aodijo, da Giolitti io Rudini ne moreta vefc hoditi po isti poti in ker vlada nima večine v parlamentu, Če se jej izneveri Rudinijeva frakcija, je odstop Giolittijev neizogiben, „Opi ni one* misli, da po-Btane njegov naslednik Zanardelli, sedanji pred-eedoik poslanBke zbornice, in javlja da se vrSe pogajanja mej njim in   voditelji  poBamićoih frakcij,
ceš da dobi Giolitti  koj v  prvi seji  parlamenta for-melno o«zaupnicu>.
Domaće stvari.
—  (Notraniska volitev.) DoSli sta nam sledeći brzojavki: Dunaj: Slovenski napredni veliko-Solci, slaveč zmago narodne odločnoati in zavednosti Notranjcev, kličejo: Slava naprednim volilcem! Živio Kraigber!   — Bovo \festo:   Veselimo   se   znoage zavednih Notranjcev !   Naj  bo izvoljenec vreden naslednik Kavfcičev!  — Opoludansko  omizje TuČkovo,
—  (V e r n i h  d u š  dan) Ni Še pokrila matere zemlje bela nnežena odej«;   še  gledamu,   kako počasi   utnira   vse,   kar  nam   je  spona Ud i s sladko nado   napolnjevalo  srce   ter   nas po leti radostilo a svojo   krasoto.    Uveneln   bo  krasne  cvetke,   otožno pada   raz   drevje   zarujavelo   suho    listje   in   gosta megla pokriva polja  in  livade.   Narava umira.    Kateri   letni   čas bi nas pat bolj živo spominial naših dragih umrlih, kakor ravno sndaoji ?   Ne  samo  vče-rajSnji   io   danaSnji dan,   ne, ćeli teden posvećen je spomiou dragih pokojnikov. Ž i v nedeljo pričelo seje romaaje na mirodvor pri bv.   Krifltolu; popravljali in olepSavali   so   ae   grobovi  ter   kitili   a  cvetiem   in Bvetilkami.  Vfieraj pa so romali  na  pokopališče   vbi, V8i, ki oplakujejo izgubo dragih sorodnikov, io lahko bi   reče,   da je   bila  včeraj   popoludne  akoraj   ćela Ljubljana na mirodvoru.    Kakor  običajno  zapelo je druStvo  nL ubijana"   pri Sokolovi piramidi, nekoliko pozneje pa „Slavec" ob velikem krizi po tri žalostinke; obeh  drustev  ubrano petje poalužalo je mnogobrojno obćinatvo ginjenim srcem.  Ia  ko Be je  vlegla na gomile   tiha noft, bil je mirodvor liki  plamteče morje. Ljudjo   pa   bo   se  vračali   pušCajoč drage grobove 8 tolažiluo zavestjo, da se zopet vidimo nad zvezdami.
—   („Radofeoju")   pristupili   so   za   usta-novnike z duneski  po   100   kron   gospodje:   Ljudevit   Cazafura,   veleposestnik   iu   Župan,   ter Oskar Gabršfiek, velepoBestnik, oba v Tolminu; Fran Križaj,  po šesto i k in župan v Št. Petru ua Notranjskem in Josip Bole", oskrbnik g. Gorupo-vih poBestev na Reki. —   Vrlim rodoljubom iskrena zahvala.    Ob jednern pa onim, ki se doslej nišo še odzvali  vabitu „Radogojevega" predsedstva, dasi jim sredstva  dovoliujejo  žrtvovati  kaj   v ta   prekoristni namen,   priporočamo,   da  jih   poBnemati   blagovolijo.
—   (Prvo   krono   družbi   s v. Cirila   to Metoda!)   Uredništvu   našega  lista izročila je kot kronin   dar   c. gospa   Ivankač   Kavčič,  posestnica na Razdrtem   140  kron, katere je nabral mej ta-mošnjimi rodoljubi nepuzabni nje pokojni  eoprog   g. Hinko   Kavčift.    Izroftivši  Bvoto  družbinemu  vod* stvu   kliftemo:   Slava   spominu   uzornega rodoljuba! Živili rodoljubni  darovalci in darovalke in  njih   na* uledniki t
—   (Za „Narodni dom")   v  Ljubljani  po* Blati so uredništvu   našega lista: GoBp. Fran Kle-menec, uradnik banke Slavije v Ljubljani 5 kron; vesela družba v gostilni „pribelem Kranjcu* v Ljubljani 4 krone; skupaj 9 kron,    katere it-ročimo vodstvu. Živili  rodoljubni darovalci !
—  (.Slovenska   Matica".)   UpravoiStvo „Slovenske Matice* nazoanja društvenim  krogom in Blavnemu obftiostvu sploh, da je od jutrajSnjega dne dalje matičina pisama za stranke odprta vsak dan  od 2. — 3. ure  popoludne.
