Sped. in abb. post. II. gruppo
ČRNI
GLASILO	BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM, 16.-31. JUNIJA 1952.	Leto	III. — Štev. 43
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400,—	lir,	6	mesečna	200,—	lir.
ir
Sola in
Šolsko področje bi moralo biti sveto zatočišče izobrazbe in bi tukaj ne smeli imeti nobenega drugega cilja kot tega, da bi vzgajali bodoče generacije v duhu poštenosti in pravičnosti; državljanske, moralne in politične pravičnosti. Tukaj moramo poudariti, da mislimo na tisto politično pravičnost, ki naj izoblikuje človekov značaj tako, da bo spoštoval svojega sodržavljana in sočloveka kot dobrega državljana tudi takrat, ko bo Td v politiki drugačnega mnenja od njega in se zato ne bosta sovražila, ampak si bosta kvečjemu poštena nasprotnika.
. Fašizem je ta princip popolnoma odpravil in spremenil šolo iz zavoda za državljansko vzgojo v zavod za fašistično vzgojo. V šolskih klopeh se od tedaj ni več učilo, kako se postane pošten državljan, ampak samo, kako postati fanatičen fašist. Poleg obecednika in računskega zvezka so poskrbeli, da se je na isti šoli razdeljeval tudi političen tisk za odrasle in za otroke. Vsi se gotovo še prav dobro spominjajo, da je imel otroški časopis y>Il Balilla« zelo veliko naklado prav zaradi tega, ker je lahko računal na razpečavanje po šolah
Po padcu fašizma se je zdelo, da se bomo tudi na tem področju povrnili k demokraciji in da bo šola zopet izrečena svojemu plemenitemu namenu, ter da bo njenim učiteljem vrnjena popolna odgovornost. Očividno pa je bila to samo iluzija, ker smo se danes povrnili zopet tja, kjer smo bili v najslabšin letih fašistične diktature. Med raznimi okrožnicami, ki jih didaktični ravnatelji naše pokrajine pošiljajo tako pogostoma svojim, učiteljem, raztresenim po gorskih vasicah, je periodično tudi neka okrožnica, kateri je priložen poseben zavojček. Ta okrožnica poziva učitelje, naj razdelijo po nekaj izvodov priloéenega lističa, ki ga tiskajo za tukajšnje prebivalstvo, in katerega najbolj vzvišen cilj je ta, da nas skuša po opičje posnemati, pri tem pa bi rad dosegel prav nasproten čili, kot srno si ga mi postavili. Naš namen je braniti pravice našega ljudstva, zavzemati se za njegove koristi, preprečiti njihovo uničenje kot jezikovna manjšina; ta listič pa bi rad dosegel baš nasprotno.
Nič nimamo proti temu., da se tisk« in skuša razširiti mnenj eni listič. Prav sa prav smo * gotovem oziru zaradi tega celo zadovoljni, ker njegov obstoj dokazuje, da tukaj v resnici obstoja nek problem in da se mi držimo realnosti, ne pa kakšnih kimeričnih iluzij.
Pač pa smo proti temu, da se za njegovo razširjenje poslužuje šole in da se prisili učitelje, naj pri tem pomagajo, ker je to zloraba šolske ustanove in velika krivica. Na ta način postane šola politično orožje, ker se preko nje skuša vplivati na vzgojo ljudstva v korist neke določene politične ideologije, prav kakor prejšnje čase.
Tako postopanje je proti pisani postavi in je tudi proti vsem pravilom naravnega prava in proti tistim principom, ki bi se jih morala držati vsaka poštena oseba, to je, da je treba vzgajati otroke v spoštovanju vseh narodnosti, ne pa da se jih pripravlja za uničenje neke narodnosti v korist druge, ki si jo hoče podvreči in nad njo zagospodovati.
Kadar stojijo stvari tako, kot smo zgoraj navedli, kličejo po maščevanju. Vendar pa, če prav pomislimo, je to obenem tudi orožje ki zna škoditi tistemu, ki se ga poslužuje in koristiti nam, pioti katerim je bilo namerjeno. Ce so naši nasprotniki bili prisiljeni poslužiti se takega izrabljanja šole, ki jot hočejo podrediti neki določeni politični in nacionali stični ideologiji, to pomeni, da so nezmožni boriti so proti nam z običajnim in enakim orožjem. To pomeni tudi, da je pravica na naši strani in da se morajo zateči k krivičnim ukrepom, da bi nam ovirali našo pot.
NEZAKONITI POSTOPEK FINANCARJEV V ČRNEM VRHU
Slovenski običaji so jim v napotje
Vsak narod ima svoje ljudske navade in običaje ob raznih veselih ali žalostnih dogodkih življenja. Tudi Beneška Slovenija jih ima nešteto in jih zvesto čuva že nad 1300 let na svoji zemlji 2e po človečanskem in naravnem pravu, bi ne smelo biti višje sile, ki bi preprečevala ali celo prepovedovala rabo teh ljudskih šeg, ker je to dragocena dediščina prednikov, ki jo je treba ohraniti in jo izročiti mlademu rodu. Toda v Beneški Sloveniji ni tako, naslednji dogodek bo povedal, kako se je dogodilo v Črnem vrhu, dne 5. junija t. 1.
Skupina mladeničev iz črnega vrha je šla na dom mlade neveste Cencič Marije, po domače Kocijanovih, da bi prinesli njeno »balo« na dom ženina Speko-nje Prima, po domače pri Mekinovih, ki stanuje v isti vasi. Po stari ljudski navadi, pridejo mladi fantje dva dni pred poroko na nevestin dom voščit srečo in potem odpeljejo ali odnesejo skrinjo, v kateri je nevestina »bala«. Nevesta ob tej priliki ponudi fantom pijače in jedače in potem s prepevanjem narodnih pesmi in z »balo« odidejo na ženinov dom, kjer jih čaka zopet gostija.
Na ta način so proslavljali prenos »bale« tudi v četrtek 5. junija t. 1. Ko se je mladina veselila pri Kocijanovih in prepevala slovenske narodne pesmi, ki so v navadi ob takih prilikah, je prišlo do neprijetnega in nezakonitega policijskega postopka napram mladim fantom in Kocijanovim. Finančna obmejna straža je obkolila hišo, vdrla brez dovoljenja v njeno notranjost, kjer so bili vsi zbrani. Domače in fante so prisilili k molku in končno prepovedali nadaljevanje cerimo-nije. Kocijanovi so se uprli takemu nasilju in so hoteli financarjein razložiti, da je to večstoletna stara ljudska navada, a f mancar ji niso hoteti ničesar slišati. Medtem ko so financarji prepovedovali petje in vršitev starih obredov, je bila hiša obkrožena s stražami, kakor da bi šlo za kak kraj zločina. Med to napetostjo ie 20 letni Cenčič Emil-Tegore-
nji, nič hudega sluteč, odšel :z hiše na potrebo in tu ga je zunanja straža aretirala in meni nič tebi nič odvedla v kasarno. K a je mladina izvedela, da so odpeljali fanta, so šli takoj vsi pred kasarno, kjer so protestirali in zahtevali naj ianta izpuste na svobodo. Financarji seveda niso poslušali nikogar in so Cenči-ča izpustili šele naslednji dan.
To protizakonito postopanje financar-jev je izzvalo val ogorčenja in nezadovoljstva med vsem tamkajšnjim prebivalstvom. črnovrščani so namreč zelo mirni in delovni ljudje in takih dogodkov v svoji vasi ne pomnijo. Nočemo dalje komentirati, saj iz dogodka vsakdo lahko sklepa, koliko svobode uživa ljudstvo v Beneški Sloveniji.
Neumestne in krivične kazni
Že večurat smo protestirali proti obstoječemu gospodarsko - davčnemu sistemu, ki se tako rad znaša nad našim ubogim ljudstvom. Doslej so naši protesti veljali predvsem krivicam, ki so bile povzročene našim kmetom in delavcem. Danes pa se moramo pritožiti tudi proti postopanju, ki so ga začeli uporabljati proti malim trgovcem.
Po naših krajih obstojajo trgovinice v tako majhnih prostorih, da bi v mestu služili lahko kvečjemu za kurnik. V takih lokalih skušajo naši trgovčiči zbrati tisto malo blaga, ki je potrebno za dnevno potrošnjo krajevnega prebivalstva. Ti
Somalci in beneški Slovenci
Italijani čutijo vsako toliko potrebo, da dajo duška svojemu protiangleškemu sovraštvu (sovraštvu proti narodu, ki je kriv, da je zadal Grazianiju v Libiji največji vojaški poraz moderne italijanske zgodovine) s tem, da kričijo o Suezu, Singapurju in Cipru. To so imena krajev in dežel, kjer se nahaja sedaj britansko kolonialne cesarstvo v velikih težavah.
