Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel)ska Izdafa celole no vJugo-slavlfl 80 Din, za Inozemstvo 100 D
LOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 D, večfl oglasi nad iS mm vlftlne po Dln2'30, veliki po 3 In 4 Din. r uredniškem delu vrstica po IO Dlo □ Pn večlem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po praznlKU
Uredništvo /e u Kopitarjevi ullr.l Al. 6 III Rokopisi se ne vračajo, nefranhlrana pisma se ne sprejemajo j. Uredništva telefon Stev. SO, upravnlšlva »lev. 328
Političen lisi sta slovenski narod
Uprava je v Kopitarjev! ul.it. ti + Čekovni račun: Cfublfana itev. 10.650 In 10.349 xa Inserate, Sarafevoil. 7563, Zagreb U. 39.011. Praga In Dunal it. 24.797
Po!ožaj.
Belgrad, 15. aprila 1926.
Imamo noro vlado Nikole Uzunoviča. Vendar g tem političen položaj ni postal jasnejši, temveč še bolj zamotan. Radikalna stranka ima prod seboj še dva kritična dneva: dan soje glavnega odbora in dan interpelacije o Rado Pašifevih kupčijah. Danes ne more nihče trditi, kako bosta ta dva dneva spremenila razmere v radikalni stranki.
Nikola Pašič se zanaša, da ima vajeti vsega stranki nega kolesja. Ker je poslanski klub radikalne stranke zadnji čas preveč razrvan in nediscipliniran se ga Pašič iz-ogiblje in se je zatekel v glavni odbor, v ka. terom imajo večino delegati, ki nimajo prilike gledati belgrajskeoa političnega življenja iz neposredne bližine in do katerih so Radetove afere prispele le po časopisnih vesteh in šele potem, ko so jih »zvesti prijatelji« starega predsednika mogli primerno parirati.
Pašič se zaveda, da gre v odločilno bitko. Zato jo tako skrbno pripravlja. Njegovi prijatelji dan za dnem izjavljajo, kako bodo obračunali z vsemi Pašičevimi nasprotniki in jih vse po vrsti izključili iz stranke.
Pašiču bi se vse to brez dvoma posrečilo, če ne bi visel nad njim Damoklejev meč interpelacije o »poslih« njegovega sina. Za ta drugi dan pa potrebuje Pašič veliko prijateljev. Sama večina mu ne zadostuje. Zlasti mu ta dan lahko škodujejo tisti ljudje, ki poznajo vse njegovo delo do zadnjih tajnosti. Eden teh govornikov mu lahko zada več in hujših udarcev kot bi bila navadna nezaupnica v parlamentu. To pa narekuje Pašiču, da je previden in obziren, to mu jemlje silo udarcev, s katerimi bi lahko potolkel svoje nasprotnike.
Zato so vse napovedi o prihodnjih Pa-šičevih nastopih brez vrednosti. Položaj v radikalnem klubu in stranki je slejkopre] nej sen in vsak dan huje zamotan.
Tudi Radičeva stranka se vsled tega, ker sta ostala dr. Nikič in dr. Šuperina v vladi, nahaja v krizi, ki se bo natančno pokazala šele s sestankom parlamenta. Akutna kriza., ki je nastala z zahtevo, da so Stjepan Radič umakne iz vlade, se jc danes bliskovito zaključila, in sicer po splošnem prepričanju raditega, da bi Nikola Pašič ne dobil možnosti in priložnosti za sodelovanje pri reševanju krize. Kljub začasni rešitvi so vlada nahaja v latentni krizi. Gotovo je samo dejstvo, da se Pašiču onemogočuje, da bi so vrnil v vlado.
Radič je doživel poraz. Njegova neiskrenost in nedoslednost ga je strahovito udarila. Odkar je pogaziil vsa načela na katera je zaprisegel hrvatsko ljudstvo, se mu je godilo kot obtožencu, ki hoče kriti svoje dejanje s potvorbami, pa se zapleta v vsakem stavku in pri vsakem koraku v nova protislovja. Kakor se je njegova belgrajska politika sramotno začela, tako in še bolj žalostno jo je zaključil.
S. Radič in tisti njegovi poslanci, ki mu bodo ostali zvesti, so nehote prišli v opozicijo. S kakimi Slagerji bodo v opoziciji nastopili, je še danes nejasno. Kakor je Radič ie danes začel nastopati proti korupciji, tako ga morajo dosedanje opozicionalne stranko opozoriti na to, da skozi devet mesecev, ko je bila njegova stranka na vladi, ni znal grmeti proti korupciji. Njegovi poslanci so glasovali za Lukiniča v aferi Thurn-Tn\is, za tiskovni zakon, s katerim se onemogočuje v tisku pisati o korupejskih aferah in do sedaj so bili mirni v isti vladi z ljudmi, katere danes obtožujejo korupcije. Ni še dolgo tega, ko je bil Radič gost Rade Pašiča v njegovem stanovanju.
Ker je vlada nesigurna, bo gotovo dobila kako stranko iz opozicije na svojo stran. Toda ravno nejasnost, ki jo krijeta dneva 25. april in 5. maj ter razdor v Radičevi stranki bo vsako opoziconnlno stranko oviral, da bi se odločila. Voditelji opozicionnl-nih strank se dane9 trudijo, da bi se inogli lediniti na enotno in skupno nastopanje v sedanjih kritičnih dnevih. Jutri se bodo zbrali voditelji opozicijo na tozadevna posvetovanja v Jugosl, klubu.
STJEPAN RADIČ GRE NA AGITACIJO V DALMACIJO.
Zagreb, 15. aprila. (Izv.) Iz Dalmacijc poročajo, da pričakujejo v kratkem prihoda Stjepana Radiča, ki bo imel pred občinskimi volitvami več shodov. To bo njegovo prvo agi-tacijsko potovanje v opoziciji.
Nova vlada Nikole Uzunoviča.
r-
Radičev klub se je razcepil.
