314
.                        Naši dopisi.
Iz Gorice 27. sept. (Izv. dop.) Drugi teden začne se pa pri nas šolsko leto. Srednje in druge šole ostanejo, kakor so bile, pri stari osnovi. Šestletna doba sedanje; dunajske vlade nam na Goriškem ni ničesar zboljšala doslej. Včeranji prestolni govor, s Katerim je cesar slovesno odprl novi državni zbor, z nova zagotovlja, da. bo isti sedanji vladi skrb, za enak razvoj vseh avstrijskih narodov. Ali pride tedaj vrsta v tej dobi tudi na one Slovence, ki se bore na mejah za svoj obstoj uže z nekako obupnostjo? — Za naš deželni zbor bosti to jesen dve dopolnilni volitvi: 15. oktobra bo volitev enega poslanca iz trgovsko-obrtnijske zbornice, 17. oktobra pa enega poslanca v 1. volilnem okraji velikega posestva. Poslednje «iesto, katero je zastopal gosp. F. Povše, je, kakor je bilo brati v „Soči", uže odločeno narodnemu kandidatu, in bi morale pač velike spletke biti, da bi ne prodrli ž njim. Morda, kakor sodijo po dovršeni pravdi dež. poslanca Jonke-ta z g. vrednikom „Slov. Naroda^, bo še ena dopolnilna volitev. Ce se kaj takega dogodi, potem je upati, da bo tudi goriški volilni odbor drugače postopal, da se mu ne bo bati rušeuja „volilne discipline". O poslednji so dobili goriški rodoljubi tak pojem, ki utegne narodu jako škodovati. Ravno omenjena pravda očitno dokazuje, kako samooblastno so pri nas vsiljevali poslance tu pa tam. Demoralizacija se je potem še po časnikih šopirila, in laž in obrekovanje so razširjali cel6 v oddaljene novine. Večina rodoljubov, ki vender ne more vsega zagledati za kulisami, je šla na tako postopanje, na limanice, in vodstvo je zopet mirno uživalo slavo volilnih zmag. Rodoljubi pa, ki 80 za resnico vedeli in jo tu pa tam vsaj nekoliko razkrili, so se pa obrekovali. Gospoda! Vaša laž je imela izredno dolge noge, pa jo je resnica ko-nečno vendar dohitela, in tako se nadejamo, da bo narod   odslej   laže dihal,   ker  mu  ne bodo mogli z lepa
315
vsiljevati kandidatov, kateri niso vredni, da bi jemali boljšim sinovom narodovim toliko važna mesta javnih zastopov.
Lahi hočejo ustanoviti „kreditni kmetijsko-obrtni zavod za goriško-gradiškansko deželo, z omejenim poroštvom." Društvo „Unione" je temu snovanju na čelu. Lahom je sedaj do tega, da bi primorske dežele družili moralno, kolikor ne morejo doseči z vidno politično obliko. Hočejo se tako ^spoznavati". V takem zmislu so si vstvarili tudi ^^Planinsko društvo julijskih al p", s katerih hočejo premišljevati, kako bo takrat lepo, kedar bodo tudi te planine spadale k italijanskemu „čevlju*'. Podvižejo pa uže, da bi se jim to kmalu posrečilo. V Gorici dosezajo svoje namene z „lepo*' furlanščino, ker ne murejo vsega vcepiti nižemu ljudstvu z visoko toskanščiuo. Edino v ta namen izhaja blatna ^Freccia"; drugače bi ljudstvo ue umelo psovk, s katerimi se ta listič zadira nad Slovenci. Našega državnega poslanca še goriški „Corriere" hvali za-Tadi njegovega pohlevnega postopanja; zato bi bilo veliko čudo, ko bi naš zastopnik na Dunaji dementoval to pohlevnost, ki Slovencem toliko škoduje, in poprašal, ali ni za take liste tiskovnih paragrafov. „Freccia'' in ^jCorriere^, rekli bi, kar naravnost odobrujeta, da so lahonski pobalini, na pr. pobili kristalno steklo, na katerem je stal poleg italijanskega in nemškega tudi slovenski napis. Prva napisa so pustili, ker Nemcem se nočejo zameriti, kedar jim pomagajo proti Slovencem. Nemci pa tudrdobivajo zaušnice ob svojem času; tako se je, ni davno tega, „Corriere" repenčil proti temu, da bi v goriškem gledališči letošnjo sezono odprli za nekaj dni z nemškimi igrami. Isto tako so se lahonski listi in možaki agitatorji vzdignili, ko je nemšlii tujec na-merjal vstvariti na primernem kraji mesta posebne prostore za tujce. Nemški denar in pa nemško pomoč za agitacijo proti Slovencem radi prejemljemo ti pošteno-viči;   da bi pa tujcem tudi kaj preskrbeli, tega pa ne!
Kako so začeli hujskati tudi zunaj mesta, razvidno je iz tega, da v Podgori ščuvajo laške delavce proti slovenskim duhovnikom. Lahonstvo se čim dalje širi, in po svoje to pospešujejo zlasti tukajšnje fabrike. Fa-brike tujih podjetnikov so slovenski narodnosti ravno tako nevarne, kakor drugim Slovanom, celo Rusom o obče.
