V Ljubljani, dne 1. septembra 1931 Cena posamezni številki Din 1'50 Xlli. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. O. R.: Vzroki gospodarske krize in odpomoč Kmetijska družba v Ljubljani je nedavno opozorila gospoda bana s posebno spomenico na težke gospodarske prilike, ki vladajo v našem kme* tijiStvu. Spomenica pa je po svoji vsebini važna tudi za vse javne in za« sebne nameščence, uradnike V spo« menici ugotavlja namreč Kmetijska družba, ki zastopa stanovske koristi našega kmeta predvsem, da so danes kmetijski produkti tako poceni, da so tako silno padle cene, da kmetsko gospodarstvo ne more več zdravo in aktivno gospodariti. Že ta činjenica je tudi za nas važna. Zadolžitev kmeta, kmečkih gospodarstev mora v svojih konse« kvencah zadeti tudi mesečarje:, uradnike in delavce. Kajti stalno zadolže« vanje in dosledno- pasivno gospodar« jenje večine prebivalstva se more stopnjevati le do neke meje. Ko pa bi to zadolževanje doseglo sivoj višek, bi v gospodarstvu, v prodaji kmetijskih produktov nujno nastopil prevrat, nujno bi moral konzument nositi tudi obresti takega zadolženega kmečkega gospodarstva. Režijo kme« tijske produkcije bo podražilo obre-stovanje kmečkih dolgov in to podra« žitev bi morali plačati državni, javni, zasebni nameščenci in delavci, torej konzumenti kmetijskih pridelkov. Pustimo ob strani in. ne pečajmo se za sedaj s problemom, kako vzdržati zdravo davčno moč našega kmet« škega gospodarstva. Ne bomo raz« pravi j ali o nevarnosti, ki bi nastala, če bi pregloboko zarezali v to žilo, ki dovaja dohodke javnemu gospodar« stvu. Za nas je važno v spomenici Kmetijske družbe sledeče: pocenitev kmetijskih pridelkov mi šla predvsem na korist konzumentov. Kajti pravilno ugotavljajo strokovnjaki pri Kme« tijlski družbi: pocenitev kmetijskih pridelkov pri producentu ni pocenila tudi pridelkov v nadrobni prodaji, ki jih kupuje konzument. Z drugimi besedami: Kmetijska družba je strokovnjaško dokazala v spomenici, da se s pocenitvijo kmetij« skih pridelkov ni mogel izboljšati gospodarski položaj konzumentov, marveč da pobaše to, razmeroma prav znatno razliko le vmesna trgovina. zoper njo« Na primernih vzgledih je doka« zala Kmetijska družba, da je njena trditev pravilna. Zelo je na primer padla cena živini, ni pa v istem razmerju padla cena mesu. Razlika ni ostala konzumentu, z razliko se je okoristil le maloštevilni posrednik med producentom in konzumentom, mesar. Pravilna je ta trditev Kmetij« ske družbe, Da pa je žal tako, moramo iskati vzrokov v nepravilni organizaciji trgovine, v organizaciji posredništva in njegovi današnja hipertrofiji. Po vojni se je naravnost never« jetno razvila mesarska obrt. Samo v Ljubljani se je število samostojnih mesarskih mojstrov najmanj potro« jilo. Ni pa se potrojil konzum mesa. Zato mora -seveda sedanji konzum mesa kriti tudi to trikratno podraženo posredniško režijo. V ti razkosanosti mesarske obrti je iskati vzroka za to, da se cena mesu ne zniža v enakem razmerju, kakor pa je padla cena ži« vini. Tako so vedeli povedati vedno že tudi neuki mesarji sami, da ni vseeno, če kolje mesar na teden eno sa« mo živinče, ali pa več. Zdaj pa mora eno samo živinče, ki ga seka in pro« daja mesar na svoji stojnici -skozi ves teden, dati zaslužka mesarju in njegovi družini. S tem ,pa je meso preveč obremenjeno in cena mesu se zato nujno drži na gospodarsko neupravičeni, neutemeljeni višini. Prav tako je v trgovini. Statistič« ne ugotovitve, na koliko prebivalcev v Ljubljani pride ena trgovina, pokažejo neverjetno sliko. Ti statistični podatki kažejo, da je nemogoče brez škode za gospodarsko življenje An go« spodarski napredek vzdržati v posredništvu tako obilico trgovcev in njihovih družin. Ta preobremenitev, ki jo je povzročilo to naraščanje tr« govstva pa se sedaj maščuje s tem, da pobere režija sedaj vso tisto raz« liko, ki bi morala priti splošnosti v prid. Vedeti pa je treba: v mnogih primerih je količina na blagu-, ki jo posreduje detajlni trgovec, tako maj« hna, da ne upravičuje eksistence do-tičnemu trgovcu. Zato bo kljub do« bro izvedeni stanovski organizaciji pripadnikov trgovskega stanu, ki do« sledno ščiti trgovca, moralo priti do tega, da bodo produkcijski stroški in režijski stroški posredništva med seboj vsaj prilično v zdravem razmerju Iz spomenice, ki jo je sestavila Kmetijska družba, je treba napraviti ta-le zaključek: hipertrofija posredni« štva ne more in ne sme upropastiti kmetskega gospodarstva in ne sme onemogočiti konzumentu preskrbo živil po cenah, ki so v naravnem raz« merju s produkcijskimi stroški. Vemo sicer, da ne gre izločiti posredniške funkcije, ki jo opravlja tr« govstvo v gospodarstvu. Ne s ne pa ta funkcija postati sama sebi namen in ne sme zdivjati tako, kakor zdivja recimo žleza v človeškem organizmu, ki povzroči potem težko pokvaro člo« veka in njegovega zdravja. Stremljenje za sigurnim dobič« kom, za lahkim zaslužkom žene ljudi v to posredniško organizacijo. Vsak upa, da bo vsaj skromno živel, če bo prodal dnevno nekaj hlebcev kruha, nekaj košar sočivja, par kil viktualij. Dejansko pa tak trgovec obremeni prehudo svojo kramarijo z lastno režijo in s- tako kramarijo zvezano delo še ne upravičuje več trgovca, da si ustvari svojo eksistenco. Nesporno je, da je ta hipertrofija parasitov — česar pa ne pišemo v slabem pomenu besede — eden pogla« vitnih vzrokov za to, da se kmetijski pridelki v nadrobni prodaji ne počene. Pa tudi drugi so kalkulirali na ta način. — Poglejmo samo hišne po« sestnike. Kot gobe po dežju so rasli trgovski lokali, vsak hišni gospodar si je skušal izboljšati hišno rento preko zlate paritete še s tem, da je piri« pravil v svoji hiši trgovski lokal. Že itak obremenjena režija s trgovčevimi stroški -se povečava še s pretiranimi najemninami za trgovske lokale. Sedaj sicer tožijo trgovci nad tem, časih pa so