Očividno pa Italijan* pozabljajo, da če
Kaj čakajo ?
V zaključnem komunikeju o londonskih razgovorih med Italijo, Anglijo in ZDA o tržaškem vprašanju čitamo med drugim, da so te države »odločene dati pobudo in podpirati miroljubno sodelovanje v mednarodnih problemih in v spoštovanju človeških pravic in temeljnih svoboščin vsepovsod.«
Kaj vender čaka Italija, da bi dokazala če ji je res na tem, da spoštuje narodnostne pravice s tem, da bi spoštovala naše pravice?
se Angleži nahajajo v težavah v teh krajih to pomeni, da so še vedno tam. Italijanski kolonisti se ne nahajajo v težavah v Addis Abebi, Asmari, Massaui, Eengasiju in v Tripolisu iz enostavnega razloga, ker so pred več leti morah te kraje zapustiti. In s kakšno slavo se je to zgodilo, je tudi vsakomur dobro znano.
Ker je torej Italija danes izgubila skoraj vse svoje kolonialne posesti, sta ostala samo še dva naroda, ki imata čast, da okušata kolonialne metode dedičev Julija Cezarja: Somalci in beneški Slovenci.
Razlika je le v tem, da v Somaliji Italija troši milijarde, medtem ko v Beneški Sloveniji milijarde izžema.
Zakon proti fašizmu
V teh dneh razpravljajo v rimski zbornici o zakonskih ukrepih proti neofašiz-mu. Izgleda, da hočejo s takimi ukrepi praktično izvesti tiste predpise ustave, ki zabranjujejo ponovno organizacijo fašistične stranke pod kakršnim koli namenom ali naslovom.
To je vsekakor dobra namera, k:r je fašizem sovražnik človeštva m je borba proti njemu potrebna, če hočemo olirà niti človeško pravi do svobode. Vendar pa je brez pomena razpustiti neko stranko, če se istočasno ne poskuša ozdraviti
toliko ljudi, ki so še danes okuženi z domotožjem po fašistični preteklosti. Treta je torej dokazati in prepričati ljudi, da je demokracija boljša od diktature. Zalibog pa najdemo med fašizmom in sedanjo na videz demokratično vlado, le malo razlike.
Ker smo pa že pri stvari, naj omenimo, da bi bilo dobro, če bi vlada izvedla še nek drug predpis ustave: da bi namreč že enkrat ustanovila deželno samoupravo s posebnim statutom, ki jo ustava predvideva za nas.
Izredni zakoni
V Italiji obstoja manija za izredne stvari. Izredni zakoni proti fašizmu (ne da bi potem upoštevali niti izrednih, niti onih rednih), ta je zopet organiziral izredno sodišče, danes pa se objavljajo izredni zakoni za obnovo Južne Italije (tudi z denarjem naših davkov). In vse to se vrši na podlagi izrednih ukrepov in kljub temu gre vsak dan slabše.
Tako je pred nekaj dnevi nek senator opozoril, da če bi izvedli predpise rednega zakona št. 255 odobrenega 25. junija 1906, bi ne bilo zadnjih poplav, ki jih je povzročilo neurje v Kalabriji. V omenjenem zakonu so označene celo reke, pri katerih bi bilo treba urediti in popraviti nasipe, in po čudnem naključju so prav te reke tiste, ki so v zadnji zimi prestopile svoje bregove.
Očividno jih omenjeni zakon ni mogel zadržati v njihovi strugi. Prav bi biio če bi prišli do spoznanja, da je potrebno manj zakonov in več spoštovanja tistih, ki so že odobreni.
jr
Po obisku financarjev v Viskorši
wr~'
OLIO
OLIO
mota/o
ò
inolino
trgovci lahko žive in vztrajajo na svojem mestu, ker poleg trgovine obdelujejo tudi košček zemlje, kì jim nudi najpotrebnejše za življenje. Na ta način se zgodi, da včasih prodajajo nekatere življenjske potrebščine celo po nižji ceni, kot pa trgovci v Vidmu, Tarčentu ali v Čedadu.
V zadnjem času pa se je zgodilo, da so takim revnim trgovcem naložili kar štiri kazni in vse v VisKorši, malem naselju Karnahtske doline, štiri obsodbe, ki pomenijo več desettisočev lir vsaka, za globo. stroške odloka, stroške sodnega postopka in, kar je še najbolj nesmiselno, stroške za objavo razsodbe v dveh videmskih dnevnikih.
To pomeni velili udarec za družinsko bilanco teh malih obrtnikov. Predvsem, če poleg tega pogledamo na vzrok, zakaj so jim bile naložene tako občutne kazni. Pomislite, kakšen strašen greh so zagrešili ti reveži. Obsodili so jih za nič manj kot to, da so se težko pregrešili proti svojim sovaščanom, ker niso izobesili izven svoje trgovinice tablico, ki je predpisana po zakonu in iz katere je razvidno, da prodajajo v trgovini semensko jedilno olje.
Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da je v takem majhnem kraju tak napis brez vsakega pomena, ker bodo tudi brez njega vedeli vaščani, ki jih je manj kot tisoč, da tam prodajajo semensko olje. Kljub temu pa so bile kaznovane Blasutto Amalija od pok. Ivana Blasufe-to Alojzija od pok. Ivana, Cobai Josipi-na od pok. Jožefa in Noacco Virginija od pok. Alojzija, vse iz V is kor še in vse zaradi istega, zgoraj navedenega prestopka. Blasutto Alojzija pa je imela še to prednost, da je lahko obogatila državne finance še z eno podobno globo in sicer zato, ker poper, ki ga je prodajala in ki ga je kupila od nekega trgovca na debelo, ni bil pristen.
V trgovinah po Beneški Sloveniji so imeli navado, da so ljudem pokazali blago, ki ga imajo naprodaj.
fvtt
Pa je prišel mož postave, ki s tem ni bil zadovoljen in je trgovcem naložil kazen, ker niso izobesili napisov.
Takole je izgledala trgovina po njegovem obisku: kaj naj ljudje čitajo in kaj naj kupijo?
PRI NAS IN PO SVETU
SVET FAO ZA AGRARNO REFORMO. - Na plenarnem zasedanju sveta organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) V Rimu so proučevali vprašanje, kako naj bi izboljšali prehrano prebivalstva in povečali svetovno kmetijsko proizvodnjo. Sprožili so tudi vprašanje agrarne strukture in agrarne reforme.
EKSPLOZIJA V MILANU. - V predmestju Milana se je zaradi eksplozije porušila hiša, ki je povzročila smrt 12 osebam, 6 pa je bilo težko ranjenih. Eksplozija je nastala zaradi uhajanja plina.
VELIKO NEURJE V SEVERNI ITALIJI. - V mestu Vercelli v Severni Italiji je bilo veliko neurje, kjer sta izgubili življenje dve osebi, več kot sto oseb pa je dobilo lažje in hujše poškodbe. Vihar, ki je divjal kar pol dneva je napravil ogromno gmotno škodo.
NAČRT ZA IZSELJEVANJE. - Mednarodni odbor za izseljevanje iz Evrope v Washingtonu proučuje načrt, po katerem naj bi letos iz Evrope izselili v prekomorske kraje 137.000 ljudi. Od teh naj bi bilo 67 tisoč Nemcev, 35 tisoč Italijanov in Tržačanov, 15 tisoč Avstrijcev, 15 tisoč Holandcev in 4 tisoč Grkov.
PODPIS MIROVNE POGODBE. - Dne 9. junija so podpisali mirovno pogodbo med Indijo in Japonsko. Pogodba ima 12 členov. Indija se odpoveduje reparacijam ter vrača japonski vladi in japonskim državljanom njihovo premoženje, ki so ga imeli pred vojno v Indiji. Isto velja glede indijskega premoženja na Japonskem.
IZ NAŠIH VASI
REZIJA
Kdor je bil v naših krajih pred kakimi tridesetimi leti je prav gotovo občudoval prekrasne gozdove, ki so se razprostirali po vsej naši dolini in v Belem potoku. V času med prvo in drugo svetovno vojno pa se je začelo neusmiljeno izsekavanje in tako vidimo danes vsepovsod velike goličave in namesto mogočnih gozdov le redka in mlada drevesa. Najlepši gozdovi so bili v Belem potoku; tu so rastli pravi orjaki, stoletne bukve. Ker so ti gozdovi občinski, je seveda občina razpolagala po mili volji z njimi in tako je prišlo v času, ko so vodili občino slabi gospodarji, do velikega izsekavanja. »Cooperativa Carnica« iz Toimeča je iz-sekavala gozd v Belem potoku kar za 20 let in kaj je ostalo lahko vidimo. Da je bila ogromna količina lesa v tem gozdu je dovolj, da povemo, da so takrat postavili, ker ni bilo nobene ceste, nad 20 kilometrov dolgo gozdno železnico, ki- je peljala iz Belega potoka v njivico v Terski dolini. Takratne občinske oblasti so mislile, da so gozdovi reizčrpni in zato niso niti pomislile na prihodr.jost in na škodo, ki so jo napravile. Ako b: bili nekoliko bolj preudarni, bi bilo danes drugače, ker bi imeli še vedno naše gozdove in občina bi imela vedno vir dohodkov. V času velikega izsekavanja je bila kajpada naša občina ena najbolj aktivnih v naši pokrajini, danes pa vemo kako je z njo. Kritizirali smo nekdanje občinske oblasti, da so slabo gospodarile, a na žalost moramo reči, da tudi današnje niso dosti boljše, ker vidimo, da tudi sedaj dajejo izsekavati mlada drevesa, ki niso še godna za sečnjo. Ce se to ta nadaljevalo, bo kmalu uničeno vse kar je ostalo in drevesca, ki sedaj sadijo ponekod na goličave, ne bodo mogla nikdar nadomestiti to kar smo imeli nekdaj.