Iz Ljubljane. — Poddružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'^ izvolila si je za predsednika gosp. notarja Gogala, za njegovega namestnika gosp. šolskega vodja A. Praprotnika, za blagajnika gospoda dež. poslanca L. Robiča, za njegovega namestnika gosp. dr. S tare ta, za zapisnikarja gosp. Laha in za njegovega namestnika gosp. dr. P o zarja.
— Družba sv. Cirila in Metoda, katera ima po svojih pravilih namen , vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi, in v ta namen za slovenske otroke napravljati in vzdrževati šole in otroške vrtove ali pomagati napravljati in vzdrževati jih, nastavljati učitelje, dovoljevati podpore in nagrade, izdajati primerne spise in knjige, začela se je takoj po ustanovitvi krepko širiti. V Ljubljani ustanovila se je uže podružnica, ki si je izdelala na pravila glavne družbe opirajoče se pravila in je prav lepo začela delovati z vstopom udov vsake vrste.
Upamo in želimo, da se družba, za narodni razvoj vseh Slovencev velevažna tudi hipoma razširila po vseh slovenskih pokrajinah, pa tudi povsod drugod, kjer bivajo Slovenci in njihovi prijatelji.
— Smodnik se je vnel v c. k. tovarni za smodnik v Kamniku minulo soboto zjutraj tikoma pred 7. uro. V oddelku tovarne, kjer se mešajo tvarine za smodnik,
vnelo se je iz neznanega vzroka 150 kil blaga, koj po» tem pa še toliko v bližjem prostoru in z velikanskim pokom razletelo se je vse dotično poslopje s tako močjo, da je kamenje letelo notri v kamniško mesto od tovarne oddaljeno blizo četrt ure. — K sreči ni bilo še blizo tam nobenega človeka, in tako se zagotovlja vsaj sedaj še, da ni ne eden človek poškodovan. — S to primeroma ne veliko nesrečo pa je kamniškemu mestu dana prilika, skrbeti za poroštvo zoper mogoče večje nesreče.
—  _,,Missa pro defanctis. Ad quatuor voc. inaequaL aut' I voce cum organo. Auctore Ig. Hladnik , Op. 2. Praecium 50 cr. Labaci, tipis et sumptibus Jos. Rud. Milic 1885" — imenuje se ravnokar doposlana nam skladba, gotovo dobro došla našim cerkvenim orglarjem.
—  Jurčičevih zbranih spisov prišel je na svitlo ravnokar zvezek V., ki obsega: „B[či mestnega sodnika", „Nemški valpet^, ;,Sin kmetskega cesarja^, ^Lipe", „Pipa tobaka", „V vojni krajini".
—  Dne 5. oktobra t. 1. se bode v pisarni c. kr. vojaške oskrbovalnice po pismenih zapečatenih ponudbah obravnavalo o zalaganji s kruhom in ovsom vojaštva v Ljubljani in na Toplicah za leto 1886. — Na-tančneji pogoji se poizvedo v pisarni c. kr. oskrbovalnice, kakor tudi v trgovinski in obrtuijski zbornici.
—   Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani razposlala je že 250 knjižic, med temi četrtino z desetkrajcarskimi markami. Ako računamo, da se vsaka poslana knjižica po preteku leta , za kolikor je namreč preračunjena, izpolni, nadejati se nam je ob letu osorej samo od teh knjižic že nad 9000 forintov. To pa le v navadnih razmerah, ako se povsod le v običajnem redu vplačuje. Ker se pa dosti knjižic hitreje polni, in nam je že sedaj, tedaj po preteku dveh in pol mesecev, došlo pet Knjižic polnih, ni nam treba biti preveč optimističnim, ako upamo, da bo zgoraj omenjena svota že poprej izplačana. Razven že omenjenih treh knjižic (št. 10., 39. in 143.) dobila je namreč krajcarska podružnica v novejšem času novi dve krajcarski knjižici polni, namreč knjižico pod št. 4. kot četrto od g. A. M. iz Komende in pod št. 90 kot peto od g. Č. iz Trsta. Zanimanje postaja vedno večje in prodira že v širše kroge. Občinstvo se jako pohvalno izraža tudi o priprosti in vendar natančni kontroli z markami ter o malem trudu, ki ga imajo poverjeniki z nabiranjem. Upravni odbor ^^Narodnega Doma^ sam je naročil te dni pri podružnici večje število knjižic z desetkrajcarskimi markami. Odlični rodoljub g. dr. Vošnjak vzel je desetkrajcarsko knjižico za gg. državne poslance. Tako jeprav. Ako se bodo začeli odlični inmerodajni slovenski krogi za stvar živo zanimati, rastlo bo tudi zanimanje med slovenskim občinstvom sploh, veselo in vstrajno bo stopalo za njimi. Lepa hvala vsem, ki so se dosedaj že z večjo ali manjšo svoto dejansko spominjali naše gotovo blage ideje. Naj bi krepko vstra-jali in našli še več posnemalcev. (Denar in oglasila za poverjeništvo pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma'* v Ljubljani.)