—  (Slovensko  g I o d a li 8 Će.) Nad 60 let stara Raupachova žaloigra „Mlinar   in njegova hči* nima Bicer  prav nobene umetnoatne vrednuati, ker   bo   vsi nje   dogodki  v zaporedno vrsto zvezani zgolj po zunanjem,   ne   da   bi bili osnovani iu utemeljeni po   notranjoBti   delujocih oseb,   in ker Dam na zopern način poveličuje babjeverako vražo ter jo brez  V86   poezije  in   visjega pomeoa vlači kar ute-leseno   na   oder   in — kar je  najhuje — pripušča ce!6, da obdrži abotna vraža koočno rea svoje pravo, kakor   plemenita  etiška   ideja   po druzih žaloigrah; kljubu temu   pa   je   igra a bvojo    „ganljivostjo"   Se dandanei   nad   vse priljubljena   niijim slojevom ob-činBtva, katero se zadovoljuje, ako  le  gleda, posluša in se joka, ne da bi mu  trebalo kaj  misliti.   Igralo se je v obče povoljno   in pohvaliti nam je zlasti g. Borstnika, ker se je zelo uspešno trudil verjetno nam predočiti neverjetnega „Crnota". Gospa Borštnikova je spočetka nekoliko premalo idejalizovala sicer po» etifiko B Mari jeo". Zelo lep pa je bil nje smrtni prizor. GuBp. Danilo   se  je  v svoji  ganljivosti   kar   topil, ob smrti „Ćrnotovi" pa je malo pretrivijalno   klical na pomaganje.   Druge manjfie uloge, zlasti  „udova* gospe Dani love so zadoStale, le zdelo se nam je, da nekateraiki oiio dovolj   resnim amatrali svojih
ulog, kar velja sosebno o gnap:cah Nigrinovi in Slavčevi, katenh prva je vrhu tega fie govorila pristno „LubljanSčino*. V gostilniflkem ensemblu je govorica zopet zastajtila po krivdi g. Perdana. — SceniSka tehnika potrebuje pač ukrbnejfte roke, nego je nedania. Ža zadnjič amo opazili, kako slabo BtoJH kulise iu kako težavoo ie cdpirajo vrat«, a mislili amo, da je btla Ie hipu« nezgoda. Včeraj pa se je to že zopet kazalo in 5« bujže KraBni zimaki prizor, v katerega je naletaval go8t sneg, mutila je pol na luna (!). Razsvetljava je bilu kakor vselej nedostatna, na konci pa ćelo kar fimeftna. Zibajajoče solnce se je pokazalo Sete ua beaede Marijčine, a takrat hkrati kakor kak požar, zafilo pa je tuđi Sele, ko „Marijca" že pravi, da je soloce zašlo, a takrat zopet bkrati in z glasnim loputom. Mislili bi veoder, da je dovolj, ako jedeu-krat graja mo take sceoiake nedostatke, ki ao ne-vredni kraanega deželnega poslopja io ki so iz-vestao Ie možui zaradi malonoaroosti djtičnega zu-oderskega osobja.
—   (Slovenska   opera.)    V   loboto   dne 4. t. m. ae  bode pela  na »lovenskem odru  prvikrat Karola   Bendla, znanega   ćeSkega   skladatelju   narod ua  šaljiva  dpera v   treh   de|aujib    ,Stari    ženin"   I^mej   BoliBtov nastopijo  v tej operi, o katerej nam  veščaki   poroča|o,  da ima  krasno, v Blovauskem narodnem  duhu  zlužno glasbo, gdćna L eščm sk a, gOBpa Gerbićeva, g. Vašiček  (v imtilovni ulogi) gg. J. No Ili , Pavše k,   Perdau iu Rus.   Posebno veliko  ulogo  ima v tej oper: tuđi  zbor     Ddjaoje je Šaljivo   iq   ne  vrši v ne li i   vaši  ua Moravskem v času po odpravi tlake, ko ao  do  tedai vnemo^očni grajaki pisarji,  „pao  Frane" zvani, prišli ob bvojo tnoč.  Tak tip zaljubljenoga starega „Franca" predstavlja se nam v glavni ulogi. Omenjamo naj Se, da gdćoa. Lešči n-ska in g. Vašiček   pojeta hv jji  ulogi    vaeskozi slovenski,   da   bode   torej   to   prva    letošnja Cisto   slovenska   operna   predstava,   torej tuđi občiostvu povsero razumljiva. Ponavedenem nade jati se nam je zares izreduega glasbenega užitka in bode gledaliđte   brez dvoma  rasprodano.   Vnaaji rodoljubi naj    su   pravoćasDJ   blagovoiijo   oglasiti   za   Bedeže. O vaebini   opere   in o skladatelju Bendlu Bprego-vorimo obftirneje v  jutri&oji  številki.
—   (ČeSke   opere.)    Kazni    listi   poročajo, da   se   je    pela   dne   29.  oktobra   1893   prvikrat   v meBtnem gledališću v L i p a i j i krasna Blodek-ova opera „V vodnjaku".   Uspeh bil   je  velikansk. Vsi  pevci   poklicali so se večkrat po končani  predstavi.     Tuđi   opera  „Stari   ženinu pela   se je v zadnjem   čhsu   z  velikim   uspehorn v  Lipsiji  io  v Brazda nib.