BODO ODPRLI RUDNIK ŽELEZA? -Kakcr smo slišali praviti, bo prišla v kratkem k nam neka komisija iz Rima, ki bo določila, če se to še izkoriščal stari železni rudnik v naši občini ali se bo za vedno zapustil. Nekdaj so v tem rudniku kopali železno rudo, ki je vsebovala zelo velik odstotek železa, potem pa so ga, Vis vemoi zakaj, zaprli, če bodo ugotovili, da se izplača nadaljnje izkoriščanje rudnika, bi lahko zgradili tudi diugo elektrarno, ki bi dala luč Belemu potoku, ki je brez nje.
KORITA. - Naša vas šteje 30 družin, ni torej velika, a s tem še ni rečeno, da bi za njo ne bilo treba skrbeti za javna dela kot za druge vasi naše občine. Korita leže ob vznožju Kanina, svet, ki ga posedujemo ie kamenit in nerodoviten in zato živi r.o v veliki revščini. Nočemo v tem stolpcu praviti kako živimo, radi bi povedali samo to, da smo danes, ko živimo v dobi atomske, še vedno brez ceste.
TARČENT
Pred kratkim so trašferili od Tarčenta tu Porderon komisarja od policije dr. Catello am ta na njega puošt njeso poslali še majednega. Culi smo pa pravič, ki nc če preče zaprjeti komisarjat od policije an njeh kompeteneje no če biti use dane karabinjer jam. še par nas to se dogaja tej tu Siciliji, ki so muorli dati usé tu roke karabinjerjem, kar te .bo bizunjo lošti ordni tu tej izuli an se tou-či keintrl siciljajiskemu banditizmu.
NEME
Lansko Ijeto te ba touča tu naši vasi, ki ne nardila kakih 50 milijonou lir škode. To nje dougo od tega, ki smo jeli notiejo od ministra agrikulture, ki governo on če plačati no part te škode. To se vje, ki plačilo od škode, ki smo jo tar-pjeli to je maso malo, an on znaša ko j 5 miljone lir. Ma rajši koj neč, to je dobro še tuo.
GORJANI
PLAJPAN. — So nekateri judje tu naši vasi, ki no nejčejo več čekarati tu njih jeziku an so začeli od nekej ljet nazad furlanati, kudoč ejtako biti buj ljepi an buj štimani. Usaki e gospodar čekarati tej, ki on če, ma no bi ne mjeli se uza-biti težje, ki no furlanajo, ki no jim se smej a jo Lahi štesi, zak’ lurlan no ne znajo ljepo an to nje dougo, ki smo ču-li tu čenti ta na marčadu ženo, ki ne tjela na usako modo znati ljepo furlan, ki ne takole ponujala suo roubo za prodati: »ulezó comprà un petelén (s kan-tilenon to se vje). Lahi so se smejali an sobeta djali: »Cheste e je une sclave che non ul j«ssi sclave.« An tale žena to je na tjeh, ki par nje hiši na nejče čuti čekarat tu jeziku, ki ne jej učila mati,
Bohi svjet, kam smo paršli! Po to je judi velicih, študjanih, ki njeso mjeli maj vergonžje čekarati tu njih jeziku.
Zakuo marnò biti vero ini težje, ki mamo se vergonjati našega jezika, jezika, ki no ha čekarajo čentenarji milijone judi. Su mo, no mar orgolja za suo'j po-pul an za suoj jezik, ne stuojmo snjesti tuo, ki naši te ranci so nam pustili : naš materni jezik.
AHTEN
NAŠ KOMUN U KRIZI? - Smo čuli pravič, ki tu našim komune to ne gre usé ljepo an od več timpa no se našje .možje dan drugega tišče za zapustiti njih inkarik. Giunta, ki na je formarla od lište, ki ne mjela majorančo vode, na ne godi fidučja več od usjeh može an to je perikul, ki no jo ložita u krizo. Mo tif to je, ki šindik o nje ljepo viden od doste može, ki so bli votani ta njega štesi lišti, zavoj tega, ki o nje kompetent za no miništracjon tej našo guidati.
TAJPANA
Od dne statistike, ki smo pregledali pred kratkim tu Vidme, smo zvjedali, ki nas komun o ma tu naši provineji največ judi emigranih po svjete. Usjeh skup marnò približno 620 djeloucou tu našim komune, ki so raztreseni po usjeh kontinentah sveta, izključena Azija. Največ naših emigrantou to se obrenče tu Franciji, kjer to jih je 460, potem tu Švici <36), Belgija (18), Argentina, Kanada, Brazilija an U.S.A. (42), Avstralija (21), Afrika (8), Anglija (59), Holandska (7), Nemčija (12), Avstrija (6), druge razne daržave 22.
če ve štejemo popolacjon, ki tu tim zadnjem čensimentu e mou naš komun an dan kalkul naredimo za vjedati psr-čentual judi našega komuna, ki no se obrenčejo po svjetu to nam zljeze, ki Tajpanski komun on ma 22 parčent eje-le sve popolacjoni emigranih. Popolacjon našega komuna tu tim zadnjem čensimentu ne ba tu našim komuna za 2.846 judi.
Tako visoko perčentual emigrantou o je njema majedan komun od naše pro-vincije.
m
Tu našim komune to je dan segretarih, ki zavoj njega Tardega postopanja z našimi judmi on bi muoru biti opominjan od našega šindika. To nje dougo od tega, ki so pravili, ki no če drugega poslati, ma mi ve Vidimo, ki on je simpri ta na njega puešt. Majorar.ča, od judi an majoranča od našega konsejà so zak’ on pridi tu naš komun dan drugi segretarih boj kapan an boj edukan, zatuo ve uprašamo šindika, zak’ on tole rječ vidi
BRDO
TER. - Pretekli tjedan so parpejali iz Vidma materjal za narditi nou akuedot za našo vas. Po tekaj ljet, ki ve čakamo an ki ve uprašamo so paršli končno še naši vasi na pomuoč an takoviš čemo preče vidati rišolto no rječ, ki za našo vas ne ba najbuj importanta. Za akue-dofc narditi so špeže zdaržala no mar judje no mar autoritadi. Judje no če dati djelo za dibant an so se impenjali, ki ne-če zbrati dua miljona lir med njemi, to drue so paj dale autoritadi.
SEDLIŠČE. - Medtjem, ki naš vaščan e djelu oku dar Tanamejah, e se močno udaru na čampni roki. Drugi darvarji so mu hitro skočili na pomuoč an ga nesli h mjcc’ihu, ki e mu dau te parve kure. Batoja o bo muoru ščepati več timpa.
MJZAC. - Pred kratkim e se našemu vaščanu Primu Markjolu rodiu dan si-nič, ki na žalost e mu umar sobeto potem, ki e paršou na svet. Tele to je že te drugi sinič, ki našemu vaščanu Primu e umar sobeto po rojstvu.
Primu Markjolju, ki že za drugikrat e bi ejtako hudo kolpit od dižgračje naj mu gredo naše kondoljance.
ZAVARH. = Paršli smo tu to ljepo šta-gjon an še ljetos, tej usako ijeto, tu ne-dejah to hodi več judi od cetadi hledat našo vas an naše jame. Koj to je škoda velika, ki od čente do Zavarha to nje ne korjere, ki vozi. Zatuo bi tjeli proponiti našemu konsejó, de bi se interesou, ki kaka dita na loži oré no korso Čenta-Zavarh almankuj tu nedejo. Bi tjeli takoviš vidati zlo judi, ki bi paršli hledat naše jame an dali komerejo našej vasi.