STJEPAN IN PAVLE RADIČ TER DR.KRAJAČ IZPADLI IZ VLADE OSTAVKA PREJŠNJE IN SESTAVA NOVE VLADE - VLADA NEPOPOLNA - UZUNOVIČEVA IZJAVA.
Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Ze snoči je šlo samo še za formo, da se vrže Stjepan Radič iz vlade. Ker bi brez radičevcev sedanja vlada ne mogla obstojati, so tekom pretekle noči radikali uporabili vsa preizkušena sredstva, da bi vsaj nekatere radičevce pripravili do nesoglasja s Stjepanom Radičem.
Njihov trud se je obnesel. Glavni tozadevni sestanki so se vršili v znanem variete-ju hotela »Palače« in v nekaterih kavarnah v belgrajskem predmestju. Na teh sestankih, na katerih so sodelovali radikali in njihovi prijatelji iz radičevskih vrst, je prišlo do sporazuma, da bosta dr. Nikič in dr. Šuperina podpirala radikale.
O Nikičevi vlogi smo že ponovno pisali. Ob priliki sporazuma smo naglasili, da je dal dr. Nikič radikalom jamstva, da jih bo v vsakem slučaju podpiral. Na ta način se je radikalom posrečilo Radičevo stranko razcepiti in doseči s tem ne samo trenoten uspeh, marveč uspeh, ki bo morda imel usodne posledice za orientacijo hrvatskega naroda.
Rano dopoldne so se pričeli v predsed-ništvu vlade zbirati radikalni ministri. Predsednik vlade je prišel v svoj kabinet že pred 8. uro. Nato so pa prišli k njemu po vrsti radikalni ministri. Neprestano so izjavljali, da čakajo pismenega odgovora od Radiča in da mora Radič podati ostavko. Na vprašanje časnikarjev: »Kaj pa, če Radič tega ne bo storil?« »Bomo videli! Ako ne bo, bomo našli tudi druga zdravila.«
Stjepan Radič ni dal odgovora. Zato so postajali radikalni ministri okrog 10. ure malo nervozni. Nato so se pričele avdience. Drug za drugim so ministri odhajali v dvor. Ponovno so bili v avdienci: minister za vere Miša Trifunovič in minister za izenačenje zakonov Milan Srskič. Okrog 11. ure je pri- ! šel minister dvora Jankovič v predsedništvo vlade in obiskal Uzunoviča. Nervoznost je postajala vedno večja. Senzacijo je vzbudilo dejstvo, da so se ministri, ki so drug za drugim okrog pol 11. uri odhajali iz predsedništva vlade, ponovno yračali v svečanih oblekah,' v žaketih in lakastih čevljih. Časnikarji so iz tega sklepali, da bodo ministri šli na dvor. Malo pred 12. se je res to zgodilo. Poslednji je odšel Uzunovič. Pri odhodu niso hoteli ministri podajati prav nobenih izjav.
Najprej so se raznesle vesti, da se bo vršila seja ministrov pod kraljevim predsedstvom, češ da se razčistijo vsa sporna vprašanja. Ta domneva se je kmalu pojasnila in izkazala kot nepravilna. Okrog pol 1 so pričeli ministri odhajati z dvora. Časnikarjem so izjavljali, da prihajajo od prisege in da je kralj podpisal ukaz o odstopu Uzunoviča in ukaz o novi Uzunovičevi vladi.
Nova Uzunovičeva vlada je sestavljena tako-le:
predsednik: Nikola Uzunovič, f i -nance: dr. Ninko Perič, zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič, vojna in mornarica: general Dušan Trifunovič, železnice: dr. Vasa Jovanovič, obenem z a s to p n i k ministra za poljedelstvo, pravoso 'je: Marko Gjuričič, pr o s v e -1 : Miša ifunovič, obenem zastopnik ministra za vere, notranje zadeve: Boža Maksimovič, javna dela: Milorad Vujieič, izenačenje zakonov: Milan Srskič, pošte in brzojav: dr. Benjamin Šuperina, obenem zastopnik ministra za agrarno reformo, šume in rude: dr. Nikola Nikič, obenem zastopnik ministra za trgovino, socialna politika: Milan Simonovič, narodno zdrav-j e : Slavko Miletič.
Iz vlade so izpadli Stjepan Radič, Pavle Radič in Ivan Krajač. Iz dejstva, da so ostala štiri mesta nezasedena, se sklepa, da je ta vlada samo začasnega značaja.
T;jkoj nato je predsednik vlade Uzunovič sprejel časnikarje in jim je v svojem kabinetu dal sledečo izjavo:
»Gospodje, ker je politika sporazuma zelo važna sem jaz kljub temu, da to sicer nj na%'ada, čakal do danes do 9. ure zjutraj na odgovor Stjepana Radiča. Ko niti do tedaj , niti do tega trenutka nisem dobil ostavke gospodov, ki so se sodalizirali s Stjepanom Radiičem in ker se je med tem pokaralo, da niti vsi gospodje, dosedanji člani vlade iz HSS, niti ves klub te stranke ne deli Rpdičevega mišljenja, da je naša demokracija že na tej stopnji, da se v njej aktivni miinistri morajo obnašati, kakor se obnaša g. Stjepan, da mislimo, da je stališče Stjepana Kadiea, dopuščati časnikarjem prisostvovati ministrskim sejam, napačno, sem se seveda moral odločiti k odločilnemu koraku.
Prevzet prepričanja o koristnosti politike sporazuma za celokupen naš narod, v prvi vrsti za naše brate Hrvate, mi je dolžnost storiti vse, kar morem, da odstranim ovire, ki motijo izvajanja te koristne politike. Radiitega sem prosil kralja, da sprejme ostavko mojega kabineta, da se na ta način ustvari možnost nadaljevati sporazum in da se svoboda uspešno izvaja v interesu celega našega naroda.