smatrali, da konzumenti«na-jemniki nimajo prav, ko se bore za zakonito določitev najemnin. Niso namreč vedeli, da slaba trgovina ne jamči absolutno za to, da bo imel tr« govec od dobička iz podjetja v par letih tudi že lastno hlišo in lasten tr« govski lokal. Sedaj pa se seveda tako kot trgovci tudi hišni gospodarji or« ganizirano branijo pred znižanjem najemnin za trgovske lokale. Kako naj se poceni kruh, če Vidimo recimo, da prodajajo kruh v lokalu, za katerega plačuje' pekarna mesečno 2000 Din in več najemnine Točno 4000 že« melj mora prodati pek samo zato, da iz kosmatega (ne: čistega!) do« hodka plača najemnino! Pa dovelj teh vzgledov! Kako znižati cene? Še na to kratek odgovor! Konzument ni dolžan in nikjer ni zapisano, da mora uprav on vzdr« ževati parasitarno posredniško organizacijo v takem obsegu. Kaže pa, da je postala ta organizacija tako močna, da je sama po sebi ustvarila take pogoje, ki izključujejo konkurenčni boj, kateri bi znižal cene. Zato mora to ustvariti konzument sam. Izločiti vmesno trgovino, vsaj pa spraviti jo v zdrave meje je pa mogoče le z lastnim zadružništvom, ki bo pridelke neposredno prevzemalo od producenta in jih spet neposredno, brez drugih posredovalcev, oddajalo konzumentu, in zaradi tega tudi zmanjšalo lastno režijo. Vprašanje osamosvojitve konzu« mentov od posredništva je izredno važno za vse javne in zasebne usluž« bence, sploh za vse, ki žive od plač m mezd. Za nas državne nameščence je ta problem še posebno aktualen. Re« šitev je možna edinole v samopomoči. Treba bo, da čimprej naše gosprdar« ske organizacije načno to vprašanje. Z združenimi močmi bo šlo. Zakaj se n. pr. ne bi vsaj v Ljubljani vse različne uradniške zadruge mogle zdru« žiti in započeti -skupno akcijo za or« ganiziranje neposredmjega nabavljanja kmetijskih pridelkov, tudi mesa in mleka, in neposrednjega zalaganja svojih članov s tem blagom po zmer« nih, poštenih cenah? Dvanajsta ura bije! Ključ do rešitve je v naših rokah. Da se ne pozabi* Pred nekaj meseci je objavil ljubljanski »Zadrugar« ta člandk, ki je vprav zdaj spet aktualen. »V Ljubljani prodaja naša (t j. železničarska nabavljalna, op. ured.) zadruga kruh po 3‘20 Din, bel kakor črn, v Mariboru pa belega po 4'50 Din in po 4 Din črnega. Zakaj ta razlika, bo vprašal vsakdo. V Ljubljani smo dosegli ugodno pogodbo s pekarno, ki nam daje za 100 kg moke 106 kg kruha. V Mariboru take pogodbe ne moremo doseči in ne moremo najti peka, ki bi nam dajal kruh po tem ključu. Francevič: Mednarodni slepar. Pero Perušič sluje med svojimi rojaki kot izvrsten mojster kista. Njegovi por« treti se štejejo za nedosežne in nepreplač« Ijive. Že v osnovni šoli na selu, imenova« nem Log odkar ljudje pomnijo, je priletni učitelj, sam nekoliko zaverovan v umet« nost čopiča, zaslutil v dečku bodočega zvezdnika. Zato je napel vse sile in žile, da bi nadobudnega ljubimca modric pori« nil v srednje šole. Občinskim možem je premleval Koseskega, ki je svoje dni tro« bental v beli svet: Vse doseže, kar mu drago, bodi slava, bodi blago Kdo je mar? Taka glava korenine je slovenski oratar. Dopovedoval jim je, naj naklonijo da« rovitemu Petru pomoč, da se bo mogel kedaj tudi kak kmetski sin iz Loga iz« šolati. »Lahko doseže, kar je drag o«, je ugovarjal občinski svetovalec Jaka Sko« pin ob soglašanju mnogih tovarišev, »am« pak to drago nas preveč stane. Občina je siromašna.« Nazadnje pa so se vendar našli štirje možje, ki so izposlovali pri domači hranil« j niči podporo mlademu Peru Perušiču, češ: »Ako je res tako bistra glavica, utegne kedaj proslaviti rodno srenjo. Nemara bo čez toliko let stal v Logu spomenik, da se bodo zanamci imeli s čim postavljati.« Nauki so se spešno odsedali Perušiču, posebno se je odlikoval v risanju Le gr« ščina mu je skraja delala nekaj pregla« vice. Baje zato, ker je vrli gimnazijavec imenitno karikiral svojega profesorja Jana Klemanka, ki je potem malo trje na prste stopal bodočemu Apelu. Sicer pa je bil ta učitelj istinit mučitelj mladine. Dijake je zapiral ob četrtkih popoldne za naj« rahlejši prestopek: ako si med uro zakaš« Ijal, se slišno useknil, se na tak način v klopi premaknil, da si z nogo po tleh po« drsal, se nehote ozrl k sosedu itd. Po« zneje, ko so ga povišali za ravnatelja, je prepovedal hoditi po stopnišču tako, da bi kdo preskakoval posamezne stopnice, češ, da se les neenakomerno obrablja. Kdor se je pregrešil, je moral plačati globo. Naš junak se je »preklemanega« Kle« manka naposled osvobodil, naredil zre« lostni izpit in se mogel dodobra posvetiti ljubi Muzi, ki se mu je že v zibeli tako prijateljski namuznila. Študiral je pri slavnem ruskem umetniku Rjepinu, pose« čal praško akademijo, se mudil v Mona« kovem in Parizu, se poglobil v skrivnosti nizozemskih in italijanskih vzornikov 11« kovne umetnosti. Prišedši domov, si je kaj urno utrl pot do veljave. Na razstavah se je njegovo ime omenjalo vselej med prvimi. ^ »Od pluga do kron,« je včasi dobro« dušno požvenkljal s srebrniki znanega kova. In ko so nam pozneje goldinarje okrnili v dinarje, je v podobnem položaju rad izustil: »Da sem ostal pri plugu, bi zdaj uboga para oral brez pare.