—   (Imenovanje   mastnih   uradnikov.) Kakor znano, uravnal je občmski svet deželnega atol-nega muBta Ljubljane  v seji dne 5. januvarja   letos prejemke   aktivnih   mestnih  uradnikov Ljubljanskih, uredil  ohčinske  urade in UBtanovil dotične službe, ka-tere bo bile dna  16. svečana razpisane.   V  predvče rajšnji  tajoi seji občinskega Bveta podelile so se raz-piaane  službe in aicer bo  dobili:    1.) Službo prvega magiBtratnega svetnika s prejemki prvega činovnega razreda goBpod   Ivan   V on čin a,   dosedanji   magi-ntratni   svetnik;    2)   službo  druzega   magistratnega svetnika   8    prejemki    druzega    činovnega    razreda g«Bpod Ivan  Šešek,  doaedanji   magistratni   tajnik; 3.) službu policiJBkega  komisarja   a   prejemki   druzega činovnega razreda goBpod Fran  PodgorSek, iloaedaj avskultant pri c.  kr. okrajnem sodifiči  v Li-tiji;   4.)   službo   magistratnega  tajnika   s   prejemki tretjega činovnega  razreda goapod dr. Ivan   Jaho, dosedaj koncipist   pri   c.  kr. finančni   prokuraturi v Ljubljani;   5.) službo   prvega megtnega komiaarja s prejemki  tretjega činovoega   razreda   gospod   Jakob ■Tomec,  dosedaoji mestni komiBur; 6.) službo kon-ceptnega    pristava   s   prejemki   četrtega   činovnega razreda gospod   Evgen   Lah,   dosedanji   kooceptni pristav;    7.)  službo  druzega  mestnega   komisarja b prejemki četrtega Činovnega   razreda   gospod   Josip Križaj,  dosHdanji mestni komisar; 8.) službo ma-giatratnega koocipiata s prejemki  petega  činovnega razreda gospod Jurij Mihalić, dosedanji koncipist; 9.) službo mestnega fizika s   prejemki   druzega   Činovnega razreda gospod dr. Ivan Kop*iva,  doBe-d«nji fizik; io.) službu policijskoga zdravnika s pre jemki Četrtega činovnega   razreda   gospod  dr. Fran 3|lner,   dosedanji policijski  zdravnik;    U ) službo mestnega   zdravnika  u prejemki   petega   činovuega razreda    gospod    dr.    Josip    Deri,    doaedanji ttestoi zdravnik;  12.) službo mestoega živinozdrav-nika s prejemki  šestega  činovnega razreda goBpod
Pavel Skale^, doseriaoji nadzornik mestne klavnice ; 13.) službo mestnega vifijega inžeuerja s pr^jemki druzega činovnega razreda gospod Ivan Duffe, dosedanji mestni inžen^r; 14) službo mestnega inže-nerja a prejemki trntjega činovnega razreda abaol-virani tehmk goBpod Fran V»n; 15.) službo stav-binskega asistenta a prejemki petega činovnega razreda go8pnd C ril Koch, dosedaj v privatni Blužbi; 16 ) službo nit-stnega računarja s prejemki druzega činovnega razreda goapod Josip Paternoster, dosedaj računski oficijal pri dezelnem odboru kranj-skem. Ostale razpiaane službe (Se 15) podelile se bodo v tajni seji obftinskega svota, katera je napo-vedana za jutri.
—   (Sloveuno  prisezanje   novincev) vršilo   su   ie,   kakor   po   vsej   državi,   vCeraj  tuđi  v Ljubljani  na velikem  dvoriflfu nove vojafinice    Pred ponovl)(>njem  prisegu novincev bila je sloveana voja-Ska masa, katero je služil č. g. vojni župnik Jurunić, ki je potem pojasnil v nemSkem in slovenskem jeziku važnost io svetost prisege.   Prisežne besede prečitaie bo se   v nemskem, slovenskem in laAkem jeziku. Slav-nosti bo se  udeležili  nj.   eksc. fml.  baron  Albori, generalmaior  vitez Fux,   vsi  stubu i in višji čaatniki in  vojaštvo tukajauje garnizije.