Kralj je odobril moje razloge in ostavko sprejel. Takoj na to mi je poveril mandat za sestavo delovne vlade, ki naj nadaljuje sedanjo poliMko sporazuma. Ta poskus se ni izvršil. Pohvaliti se mora, da sem naletel na razumevanje tudi pri članih HSS. Ker Radič trdi, da hoče tudi on to politiko, jo bo lahko podpiral v novem položaju in s tem dokazal svojo iskrenost.«
U/un vič je končno prosil časnikarje, da ga podpirajo v novem položaju in popularizirajo novo vlado.
Nikič in Šuperina proti Radičevi
diktaturi.
UPATA, DA BOSTA DOBILA MOČNO GRUPO RADIČEVIH POSLANCEV ZA SVOJO
POLITIKO.
Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Ministra dr. Nikič in Šuperina sta povodom razcepa Radičeve stranke in svojega vstopa v Uzunovičevo vlado dala časnikarjem sledečo izjavo:
»Prva Uzunovičeva vlada se je sestavila največ vsled truda Stjepana Radiča. Program njenega dela se je večinoma sestavil po njegovih predlogih. Ta delovni program temelji na sporazumu, ki ga je sklenila Pašič-Radičeva vlada. Program se jc razširil tudi na pobijanje korupcije. Stjepan Radič je zbranim radikalnim ministrom izjavil, da bomo s tem delom nadaljevali do rednih novih volitev. Ako bodo radikali na to pristali, bomo šli skupaj v volitve kot srbsko-hrvatska koalicija. Druga Uzunovičeva vlada je nadaljevanje prve v istem temelju in na istem delovnem programu.
HSS nima nobenega razloga, da tej vladi ne bi dala zaupanja, ker se v njej ne nahaja Stjenan Radič, Mi se ne maramo baviti z razlogi, ki so onemogočali nadaljni obstoj Radiča v vladi. Jasno je, da so interesi ljudstva močnejši od vretenzii eneaa tloveka. Ko smo stali
pred dilemo, da volimo med Radičem in med sodelovanjem hrvatskega seljaikega naroda v vladi, smo se izjavili za to poslednje, ker pač poznamo razpoloženje HSS. Prepričani smo, da s tem sluiimo hrvatskemu ljudstvu, sicer bo pa naše postopanje tudi predmet razprav v klubu.
Nikič in Šuperina sta v privatnem razgovoru s časnikarji izrazila velik optimizem. Mislita, da bo večina poslancev kluba njuno postopanje odobrila, češ da so hrvatski kmetski poslanci ie siti osebne politike, diktature in demagogije. V vsakem slučaju računata, da ju bo iz Radičevega kluba podpiralo najmanj 25 poslancev.
OGRSKO - JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA POGAJANJA.
BudimpeSta, 15. aprila. (Izv.) Pri gospodarskih pogajanjih med Jugoslavijo in Ogrsko, ki se bodo pričela 20. aprila, bo načeloval ogrski delegaciji Alired Nikel.
Radič se pritožuje nad nelojalnostjo.
Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Nagel preokrel in odlet iz vlade je na Stjepana Radiča napravil porazen vtis. Šele ob treh popoldne se je Stjepan Radič prepričal, da so vesti resnične. Prvotno ni niti verjel. Šele ob treh, ko je prišel v kabinet ministrstva za prosveto novi prosvetni minister in prosil Radiča, da mu izroči posle, je Stjepan Radič sprevidel, kam je prišel.
Takoj na to je odšel peš s svojo soprogo, zetom Košutičem in nečakom Pavlom Radičem ter dr. Pernarjem v hotel »Petrograd«, kjer je dal časnikarjem izjavo. V tej izjavi se je bridko pritoževal nad Uzunovičevo nelojalnostjo. Dejal je, da se Uzunovič zelo moti, če misli, da je njega prevaril. Prevaril je samega sebe. Polemiziral je z Uzunovičs'o izjavo in izjavil, da smatra sedanjo rešitev krize za udar. Posebno je govoril o pobijanju korupcije. Z ostrimi besedami je ožigosal postopanje dr. Šuperine in dr. Nikiča, ki sta ga izdala. Po njegovem mnenju ne bosta nikogar dobila, razen če bosta kakšno dušo kupila.
Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Stjepan Radič se je hotel v prvi jezi takoj odpeljati v Zagreb. Na prigovarjanje svojih prijateljev je pa še danes ostal v Belgradu in prosil pri kralju za avdienco. Kakor se izve iz Radičeve okolice, bo dal Stjepan Radič obširno izjavo, o kateri trdijo njegovi prijatelji, da bo take nara^ ve, da bo zrušila sedanjo vlado.
Ostra odstopna izjava Radiče-vih državnih podtajnikov.
Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Trije državni podtajniki Radičeve stranke so poslali Uzu-noviču pismeno ostavko, ki se glasi:
»Gospod predsednik! Iz Vaše izjave, ki ste jo dali časnikarjem, vidimo, da ste z načinom, ki ga ne pozna parlamentarna zgodovina, izzvali krizo in obenem predložili rešitev krize, ki je v nasprotju z vsemi zahtevami parlamentarizma. Pri tem računate na podporo HSS kluba, kljub izjavi Stjepana Radiča, ki se je o tej stvari sporazumel s predsednikom kluba, ki najbolj pozna razpoloženje v klubu. Vi celo računate na vodstvo HSS, dasiravno celokupna javnost ve, da vodstvo soglaša s predsednikom. Zato kot narodni poslanci in člani HSS kluba izjavljamo, da po Vašem nekvalificiranem postopanju s tremi našimi ministri, posebno še z našim predsednikom, ne moremo niti trenutek ostati na položaju državnega podtajnika, do katerega smo prišli edino z zaupanjem HSS kluba in vodstva HSS.«
Na ta način so se vsi trije drž. podtajniki izrazili solidarnim s Stjepanom Radičem.
Se»a Rčidičevih poslancev.
Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Vest o razcepitvi Radičeve stranke je vzbudila splošno pozornost v celokupni politični javnosti. Razcep je posebno vplival na nekatere poslance, ki so še vedno upali, da jim bo mogoče ohraniti edinstvo stranke. Stjepan Radič je za 22. t. m. sklical v Zagrebu sejo svojega kluba, na kateri bo skušal dobiti zaupnico. Smatra se, da se bo to tudi zgodilo. Vendar se misli, da tej seji ne bodo prisostvovali vsi poslanci, ampak samo tisti, ki gredo za Stjepanom Radičem čez drn in strn.
Konferenca opozklonal-
nih voditeljev.
Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Voditelji opozicije so se sestali dopoldne in popoldne v Jugoslovanskem klubu. Ker se jc položaj od včeraj do danes znatno spremenil, so razpravljali o teh spremembah. Voditelji so na stališču, da j« treba borbo proti korupciji neusmiljeno nadaljevati. Opozicija bo v tej smeri tudi podvzela korake. Posvetovanja sc bodo jutri nadaljevala.
Opozicionalni krogi naglašajo posebno, da je bila današnja rešitev krize popolnoma ne-parlamentarna. Niti predsednik skupščine ni bil po ostavki poklican, da bi podal svoje mišljenje. Glede razcepa v Radičevi stranki mislijo nekateri opozicionalni krogi, da jc škodljiv za enotno fronto prečanskih krajev in da bo za odločno borbo, ki jo morajo prečanski kraji podvzeti v doglednem času, imela velike posledice.
Splošno se obsojata dr. Nikič in dr. Šupe-rina, ki sta s svojim izstopom iz stranke na ta način pripomogla radikalom, da bodo šc nadalje ostali v vladi, in dala Pašiču možnost, da na sejah glavnega odbora 25. aprila izpelie svoje namere.
Kako se bo odločil Pucelj?
Belgrad, 15. aprila. Včeraj je s Stjepa-nom Radlčem prispel v Belgrad tudi voditelj slovenskih radičevcev Ivan Pucelj. Izvedelo se je, da je ta njegova pot v zvezd z vestjo, ki jo je spustil Radič v »Domu«, češ da bo pri prvi rekonstrukciji stopil v flado tudi kak Slovenec. Radič je tukaj mislil Puclja. Po današnjih dogodkih je bil Pucelj skrajno pobit. Pucelj se še ni odločil, ali naj gre z Radičem, ali z Nikičem.
KOMENTARJI O POLOŽAJU V ZAGREBU.
Zagreb, 15. aprila. (Izv.) Današnje vesti o spremembi Uzunovičeve vlade, v kateri sta ostala le še Nikič in Šuperina, Stjepan Radič pa je moral oditi v opozicijo so izzvale precejšnjo senzacijo. Čeravno je bilo znano, da je Šuperina v zelo tesnih stikih z radikali in da je pripravljen ob ugodnem trenotku stopiti v vrste radikalov, se vendar ta način sestave novega kabineta mnogo komentira, ker je gotovo, da s tem še ni popolnoma končano cepljenje v vrstah HSS. Med tukajšnjimi radičevci vlada vsled tega precejšnja deprimiranost. Mnogo se govori tudi o tem, kako se bo zadržal v opoziciji Stjepan Radič in kakšna pota bo hodil spričo svoje znane politične vihravosti.
SHODI HPS.
Zagreb, 15. aprila. (Izv.) HPS je imela zadnji čas več lepo uspelih shodov v Medji-murju. Stranka se vedno bolj utrjuje in je sedaj gotovo najmočnejša stranka v Medjimurju.
Češkoslovaška.
Černy to pot nima posebne sreče. Sociali-itlčne stranke ga ne marajo. Socijalni demokrati so se mu uprli v vprašanju uradniškega zakona in na zadnji konferenci sklenili, da ne popuste. Socijalno demokratska stranka se je izjavila principijelno proti vsakemu uradniškemu režimu in proti sedanjemu posebej. Narodni socijalisti mislijo, da je sedaj prišla njihova ura in bijejo proti Černyjevemu kabinetu z vso silo. Čujejo se že glasovi o nasledniku v ministrskem predsedstvu. Vlada nadaljuje pogajanja s posameznimi strankami, šele, če bi se pogajanja razbila in tudi eventualna rekonstrukcija ne bi zadovoljila, bi nastopilo vprašanje novih volitev. V češkem časopisju vlada nemir in bojazen pred novimi dogodki, stranke in drugi politični činitelji pa zavlačujejo rešitev.
Praga, 15. aprila. (Izv.) »Nova Doba« piše proti vestem, da stoji češkoslovaški kabinet neposredno pred demisijo. List zatrjuje, da teko pogajanja med strankami ugodno. Predsednik namerava sklicati skupščino za 27. april.
SPOMENIK PADLIM JUGOSLOVANOM.
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim Jugoslovanom je izdal proglas v katerem opozarja, da je v Češkoslovaški v 340 grobovih pokopanih 15.000 Jugoslovanov, ki so umrli na Češkoslovaškem ozemlju med vojno. Odbor predlaga, da se zemeljski ostanki preneso v skupno grobnico v Olomucu in se jim tam postavi dostojen spomenik, ki naj bi bil tudi izraz hvaležnosti za spoštovanje tistih Čehoslovakov, ki so padli v Jugoslaviji. Spomenik bo izdelan že letos.
Na Angleškem grozi štraik premogarjev.
Položaj v premogovni industriji se je poslabšal. Pogajanja med delavci in delodajalci so se razbila. Industrijci skušajo razbiti enotnost premogarjev z delnimi dogovori za posamezne okoliše. Zato je izvršilni odbor rudarskih organizacij izdal ukaz k disciplini in zagotovil svoje člane, da jim bo nudil brezposelne podpore za slučaj stavke. Enotnost vseh rudarskih organizacij je nujno potrebna, da si zagotove dostojen eksistenčni minimum. Izvršilni odbor je izročil tudi ministrskemu predsedniku pismen protest proti takemu postopanju industrijcev v času, ko se pogajanja, ki jih vodi vlada, še niso razbila.