« Naročila so prihajala v obilici. Raču« nal pa je za svoje stvarnje po naročnikovi plačilnosti: Kdor več ima, naj tudi več da! Kako pa je umel braniti svoje stali« šče, naj vam ponazori nastopna prigoda. V jesensko nedeljo je bil Perušič na izletu pri Sv. Katarini, zaščitnici zoper katar, in se seznanil z brzobogatim Adal« bertom Žitnikom, ki se je bil v dobi vi« šoke dobičkarske konjunkture prelevil v Schittniga. Ta vojni, oziroma dvojni dra« goletnik se je držal, kakor je sam često« krat poudarjal, onega nemšekga gesla, ki veli: Ehrlich währt am längsten. Prepro« sti poslušalci so njegov izrek umevali iskreno, v običajnem pomenu, to je: po« štenje najdlje trpi ali traja. Korenitejši poznavalci prekanjenega žitarja pa so ve« deli, da Žitnik kot srednjeveški kazuist ali slučajeslovec omenjeno krilatico dru« gače pojmuje, namreč tako«le: poštenje najdlje trpi in se muči, preden si kaj pri« dobi. Pa naj si bo že kakorkoli, toliko je neizpodbitno, da je bil Žitnik v svojem okolišu mogotec brez resnih tekmecev, če« tudi mu je bila imovina naložena dosti več v tujezemstvu nego v tuzemstvu. Skratka, Adalbert Žitnik je naročil svoj portret pri uglednem strokovnjaku. Seje so se vršile v umetnikovi solnčni de« lavnici »Na sonju«. Za nagrado se nista točno in določno dogovorila. »Ne bojte se, dragi gospod,« je pri« pomnil Pero Perušič, »cena bo vsemu pri« merna in prikladna. Uravnati jo bom mo« ral seveda tudi po tem, koliko časa vas bom slikal. Vsako -obličje se ne more za« deti z enako lahkoto, to mi boste pač pri« znali.« Žitnik je pristal in se redno hodil šo« pirit s svojimi prstani in verižicami k slo« vitemu obrazniku. Po nekoliko tednih je Perušič oznanil modelu: »Takole, nocoj bo pa medved, ako mi dovolite star kmetski izraz, ki ozna« čuje zadnji voz sena, pripeljan iz gozdnih jas in lazov. Hočem reči: seje so pri kra« ju. Mogoče tu pa tam napravim še ne« bistveno potezico.« »No prav. Vidi se vam, da imate va« jeno roko in oko,« je pritegnil portreti« ranec in se šetal po slikarnici. »In po« dobo, pravite, dobom čez nekaj tednov, ko jo vzamete z razstave, ki se te dni otvori? Vse v redu. Samo vaš račun bi še rad izvedel.« »Z veseljem. Po treh nedeljah vam pošljem to platno, vi pa meni 30.000 Din.« Vsa naša prigovarjanja so bila doslej zastonj in tudi vsi napadi privatnih strank v dnevnem časopisju niso našli odmeva, peki so ostali pri svojem. V koliko so v to upravičeni, nam dokazuje naša pogodba v Ljubljani. Sedaj računamo in se pripravlja* mo, da bomo skupno z nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev v Ma* riboru organizirali lastno pekarno. Iz* vedli bi lahko to akcijo že v treh mesecih. Kruh bomo lahko prodajali po 3-50 Din, ako bo konzum primeren, kakor kažejo sedaj vse okoliščine. Gotovo je, da bomo s tem prisilili peke, da bodo morali znižati cene kru* hu, česar sedaj ne morejo. Začela bo pri tem borba; peki, ki so dosedaj zaslužili lep denar in si pripravili re* zerve, bodo šli v tej borbi mogoče pod naše cene, ker jih bo pri tem vodila borba za obstanek. Sličnih pojavov je doživela naša zadruga že mnogo in si je nakopala mnogo neizprosnih sovražnikov, ki pri tej borbi niso poznali nikake meje. Zadruga je dosegla pri tem za konzumenta lepe uspehe, žalibog, da članstvo take stvari tako rado pozabi Prepričani smo, da bodo prišli v tej borbi poedinci ali cele sku* pine našega članstva in bodo napadali zadrugo, češ, zakaj imamo lastno pekarno, zakaj nam sploh zadruga, ko je kruh pri peku cenejši. Nič niste cenejši, še dražji ste! Ti ljudje se najbrž pri tem ne bodo zavedali borbe, ki se vodi na eni strani za zaščito interesov konzumenta in na drugi strani boj za obstanek, ki ga bo vodil oni, kateremu smo bili primorani s to našo potezo radi njegove lastne ne* uvidevnosti napovedati boj, da zašči* tirno naše članstvo in konzumenta. Radi tega naprošamo vse naše članstvo, naj si sedaj ogleda cene kruha in si jih zapomni, da bo moglo po* zneje presojati ter si ustvariti pravilno in objektivno sodbo. Pozabiti pri tem pa ne smemo, da danes cen nočejo znižati, ker jim to ni potreb* no, dokler ni konzument tako organi* ziran, da bo mogel ščititi svoje interese. To bomo v tem pogledu le tedaj dosegli, kadar bomo mogli s svojo lastno, dobro poslujočo pekarno dik* tirati cene navzdol. Zbili bomo cene navzdol do skrajne mogoče meje in članstvo ter konzument naj se zaveda, da čudežev delati ne znamo; od konzumenta samega je potem odvisen trajen uspeh naše akcije. Ako bomo na mestu, bomo borbo dokončali v uspeh in korist vseh konzumentov in pokazali, da srno tako resen in trden element, da se mora brezpogojno z njim računati. Podobno smo imeli pred 9 leti. Po* nekod se je prodajala koruzna moka kilogram po 4-50 Din in mi smo jo pričeli oddajati kilogram po 2-50 Din in še to z dobičkom. Cene smo z našo akcijo zbili in svoje delo opravili. Gotovo je, da bi bile danes cene popolnoma druge, da nimamo konzumnih in nabavljalnih zadrug, ki onemogočajo pretirano profitarsitvo. Res je, da se danes konkurira, in v ne mali meri zadrugam, ker to je boj med interesi konzumenta in profitar* stva, gotovo pa je, da cene takoj po* skočijo, ako ukinemo vse naše zadru* ge, ker bi s tem umaknili najboljšega policaja cen na trgu. Ne dosti ali celo nič boljše ni da* nes na mesnem trgu. Operira se s strani mesarjev z istimi argumenti, kakor operirajo peki in tudi tu ne vidimo drugega izhoda* kakor seči po taki samopomoči Ako bodo zadruge izvedle svoj program do kraja, bo s tem pomagano tako konzumentu, kakor producentu, ki sta dandanes pred* met najbrezvestnejšega izkoriščanja. In da se tega izkoriščanja otresemo, smo ustanovili svoje zadruge, potom katerih smo namenjeni svoje težnje postopoma uresničiti.