—   (Tujci na KmnJBkem.j   Javili smo že, da namerava v Solnogradu  izhajajoči list  „Freradeo-Zt>itungu   odutej obraćati   posebno pozornetit tuđi ua Kranjsko. Morda izpregovorimo o priliki de kaj  već o  programu   tega   lista, da izvedo tišti  krogi,  kate-rim je na tem,   da   obiskujejo  tujci   v čim    većjem številu nago kronovino, kako pofitopati, da se tujc>   pri-vabijo.    Za    danes   omtnjamo    samo,   da   rečenega liRta uredništvo daje  vsakomur,   kdor se  oglasi,  vna potrebua pojasnila o razmerab v  vsakem  kraju.   To je t stitn,   ki   nameravajo    potovati,   velike   koristi, ker se na ta nafti u točno   iuformirajo o razmerah v posamezmh   krajih     Da pa   zamore uredništvo  vse-stranski  untrezuti   tem    vprašanjem   in   poizvedbam, razpošilja  Bedai   tuđi po KrunJBkem posebne  pole z razoimi   vpraAanji    o   stanovaniih,    cenah,    topiicah, izletib itd.    Žileti   je,   da  bi  uredništvo   „Frtmduu-Zeitung"   dob Io čim tofnejših [lojasoil o vseh  krnjih; naj  se torej  tiBti,   ki nišo   dobili te pole,  naruvnost na   list obrnejo.
—   (Me st na bran i In ic a Ljubljanska ) Meaeca oktobra uložilo je v mtstuo hramlnico Ljubljansko    480 strank   108 275 gld. 40  kr.,   vzdignilo pa  340 strank   171.310 gld.  04  kr.
—   (Gosp.  Bajdeta   godbeni gl asovir,) z» katero izoajclbo so se   posebno zanimali glasbeni veščaki   ter   se   prav   laskavo  izrekli  o njej,    ju od danes   naprej    brezplačno    videti  v  muli   dvorani fiiharmoniškega poslopja vsak   dan   od 1.  do  3.   ure pupoludne.
—   (Iz Poijan nad Škofjo Loko)  poroča se nam, da je pri zadnjib  občinskih vulitvab   sijajno zmagala narodno-napredna stranka in   to navzlic ne-utrudljivi  protiagitaciji  novega gosp.  kaplana in — učitelja (!).
—   (Najden   mrtvec.)   Na   Dobrški   planini našlo SH  je že   popolnoma   z^ntto    truplo  lUletnega Antona Čaižala iz Brezij  v lCranjakem okraji.   Mati spoznala je mrtveca   samo   po   obleki.    Ker    je   bil Čoežil slabuumen, je  bižkone  pouesrečil.
—  (Iz timartina pri  L i t i j i) se nam piše: Pri   občinskih    volitvah   za   Šmartino   voljen   je   bil zopet občespoštovani g. Ig. Zore iz Črnega Potoka županom ; svetovalcem pa gg.: Fr. Knuflič iz Šuiur-tina, Jusip Jaklič iz Šmartina, Anton LovSe iz Vel. KoBtrelnice,   Jan. Rus iz Šmurtina,  Josip Ponebžek iz Preske in Matija Ambroz iz Javorja.
—   (Na Grmu) je bila preteklo soboto javna skugnja za učence tamoSnje   viuarske,   sadjarske   in kmetijrtke gole.  Učenui bo jako dobro odgovaijali in učiteljBtvo in vodstvo srne biti  zadovoljno   z   lepimi vspehi,   katere  je  doseglo,  dežela  pa   pouosna,   da ima zavod,   ki   jej   bode  dal   polagoma lepo število vzglednih gospodarjev.    Bilo je 24 učencev;   v druge m letu  13, ki so eedaj   dobili   spričevala   ter   zapustili 8olo.  Nekako nemilo pa nam je bilo, ko smo se zopet letos morali   prepričati,   da   je   primeroma najmanj bilo Dolenjcev  — Gorenjci,   kakor Štajerci so jih po  stevitu   presegali!    Za   pribodnje   Aoleko leto, ki 86 začne v Boboto 4. novembra, je oglašeno že  17 učencev, — mej   ujitni   jeden  slovenski   Ko-rušec, za katerega bode plačevala družba sv. Cirila in Metoda,   pa   dva Istrana,   ki   prideta  sam kaj   na deželne troske.    Kot zastopuik deželnega odbora je bil pri skuSnji   deželni   odbornik   g. dr. VoSojak, ki je oetal  tuđi   še  v  nedeljo   tu   ter   se   udeJežil
blago»lovljenja nove Solske zidanice v Sraoleni vasK Jako je hvalil golo in učiteljstvo ter đe posebno čeatital gosp. vodji Rih. Dolencu, ki že 20 let vodr kranjsko kmetijsko Solo, na lepih uspehih.
—  (PoStni urad v Novem Mestu)   je a včerajftnjim dnevom podržavljen in  bode uradoval v novo prirejenem   stanovanju   na  Kapucnskem   trgu. Imenovani so pa naBlednji gospodje:    Uradni  vodja g.   kontrolor   Teodor   Vidic,   ofieijal   g    J.   K leme nčič, asistenta gg.   J. Toinažić in F  T ratnik;   telegrafiatioji   gospict Romana   VasiĆ   in Al-bertina Kaštel ic;   ekspeditorji gg.  Avgust Belle in   Radoslav   Jeglič.    —    Dva    pismonoši    in    tri uradni sluge.