Delavske organizacije so pripravljene na vsako možnost. V Bruslju se vrši seja rudarske strokovne internacionale, ki naj ukrene vse potrebno, da bodo angleški premogarji tudi v inozemstvu dobili potrebno zaščito.
Vlada posreduje. Baldvin se pogaja z zastopniki delavstva, ki ga vodi bivši minister Thomas, minister za rudarstvo Lane Fot pa vodi razgovore z zastopniki podjetnikov. Na zadnji konferenci je Baldvin izjavil, da bo vla* da podaljšala svojo podporo, samo da se pridobi način in poišče nove možnosti za ugodno rešitev.
Skrzynski na Dunaju.
Dunaj, 15. aprila. (Izv.) Danes zjutraj je prispel iz Prage poljski zunanji minister Skr-zynski. Na kolodvoru ga je med drugimi zastopniki oblasti sprejel tudi dr. Ramek.
Dunaj, 15. aprila. (Izv.) Danes opoldne je Skrzynski obiskal kanclerja dr. Rameka in mu izročil poljsko odlikovanje velikega križa »Polonia restituta«. Popoldne pa je sprejel poljskega ministrskega predsednika in zunanjega nrnistra predsednik republik® Hainisch ln ga odlikoval z velikim zlatim častnim znakom s trakom. Zvečer se je vršil pri dr. Rame-ku pozdravni večer, na katerem sta oba ministrska predsednika poudarjala važnost tesnib ■ medsebojnih stikov.
AvtonomistKnl pokret v Franciji.
Pariz, 9. aprila.
Zadnjič smo konstatlrali, da obstoja v Franciji močen pokret za avtonomistično ureditev države. Komu se v obstoječem boju smehljajo upi zmage, moremo spoznati, ako premotrimo položaj in šanse obeh skupin, centralistov in avtonomistov.
Pristaši centralizma se rekrutlrajo v prvi vrsti iz krogov kulturnobojnega svobodomisel-stva, ki ima pred očmi razkristjanjenje Alza-cije in Lotringije in nadaljnje razkristjanjenje cele države sploh. In v dosego tega cilja se zdi svobodomiselstvu najugodnejša pot centralizem. Osrednja vlada, ki jo imajo sedaj v rokah naj-strupenejši framasoni, more v centralistično urejeni državi preplaviti Alzacijo in Lotringijo z uradništvom in javnimi nameščenci, ki bodo najprej ubili zunanji značaj teh dežela, kjer kaže javno in privatno življenje eminentno katoliški značaj. Predvsem omogoča centralizem svobodomiselcem, da napolnijo šole z učitelj-stvom svoje vrste, ki naj sabotira v šoli pouk krščanskega nauka, ovira verskonravno vzgojo in pripravlja pot laični šoli.
Vrste centralistov objemajo tudi mnoge take, ki niso kulturnobojno razpoloženi in tudi niso načelni nasprotniki avtonomije, pač pa se jim zdi, da jih bojazen sili v centralistično strujo. Ta bojazen izvira od tod, ker ravno nove pokrajine najglasneje zahtevajo avtonomijo. Razni ultrapatrioti so poskušali avtonomistično gibanje proglasiti za separatizem v korist Nemčije, pričakujoč, da bodo za plačilo za veliko skrb za državo prišli lažje na konja in dobili to ali ono mesto, ki so si ga zaželeli. Denuncijacije, ki so izhajale večinoma iz ego-ističnih namenov, so s svojimi poročili podpirali tudi vsi protežiranci framasonstva, kateri so iz notranje Francije prišli v nove pokrajine in tu zasedli dostikrat mastna mest in ki smatrajo, da je v njihovem osebnem in v interesu svobodomiselstva, da obmečejo avtonomistično gibanje z blatom izdajstva. Kaj čuda, da so mnogi v notranji Franciji v očigled močne narodne zavesti centralisti iz strahu, boječ se da bi avtonomija Alzacije in Lotringije ne bila prva etapa k zopetni odcepitvi teh dežela od Francije.
Tretji moment, ki stavlja avtonomistični ureditvi državi na pot velike težave, je denarno vprašanje. Danes kakor vedno zaznamuje državno gospodarstvo velike zaostanke pri plačevanju raznih davščin v celi državi, izvzemši Alzacijo in Lotringijo. Tu imajo mnoge davščine, ki so v stari Franciji nepoznane, ki jih po vojni na ostalo državo niso razširili, pač pa vse stare francoske davke pobirajo tudi v novih deželah. Tako sta Alzacija in Lotringija za državno blagajno dobri molzni kravi in pretežko je, odreči se težkim miljonom, ki se v Alzacijo in Lotringijo več ne povrnejo. Menda stane državo vsa uprava teh dežela komaj eno petino tistega denarja, kar vplačata na davkih. (Vse kakor pri nas! — Op. ur.)