« Učiteljstvo za 'Iz resolucije, sprejete na zadnji banovinski skupščini sekcije JUU v Ljubljani, objavljamo nekaj važnih stanovskih postulatov: Sprejme se predlog učiteljskega društva Ljubljana*okolica zahodni del, naj bi izdala Slov. Šolska Matica knjižico zemljepisne tvarine o naši državi in jugoslovenskega ozemlja izven dr* žave. Skupščina JUU,. sekcija za dravsko banovino, prosi kraljevo vlado, naj prizna vsem državnim uradnicam in uslužbenkam ne glede na to, dali so poročene ali samske, polno dra-ginjsko doklado. Prosimo kraljevo upravo naj prevzame sama izplačevanje stanarin. Dokler se to ne zgodi, naj se od občin izterjajo tozadevni zaostanki in dol* govi učiteljstvu. Društva zberejo za svoja območja statistične podatke in izdelajo pri* merjalne tabele različnih krajev ter ta svoje pravice. materijal predlože sekciji v svrho ure* ditve draginjskih razredov. — V ured* bo o ocenjevanju naturalnih stan o* vanj naj se vnese člen, da se učiteljstvu v nobenem slučaju ne smejo oce* njevati stanovanja višje, kakor znaša stanarina za poedine kraje po zakonu o narodnih šolah. Učiteljstvo naj se ne premešča brez prošnje. Z ozirom na podvojeno delo in veliko odgovornost naj se šolskim upraviteljem prizna za njih delo primerna nagrada v tej obliki, da se p \-tom zakona o sistemizaciji ali uredbe o ocenjevanju naturalnih stanovanj doseže zakonito določilo, da se ne-glede na člen 29. uradniškega zakona šolskim upraviteljem ne odteguje stanarina, oziroma znesek za naturalno stanovanje od draginjskih doklad Izposluje naj se enakost draginjskih doklad vseh poročenih učiteljic Nove stanarine avstrijskih uradnikov. Po zakonu o najemninah iz leta 1929., katerega je sprejel avstrijski parlament in z njim določil postopno časovno zvišanje stanovanjskih na* jemnin, ki so dotlej ostale po večini na stanju predvojnih najemnin, znaša v Avstriji maksimalno dopustna na* jemniina v poedinih krajih od 1. avgusta 1931. za vsako zlato krono pred* vojne najemnine: 1 na Dunaju 27 grošev (približno 2-16 Din); 2. v občinah Graz, Innsbruck, Linz, Salzburg, Celovec, Beljak, in šc nekaterih 34 grošev; 3. v ostalih občinah v Avstrijski republiki pa 40 grošev za vsako pred* vojno krono najemnine. Prav tako je pa s 1. avgustom t. 1 na novo urejena stanarinska pripomoć avstrijskim zveznim uslužbencem, ki je bila uvedena z zakonom o stana-rinski pripomoči od 39. oktobra 1929. Pripomoč znaša za aktivne uradnike na leto v desetih plačilnih skupinah pričenši z X skupino: 4‘50, 5’25, 6'0S 8, 10-08, 12-58, 19-17, 24-67, 3-V50 in v I. plačilni skupini 51-75 šilingov na mesec. Za upokojence je določena stanarinska pripomoč takode: za ti- ste, ki so bili upokojeni po 1. oktobri- 1927., z istim odstotkom, ki je bil določen ob njihovi upokojitvi za odmero pokojnine. Odmerna podlaga znaša 78’3% prej navedenih pripomoči za aktivne uslužbence. OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA K AVA Za vdove je določena stanarinska pripomoč v izmeri 50% pripomoči pokojnega moža. Za upokojence, upokojene pred 1. oktobrom 1927. znaša pripomoč po plačilnih razredih od X. razreda po* čenši: 42, 49, 57, 75, 95, 118, 180, 232, 343 in v I. plačilni skupini 486 šilingov na leto. Posebna pripomoč za stanarine je bila dovoljena tudi avstrijskim pogori* benim državnim uslužbencem. L. A. Bolniški dopust in redni odmor po novem uradniškem zakonu. Dočim prejšnji uradniški zakon iz leta 1923. glede vštevanja časa, ka* terega je državni uslužbenec prebd na bolniškem ali okrevalnem dopustu ali pa na dopustu (odsotstvu), dovo Ijenem po privatni potrebi, ni imel nobenih posebnlih predpisov, je v novem uradniškem zakonu to vprašanje izrečno rešeno. Vendar so se pa po* javili dvomi v pogledu tolmačenja nekaterih izrazov, ker pravni termini v srbsko-hrvatskem originalu zakona kot tudi v slovenskem prevodu še niso točno določeni, oziroma obče po* znani. Da ne bo pomot in napačnega tolmačenja, oziroma izvajanja zakona, navedemo v naslednjem iz navodila dravske finančne direkcije od 11. avgusta t: L, štev. 84.884/6017/1, pravil* no tolmačenje zadevnih zakonskih predpisov v vprašanju, kdaj se izosta* nek državnega uslužbenca iz urada mora všteti v pripadajoči mu redni letni odmor. Po 3. odst. § 86. uradniškega za* kona se šteje »odsotštvo radi okreva* nja ali zdravljenja«, po 4. odst § 87. uradniškega zakona pa redoma tudi »odsotstvo po privatnem poslu« » redni uslužbenčev letni odmor. 'Po obeh določilih se torej usluž- bencu, kateremu je pristojni sitarejsl- na na prošnjo izrečno odobril (dovo* lil) odsotstvo zaradi okrevanja po bo* lezni, oziroma zaradi zdravljenja bolezni ali pa v svrho opravljanja privatnih poslov, vštejeta odobreni in 'z* rabljeni čas bolezenskega, okrevalne-ga, oziroma privatnega odsotstva v redni letni odmor. Ta se za toliko časa. kolikor je odobrena odsotnost trajala, škrajša, oziroma če je bil uslužbenec dalje časa odsoten, kot mu pa pripada rednega odmora, se mu le-ta za dotično leto sploh ne more dovoliti več. O ^laalfika za Slovenijo Ljiibtjsna, MikloSiževa cesta itev. 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne leg'timacije. '•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e Slikarica je sprelete mrzlo in vroče hkrati. Toliko denarja! Rad bi poznal bo* gatine, ki božjake in bagatine po cesti pobirajo kakor pometači konjske serige. Ko si je za spoznanjce ovladal, da je mo* gel svojemu glasu dati naraven zvok, je pripomnil: »Ali se vam ne zdi znesek malo pre* visok? Glejte, če premislite, da ste na* vsezadnje vso stvar kaj nanagloma opra* vili.« »To že. Ampak preudarite to: če sem hotel doseči tolikšno spretnost in ročnost, sem se moral vaditi in vežbati debelih trideset let. V tej dobi je zakopane pre* snete energije!« »Saj bi že ne rekel, gospod Perušič: imenu svojemu delate čast. Ali če na* tanko pretehtam, si moram priznati, da se moji družini ta podoba ne bo zdela po* sebno posrečena. Dvomim, ali bodo celo moji najbližji spoznali v tem človeku ve* letrgovca Žitnika. Preveč ste tolmačili, pa brez zamere.« Perušiča je togotilo, da si upa nestro* kovnjak tako brž obsoditi njegov urno* tvor. Toda nadvse mirno in obzirno je predlagal: »Nič ne de. Ako vas prav razu* mem, želite preklicati svoje naročilo. To smete storiti. Vendar v tem primeru si ne boste mogli lastiti nikakih pravic do por* treta. In v ta namen vas prosim pismene izjave, da niste podobni možu, ki ga pred* j očuje moje platno.« »Če res ne boste hudi, pa vam pod* pišem tako zatrdilo. Boste že koga našli, da vam odkupi umotvor.