TANAMEJAH — No nedejo so paršli Tanamejah na skupina turištou za se ogledati kako so ljepi naši kraji. Povje-
dali so, ki no bi tjeli se varniti večkrat, ma, ki no muorejo rinunejati, zak’ to nje Tanamejah komoditati za morjeti spati. Te albergo, ki on je tu tjelim kraju o njema čamer, zak’ pou njih hiše so dali na fit karabinjer jam. Tale to je rjes na velika škoda an zatuo to bi tjelo biti ljepo, ki ospotìar od tega alberga on naredi no hišo buj veliko. Takoviš bi tou mjeti interes on an usi mi.
FOJDA
Pred čedadsko preturo so se muorli braniti zavoj tatvine 52 letni Petrič Peter an 21 ljetni Cekon Enzo. Pred parimi mjesci sta tela dva paršla pred boteho jestvin svoje vasi an ob zguodni zjutra-nji uri tjela, de naj bi jim butihjer dau za pit an jest. Postregu jih je mali otrok, sir. butihjerja, ki med časom ko sta tista dva u butjehi jedli an pili je zaspau na banku. Oba dva moža sta na tuole profitjerala an ukradli 5 taužent lir, ki so bile u nekim skarselu. Čedadski pre-tor je obsodiu usakega na dan mjesac paražona an tri taužent lir multe.
TORJAN
MAŽEROLE. - Nje dugo od tuod, de smo pisali kajšno špekulacijo djelajo ne-katjeri domači demokristjani za, de bi prej paršli do sudu za napravit cinematografo. Teli ljudje hodijo pogostoma h videmskim poglavarjem pra/it, de Ma-žeruola so pod perikuljam »slovenske« propagande an za jih potegnit na demo-kristjanski krej je trjeba nardit cinematografo. Ljudje pa so dol vargli maškeru telim lažnivim propagandistom an jasno povjedal, de oni nejčejo cinematografou, zak’ jih ne potrebujejo. Potrebujejo pa, de se cdpré kajšno djelo za se zaslužit kruh takuo kot uprašajo slovenski ra-prežentanti naših krajou.
SKRILA. - Adnà komisija djelouceu, ki djelajo pod fabriko cementa, ki ima jà-ve opoke tu naši vasi, je šla h direejoni »Italcementi« za prosit naj zvišajo plače. Troštamc se, de prošnja komisije bo u-zeta tu konsideracjon od direkcije cementarne.
ČEDAD
Na čedajski preturi je bila ne dugo od tuod, nona kauža med Slovencem iz dre-škega kamuna. Teli, kar so šli ta pred pretorja za mu arzluošt usak sve ra ioni, njeso znal mu po taljansko povjedat, takuo de pretor je biu parmuoran klicati adnegš. Slovenja iz Nediške doline za interpreta. Kar se je arzpravjala tela kauža je blo dost ljudi na preturi, med njemi tud domači korišpondenti od laških žornalou, ki njeso pru neč pisal gor mez tisto kaužo z narnjénam, de bi skril, de pod čedadsko preturo živijo Slovenci,
Takuo, kot po drugih vaseh našega kamuna so lansko Ijeto parpejal nov vodovod tud u našo vas. O telim storjenim dje-na so lansko Ijeto parpejal nov vodovod tudi u našo vas. O telim storjenim dje-le se je biu zlo pohvalu lansko Ijeto tudi videmski »Messaggero Veneto«. Pisau je, de kuo oblasti an vlada skarbé za naše gorske vasi. Mi pa smo že tenčas pisal, de je dost kokodekanja an malo jajc. U resnic mi njesmo zgrešil; takuo kot smo pisal se je tudi zgodilo. Na Truš-njim, u Ocnimbarde an na Krasu so judje že 14 dni brez vode. Vodo ki jo nu-cajo muorajo hodit po njo po usjeh starih Studencah deleč od vasi. Za napajat živino pa muorajo Trušnjani zamudit adnó uro cajta. Lansko Ijeto kar so vodo vozil po naših vaseh to veliko zbera-lišče vode so nardil za Očnimbardan an zberališče ima vič predelu. Narejeno je takole, de kar je pun predel za vas Truš-nje se voda steka pa u majši predel za vas Ocnebardo. Takuo, de če voda zmanjka za vas Trušnje še prjed zmanjka pa za Očnebardo. Judje na vedo kaj se je zgodilo s telim novim vodovodam, de je takuo hitro zmanjkala voda. Vič-krat so že šli možje iz Trušnjega do komunske oblasti, de naj se pobriga za zbuojšat judem tuo stanje a pa obedan se
ki ne znajo taljansko an za, de bi mogli prstorju povjedat njih ražoni, muorejo se poslužit interpreta.
Nejčemo pisat vič kot tulk gor mez tuole, samo bi tjel, de na preturi u če-dade bi biu kajšen impjegat, de zna dobro slovenski jezik, še bujš pa bi blo, de bi ga sam pretor znu.
SOVODNJE
SOVODNJE. - Naše ejeste so zlo slabe an gor mez tuole smo vičkrat pisal. Do sada nje nobedan še nič napravu, de bi se kej zbujšale ejeste. An pru zavoj tega se je dogodila pred kratkim nasreča, ki je povzročila en smrtni incident. U sabotu 7. telga mjesca se je iz Čedada vozu u kamjon po naši ejesti Sejdečič Mario an nek drug, ki ne vemo za ime. Med vožnjo se je uderla ejesta an kamjon se je prevarnu an skoraj popunoma razbiu. En šafer je hitro opažu nagobarnost an je skoču von iz kabine, medtjem ko Sejdečič tega nje mogu an takuo ga je u Sabini zlo hudo stisnilo. Nesrečnega so hitro pejali u špetau tu Čedad, kjer po treh dneh je umaru.
ŠT. LENART
Hudo se je ponesrečiu dveletni Karlo Kručil sin Lucijana medtjem, ki se je igran u hiš. Puobič je padu na tla an se je zlomu čamparna loko. Zatuo so ga muorli pdjat u čedadski špitau, kjer se bo muoru zdravit najmanj tri tjedne.
KROSTOVLJE. - Kmeta Alberta Skau-nika so muorli pretekli tjedan pejat u čedadski špitau, zavoj tega, ki je biu zadet od azme,
U zadnjim cajtu je Skaunik djelu u Rabeljnu u minjeri an se je za neki cajta zadaržu na duome h počitku. Trošta-mo se, de boljezen bo le začasna an želimo Albertu, de bi se varnu u kratkim cajtu na svoj duom zdrou an srečen.
JAGNJED'. - U naši vasi čakamo že od vič cajta kdaj se bo rešilo uprašanje za napeljavo pitne vode. U vasi imamo samo en vodnjak, u katjerim začne man-kat voda piece potlé ko ne spada dež an zatuo ta vodnjak ne more dajat vode u cajtu suše za use potrebinje. Pred dvje-mi ljeti so dal, de bo popravil vodovod, Tosolini-ju iz špietra. Ne vemo sada al je tuole krivo zavuj slabe tehnične izdelave načarta al pa če seje zvjeralo, ki daje vodu vodnjaku usušilo. Na usako vižo je potrjeba, de naš možje na kamune vidijo za tuole, zak’ vode smo potrjebni.
PODBONESEC
Nje dugo od tega, ki so šli iz našega kamuna deset djelucu u Milan h zdrau-niški komisiji za iti djelat u Francijo. Puobi so muoral pa nazaj se varnit brez,
r.ečje nič brigat še rajši se za njimi po-smibujejo. Kar pa je za Trušnjanam nabasati dajila na ralingo njih starmih senožet an, njih siromašne zemje so še buj vesoki, kot je vas Trušnje. Troštamo se, de potlé, ki videmska an naša domačja oblast preberejo tel naš članek odprejo oči za videt našo veliko potrebinjo za vodo. Prosemo tudi naše oblasti, de naj nam na vozijo tajšnih vodovodu, de bo ščurjela voda lepuo samuo dokjer dura inauguracjon an potlé, ki gredo nazaj trebušnjaki iz Vidma ž njih automobila-mi voda konča ščurjet. Tistim od »Messaggera Veneta« pa za se jim stuort zmi-selt kuo so zgrešil kar so pisal, de nam je goveran parpeju dobro pitno vodo bi bluo potreba, de bi se sada na Trušnjem znajdli zlo, zlo žejni, potlé bi videl al bi šafal par novin korite vode za se jo napit. Oni, se vje, de njemajo potrjebo prit gledat an pit vodo na Trušnje zak’ jim na manjka dobrega vina u Vidme. Oni se gjuoldajo an morebit za tiste su-de, ki goveran, bi jih imeu dat za naše potrjebe; daje jih njem samuo za, de ga bojo hvalil.
Prebjerat laške žornale an ne prebje-rat »Matajurja«, bi jau človek, de juden iz usjeh gorskih vasi se jim godi takuo dobre, še buojš kot tičju tu štiji.
de bi jih zdrauniška komisija pregledala, zak kontrat, ki so nardil našim dje-lucam je pravu, de oni buodo okupani na industriji. Komisija jih je tjela pa poslat u Francijo djelat kot djeluci puo-ja. Našim djelucam nje ostalo drugega, ku zavarnit take ponudbe an se varnit s svojim bagaljam darr.u.