—   (Volilni shod.) V nedeljo, dn6 &. t. m^ popoludne   ob   3.  uri,   poročal   bode  v  Vojniku V gostilni   pri   „Btarem   Vrečarju"   državni   in   deželni poBtanec g.   Miba VoSnjak   o   Bvojem   delovaniu v državuem   in   dezelnem   zboru.     Pri   tej   priliki   se predstavi   volilcem   tudt   g.  dr. Juro Hraflovec, kandidat naše stranke za mesta   in   trpe,   ki   volijo dfželoega  poslanca v Cdljski  mestoi skupini.   Želeti ju,    da   se    udeležć    volilci    zborovanja   v   obilnem stevilu.
—  (Bralno društvo vSevnici ob  Savi) priredi svoio otvoritveno veselico dne 26. t. ni.  Na-tančneje pozueie.
—   (Nova   brzojavna   postaja.)    Včeraj se je na Logu   pri Bovcu   odprltt   nova   brzojavna poBtaja   z   omejeno   službo,    združena   z   ondotnim pofetmm uradom.
—   (Velik požar) je nastal v ponedeljek v noči v Škednju v Tržaški okolici.  Zgorelo je gospodarsko poslopje g. Andreja Sancina in se   jh   ogenj hitro razSiril tako,   da so domačini   in  TržaAki   ga« »ilci Sele čez pet ur mogli  ud uši ti  požar.  Škoda bo ceni na 6000 gld.
—   (Slovenski   klub   na   Dunaji)   ima   v 8oboto   4   novembra   t.  I.  prvi   svoj  večer v tej Be-zoni   v   restavraciji   „zum   alten   tichotteuthor*,   I., SchuttengaHse  7. Benlo  bode itnel   c.  k r. Btotnik g.   Igo    Kaš:     „Spomini   na   jugoizhodno   Bosno Uomauja-plunina,   Drma)".    Z.iftotek   ob 8. uri  zve-Čer.   —  Diugi  večer tega kluba bode v   uoboto,   2. decembra, tretji   večer   v   soboto,    16.   decembra   v istej   restavraciji.   —  V   torek    14.   novembra bode iBtotam   občni   zbor    „Podpornega   društva   za slovenske visokoSolce n» Dunaji"  se bledečim dnevnim redom:    1.) Pozdrav   predsednika.    2) Poročilo blagajnikovo, tajnikovo  in pregleduikovo.  3.  Volitev predsednika,   tretjine   otlbornikov,   1   preglednika in □amestnikov. 4.) Predlog c. kr. vseučili&kega doceuta g.    dr.   K    Štreklja :     Kako    pomnoževati    glavnica društveno.    5.)  Prosti   predlogi.   Začetek   ob   7.  uri zvečer.
t------------------"t
|                   Prvo krono
I      družbi sv. Clrlla in Metoda 1
k         -----_________4_
Kazne vesti.
*  (Koliko  pišem je dobil  ruski admiral    Avelan?)    V   času,    ko    so    ruski    (-»ntniki bivali v Parizu, dobil je admiral Avelan okolu 19.000 pišem    Štirje njegovi čaatniki ho  površuo pregleda-vali  te dop se,   na katere se bodu   odgovarjaln zdaj oa ladiji, odgovori pa se oddajo  na  pošto  v  Pue]Ut ko   prule   eskadra   tja.     Nad   10 000   pišem   je   od dam,  ki  bo prosile ali  za avdijenco, ali pa za avto-gram ali  kak mali spomin.
*  (PoskuSen   železnidki  atentat.)    Na progi  me) Herkulovim:  toplicutni in TojjoIovcmu  pokvarili HO neznani  lopovi  v  nedeljo  po  noči železni-ški tir ter hoteli oropati  potnike iz Budimpešte pri-hajajo^ega kurirskega   vlaka.     Ko je  čuvaj  zagledal Šest  lopovov,   zaprl   Be   je   v svojo   bišico   iu   začel streljati nanje.  Zločinci  uo pobegmli,  pogumni Čuvaj pa je še pravočisno dal znamenje, da je vlak obstat in be ni zgodila nesreća.
*   (Električna razsvetljava Bospora.) Neki   grsdi   inženćr,   ki  je studiral v Ameriki izdelal je nacrt z električno razsvetl|avo Carigrada in Bunpora od Kavaka do zgodovinukega pristaoi^ča San Štefano. Razuvetljavo  bi oakrbovali trije močni Btroji ua treh raznih  mestih,  kjer je tok Bospora najmučneji. Osnovala se je že družba   kapitalietov   in   podpisala   potrebne  vsute ter uložila prosoju za koncesijo. Turska vlada   pa   je imenovala odsek, ki uaj ji v krutkem po* roča o tem  nacrtu.
*   (Nevaren  lov.) Pri lovu  na medvede,  ki jih je priredit te dni gruf Lazar v svojem  lo^nkem okraji   na   Ogerskem,   bila bi hfti  njegova,   o može na baronica Liptai, poBtala kmalu žrtev medveda. Stala je nekoliko korakov oddaljena od svojega soproga, ko pri-lomasti velik medved naravnoat proti ujej. Baron hotel
je »treljati na medveda, ki pa ie stat ravno mej njim in njegovo eoprogo Barunica vrgta ae je urno na tla io tako je mogel baroo ustreliti na medveda, ne da bt Be bal, da zadene svojo soprogo. To vae je bila stvar nekolika trenutkov, ranjeni medved obr-nil hh je proti barnnu, ki pa ga je tako dobro pozdravi], da je koflmatin koneČnu pobegnil.