« Rečeno, storjeno. Perušič je v Likov* nem paviljonu med drugim obesil tudi okvir s sliko, pod katero se je bleščal na* ziv: Portret mednarodnega sle* p a r j a. Otvoritev je bila v nedeljo do* poldne sredi majnika. Ljudje so vreli na razstavo, zgrinjal se je snob in mob, ali če naj se ognem angleški rečenici: cvet in smet meščanstva. Med posetniki je bil po nesreči tudi veletržec Žitnik. Ko je v osrednji dvorani razstavišča opazil svoj tolsti lik, se mu je na mah razodelo, da je podobnost prevelika. Napis ga je toli* kanj presunil, da je bled odhitel pod milo majsko nebo. Že drugi dan je bil pri od* vetniku in pričela sta pravdo. Ker se na odvetnikovo vabilo za razgovor ni odzval, je naš obrazar v kratkem prejel pozivnico na razpravo. Tu je zbornemu sodišču po* kazal Žitnikovo pismeno izjavo. Tožnika so torej zavrnili. Kako se je potem iztekla vsa zadev* ščina? Da se prebrisani mojster peruha ali perušiča, kakor pravijo ponekod čo* piču, ne bi domislil še kake šaljive, ozi* roma žaljive ukane, je Žitnik odkupil svoj portret za 33.000 dinarjev in dal nevar* nemu likovniku še pismeno izjavo, da je spodoba izborno zadeta. Tako je Perušičev perušič premagal na vsej črti. Edmond Jaloux: Plaha ljubezen. »Gospa,« je dejal advokat Racuir, »pokojni gospod Aubevoie Vas je posta* vil za univerzalno dedinjo.« Govoril je te besede ganljivo in svečano, kakor je bil svečan tudi njegov obraz v okviru bujne sive brade in las. »Kljub nesporazumom, do katerih je prišlo med Vama, Vas go* spod Aubevoie ni nikdar pozabil. Rekel bi celo, da je vprav genljivo gojil spomin na Vas. Nisem ga videl nobenkrat, da mi ne bi bil pripovedoval o Vas. Kakor ve* ste, gospa, je njegova imovina znatna...« Gospa Landaulova je vstala, kakor da se je prebudila iz omotice in odšla po stopnicah na cesto. Hitro se je odpeljala z izvoščkom domov. V vozu je stisnjena v kot premišljevala, kaj se je pravkar zgodilo. Temno in čudno se ji je zdelo življenje. Gospod Jerome Aubevoie, njen prvi soprog, ji je torej zapustil vse pre* moženje? Kako to? Cernu? Bila je petde* set let stara; s tridesetimi ga je zapustila in je sledila Leonceju Landaulu, ki jo je bil omalil s svojo zgovornostjo, ji znal sladko govoriti in je bil na glasu, da je bogat. Po kakšnem čudežu ji je Jerome odpustil to izdajstvo? Skušala si ga'"’ je predstaviti, kakršen je bil v zakonu. Slaboten, bled mož z bo* lestnim pogledom. Miren in neokreten, ji je prihajal naproti zmerom enak, zmerom dolgočasen. Malo je govoril in to precej nerazločno, kar jo je dražilo do skrajno* sti. Kako je mogla le tako dolgo vzdr* žati? Nekega dne je križal njeno pot LeOnce Landaul. Z nepremagljivo silo jo je zamikala dogodivščina — in gospod Aube* voie je ostal sam. Tudi pri mizi, vpričo moža, ki je mol* če obedoval, je ostala gospa Landaulova zamišljena. Kaj je ostalo od izvrstnega pripovednika, zgovornega in dvorljivega moža od takrat! Danes je bil gospod Lan* dani tako tih kakor gospod Aubevoie, to* da ta molk ni bil podoben molku pred* nika, ki je izviral zgolj iz plašnosti in je bil poln spoštovanja. Priznala si je, da ne bi, če bi se morala zdaj še enkrat odločiti, ponovila te nepremišljenosti... Kmalu nato si je gospa Landaulova ogledala hišo, katero ji je zapustil njen mož in ki je še ni poznala. Šele po ločitvi je postal premožen, podedoval je precejš* nje premoženje. Bito je prijazno stanova* nje, ob hiši mal, negovan vrtiček. Gospa je hodila iz sobe v sobo, pred njo je stopal star sluga, ki je vselej naj* prej odprl okna. V velikem salonu je pre* senečena obstala. Slovit slikar je brez njene vednosti napravil veliko njeno sliko, ki je na steni v ozadju tako rekoč spreje* mala goste. Začudena in užaloščena obenem je hodila gospa Landaulova po hiši. Povsod Zakon stalno uporablja piavni iz--raz »odsotstvo« (v srbsko^hrvatskem besedilu »otsustvo«) tako, da je pod tem izrazom razumeti le uslužbencu na prošnjo izrečno dovoljeni, s po< sebno rešitvijo odobreni izostanek iz službe. Vzrok takega izostanka more biti zdravljenje bolezni, okrevanje, poset zdravilišč ali sanatorijev, oprav* Ijanje privatnih poslov itd. Torej je »odsotstvo« v smislu uradniškega zakona enako »dopustu« (bolniškemu, okrevalnemu, porodniškemu dopustu, dopustu po ptivatnih poslih itd.) in je pravo nasprotje enostavnega izostanka obolelega uslužbenca iz urada, če usluž* benec ob prijavi prisiljenega izostanka za dopust sploh ne prosi in starejšina izostanek vzame na znanje. Izostanek iz službe zaradi bolezni, katero je oboleli dokazal z zdravni* škim (event. s komisijsko - zdravni ■ škim) spričevalom, kot to predpisuje § 84. uradniškega zakona, in katerega je predstojnik vzel brez nadaljnjega na znanje, se torej ne more smatrati za bolniški dopust (»odsotstvo radi okrevanja in zdravljenja«) po 3. odst. § 86. uradniškega zakona, to pa zato, ker se ni izdalo posebno izrečno, na določen čas omejeno dovoljenje za neizvrševanje službe zaradi bolezni. Zato se torej čas takega izostanka iz službe, ki ni bil po prošnji obolelega izrečno dovoljen, ne všteva uslužben* cu v redni odmor dotičnega leta Uradniško pravo v praksi« Posmrtna pomoč. Državna aktivna uslužbenka N. N. je vložila proš* njo za priznanje posmrtnine v višini dveh mesečnih prejemkov po svojem umrlem očetu, upokojenem državnem uslužbencu. Njeno prošnjo je obči od* delek finančnega ministrstva zavrnil navzlic dokazanemu dejstvu, da pro* silka mimo službenih prejemkov nima nobenega premoženja niti dohodkov. Zavrnitev pod št. 27.583/1. od 14. maja 1931., je utemeljena takode: »Imenovana kot učiteljica, t. j: kot hči umr* lega, ki je preskrbljena, nima pravice do dvomesečene pomoči po čl 95. uradniiškega zakona, ker se ta pomoč podeljuje samo nedoraslim otrokom, t. j. takim, ki niso sposobni, da se sa* mi vzdržujejo.« — Besedilo 1. odsit. § 95. uradniškega zakona se glasi doslovno: »Po smrti... se dado ženi ali otrokom kot podpora dvamesečni celokupni prejemki, če nimajo drugih dohodkov.