To so v glavnem komponente centralističnega bloka. Na prvi pogled predstavlja centralistična misel nepremagljivega velikana; opazovanje skozi mikroskop pa nam da popolnoma drugo sliko o njegovi moči. Kulturno-bojno svobodomiselstvo, ki je jedro centralistične struje, zastopajo danes levičarske stranke. Njihova moč se uničuje v medsebojnem trenju. Krepkega sovražnika, ki svobodomiselstvu odločno izpodmika tla, imajo framasoni v francoskih za boj razpoloženih katoličanih. Sicer so katoličani danes še oficielno indiferentni glede avtonomje in centralizma, toda zdi se, da ni več daleč dan, ko bodo poleg zahteve po svobodi cerkve enako glasno zahtevali tudi decentralizacijo. Katoliška Alzacija in Lotringija si prizadeva na vso moč, da pritegne katoliško javnost v notranji Franciji k aktivnemu sodelovanju tudi v tej smeri. Poskušajo jih vneti z zelo tehtnimi argumenti. »Lothringer Volkszeitung« z dne 4. marca jih vabi takole: »Z impozantnim elanom ste se nam pridružili v boju zoper svobodomiselne postave. Zakaj bi se ne hoteli z nami družiti tudi v boju za avtonomijo? Zakaj ne bi smele Bretonja, Baskiška dežela, Provattsa in druge katoliške pokrajine zapisati na svoje zastave tudi avtonomističnega gesla, da tako otresete raz sebe framasonskf jarem? Vendar vam nt potreba, da vam vse uradništvo od prefekta do zadnjega žandarja oktroira veliki mojster pariške lože! Ali ste sedaj prosti? Državljani druge vrste ste I V avtonomistično urejeni državi pa bi mogli postati enakopravni... Saj vendar stoje mnogi katoliki že zdavnaj v avtonomističnih vrstah. Vodilne osebnosti iz mnogih krajev dežele dajejo izjave, ki jih karakteri-zirajo za avtonomiste v izmeri federalizma. Zakaj bi vedno le govorili in ne prešli že enkrat tudi k dejanjem!... In če že govorimo samo iz taktičnih razlogov: Sijajna poteza od vaše strani bi bila, ako k vašemu verskemu boju pridružite še boj za avtonomijo. Tako boste odvrnili največjo pozornost od kulturnega boja in vrhu tega vrgli med politične stranke jabolko prepira.«
Taki pozivi niso redki in tudi ne govorjeni | gluhim ušesom. Ni več daleč čas, ko bo boj za I avtonomijo završal po celi Franciji. Medtem pa se svobodomiselne centralistične moči sla- I bfjo v medsebojnem strankarskem tekmovanju in njih pozicije rušijo krepki udarci francoskih ' katoličanov. Vrste zavzetih centralistov pa se redčijo tudi po tem, ker strah pred izdajstvom
| in separatizmom avtonomističnih teženj v novih deželah vedno bolj izginja. Nasprotno začenja notranja Francija kazati precej razumevanja za zahteve Alzacije in Lotringije. Časopisi povdarjajo, da je Francija v zgodovini zamudila marsikateri lep moment, ko bi bila lahko ti dve deželi pritegnila nase. fzgubila ga je, ker ni hotela razumeti mentalitete tamkajšnjega prebivalstva. Zavzemajo se, naj ob sedajni priliki Francija popravi, kar je zamudila v preteklosti in se ozira na upravičene zahteve Alzacije in Lotringije, Tako se izpre-obrača javno mnenje v notranji Franciji v prilog Alzacije in Lotringije in njenih zahtev.
Predvsem svari časopisje pred usiljevanjem laičnih postav ter primerno povdarja, da te postave niso bistvo republike in je zato velik pogrešek, ako se z njimi naravnost goni Alza-čane in Lotrinžane v naročje Nemčije. Kolikor to časopisje danes še ne zahteva izrečno tudi avtonomije, pomaga do nje vsaj posredno. Kajti brez avtonomije ni izgleda, da bi se mogel ohraniti verski in narodni mir zadovoljivo in trajno. Kdor hoče to, bo moral pristati tudi na sredstvo v dosego tega cilja: na avtonomijo. Od avtonomije Alzacije in Lotringije pa bo do avtonomistične ureditve cele države samo korak daleč.
jm	~~
Poljski zunanji minister v Pragi.
Praga, 14. aprila 1926.
Razmerje med Čehi in Poljaki je bilo pred" vojno v marsičem podobno žalostnim odnosom med Hrvati in Srbi. Cehi zlasti niso mogli oprostiti Poljakom, da so za privilegovan položaj svoje žlahte v Galiciji pomagali vzdrževati s svojo politiko nemško premoč v Avstriji. To razmerje je postalo še bolj napeto, ko so se po zaključku miru določale meje med Češkoslovaško in Poljsko. Sedaj pa se je zopet pokazala stara zgodovinska resnica, da skupna nevarnost spoprijatelji tudi najhujše nasprotnike.
Že deset,eija so se pojavljali na češki in poljski strani možje, ki so oznanjali platonsko ljubezen med obema narodoma. Ko pa je postalo poljskim politikom jasno, da bi se edino s Češkoslovaško lahko zajezilo naglo širjenje nemške industrije in nemškega vpliva v sovjetsko Rusijo, kar je obema državama zelo nevarno, ter je postajala vedno bolj očitna notranja slabost slovanskega strica Francije, je napravil poslanec Demski značilno potezo. Ko je vihral v Češkoslovaški volivni boj, se je izjavil ta voditelj poljske stranke »Piast«, ki je obenem predsednik poljskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, v imenu svoje stranke za čim ožje sodelovanje ■ Češkoslovaško. Ta izjava je našla ugoden odmev v češkem in deloma tudi v poljskem tisku. Ko pa je sestavil vlado sposobni dr. Skrzynski, ki opravlja obenem posle zunanjega ministra, se je lotil uresničevanja ideje dr. Dembskega. Kriza Zveze narodov in približevanje Francije Italije so prepričale češkoslovaške in poljske politike, da hočejo zapadne velesile razdeliti svet na svoje interesne sfere, kakor je bilo to v času med L 1870. in 1914. Če nočeta biti Češkoslovaška in Poljska samo igrača zapad-noevropskih velesil, morata se čim bolj nasloniti druga na drugo.
Razen tega pa je Češkoslovaški za njene industrijske izdelke nujno potreben poljski trg, kakor Poljski češkoslovaški odjemalci poljske živine in poljedelskih pridelkov.
Prihod poljskega ministrskega predsednika dr. Skrzynskega v Prago je zato velevažen dogodek. V dveh dneh, 13. in 14. t. m., sta imela dr. Beneš in dr. Skrzynski dovolj časa, da proučita vsa pereča politična vprašanja. Važnosti tega sestanka se zaveda češka javnost. Na zasebnih hišah je vihralo več zastav kot ob Masarykovem rojstnem dnevu. Pariški vodivni list »Temps« z dne 12. t. m. pa posveča temu sestanku celo uvodni članek.