*  (Neerefta  v gorah.)  Akopram je že minula   sezona   za   hribolazce,   porota   se   iz   Berna   v Šviei,  da je tam  pone<re£il 20letai hrilmlaztc Sesly, ko je z nekim tovanSem hotel na vrb Buet v Moot-blanSki   skupini.     Po   dolgem   inkanji    našli   so   ga mrtvrga z razbito glavo.
* (U m o r župana  HarrisonavChicagu) vzbudil   je   vel kansko   senzacijo.    Mesto   žaluje   po niožu,  ki je atoriJ toliko za napredek megov.   Morilec je neki  Prendergast,  ki j« župaua  vedno nadlegova) za kako službo,  ko  je   bil  zarad  pijanosti  odpu&čen. Ustrelil je trikrat in se potem,  ko je izvršil zločin, dat  mirno   odpeljati. Razburjeno ljudstvo   je   botelo napasti  voz in bo redarji   komaj branili morilca pred Jjudako sodbo.    Pol   ure   po   atentatu umri je Har-riBon navzlic vsem  prizadevaniem zdravmkov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 2. novembra. Knez Alfred Win-dischgraetz, češki namestnik grof Thun in gališki namestnik grof Badeni došli so na Dunaj in se odpeljejo danes na cesaraki dvor v Budimpešti.
Dunaj 2. novembra. VČeraj se je v vseh garnizijah v obeh državnih polovicah vršilo slovesno priseganje vojske.
Dunaj 2. novembra. Cesar se vrne dne 9. t. m. in se odpelje dnć 13. v Monakov k poroki princezinje Avgustine z nadvojvodo Josipom Avgustom.
Praga 2. novembra. Mestni svet od-klonil zahtevo princa Hohenlohe-Langenburga, naj se z njegove hiše odpravi samočeški javni napis.
Krakov 2. novembra. Včeraj urnrl tu-kaj slavni poljski slikar Jan Matejko v starosti   55  let.
Ajaccio 2. novembra. Župan pozdravil rusko brodov,e. Admiral Avelan se zahvalil, rekši, da priđe rusko brodovje v treh mesecih zopet v ta pristan in ostane tam dl je časa. Admiral obiskal načelnike oblastev, ki so mu poset vrnili. Ko je včeraj priplulo brodovje v pristan, razpočil je na admiralski ladiji neki kotel.  Več mornarjev ranjenih,  dva umrla.
Narodno-gospodarske stvari.
—   0.  kr. glavno   ravnateljstvo   avstrijskih državnih železuic  razglaš«,  d*  hm ji<>«tniali3ĆH Trat-ttuhati  na  progi Sr. ValeDtiu Kinin Ke ti ug,   urejeno donlej  Kamo  za osubni   in   pratežni   proinet,  otvori   z duem   1.  novembrom  1893 tmli   zi   splođui    brzi   in nlagovnt  promet toda  e to utesoitvijn, da so od po ftil|au|H    prav   obsežui    in    posebno    t'-žki    predmeti (atruji, bentavni  deli stroiuv,   vodovi   ittl) isključeni.
—  Nove premogove jame  v   Rolgariji.    Pri Tudenu  so u« naAle premogove   jnmr,   ki   iihh|o   34 do 35 C'-ntiroetrov  niočuf žile   črue^a   prutnoga,   ki jh posebno pnprnveu  za  izdHttvaujH koksa.  Te )ame boii^ država  sama  vzela  v gvufu režijo in j« finan£qo
mim'Bterstvo Se storilo v tej zadevi potrebne korake. Tuđi okolu Pernika so bogate jame rujavega pre-nooga, ki pa ni pripraven za izdelavanje kokBa, to-raj za železno industrijo manj  porahljiv.
|| „LJUBLJANSKI ZVON" ij
! r.a vse loto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta t !     & gld. 3O k  .; za ćetrt leta 1 gld. 15 kr.    |
Tujcl:
1.  novembra.
Pri Mall«lt Illek, Reiter, Wolf, Deraer z Dunaja. — Schoiidt, Toleoky iz Prape. — Krk ix Brna. — Kopate«u iz BudimpuŠte. — Ruknit iz Pulja. — Dr. Deu iz Postojine.
Pri Nlonn: Graiamuck, Movotny, Eiger, MUlter c DunajH. — Jeklić iz Zagreba. — Malloyer iz Gorice. — Friedl, Jane*, iz Dominl. — Wintor iz Lipskega. — Gltlck i*  Praga.  — JefTmiović  iz Sarajeva.