Takuo se gaja našim ubogim djelucam. Doma jim ponuoijo adnó djelo kar pridejo na injesto jim pa drugo dajejo. Potlé pravijo ta sit, de njeroamo pravice uekat. Eomo uekal dok nam ne boju buojš tratal, zak’ na tole vižo se ne muore vič iti naprej.
PRAPOTNO
MARKULIN. - Za venčno nas je zapu-stiu naš vaščan Medveščič Alojz-Ročinc. Ranci Ročinc je dugo cajta biu bolan. Zapustiu je veliko družino.
POLJANE. - Pred dnevi so moral pejat u čedajski špitau 26 letnega Skubin Alfreda, zak’ ga je konj cabnu na desno koljeno. če ne bo komplikacije se bo muoru zdravit tri tjedne.
GRMEK
KLODIČ. - Pretekli tjedan so začel strojit ejesto, ki spada pod naš kamun an ki peje pruot Št. Lenartu. U začetku tega dela so se naš judje arzveselil, sa ejesta je bla podobna adnemu potoku, potlé je bluo tud’ upanje naših dižoku-panih djelucu za prit da zaslužka. Naši djeluci pa so ostal zlo razočarani kar so jim pdnudil pet stuo lir na dan an takuo njeso maral iti na djelo, zak’ bi ne zaslužil za družino uzdaržat. Na kamune pa so povjedal, de tist dižokupan djeluc, ki ne bo šu za tako majhano plačo djelat, bo izbrisan iz lište dižokupanih. Modro so se zmislil, zak’ tale je narbujša igra za zmajšat veliko število dižokupanih, ki jih imamo par nas. Našim djelucam pa ne nič briga, če jih čejo zbrisat, zak’ vjedo, de zastonj al pu plačani jih ni u Italiji, de bi djelal.
Kmeti več plačujejo an zatuo se splača h njemi iti na djelo sada, ki bo paršla košnja. Sa usjem je znano, de kmeti plačajo dobro an dajejo djelucu tud štjerkrat na dan za jest. Zatuo se uprašamo al je daržava t’ka revna, de ne more djelucu plačuvat takuo, kot mu po lecu pride. Ka se misli governo strojit ejeste al nove runat brez plačjat. Naj poskusi runat ejesto kje drugje Italije za tisto c j eno, bomo videl potlé, če ušafa djeluce. Tle par nas je pa use naspurot-no, ejeste se popravjajo al nove runajo z djeluci, ki pridejo plačani po pet stuo lir na dan, medtjem, ki drugje jim muorajo dat sindikalno tarifo. Ka smo mi drugačni judje? Al njesmo tudi mi italijanski daržavljani takuo ku ta druz? Tela je na velika sramota, sramota, ki ne nič lepuo parkazuje italijanske vladarje.
PLATAC. - Kravja boljezen slinauka je nardila puno škode živinorejcem naše vasi. Za 30 dni so ustavli tud mlekarifi-co, za de bi boljezen se ne razširila še po te druzih bližnjih vaseh. Tud plaško šuolo so zaperli zavoj tega
KOSTNE. - U srjedo 11. junija smo mjel tu naši vasi noviče. Oženu se je Florjančič Rafael an je poročiu Ernesto Tomazetič iz Dolenjega. Mlademu paru želimo puno sreče an veseja za ejelo njih življenje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POŠTA
M. NOVAK - Tajpana - Zanimali jno se na videmskem uradu od I.N.P.S. za vašo starostno penzijo. Odgovorili so nam, da čim prejmejo še Vaše zdravniško spričevalo bodo prošnjo v najkrajšem času rešili. Zdravniško spričevalo pošljete 1 ahl;o po pošti.
Dl LEN ARDO - Rezija - Ako želite dobiti kravo mlekarico z plačevanjem na obroke, morate napraviti prošnjo na »Ispettorato dell’Agricoltura« - Videm. V prošnji morate navesti poleg drugega tudi koliko sena pridelate letno in koliko glav živine redite in v, kakšnem stanju je hlev. Prošnja mora biti potrjena od vašega župana.
J. A. - Nadižka dolina - Vsakdo, ki se ponesreči pri opravljanju svojih hišnih ali poljskih del, ima pravico do podpore od »Istituto Nazionale Infortuni«. Ni res, da bi morali plačevati preje kakšno zavarovalnino proti nezgodam pri delu, kajti vsak poljedelec, ki obdeluje lastno zemljo plačuje že v davkih tudi to zavarovalnino. Napravite prošnjo na zgoraj omenjeni urad in priložite zdravniško spričevalo in vse ostale dokumente, ki potrjujejo, da ste se res ponesrečili pri delu.
DREKA
VPRAŠANJE VODOVODA NA TRUŠNJIM
§tev> 43 ----------------------------------------------------    —------------------------------------------——     M AT A.JU Iv ------------------------------------------------------------------------------------------------ Stran	3
1 Beneški Sloviiji	Za razvoj turizma pri nas
Prav za prav doslej še nimamo sistematičnega proučevanja napisov na spomenikih, ki se nahajajo po raznih krajih Furlanije in še manj tistih v Beneški Sloveniji. Iz teh napisov bi lahko povzeli mnogo podatkov za podroben študij odnošajev srednjeveške in moderne u-metnosti, ki so prav gotovo vezali med seboj Beneško Slovenijo in takratno Kranjsko deželo. Izven dvoma je, da so nekdaj obstojale tesne vezi med obema deželama, ne samo v umetnosti, ampak tudi na drugih področjih, ;n to ne samo s Slovenijo, ampak tudi s slovensko Koroške. Danes se hočemo omejiti samo na navedbe tistih napisov, ki so več ali
mens Bernardi Naistoth de Loch socius divinorum ipsius testatoris« (župnijski kaplan); v testamentu Naistotha iz leta 1532, ki je tudi umrl kot vikarski kurat v Sv. Petru', so bili za priče: »Gaspare de Tulmino habitante in Clenia e Bar-tholomeo pietore de Loch«: je naslednik: »Magdalena Primosii de Vernasso nupta (poročena) Mathaeo de Cavoreto.«
Omenimo naj še napis na starem grc-bu v cerkvi Sv. Petra, ki pa ga ne bomo navajali, ker je napis obrabljen in nečitljiv. Tako tudi ne moremo citirati napisa na spomeniku pri Sv. Silvestru v Mjersi, ki ga je napravil Maister Amb. XII. aprilis 1498, ker je nepopoln; pač
gočnim vrhom je izvir reke Ter, ki napravlja na vsakega izletnika še piav posebno lep vtis.
Zares velika škoda pa je, da ti prirod-no lepi in mikavni kraji nimajo dobro urejenih gostiln in restavracij, ki bi mogle nuditi izletnikom potrebne ugodnosti za večdnevno bivanje, kakor vidimo to na primer v Reziji. Rezijanska dolina je postala lepo in znano letoviščarsko središče in to prav zaradi tega, ker izletnik nima težav glede prenočišča in hrane. Kakor kažejo mnogoštevilni obiski izletnikov v zadnjem času, lahko upamo, da se bo v bližnji prihodnosti razvil tujski promet, saj pogojev za to ne manjka. V prvi vrsti bi se seveda moralo poskrbeti za izboljšanje obstoječih cest in za gradnjo novih kjer so potrebne ter za izboljšanje prometnih zvez.
Foleg vsega tega pa je treba imeti tudi nekaj lastnih pobud in iznajdljivosti. Posebno mnogo bi lahko storile za pospeševanje turizma posamezne družine. O-menili smo že prej, da v Beneški Sloveniji ni dobro urejenih gostinskih obratov in te bi prav lahko nadomestile nekatere privatne hiše. Ce so družine iznajdljive, bodo znale preurediti svoj skromen domek tako, da bo ostala prazna kamrica ali podstrešni »šolar« na razpolago tujcu. Letoviščar, cziroma izletnik, ki pride v Beneško Slovenijo na oddih vé dobro, da tu ne bo našel udobnih ali celo razkošnih stanovanj, a rad se bo zadovoljil s skromnim kotičkom, le da je čedno in okusno urejen. Red in snaga v hiši, okna in vrtički, polni svežega zelenja in buhtečih rož, prijazno obnašanje družine in še nešteto na videz malenkostnih stvari, lahko zelo učinkovito vpliva na vtis, ki ga dobi turist o kraju in njegovih prebivalcih.
 .........................  umili	imunimi	um................................iiiiiiiiiiiiiiiiiii..............