Dr. Skrzynski je postal v kratkem času vsled svoje visoke izobrazbe in živahne delavnosti zelo znana osebnost v Evropi. Tihi, skromni, demokratični grof in doktor prava ima velik vpliv na vse poljske stranke. Posrečilo se mu je sestaviti pred nekaj meseci v ezlo kratkem času koalično viado, ko se je že zdelo, da je nastala v poljskem notranjepolitičnem življenju zmešnjava, ki bi mogla biti usodepolna za državo.
Skrzynski jc šele 42 let star in napravi že na prvi pogled zelo prijeten vtis. Mehka poljska duša, velika energija in jaka inteligenca se mu berejo že z obraza. Študiral je na vseučiliščih v Krakovu, Monakovem in na Dunaju, kjer je promoviral za doktorja prava. Že od zgodnje mladosti se je pripravljal na diplomatsko službo. Poleg strokovnega študija se je pečal zlasti z zgodovinskimi in filozofskimi vedami ter se marljivo učil jezikov. Kljub temu, da izhaja iz bogate grofovske rodbine v Malopoljski, vendar ni spoznal niti najbolj znanih shajališč akademskega dijaštva v kleteh in beznicah, pač pa vse knjižnice in druge znanstvene ustanove po teh mestih.
L. 1909. jc bil imenovan za atašeja v avstrijskem zunanjem ministrstvu na Dunaju, že prihodnje leto pa so ga vsled velikih sposobnosti dodelili avstro-ogrskemu veleposlanstvu pri Vatikanu. L. 1912. se je preselil kot sekretar v avstro-ogrsko poslanstvo v Berlin, nekaj dni pred začetkom svetovne vojne pa je dobil ukaz, da nastopi službo pri poslan- j stvu v Washingtonu.	'
Komaj je prišel ▼ Ameriko in je napočil« svetovna vojna, se je dr. Skrzynski odpovedal svoje službe. Spoznal je, da se odločuje v t«f vojni usoda Poljakov ia da je zato nemogoč« podpirati avstrijsko politiko.
Svobodna Poljska ga je imenovala za *vo^ jega poslanika v Bukarešti, kjer je oatal do L 1922. Mirno razmerje Poljske k Romuniji io prijateljske pogodbe med obema državama so njegovo delo. L. 1922. je postal v kabinetu Si-korskega zunanji minister. Posrečilo se mu j«, da je veleposlaniška konferenca dne 15. marca 1923 proglasila poljsko vzhodno mejo za končno veljavno. Njegov pojav v zunanji politiki pomeni napram sovjetski Rusiji popoln prevrat. Dr. Skrzynski ni hotel poslušati glasov tistih malenkostnih ljudi, ki so zahtevali napram Rusiji politiko maščevanja za star« krivice caristične Rusije nad poljskim narodom. Dr. Skrzynski veruje, da bi moglo kdaj sovraštvo roditi dobre sadove. Zato je vsem poljskim sosedom, često z velikim samozata-jevanjem, ponudil z ljubeznijo bratsko roko * prijateljstvo. Že 1. 1924. je sklenil z Rusijo konzularno pogodbo. Arbitražne pogodbe i Finsko, Estonsko, Švico in Švedsko, trgovska in arbitražna pogodba s Češkoslovaško, konkordat s sv. stolico, ureditev vojnih dolgov v Ameriki in trgovske pogodbe z Madžarsko, Švedsko, Finsko in Zedinjenimi državami pričajo o njegovi sposobnosti in delavnosti.
Zadnje ostanke napetosti med Poljsko in Rusijo pa je odstranil septembra t. 1., ko Je sprejel v Varšavi sovjetskega komisarja Či-čerina.
V Zvezf narodov je znal zlomiti nemški odpor in pridobiti večino članov za sprejem Poljske v Zvezo, tako da se more reči, da je zmagalo njegovo stališče, čeravno še ta zadeva ni popolnoma razčiščena.
Dr. Skrzynski se lahko mirno postavi ob stran zmožnega diplomata dr. Beneša. Dr. Skrzynski pa ima še to srečo, da «e ni opredelil za fanatično svobodomiselno stranko, kakor dr. Beneš za češkoslovaške narodne socialiste in so mu zato tudi prihranjene bla-maže, ki jih je doživel dr. Beneš v protikato-liškem boju, ki ga je moral voditi proti svoji volji.
Praški obisk dr. Skrzynskega je gotovo zelo važen korak k zbližanju obeh sosednih držav in sorodnih narodov. Upamo, da se bo dr. Skrzynski tu v središču slovanstva spomnil tudi zatiranih Ukrajincev in Belorusov ter dal tem milijonskim narodnim manjšinam v poljski državi pravice, ki jim gredo.
Marokanska mirovna pogajanja.
Abd' el Krim je Izdal ukaz, da naj se * petek ustavijo sovražnosti na vseh bojiščih. Predrazgovori, ki jih z Rifovci vodi že dva meseca general Mougin, so pokazali, da je Abd' el Krim letos nekaj bolj mehak kot lansko leto. Vendar se bo začetek pogajanj med oficielnimi zastopniki za par dni zavlekel.
London, 15, aprila. (Izv.) Iz Tangerja poročajo, da je delegacija Abd-el-krima že stopila v zvezo s francoskimi zastopniki. Osebe, ki so zadnji čas prišle iz rifanskega ozemlja trde, da položaj Abd-el-krima ni slab in da delegacija ne bo sprejela nobenih pogojev, ki bi bili manj ugodni kot oni, ki so jih stavili pri lanskih pogajanjih.
Interpelacija o Mussolinijevem potovanju.
Komunistični poslanec Berthou je vložil na predsedništvo francoske zbornice interpelacijo o pomenu in političnih posledicah potovanja italijanskega diktatorja v Tripolis. Poslanec ostro apostrofira fašistovske komedije in Mussolinijevo gostobesednost v Libiji.
BOJI NA KITAJSKEM.