Umrli so v lijubljanl:
SO. oktobra : Helena Stipaneiič, posestoica, 77 let, Kravja dolina St. 9.
1. uovtimhrji: Marija Sartori, kljufianičarjeva vđova, 74 let, Marije Terezije cesta.
V   <1 o t h I ti i   bolnici:
29.  oktobra:  Urfia K*rži6. goitija, 66 let.
30.  oktobra:  Matijti Živan,  delavec, 49 let.
31.  oktobra: Fraiic« Purkart, gostija, 80 let.
Meteorologično poročilo.
£   7.EJntraj    733 2 «■.       3 6° C    jsl. vzhJ   obi. o     2. popol.    733 6 nm.     13 0« C    ;sl. vsh.    obi.     OOOrn. ^   9.zvetor    735 2 mm.     10 2» C     si. jzh.    obi.
>   7. zjatraj    735'5bb.        6ti° C     brezv.   megla 25-6O« Š     2. popol.    7348 nm.      10 6* C    si. jzh.    obi. ^   9.zTefior    733i* ■».     10 4° C   jsl. jzh.   obi.     deija.
Srednja temperatura 8 9° in 9 2', sa 1*4° in  19° pod
normalom.
dn^ 2   novembra  t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....       96   glđ.  60    kr.
Skupni državni  dolg v srebru     ....      96     »    40      ,
Austrijska zlata  nnta.......    119    a     '20      „
Avatrijska kronska renta 4"/,.....      95    „    90      e
Ogerska zlata renta 4°/0......    115     ,     15      n
Ogerska  kronska renta 4°/0.....         93      „      05        „
AvHtro-ogerske bančne delnice     ....      994      „       —        „
Kreditne delnice.........    330    ,    90      „
London vista.    .    .    ,.......    127    „    35     „
NemSki drž.  bankovci za 100 mark     .    .      62    B    50     „
20 mark............      12    .    50     .
20 frankov     .    .    .    ,.......      10    „    10«/, „
Italijvnski bankovci........      44    v     10     „
C. kr. cekini...........       6    „    03     „
Di.6 31. oktobra t   i.
4n/0 državne  sreftke  iz 1. 1854  po *25O gld.     144  gld.  75    kr.
Državne srećke iz 1. 1H64 po  100 *!<!..    .    196     ,     —      ,
Dunava reg.  arečke fi°/0 po 100 tfld.    .    .    1SH     „     25      „
Zemlj, obć. avstr. 4V',a/o  zl»f' za»t. listi     .     Vi'.i     „     50      „
Kreditne srećke po   100 gld......    195    ,    75     „
Ljubljanske  srećku........      24    ,    —      „
Rudolfove srećke po 10 gld......      23    ,    —      „
A.kčije anelo-avstr. banke  po 200 gld. .    .    14M    ,     fiO      n
Tramway-amSt. velj. 170 gld, a. v.    .    .    .     245     „     —       „
Papirnati  rubelj.........          \      n     32'/t n
C. tr. fllavno ravnateljstvo avstr. đrž. felenic.
Izvod iz voznega reda
velV-u-nefir*   od  X. olc-tolor«.  l.S@3.
Naatopno omenjenl prihajalni in odhijfcjnl č»»i omaćenl to v mHinJrrvropMjcrtn čnirn. Srednjearropiki £aa Je knjoimu ćaaa ▼ Ljubljani >n 2 minuti naproj.
Odhod ls LJnbljAiie <juž. kol).
Ob tH. urt li min. po uoči onebnl vlak r Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce-loTeo, fransseimfeiite, Ljubno, Đunaj, ćei Selmthal t Auiim, Ilchl, Omumlen, Solnograd, Iinnd-Omtoin, Zali nit jezeru, Steyr, Linč, Ilu-tlejeviee, Plzenj, Marijiae vare, Kifer, Francove Tare, Karlovo var« PrARO,  Drniilmin, Dunaj  ?it Amatottsn.
Ob 7. uri O6 tnin. tjtttrt^l osobni Tlak v Trbtf, Pontabel, Beljak, Ce-tovec, Fruiiaunsfosto, Iijubno, Dunftj, tem Salztli«! t Solnograd, DuuaJ vi&  Amstetten.
Ob 11. uri SO min. tfopoUuln* osobni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celoroc, KramiMisfeate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HO *nin. popotttiltU) oiebni vlak t Trbi*. BoIJdk, CsIovpc, 8olnograd, Lond-Oustoin, /.«11 na jBseru, Inomoat, Bregnic, Curili, Oanaro, Parji, Linč, laclil, Budojovico, Plzenj, Marijine vare, K«it, l'ranoove vare, Kurlnve varo, Prago, Dmldaiie, Dunaj ▼!» Amitettcn,
Prihod v LJnblJano (ju2- kol).
Ob 8. **H itli min. t/utrat oaebni vlak % Dunaja ria Amitetten, 1)ta±-dan, Pra^e, Frunouvih varov, Karlovih varovt Egra, Marijinih varov, Flsnja, IluilejHvic, Bolnogrndn, Linoa, Steyra, Iiohla, Omundena, ZelU na jeieru, Ijond-Oa«teina, LJubnega, Beljaka, OeloToa, Franienafoatn, Trbiža.