Iz arhiva plemenitaške družine Pacciani
Prijetna svežina, ki veje po prijaznih gorskih vaseh Beneške Slovenije, privablja med nas vedno več ljubiteljev narave iz Vidma, Gorice, Trsta in drugih manjših središč. Posebno ob nedeljah in praznikih vidimo kar cele skupine veselih družb, ki prihajajo že v zgodnjih jutranjih urah s kolesi ali drugimi prometnimi sredstvi, da med svežim zelenjem in bistiožuborečimi potočki preživijo dan počitka. Marsikak izletnik si ne more privoščiti, da bi šel na oddih v oddaljene ietoviščanske kraje, zato pa si je izbral Beneško Slovenijo, ki pravzaprav ne zaostaja po prirodnih lepotah, saj ima nešteto krasnih in zanimivih izletniških točk. Kje najdemo tako prijazne zelene doline in tako značilne slovenske vasi, kot prav ob vznožju Jalovčeve verige ali okrog Matajurja? Kje bi mogli najti večjo prijaznost in gostoljubnost kot prav med vedno nasmejanimi in dobrodušnimi beneškimi Slovenci? 2e takoj ob prvem obisku vsak izletnik vzljubi te preproste gorske vasice in slovenski živelj. Pa ne samo to! Beneška Slovenija ima tudi nešteto zanimivosti, ki jih ji je podarila narava. V Zavrhu, na severnem pobočju gore Eernadije v Terski doli-
NAPIS V LANDARSKI JAMI, KI PRA VI. DA JE CERKVICO SV. IVANA V CELE SEZIDAL MOJSTER ANDREJ IZ ŠKOFJE LOKE (1477)
manj znani in se jih doslej ni podrobno proučevalo. Zelo verjetno so tudi še drugi napisi te vrste, ki pa jih še niso odkrili, ali pa so skriti pod ometom.
V Briščah se nahaja na pročelju cerkve tak napisni kamen, drugi prav tak pa je v Landarski jami na zidu kora. To sta dva enaka napisna kamna delo istega umetnika, z napisom v nemških gotskih črkah, kot je bila v srednjem veku navada v nemški uplivni coni. Na prvem kamnu čitamo:	Maiste(r)	A.n-
dre(as) von Lach-Mai-iahrs 1477; na drugem pa piše:	Maiste(r) Andre(as)
Von Lach ia(hr) Imo 4mo 7mo 7mo. Oči-vidno tisti, von Lach označuje domovino umetnika, to je kraj, ki je istoveten s Škofjo Loko v Sloveniji, kjer je bila svoj čas znamenita slikarska in arhitet-ska šola, katere učenci so potem se razšli po vseh slovenskih pokrajinah. Ta •Umetnik je najprej v maju 1477 zgradil cerkev v Briščah, pozneje pa istega leta še ono v Landarju z znamenitimi stopnicami in masivnim obokom. Iz teh napisnih kamnov, ki se medsebojno dopolnjujejo, lahko ugotovimo datum obnovitve raznih cerkva, ki so bile prvič pozidane pred več sto leti.
Drugi dokaz, da so obstojali odnošaji med Slovenci iz Beneške Slovenije in med Slovenci iz drugih dežel, nam nudita dve pergamentni listini, ki sta se nahajali v Sv. Petru Slovenov za časa župnika Antona Guyona. Besedilo pravi: »1480 praesbyteri Petri vicarii curati S. Petri Sclaborum« za pričo je bil »Čle-
na preidimo k gotskemu napisu pri Sv. Kvirinu, ki ja ob svojem času vzbudil precej zanimanja, pa je zaradi zavitih okraskov in raznih okrajšav zelo težko čitljiv. Verjetno se čita takole: »Anno Domi(ni) 1493 Ma(iste)r Marti(n) pi-ri(ch).« Skoraj gotovo je to »Pirich«, ker je to zelo star priimek, ki ga najdemo med Slovenci v Benečiji. Tako n. pr. je zgoraj omenjeni vikarski kurat Petrus zapustil leta 1480 dediščino nekemu Pi-richu: to je slovenski priimek, Ki ga je notar Francesco De Martinis iz Čedada, ki je hotel vse polatiniti, prevedel v Pe-trich. Podobno je v neki pogodbi iz leta 1505 »actum in Alzidae villa« ključar cerkva pri Sv. Kvirinu in Sv. Jakobu bil nek Filip »nepos Urbani Pirech « Dd leta 1608 se za daljšo dobo nek vikarski kurat v Sv. Petru podpisuje v knjigah kot »Mathias Pirich«.
Iz zgornjih navedb je jasno, da Beneška Slovenija nekoč ni bila pod upiivom italijanske umetnosti, ampak je zaradi svojega posebnega etničnega značaja bila povezana s Slovenijo.
•V
Se en dokaz
V Ahtenskih štatutih najdemo med drugim : »Dne 24.2.1331 — Ahten — Gosposka iz Ahtena in soseska v Ahtenu predlagajo oglejskemu patriarhu duhovnika Benvenuta iz Vidma za kapelo Sv. Andreja v Ahtenu, ki služi za slovanske prebivalce tega kraja in okolice «
ni, so vsega zanimanja vredne podzemeljske kraške jame, v katerih je vse polno kapnikov in malih jezerc. Te jame so še malokomu znane in tudi niso bile še docela raziskane in zato bo na-dalnje odkrivanje teh podzemeljskih čudes naloga bodočih obiskovalcev. Potem je v Nadiški dolini znana Landarska ja-
ma, nekdanja trdnjava beneških Slovencev, ki je vedno zelo obiskana, saj nudi poleg prijetnega izleta v lepo okolico Bijače še poučno zgodovinsko ozadje Beneške Slovenije. Kdor ljubi planine, ta se lahko povzpne na Muščevo pogorje, katerega najvišji vrh je Mužac in doseže višino 1785 m. Prav pod tem mo-
TER — V OZADJU MUZCI
Sodni predstojnik v Ben. Sloveniji
ZAVRŠKA JAMA V TERSKI DOLINI
Naj navedemo še en dokument, ki dokazuje, kako je Beneška republika vedno razločevala beneške Slovence od Furlanov v celi vrsti raznih privilegijev in statutov. Ta dokument s katerim je beneški dož Francesco Lauredano preko proveditorjev podelil Pacciani Pacciani-ju, sinu Oktavijana, v trajen plemenita-ški fevd sodni okoliš četrtine civilnega in kazenskega sodnega okoliša vasi Clenia in Altavizza, ki so pristojne »k Sloveniji čedadskega okraja v Furlaniji 18. 8. 1752.«
Listina takole nadaljuje:	»Presvetli
Facciano Pacciani za serenissimo Beneško republiko sodni predstojnik v Mero in v mešani vladavini vasi Clenia in Altavizza, ki je posvetil svojo skrb in najprimernejše ukrepe za ohranitev mirnega življenja teh prebivalcev...., ukazuje in daje v izvršitev.... (sledijo členi javnega in kazenskega reda).
če pazno pregledamo vse take dokumente, ki se tičejo Beneške Slovenije, vidimo iz njih, da je Beneška republika vedno izdala posebne ukaze, da je treba z njenimi prebivalci postopati dobrohotno m uvažujoče.
QmoxcJl	»m
(Pravca u garmiškim narečju)
Moštačjar kadar je zvjedu, de ta dva starčka sta Kristus an sv. Petar se je slo arzveseliu. Sv. Petar pa je jau Mošta-čjarju, de naj prosi za adnó gnado zveličanje dušice. Moštačjar je odguoriu, de ho prosu an šu je h Kristusu. Kadar se je Gospuodu parbližu je Moštačjar jau: »Gospuod Buoh, če je rjes, de pred Vami ibiam tri gnade Vas prosim parvo:	tle
Par sebe imam ruksak an želim, de tiste-Sa, ki bom notar deu na bo mogu von Prit brez mojega dovoljenja; drugo: želim, de u tisti hiši, ki jest bom stau, de hi biu pred njo figovo drevo an tist, ki Phojde gor nanj, de bi ne mogu prit dol 2 drevesa, če jest mu ne dovolim; moja trečja želja pa je, de tist, ki bo sednu ha stou, ki bom imù u moji hiši, de bi he imù gor z njega ustat, če jest mu ne 'iovolim.« Kristus je odguariu: »Tvoje tri želje so uslišane.«
Potlé sv. Petar se je parbližu Mošta-fyarju an mu je prosu kajšne gnade je Prosu Kristusu. Moštačjar je sv. Petru
pravično povjedu. Sv. Petar pa se je ta-kuo arzjezu an zarjù na velik glas: »O ti nesrečna duša an teluo, al ti njesam povjedu, de naj prosiš za zveličanje tvoje dušice, sada ujemaš vič cajta, je prepozno. Zapuomnijo, de tist, ki tle na telim svjetu uživa vesejé, na drugim svje-tu bo uživu žalost an tarplenje.« Kar je sv. Petar konču guorit sta se pozdravila an usak je šu po svoji poti.