« Prijava in pripadnost draginjskih doklad upokojencev. Upokojeni dr* žavni uslužbenec N. N. je predložil za svojo ženo, s katero se je poročil, prijavo za rodbinsko draginjsko doklado šele dve leti po pordki. Financ- na direkcija v N mu je nato po pri* javi priznala mesečno draginjsko do* klado po 150 Din od prvega dne me* seča, sledečega mesecu, v katerem je bila prijava vložena. Za nazaj mu pa doklade za čas dveh let ni priznala, opiraje se na določbo 2. odst. čl. 24. odločbe D. R. št. 107.201/24, ker žene ni takoj že po poroki prijavil. — Po tožbi upokojenca N. N. proti temu odloku finančne direkcije, češ da terjatev po čl. 81. zakona o državnem računovodstvu še ni zastarela (ker je preteklo od poroke do prijave samo nekaj nad 2 leti), je finančno ministr* stvo odločilo, da je direkcija pravilno ravnala, ko mu je priznala ddklado od meseca, sledečega mesecu vložitve pri* jave Vendar je pa ministrstvo ob* enem odločilo, da gre pritožniku ta pravica tudi za ves prejšnji čas pred vložitvijo prijave, toda le na podlagi posebne prijave, na kateri mora biti ob jamstvu dveh aktivnih državnih uslužbencev ali upokojencev izrečno ugotovljeno, da so bili pogoji za prejemanje draginjske doklade za ženo izpolnjeni že v tistem času, za katerega pritožnik zahteva doklado. Se* veda bi mu pa bila ta pravica po členu 81. zakona o državnem računovodstvu ugasnila, če bi bilo od postanka te pravice (poroke) do uveljavljenja iste (vložitev prijave) preteklo več kot pet let. To se pa v tem primeru ni zgodilo. — Zanimivo je, da nova uredba o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev od 27. maja 1931. izrečno določa, da je vsako slično izpremem-bo treba v teku 3 mesecev prijaviti, sicer se prizna pravica šele od 1. dne prihodnjega meseca po vložitvi prija* ve, za čas pred prijavo se pa obroki draginjske doklade ne izplačajo. Prejš* nji odločbi ministrskega sveta D. R. št. 42.300/24 (za aktivne) in D. R. št 107.201/24 (za upokojence) takega predpisa nimata. Še o draginji« Upravna oblastva in maksimira* nje cen. Ministrstvo ža socialno politiko in narodno zdravje je razposlalo okrožnico banskim upravam, v kateri jih vnovič opozarja, da upravna oblastva nimajo pravice' na podlagi do* ločb zakona o pobijanju draginje živ* Ijenskih potrebščin in pravilnika za izvrševanje tega zakona, da bi maksimirala cene najvažnejšim življenskim potrebščinam. Pač pa imajo upravna oblastva pravico, da nadzirajo in kontrolirajo prodajalce življenskih po* trebščin in da prekršitve navedenega zakona, oziroma pravilnika prijavljajo političnim oblastvom in sodiščem. Pobijanje draginje v Ljubljani.. Iz službenega poročila ljubljanskega mestnega tržnega nadzorstva za mesec julij posnemamo po »Slovenskem Narodu«: »Tržno nadzorstvo se mora boriti z velikimi težkočami. Pri vsa- je našla stvari, ki so bile pokojniku v spo* min nanjo, tod fotografije, razne pred* mete, ki so bili njena last: zvito rokavico, v neki omarici usehle cvetice, ki jih je nosila v laseh na plesu, mala ročna dela, ki jih je pustila nezgotovljena. V omari je bila njena stara obleka, za katero ji je bilo prav tako malo, kot za moža... V spalnici je stala lepa mizica s pre* dali. Odprla je spodnjega, kjer je tičal ključek. Našla je kupe pisem, vsa naslov* Ijena nanjo. Pisma, ki niso bila odposlana. V enem je brala: »Deset let je tega. kar si odšla, Odeta, deset let, odkar Ti pišem sleherni večer, preden grem k počitku. Pišem Ti, kot umrli (zakaj zame si mrtva), ker mi ni moči pozabiti Te ...« V drugem svežnju je dobila list: »Zakaj nisem mogel nikdar govoriti s Teboj? Zakaj me je zadrževala zmerom plahost ali sram, ko sem bil s Teboj, Odeta? In vendar sem Te ljubil tako sil* no, blazno! Vsaka beseda zate se mi je zdela premalo; žgale so me besede v srcu, a izgovoriti jih nisem mogel — gledal sem Te, pa nisem mogel verjeti, da doživljam to veliko srečo, da Te res vidim pri sebi! Toda nobena beseda ne bi mogla izraziti mojega navdušenja, moje strasti. Nisem Te mogel zadrževati, nisem mogel drugače, kot molče trpeti — zakaj preveč sem Te ljubil...« Neko pismo je bilo pisano šele pred tedni: »Često sem Te videl. Šla si z onim, ki Te mi je vzel, ker je bil spretnejši in bolj prekanjen. Da bi Te le tako rad imel, ka* kor sem Te jaz in kakor Te še ljubim. Odeta, kako očarljiva si, kako neminljivo lepa!« Zaprla je predal. — Torej, ljubil jo je tako, kakor si je želela, zanj se ni iz* premenila še zdaj ne, po vseh teh kesnih letih? Zapustila ga je, ni se potrudila, da bi ga bila spoznala — zvabil jo je člo* vek, ki ga je bila zgolj mična krinka. — Ko je prišla domov, jo je čakal go* spod Landaul s kosilom. Kmalu je začel godrnjati: »Vino je že spet brez okusa. In meso je čisto posušeno!« Vec let že ni čula Odeta drugega kot očitke. Tedaj je spoznala, kaj je storila, kako se je zmotila. Solze so ji zalile oči. Ta hip se je gospod Landaul ozrl nanjo: »Čemu jočeš? Kaj premišljuješ?« »Pravkar sem premišljala, da ni do* volj, če človek sam ljubi; treba je, da prav do kraja občutiš in spoznaš, kaico silno si ljubljen ...« A gospod Landaul se že davno ni več brigal za to, kaj poreče žena. Zmajal je z rameni, in iznova je nastal molk, pred katerim se je hotela Odeta nekoč rešiti. I. V. Majdiča sc U&pa. J ,_>.!<■•£> Ari .