Ob U. uri 27 min. <l*>jwttutne osobni vlak ■ Dnnaja Tia Amatettnn, Draidan, PraRO, Fraucovili varov, Karlovih varov, Egra, Marijinil, Tiror, finija, Itudejevio, Holnograda, laohla, Omundena, Ltnca, 8tnynt Pariza, Oeneve, OtiriliM, Ilmprnlcn, /ella na jezeru, Ijend-Gaiteina, Inu, mosta, Ljubiiega, Colovoa, PuutabU, Trbiaa.
Ob 4. ttri SS min. popoluttnn osobni vlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, Gelovoa,  Fraiuoasfoate,  Puntabla,  Trbiža.
Ob 0. *irt 2£7 min. *v€*rr oiabnl vlak ■ Uuaaja, IJubn«g», Baljaka, Uo lovca, l'outabla, Trbiža,
Odhod ls LJublJan« (jnž. kol.).
Ob    0.  uri US tttin. tjittrn)      v Kućevje. „   12.     ,,     OO     „      o/>o/iMfrwi „         n
„     6.    „     10      „      »večer         „        „
Prihod v Izubijano (jn2, kol.),
Ob 8. uri  10 min. *J%UraJ         ii Kočevja. ,,    1.    „    Ol     „      pojtoliulne „        „ ,r    8.    ,,    4fl     ,,      mw1)cr           n         »
Odhod U Ljubljane (drž. koU
Ob   7. uri 1S *n(r». tjtitraj        v K»n>nlk. „      H.     n     OS      „      poftoluilne  „         „
n       «.     ,     BO      „      *vr*er          n         „
„    10.    .     10      „      tveičer          „         „       (m»»eoa oktobra ob nedeljah
In pramniklh.)
Prihod v LJnblJano (dri. kol.).
Ob    6.  uri SI tnltt. *)**trnj         im Kamuika.                        (12__237)
„    li.    n     Ili      n      dopotuutni)   „         ,,
,,      6.     „    !iO      „      tverrr           „         ,,
,,     V.    ,,    35     ,,      tvr+er           ,,         ,,       (meieoa oktobra ob nođeljaTi
Id jiraanlkih.)
Išće se gostilnica
kjer bi sh ob jednim mogla izvrSevati tuđi me« H«riik« obrt, bidisi oa dežoli uli pa drugje — PoDudbe  pogljeio  naj se pod ,,£t. 48" upravniAtvu
„Slov.  Naro'da".                                             (1096-2)
Komi
neoženjen,  ne  izpud   2rt  let štur,   zmožen   slovenske^a  in
nemskega  jezika.    vehi>   prodajalec,    ki   je   popolnoinii
lsur|en v trg« vini z mešanitn blagom, kakor tuđi
izurjeno stacunsko dekle
ne preve*  uilikda, ki bi vodila filijalko najino trgovine z  medaniiu blagom,  bo vzprojuiota pri      (11O0-2)
Lebinger &. Bergmann v Litiji,  Kranjsko.
V niH^a^iiiii HtavlieiieKa po€l|etfit bratov   l&e«llivli   lu   ller^er   v   Vodmatii
(Pongra^eva hara Uh) nb prOtl* nu pol puknt. A** jako dobro rabliiv                                          (1105—1;
Hčtel Arko v Ribnici.
Dobra restavracija, 5 minut ofl loloflvora.
Priznano dobra  kuhinja,   zaloga  dobrih vin in pive.
Cenene sobe.                        (957-11)
I                                 t"*l»lfc£-«l    U    VNlllcOlllll    vllllcil.
|C Ta liotrl se c ventil velim ludi  pro«la.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani   v^
(&                                                          izidoln  v krntkem:                                                         *<Ž)
i Stenski koledar m Skladni koledar |
za 1. 1894.        *        za 1. 1894.
Cena 25 -krM po posti 28 kr.         Cena 5O kr,,  po pošti 55 kr.   i
'«)                                                          ■                             ~              ' ~                                               fy |
^jr       Kolcdarja   izidet.i letos v  prekrasni obliki in se bosta       i^ ^fr-,           dobivala  v  „Narodni Tiskarni"   v Ljubljani.            <s&^'
Za
jesensko in zimsko sezonu
priporoča
prekrasne
konfekcijske novosti za gospe & deklice
dežne plašče, pelerine, caps, žakćte, vrhne suknje, blftze, zimske dolmane in rotunde («jH1  tiJ              najnovejše fagone
po čudovito nizkih cenah.
Anton Schuster
v Ljubljani, ŠDitalske ulice št. 7.
Katalogi   se   pošiljajo   na   z ah te van je   poštnine   prosto.
LzdaialBt]  m odgovorni urednik: JoHtp Noti i,
LaHtmna  in tisk  aNdrodon Titikaroti".