Moštačjar je ostù spet sam an je šu r.aprej po poti, ki je pejala u mjesto. U mjestu je paršu, ki je bla nuoč. Potrjeba je bla ušafat za obnuoč. šu je tu an grad, ki je biu narguorši u mjestu, sa denarja mu nje mankalo. Prosu je gospodarja, če ga uzame obnuoč u njega grad. Gospodar je odguoriu, de tist grad, je zaudan, notar so strahovi an obedan nje še mogu noter po noč prestat. Usi ljudje, ki so noter tjel iti obnuočevat, so po noč umarli za strahom. »Tud mi zapuščamo tel grad usako zvičer, kadar odzvoni vemarijo an če pa vi spoštovani gospuod
se upate tle obnuoč bit an de jutra boste še žiu, jest vam bom Šenku ejeu grad« je končno jau gospodar Mošta-
cjarju.
Moštačjar je vc-selo sprejeu ponudbo an kar so zvičer zapustil usi grad, on je pa šu spat tu anj. Paršla je 11. ura po-noč an začelo je rjes strašit. Paršlo je 12 hudiču, Moštačjarja so nabasal u tru-go an ga nesli živega u britof. Iz brito-fa so ga parnesli nazaj ob peti ur zjutra, uzel so ga von iz truge an položil živega an zdravega na pastjejo. Moštačjar je biu močan, use tuole je parstau an kar so ga tjel hudiči zapustit, jim je jau tele besjede: »Cjelo nuoč sta me nosil na-pri an nazaj an sada vas prosim, de gresta pa vi druz z vašim duhom u muoj ruksak.« Hudiči so bougali an šli notar. Moštačjar je zavezu ruksak an potlé je šu nazaj mjernuo spat.
Nardiu se je že velik dan, Moštačjar nje biu še ustil, zak’ je biu trudan potlé, ki cjelo nuoč mu njeso hudiči dal mje-ru. Ljudje so šli gledat Moštačjarja u grad an na rame so že nesli trugo, zak' so mislil bit sigurni dc je umaru, sot tisti, ki so spal pred njim u tistim gradu. A tel krat so zastonj napravli trugo, zak’ Moštačjarja so ušafal živega. Samuo taiduó zaspanega, zak’ cjelo nuoč buožac nje počivu. Ljudje so ga zbudil
an mu prašal kakuo mu je šlo ponoč. On pa je odguoriu, de nje blo nič hudega Potlé Moštačjar je prosu, de naj par-pravijo dvanajst mož, ki jih bo nucu, kadar bo ustou. Kadar je ustou dvanajst mož so bli že parpravljeni, prašal so ga zaki jih bo nucu. »Parpravita vaše har-bate ar. nesitemi na bližnji botofjar tele ruksak,« je Moštačjar jau. Možje so se začel smejat tka, de jim nje trebuh poknu an jal so, de tel človek muore bit odnoreu. »Na smejajta se nič,« je jau jezno Moštačjar, »poskusta uzdignit ruksak, potlé si ne beta smejal. Poskusi uzdignit sr. sam mož, pa ruksak še ganu se nje. Na šest mož tud’ njeso mogli ganit ruksaka, na zadnje pa se uprejo usjeh dvanajst an še takuo so mjel tež-kuo za nest. Kar so paršli do botofjar-ja, je Moštačjar luožu ruksak pod kladvo an je začeu tuč po hudičjah. Tajšno ja-manekanje je začelo pod kladvo, de je blo usjem ljudem groza an strah takuo, de so usi utekli.
Potlé je začeu sam Moštačjar djelat ratingo s hudiči. »O hudiči peklenski,« je začeu Moštačjar, »tist, ki mi ima u njega bukve zapičenega naj mi hitro izbriše, či ne vas bom use zamleu.« Natuo so jal sami sabo hudiči, de če je kajšen. de ga ima zapičenega naj z ljepa po v je, de na bojo zavoj tega še te nadužni tar-
pjel. Kladvo je nimar buj močnuo tuku. Potlé je kar zaueknu an hudič an jau, de je on, ki ga ima zapičenega, a pa ga ne izbriše tud, če ga ima zmljet pod botofjar. Moštačjar je odvezu ruksak an jau hudičem, de jih spusti, samo če objubejo, de na boju vič paršli strašit u tist grad. Adnajst hudiču je zvestuo ojubilo, Moštačjar jih je spustiu, oni so šli, de se je kadilo za njimi. Te dvanajstega hudiča pa je nazaj zavezu u ruksak an ga je pod kladvo začeu še buj močno tuč. A pa nje tuklo deset minut, ki je hudič že začeu prosit, de naj ga spusti za temi drugimi. Obljubu je, de ga bo zbrisu iz njega bukve an de na pride vič u grad. Pcvjedu je tud Moštačjarju, de u kljeti za drugo stenu, ki obedan na vje, bo uša-fu ejeu čebar zlatih sudu, ki je biu ta parvi gospodar gradu ogoljufu buozim ljudem. Hudič je jau naj uzame tiste sude an pu razdeli ljudem, te druge pa naj ostanejo njemu an gospodarju gradu. Moštačjar je zahvalu an spustiu hu-dičja. Potlé je šu h gospodarju od grada an povjedu kuo reči gredo. Gospodar je biu veseu ar, je Šenku Moštačjarju grad. Moštačjar sada, ki je postu bogat je začeu živjet u tistim gradu, ku gospuod.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
ZA NAŠE DELO
Kapusou belin (pieris brassicae)
Usak pozna bjele metulje (tlce al’ tiči-ce se jim pravi tud par nas), ki že mar ja začnejo spoletavat po puoju an var-tah. U cajtah teli metulji pridejo u cje-lih rojih an hitro potlé ušafamo na ze-jé an broskvah usé puno gosenic, ki razjedajo listje an ga dostikrat pojejo do rebrah.
Metulji, ki se kličejo kapusov belin, imajo bjela krila (pjernice) an čarno te-luo, sprednji zunanji vogali so čarni, samice (temine) pa imajo še po dve čarni piki. Gosenice so 3,5 centimetru duge,
djela, jih špricamo s tobačno-savonovo raztopino. U 100 litru vode zmješamo 2 litra tobačnega estrata al’ 150 gramu sjeróvega nikotina an prilijemo pou kila savona u likuidu, ki smo ga prej raztopil u gorki vodi. špricamo Jahko tud’ z arzenikovimi preparati na primer 300 gramu arzenika na 100 litru vode, ki ji dodamo pou kila savona u likuidu, a tuo ne smjemo djelat malo cajta prej ko spravimo zejé, zak’ tista voda je strupena, trjeba je špricat zadnjikrat najmanj šest tjednu prej ko poberemo pardjelek.
Kaj bomo djelal u sadounjaku ?
Tele mjesac se parkaže u sadounjaku dost škodliucou našega sadja, čeglih ne-katjeri škodliuci an nekatjere bcljezni sadà so odpravjene. Razne gosenice, ki so mjesca maja se parkazale, u tjelim
mjescu so izginile. Junija mjesca začne svoje djelo djelat na škodo naših jabuk an hrušk jabučni zavijač, ki ne bo prenehu do jeseni.
Od boljezni posebno močno škodo djela gniloba sadou, krastavost sadou, an se djelajo jame listju par brjeskvah.
Mjesac luj je mjesac, ki se muora največ gledat za se branit pruot jabučnemu. an slivovemu zavijaču, gnilobi an kra-stavosti sadou. Boj pruot boljeznim an škodliucem par ranem sadju je u tjelim mjescu končan, zak’ u tjelim mjescu to sadje zori. Pozne sorte sadja muoramo u tjelim mjescu špricat. Važno je, de se prej, ko špricamo, sade obere. Namjen tega špricanja je za ohranit zdravo listje. Špricamo navadno z tri četart od-stuotno brozgo solfata od rama an j apna. Gnile an odpadle sade 2bjerejtno an dajejmo jih prasetam al’ pa jih uničujemo.
Kapusou belin: spodaj samica, na razjedenim listu pa 2 gosenici an skupina jajčk.
imajo čarno glavo an zeleno-armeno an čarno brjezasto telua. Parvi rod nje tkaj nagobaren, zak’ znese jajca na travo, drugi rod pa je nagobaren, zak’ znese jajca od luja do otuberja na spuodnjo stran zejà, broskve an rjepe. U jeseni te gosenice zljezejo na debla al’ zidove, se zabubijo an preživijo zimo.
Kako uničimo kapusou belin: pozimi muoramo ušafat bube u njihovih skrivališčih an jih uničit. Pomladi an poljete se splača lovit metulje, kar pru radi djelajo otroe za zabavo. Poljete an jeseni pobjeramo jajca, ki so na spuodnji strani zejà an tud gosenice je trjeba pobje-rat. Kjer ne muoremo napravit tistega
živina ne more z besjedo človjeku po-vjedat kdà an kje čuje bol. Človek pa lahko spozna, de je živina bouna, če jo zna opazovat. O zunanjih znakov zdravja domače živine muora vjedet usak živinorejec. Zatuo je prau, de o tjem napišemo neki narbuj važnega.