■r*«r« tj L. jr Majdiča se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno ||J|I novo oblekco. „Saj ni nova, samo sSchichiovim Radionom je opra-na" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdiči. SCHiCHTOV HM/11 P SR iE SÄfvi ,•,, m varuje ZAJAMČIO 2^2 KIG:>A J tl kem znižanju cen naleti na odpor pro* dajalca. V primeru «previsokih cen po* zove prodajalce, da jih znižajo, tako da bodo dejansko odgovarjale vred* nosti blaga. Tu so potrebna navadno dolga in opetovana posvetovanja in če ne gre drugače, sledi ovadba na sodišče radi navijanja cen po zakonu o draginji. Napačno je misliti, da sme upravna oblast I. stopnje sama dikti* rati cene. Ko se je tržni odsek boril za znižanje cen kruhu in zelju, je mo* ral to zadevo končno odstopiti sodi* šču, toda ves njegov trud in dober namen ni dobil priznanja niti pri sodišču, niti v javnosti. Za občinstvo je pa vendar bil dosežen uspeh, «ker se je kruh in kislo zelje pocenilo. Jav* nost se mora zavedati, da tržno nad* zorstvo nima pravice diktirati cene, temveč da lahko v poedinih primerih prodajalce samo ovadi sodišču. To pa ni zanesljivo sredstvo za ureditev cen, ker je zakonodaja v tem pogledu še pomanjkljiva Javnost bi morala tržno nadzorstvo v njegovem težkem delu in prizadevanju za splošne koristi podpirati, saj je to v njegovem lastnem interesu. Vsi sloji bi morali «pomagati tržni oblasti, bodisi ,z nasveti, kalkulacijami ali prijavami cen v drugih krajih, zlasti po kmetih, ter ji nuditi tako dejansko in moralno podporo.« — Želeti bi bilo, da bi se vsi konzu* menti res tudi ravnali po prednjih navodilih, posebno pa na to še opo* zarjamo državno uslužbenstvo. Po* magaj si sam in Bog ti pomore! Kar se enkrat mora povedati. Pod tem naslovom objavlja »Kmetski list« članek, ki se tako«-le pričenja: »Ako hočeš iti na Dunaj, moraš pu* stiti trebuh zunaj.« To je bil star pre* govor, ki pa velja sedaj tudi za Ljub* Ijano in sploh za vsako mesto. Cena vsem kmetskim pridelkom je v zadnjih par letih več kot za polovico padla, toda za ta padec ve samo naš kmet, trgovec, gostilničar, mesar, pek itd. ti ne vedo nič o tem, tudi uradnik ne zakaj on je pred 8 leti plačal za žemljo 50 para, za en liter vtina 18 Din, za eno kosilo v gostilni 20 Din in ravno toliko plača sedaj, nič se ni spre* menilo.« — V nadaljnjem pravilno ugotavlja člankar, da je za naše kmetsko ljudstvo rešitev iz gospodarskega propada samo v zadružništvu, katerega naj se kmetje tesno oklenejo, dr* žava naj pa priskoči na pomoč. Še o izgubah mesarj'ev. K odgo* voru ljubljanskih mesarjev na sporne* nico Kmetijske družbe, oziroma na glasove nekih dnevnikov, da so cene mesu še vedno pretirane in dobički mesarjev nesorazmerni, so objavili mesarji poskus nekakšne kalkulacije cen, po kateri naj bi bil njihov zaslužek prav malenkosten. K temu pri* stavlja »Slovenec«: »Takele kalkula* cije, kakor so jih priobčili mesarji, so res nekaj zanimivega. Pred časom se je vršila na banski upravi anketa, ali naj «se cene kruhu znižajo od 5 na 4 Din. Zastopniki pekov so se seveda branili proti temu in so predložili kal* kulacijo, po kateri bi peka 100 kg kruha veljala približno 750 Din. Tedaj se je oglasil zastopnik neke zainteresirane oblasti in je dejal: »Potemtakem je pa sploh nesmiselno razgovar* jati se o znižanju cen kruha, če velja Ikg kruha peka samega 7’50 Din Potem zvišajmo cene kruhu na 8 Din za kilogram. Saj peki tudi ne morejo živeti od izgube!« Zastopniki pekov pa so tedaj umolknili. Približno taka, ka* kor tedanja kalkulacija pekov, je tudi sedanja kalkulacija, ki so jo v javnost lansirali mesarji. Ali se ne bi mogli mesarji na podlagi te kalkulacije skli* cevati na to, da cene mesu zvišajo, ne pa znižajo? Tega zahtevati si pa men* da tudi mesarji ne bi upali, čeprav «bi bili na podlagi te svoje »kalkulacije« upravičeni?« Pocenitev mesa v Zagrebu. Kot poročajo listi, «si zagrebško mestno načelstvo močno prizadeva, da poceni vsa živila v Zagrebu. Zagrebški mesarji so zadnji čas že sami znižali cene mesu od 2 do 4 Din pri kilogra* mu. Vendar je mestno načelstvo mi* nuli teden pozvalo mesarsko organi* zacijo, naj cene mesu še izdatneje zniža, tako da bodo v skladu z nakupnimi cenami živine. Posnemanj’a vredno. Ker navzlic dobri sadni letini cene sadju v Zagrebu vendar niso padle, je začela zagrebška občina sama prodajati sad* je na lastnih stojnicah. Prodaja se vrši po cenah, v katerih iso vračunani samo dejanski režijski stroški, brez dobička. Hruške in jabolka so prodajali po 2 Din kg, pri tem je bilo pa sadje prvovrstno. Videti je, da ima zagrebško občinsko zastopstvo mnogo več smisla za široke sloje ljudstva, kot pa vidimo to drugod. Vestnik. Opozorilo p. n. naročnikom! Pri* hodnja številka našega lista izide zaradi tehničnih zaprek šele dne 20. sep* tembra 1931. Toliko sporočamo našim naročnikom, da ne bo nepotrebnih reklamacij Od «prihodnje, 26. številke dalje bo list «spet redno izhajal. Edinstvena organizacija poštarjev. Kot «poroča »Poštni Glasnik« je pro* metni miriister odobril pravila skup* nega »Udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije«, obenem pa za* vrnil vsa ostala pravila, katera so mu predložile razne druge skupine p. t. t. uslužbencev. Tako so prejeli odloke, da so vložena pravila zavrnjiena, v Ljubljani: »Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev«, »Društvo tehničnih p. t. t. uslužben* cev« in »Društvo poštnih maturantov«. Navedeni list pristavlja: »S tem je borba za edinstveno organizacijo p. t. t. uslužbencev definitivno zavr* šena, in društva, «ki «niso odobrena, monajo po zakonu do konca septem* bra t 1. likvidirati.« Prevedba pokojnin kronskih to* bačnih upokojencev. Po obvestilu »Društva tobačnih upokojencev in upokojenk« v Ljubljani je prevedba kronskih pokojnin tobačnih upokojencev v dinarske dokočno rešena. Izplačale se bodo razlike od leta 1927. dalje. Z izplačevanjem se prične v kratkem in se bo izplačevalo po skupinah, tako da bodo postopoma vse pokojnine prevedene. Za izplačilo razlik ni treba vlagati «posebne prošnje. Šolska izobrazba železniških usluž* bencev, Ker se je dognalo, da imajo nekatere direkcije med voznimi uslužbenci prebitek osebja, druge direkcije pa tudi osobje brez zadostne strokovne in šolske izobrazbe, je generalna direkcija v interesu železniškega pro* meta sklenila dvigniti nivo tega oseb* ja. V ta namen je odredila, da se sme* jo vzeti v službo samo osebe, ki razpolagajo z zadostnim šolskim zna* njem, in da v bodoče ne bo spreje* mala tudi