Zakiad na otoku. lz acgleškega prevedel Paulus. iDalje.) Nekateri ljudje so se bali starsga Eetra, tudi Flinta so se bali, ampak ^lint se ie bal mene! Bal se ine je m ponosen ]e bil name! In cTivjaki so biii Flintovi ljudje, najdivjejši, kar jih je •».edaj voda nosila, vrag sam bi se bii bal iti z njimi na morje! — In vi vcste, prijatelj, da se jaz ne bojim, sami vidite, kako prijeten družabnik da eem, (oda ko sem bil steward še pod riintom, ovčice, vam rečeni, ovčice je iše promalo refieno za tiste Ijuui, kafcrSni so bili za mojega službovanja pod Flintom! — Glejte, prijafelj, čisto varni 111 mirni ste lahko na ladji starega Dolgega Johna!" ,,Dobro!" je rekel mladeniC. ,,Odfcrito vam poveni, stvar mi ni ugajala, pa sedaj, ko sem vas čul — tukaj je moja roka, vaš sem —!" ,Jn vrl, pogumen fant ste, da ga je treba iskati!" ]e pridjal Silver. Podala sta si roke in sod se je Kjgajal, tako mu jo je stresel. — »m brihtnejSe glave za srefiolovca še ni aem videl, vam refieiri rla ne!" Polagoma se mi je jasnilo, kdo so tisti sreftolovci ¦— da namreC bjilver s to besedo ne misli nič vefi in ni<3 manj, kot čisto navadne pomorske roparje . In pogovor, ki sein ga slišal, je bil — zadnje dejanje v izpreobrnitvi enega izmed naših poštemii mož k njihovam tolcvajskim namenom, Morebiti je bil a Laladenič še naš zadnji pošteni mož na krovu! Pa ta raoj strah se je kmalu po miril. Silver ie rahio zažvižgal in še nekdo je prisel in prisedel. ,,Diok je naš!," je rekel Silvor, ,,E, saj sem vedel, da bo!" je odgovoril glas našega Čolnarja lsraela Hands, BNi neumen, ta-le naš Diok!" Povalja! je v ustih svoj grižljej tobaka in pljunil po krovu. ,/Ampak poglejite", je dejai, ,,to-le 'e, kar bi rad vedel, John! Kako dolifi že bomo sloneli okrog in čakali kakor stara bsrka na bregu? Krualu bom imel tega-le kapitana Smolletta — iflovolj! Jezil me je že zadosti dolgo! In tiste kabine doli se roi je že tudi zahotelo! Nr.hovega povojenega mosa in vina v steklenicah" bi si 2o rad priV.oS«5il!" »Israel", mu je odgovoril John — T,va5a glava ni ustvarjena za ra5unanje in prevdarjanje! — Pa vsa] po slušati znate, mislim. Navsezadnjo — vaša ušesa so zadosti velika za la po&kll Poslušajte torej, kaj vam praviin. Dpravljali bodete svojo službo in lepo skromno živeli in mirno govorili in ostali trezni, dokler ne reCemo: Udari- j ig! — In prav gotovo bodete tako sto- ' fili, prijatelj!" ,,'Ali sem rekel, da ne boat?" }e fcOdrnjal Čolnar. ,,Ampak kedaj, to ie. kar vprašam! To je vse, kar bi rad vodel!" »Kedaj!? Pri moji bergli! Dpbro! Oe hočete vedeti kedaj, pa vam to pcvem! .V zadnjem trenutku utegnem uriariti in lakrat bo! Ta-le zares :7vr> stni mornar, kapitan Smollett, krmari ladjo za nas.. In onadva, graSčak in itaravnik, imata zemljevid. Bog vedi, kje ga imata skritejra! — Dobro to • rcj! Naj pripelje Smollelt iadjo do o' tOJca in graSčak in zdravnik naj n-ajdola zlato in naj pomagata, da ga po^ravamo na krov. ln potem br>mo videli. Ce bi se raogel zanesti no vas vse -»• pri moji bergli, poftarkaJ bi, da nas pripelje kapitan Smollett rto pol pota nazaj proti domu. Ib poi3iT. bi udarii!« MCemu tako? Saj se vsi Ł&zi:ine mo na mornarigki posel, kar nafe j-j na ladji!" »Rokodelci smo, pomagafii, HoSel« reči!" ga je zavrnii Silver. BVsi znarao izvrževati povelja in krmarili j« jadrati. — Ainpak kdo nam naj pov.«^ kako in kam! Na tem vprašanju aa razbije vse na§o znanje! Ce bi mog*>i delati po svoji glavi, bi počakal, da aas kapitan Smollett pripelje nazaj najmanj do trgovskih potov in ne bi se nam bilo treba bafi, da se kje vr&eunamo ali pa ponesrefiimo. LToda jaz vas poznam, kaki ste! — Zato bodem naredil koneo še na otoku, kakor hiU ro bo zlato na krovii! — Zalibog, <ia bo moralo biti tako! Toda vi ste že taki lju&je, da niste sreftni, dokler rrsle pijani! Pri raoji i,orgli, sit sem vori?-j renja s lakimi ljudmi!!< ..Počasi, pofiasirDolgi 3oHn!A ,ja vzkliknil Israel, ,,kdo pa vam naspro- tuje ?" Dalje prihod.nji6.