Edan narbuj vidnih znakou zdravja je živahnost živine. To živahnost se vid posebno zjutraj kadar se stopi u hljeu, kadar nas živina pozdravi usaka na svojo vižo. Živahnost zagledamo tud’ kar dajemo jesti an par djelu, če gre djelouna živina rada na djelo al’ past. Pogled zdrave živine je bister an njeno hodenje je veselo.
Važno je tud’ kako se zadarži živina kar počiva. Zdravi konji čez dan ponavadi ne ležijo. Zdrave krave ležijo pogosto tud’ čez dan, posebno po fuotru, de prežvekujejo. Zdrave svinje, posebno pitane, ležijo skoraj cjeu dan an kar jih kličemo pridejo hitro h koritu. Zdrave ouce, ki poljete rade ležijo u s j enei, skočijo na noge hitro kar čujejo človjeka blizu.
Koža an dlaka nam tud’ lahko povje-do, če je zdrava živina. Znan pregovor pravi: »koža je ogledalo (špjehlen) zdravja. Dok je živina zdrava ima kratko gladko (lišo) an bleščečo dlako. Par živini, ki pase an par umazani hljeuski živini je dlaka buj douga, groba an se ne blešči. Pru takuo je par svinjah znak zdravja, bleščeča dlaka. Par zdravih oucah pokriva vouna use telo dnako Dlaka glave an nog je kratka, gladka an se blešči.
Važno za vjedet, če živina je zdrava, je apetit. Ce zamudimo uro, ob katjeri je živina navajena jest, pokaže usaka ži-vau na svojo vižo svojo slabo voljo.
če je živina zdrava na želuodcu an črevah vjemo, če se regularno spraznuje iz črev an mjeha.
Važno je tud, de gledamo kako diha
živina. Dihanje muoramo gledat samo u tistem cajtu, kar živina stoji u mjeru an tud’ ne prej kot eno uro po delu.
Dobro muoramo gledat temperaturo živini, zak’ s tjem vjemo, če je živina zdrava. Dok njesc ljudje poznal termometra so mjerli telesno temperaturo živini s pokladanjem rok na nosnice, ušesa (uha), rogje an ta spaodnje parti nog. Duo njema termometra se še dcnas takuo pomaga za zvjedet, če ima živina fjero, zak’ kar temperatura se uzdihne. nje pousod glih gorka živina an so nosnice, ušesa, rogje an noge buj gorke. Takuo lahko zmjerimo temperaturo samo približno an zatuo ne vjemo kulku je bouna živina.
Prau par boljeznih, ki se širijo je zlo važno vjedet temperaturo, ki jo lahko natančno zmerimo samo s termometrom.
S termometrom zmjerimo temperaturo živini takuo, de mokar al namazan z oljarn termometer damo za neki cajta u danko (rit). Par telemu djelu muoramo zlo previdni bit’, de ne prederimo črevo živini.
Telesna toplota znaša par zdravi živini:
par konjih	37,5» do 38,5» C
par kravah	37,5»	do	39,5»	C
par teletih	38,5»	do	40,5°	C
par oucah	38,0»	do	41,0»	C
par kozah	37,5»	do	41,0»	C
par svinjah	38,0»	do	40,0»	C
par kokoši	40,0»	do	43,0»	C
Par zdravi živini je temperatura zjutraj buj nizka kot zvečer. Par težkem djelu se temperatura za neki desetin gradu poveča. Par živini, ki stoji poljete u hljeve, ki so brez ajarja se temperatura uzdihne za en do dva grada. Use tuo-le muoramo računati kar se m j eri temperaturo živini.
Kup na debelo
Krave
Junci
Jenice
Teleta
ŽIVINA
na kg L.	230	do	260
»	280	»	305
»	290	»	310
»	445	»	460
Krave za	rejo	usaka	»	160000	»	200000
Jarčki	»	285	»	320
Kozliči	»	360	»	390
Kozé	»	140	»	150
Ouce	»	180	»	200
Praseta za rejo	usak	»	7200	»	9500
ŽITARICE
(ušenica - moka - otrobi)
A'
GOSPODARSTVO
A
iV,
Italijanski targo vinski odnosi
Italija an Avstrija so se dne 15. maja sporazumele za podaljšanje dosedanjega targovinskega tratada za rale ljeto an do 30. junija 1953. Računajo, de bosta tele dvje daržavi zamenjali med sabo vič ku 60 milijard lir blaga.
Italija bo prodajala Avstriji puojske pardjelke (10.000 ton pomaranč, 10.000 ton zelenjave, 8.000 ton sadja, 7.000 ton novega krompjerja, za 300 taužent do-larjeu vina an za 200 taužent dolarjeu suhega sadja); prodote tekstilne (tessile) industrije an druge tradicionalne italijanske produkte za ešportacjon, kakor so konserva, eterična olja an kemične produkte. Italija bo Avstriji prodala tud 25 taužent ton riža, 500 ton oliunega olja, 6 taužent ton ferosilicija an taužent ton bencine. Avstrija bo pa prodala Italiji železarske produkte (25 taužent ton je-
kla al ačar, 16 taužent ton iašter za runa-nje baštimentu, 100 taužent ton sjerovega željeza, en milijon kubičnih metrou lesa, 40 taužent ton celuloze, 20 taužent top lesovine, 7 taužent ton žagarskih ostan-kou an 2 taužent ton naftalina.
Plačuval bodo na podlagi kliringa po sedanjih normah.
MENJAVA DENARJA
Zlata sterlina	7960
Napoleon	6275
Dolar	649
Sterlina karta	1650
Francoski frank (100 fr.)	142
švicarski frank	156
Belgijski frank	12,30
Avstrijski šiling	21
Zlato po gramu	812
Srebro po gramu	18
		na kuintal	
Ušenica	L.	6800 do	7500
Sjerak	»	4700 »	5200
Ušeuična moka	»	8400 »	8800
Sjerkova moka	»	67C0 »	6800
Otrobi	»	4250 »	4350
PERUTNINA	— ZAJCI	- JAJCA	
		na kg	
Kokoši	L.	550 do	600
Race	»	550 »	600
Purani	»	500 »	650
Piščanci (usako)	»	85 »	95
Zajci	»	240 »	250
Jajca (usako)	»	24 »	25
SER	AN MASLO		
		na kg	
Mlekarniško maslo L.		950 do	980
Domače maslo	»	850 »	360
Ser do 2 mjesca	star »	440 »	480
Ser čez 2 mjesca star »		600 »	650
SADJE AN ZELENJAVA			
		na kg	
Čerješrije	L.	50 do	60
Solata	»	25 »	30
Zeleni grah	»	80 »	90
Čebula	»	60 »	80
SEMENA	ZA TRAUNIKE		
		na kg	
Furlanska djetelja L.		250 do	240
Beneška djetelja	»	190 »	200
Cerfoj	»	270 »	280
Lojeto	»	110 »	13\)
Trava »altissima«	»	280 »	300
GRADBENI	LES AN	DARVA	
ZA 2GAT			
Bukovi hlodi Orjehcvi hlodi čerješnjovi hlodi Kostanjevi hlodi Jaser.ovi hlodi
na kub. m.
L. 14300 do 15500 » 25000 » 30000 » 16000 » 17500 » 11000 » 12000 » 17000 » 20000
DARVA ZA 2GAT
na kuintal Bukove darvà	L.	800 do	850
Bukovo oglje	»	3200 » 3500
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
23eneška f/udsfia prooca: M1ÌII3T, njeQOV SÌI1 in OSel
M,
i
-";v
Mlinar in njegov sin ženeta v bližnje mesto osla naprodaj. Med potjo srečata
kmeta na konju, ki jima reče zakaj sta tako neumna, da hodita peš poleg csla.
Mlinar takoj posadi na osla svojega sina, sam pa nadaljuje pot peš. Malo potem
srečata voznika, ki se zgraža nad sinom, češ da je nesramen, ker pusti očeta ho-
diti peš. Sin takoj sede nanj. Komaj
skoči raz osla in oče pa prideta malo dalje
&
m
H
ju sreča kmetica, ki zmerja očeta, ker tako udobno jezdi, sin mora pa pešačiti.
Mlinar sedaj posadi na osla še sina in tako jezdita proti mestu. Takoj nato pa
srečata pastirja, ki zmerja oba, češ da do moral osel poginiti pod njuno težo.
Sedaj stopita oba raz osla in pravita, da rie bosta nikdar več poslušala ljudi am-
pak da bosta vedno storilo krr se ji; to zde’0 najbolj prav.