ne za služitelje oseb brez kvalifiikacije: za zavirače in sprevod* nike se bodo tudi poslej sprejemale samo osebe, ki imajo vsaj dva razreda srednje šole, za vlakovodje pa vsaj štiri razrede srednje šole. Osebe z manjšo šolsko izobrazbo bodo prišle v poštev samo za službe kretničarjev in manevristov. Napredovanje poštnih uslužbencev — bivših vojakov. Na predlog prometnega ministrstva, naj bi se vprašanje napredovanja tistih poštnih uslužbencev, pri katerih so se v predpisane najmanjše roke za napredovanje vračunala tudi vojaška leta, uredilo s posebnim zakonom, je predsed-ništvo ministrskega sveta sporočilo, da je to vprašanje že urejeno s pred* pisom § 254. uradniškega zakona. Uradni jezik. Pod tem naslovom objavlja glasilo oblastnega odbora Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani, »Jugoslovanski železničar« v svoji 8 a) številki od 18. avgusta t. 1. nasled* nje: »V šesti številki letošnjega Sa* obračajnega pregleda beremo med drugim na strani 249. v drugem odstavku točke 2.: »Ako li kogod iz ko* j ega mu drago uzroka ne bi htio pi* sati svojim narječjem, mi mislimo, da bi i za narod i za književno jedinstvo najprobitačnije bilo, da piše jednijem od ostalih dva narodna narječja, ko* jijem mu je volja, ali samo da ih ne miješa in ne gradi jezika, kojega u narodu nema.« — Tako Karadžič, Ma-žuranič, Miklošič i dr. v letu 1850. — Mi pa v letu 1931.: saobraćaj, mašin* sko odelenje itd....« Novi potni listi. Dodatno še po* ročamo, da je državna tiskarna v Beogradu že natisnila nove knjižice, ki so bile že razdeljene vsem upravnim oblastvom, katera izdajajo potne li* ste. Knjižice so po 20 Din komad. Po 1. septembru nobeno oblastvo ne sme več uporabljati starih potnih listov. Do 1. septembra se pa izdajajo še stari potni listi, ki pa veljajo samo 1 mesec. »Zagrebački zbor« in državni uslužbenci. Kakor običajno, je tudi letos dovolila uprava zagrebškega ve* lesejma, ki se vrši že od 29. avgusta do 7. septembra, članom (in njihovim rodbinskim udom) »Saveza javnih na* mještenika i umirovljenika« v Zagrebu popust na vstopnini v višini 50%. Vstopnice za polovično ceno izdaja navedena organizacija. Kakšne ugodnosti pa nudi državnim uslužbencem ljubljanski velesejem? Poštna razstava na velesejmu. Ljubljanska poštna direkcija razstav* Ija na letošnjem velesejmu zanimive predmete, in sicer slike avtomatske telefonske centrale, razne valömere, različne telegrafske stroje in priprave, razne aparate za radio in zanimivo zgodovinsko zbirko prvih naših povojnih znamk. Razstava zasluži splošno pozornost. Tujsko*prometna razstava bi ne bila popolna, ako ne bii pokazala ureditve dveh naših najlepših kopališč, in sicer kopališča »Ilirije« v Ljubljani in pa kopališča na Felberjevem otoku v Mariboru. Obe kopališči sta postav* Ijeni v velikem modelu in pomeni že izdelava teh modelov nekaj posebnega in zanimivega. Tujsko*prometna raz* stava se vrši v okviru jesenske prire* ditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. Razstava »Novodobno gospodinj* stvo«, ki jo je priredila na velesejmu v paviljonu »K« Zveza gospodinj, hoče nazorno podati razlago poenostavljenega racij analnega gospodinjstva. Obsega: pravilno opremljeno stano* vanje, več tipov kuhinje, kopalnico, sobo za poklicno ženo. Dalje še naslednje oddelke: Opravljanje hišnega dela. — Uporaba tvarine po narodnogospodarskih načelih. — Smotrena prehrana. — Nakupovanje. — Gospo* dlinjsko knjigovodstvo. — Obleka gospodinje — Higijena v gospodinjstvu. — Domača lekarna. — Različni gospo* dinjski predmeti, ki lajšalo delo v hiši. Vzorci domačih izdelkov pod geslom Svoji k svojim. Iz organizacij. Organizacijsko gibanje poštarjev. Udruženje poštnih uslužbencev (UPU) je v dravski sekciji ustanovilo pet od* sekov, in sicer: osebnopravni odsek (načelnik Josip Štukelj), tiskovni odsek (načelnik Tilen Epih), socialni odsek (načelnik Franc Šalehar), kulturno* propagandni odsek (načelnik Josip Sla* bina) ter računsko-ekonomski odsek (načelnik Franc Jereb). Odseki bodo poslovali po poslovniku, ki ga je izde* lala dravska sekcija UPU. Novi predsednik Udruženja p. 1.1. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Glavni odbor imenovanega udruženja je izvolil za predsednika Milorada Ju* vanoviča, upravnika pošte Beograd 2, za podpredsednika Timotija Jovanoviča, svetnika p. t. t direkcije v Beo gradu, za tajnika in namestnika bla* gajnika Mihajla Nakiča, upravnika po* ste Beograd 5. — Po naziranju glav* nega odbora pogodbeni p. t. t. usluž- benci ne morejo biti člani skupne organizacije, pač pa vsi ostali usluž* benci. Kongres veterinarjev. Konec oktobra se bo vršilo v Beogradu letno zborovanje Jugoslovanskega veterinarskega združenja, ki bo deseto po vrsti, ker je bila organizacija ustanov* Ijena pred desetimi leti. Ob zborova* nju bo prirejena prva veterinarska razstava v naši državi. Zborovanje lekarniških uslužbencev. Dne 6. in 7. septembra se bo vršil v Zagrebu kongres lekarniških so* trudnikov. Na zborovanju se bo raz* pravljalo tudi o spremembah zakona o lekarnah, o položaju lekarnarskega stanu, o brezposelnosti in organizaciji lekarniških uslužbencev Obleke kemično čisti, barva, plislra In Uka tovarna J O S. REICH. Nove knjige. »Zdravje«. Vsebina 7. številke: Zatiranje tuberkuloze kot narodne bo* lezni. Dr. J. Prodan. Škrlatica — da* vica — oslovski kašelj. Dr. J. Vrtovec. O podedovanju. Dr. K. Petrič. Začimbe. (Konec.) Ing. M Ahačič. Štiri vprašanja — trije odgovori. Skrivljenje hrbtenice ali skolioza. Dr. F. G. Slike. (Nadaljevanje.) Pripoveduje Milan Vrtačnik. Glasnik higijen* skih ustanov v dravski banovini. Drobiž. — Urednik dr. Ivo Pirc. List izhaja vsakega petnajstega v mesecu. Uprava: Ljubljana, Zaloška cesta 2 (Higijenski zavod). Letna naročnina za Jugoslavijo 30 Din Poučni meseč* nik je vreden toplega priporočila in je zanimiv za vsakogar. «8<»cs<»