Tientsin, 15. aprila. (Izv.) Boji v bližini Hangssuna trajajo še vedno. Združeni generali skušajo prodreti črto, katero vzdržujejo čete Kuo-ming-čuna, pa dosedaj še niso imeli uspeha.
Berlin, 14. aprila. (Izv.) Po vesteh iz Muk-dena je Čang-co-lin izjavil v nekem razgovoru, da ima ves njegov boj samo ta namen, da bo Kitajsko očistil od boljševizma.
' IZ OGRSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 15. aprila. (Izv.) Parlament je končal velikonočne počitnice in zopet začel z delom. Vlada je sklicala zastopnike strank na konferenco, na kateri bi se določil delovni program, Posvetovanja imajo zaupen značaj. Razgovarjali se bodo tudi o nastopu proti tajnim družbam.
Budimpešta, 15. aprila. (Izv.) Skupščina je sprejela kot dnevni red razpravo o poročilu gospodarskega odbora in valorizacijo penzij privatnih uradnikov. Ministrski predsednik Bethlen je poročal, da mora biti sprejet proračun za leto 1926-27 do konca aprila, ako hoče država dobiti subvencijo 50 miljonov zlatih kron za sanacijo še tekom letošnjega leta. V nasprotnem slučaju more pričakovati subvencije šele prihodnjo zimo.
LORD CECIL ANGLEŠKI ZASTOPNIK NA RAZ0R0Ž1TVENI KONFERENCI.
Chamberlain je v spodnji zbornici javil, da bo angleško delcgacijo na razorožitveni konferenci vodil lord Cecil. Dominloni ne bodo imeli svojega posebnega zastopstva, ampak jih bodo iz Londona mroti obveščali o razpravah.
Dnevne novice
*	t Alojzij češarek. V Fari ob Kolpi je včeraj, 15. aprila 1926, ob 4. uri zjutraj umri ondotni župnik Alojzij Cešarek, star 61 let. Pokojni je bil rojen v Ribnici dne 28. februarja 1865, v mašnika posvečen pa dno 23. julija 1891. Služboval je kot kaplan v Cerknici, v Boštanju in Logatcu ter kot eks-pozit v Suhoriji pri Košani. Kot župnik je služboval v Špiialiču nad Kamnikom 5 let in slednjič v Fari ob Kolpi 0d 1. 1902, torej celih 24 let. — Pogreb bo v soboto, dne 17. aprila ob 10. uri dopoldne v Fari ob Kolpi. N. p. v m.I
*	Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl Zvo-nimir Pužar, tajnik »Narodne Zašlite« in socialnega skrbstva. Pokojnik je bil duša vsega dobrodelnega gibanja v Zagrebu in urednik glasila »Narodna Zaštitac.
•k Upostavljeni župan. Iz Motnika se nam poroča: Okrajni glavar v Celju je zopet izročil županstvo občine Motnik pravemu in od ljudstva izvoljenemu županu gosp. Kairolu Novaku, katerega so žerjavovci preganjali celih 13 mesecev dn je bil tudi skozi 9 mesecev suspendiran. Med občani vlada splošna zadovoljnost, ker Novak je radi svojih odličnih lastnosti povsod zelo priljubljen.
*	Nenavaden slučaj. V pondeljek popoldne ob pol 2 je v drugem razredu osnovne šole na Jesenicah učenec Robavs rekel gospodični učiteljdcd, da ga mra/.i in glava boli, prestal je bil namreč ravnokar močno influenco. Gospodična mu veli, naj gre domov, pa ni hotel, nato mu je rekla, naj se nekoliko vleže na klop, kar je tudi storil. Učiteljica ga je še ogrnila s svojim ogrinja-čem ter večkrat hodila gledat, kako mu je. Ker pa je zaspal, ga je pustila v miru. Ob 4. uri ga je hotela poklicati, ker je bil konec pouka, a fantek ni hotel več vstati, ker je bil že trd in mrzel. Umrl je tiho med poukom sredii svojih součencev. Pred dvema mesecema so mu pokopali očeta, vojnega invalida. sedaj pa je šel sam za njim. Součenci so mu nanosili toliko cvetia, da je bila rakev pop dnom a pokrita z rožami in milo je bilo gledati, ko se je pomikal dolg sprevod šolskih otrok, ki so spremili svojega tovariša na zadnji poti.
*	Za rezervne častnike. Vojno ministrstvo je po- blastilo Društvo rezervnih častnikov, da tem potom pozove vse rezervne častnike prostih poklicev (rezervne častnike, ki niso državni ali samoupravni uradnika), ki so bili v letu 1925 na vaji, pa niso prejeli plače, da se obrnejo potom Društva na ministrstvo s prošnjo, da se jim naknadno izplačajo nepravilno pridržani službeni prejemki. — V prtšnji naj navedejo, v kateri edinioi, kje in kdaj so delali vajo. — Društvo rezervnih častnikov — pododbor Ljubljana.
*	Nevarno bolan leži že tri tedne obče-spoštovani in popularni župan, načelnik cestnega odbora in Županske zveze za okraj Viš-njagora, g. Jože Erjavec. Tukajšnje ljudstvo se zelo zaniima za razvoj njegove bolezni, prijatelji vseh strank mu pa želimo skorajš-sploh kaj o slučaju, naj to sporoči okrajnemu
*	Odkod beseda »bitanga«. Železniški minister Krsta Miletič je podal pred dnevd ostavko in rabil v svojem poslovilnem pismu na ministrskega predsednika Uzunoviča glede Stjepana Radiča besedo »bitanga«. Izraz bitanga pomeni pni Hrvatih in Srbih toliko kakor postopač ali potepuh. Beseda je ukoreninjena pri Hrvatih in Srbih in jo rabi
JNCailepšo, najcenejšo, največjo
izbiro kuhinjske posode dobiš le pri tvrdki ....
icin,
trgovina z železnino, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35
V Lurdu.
»Pojdi in povej duhovnikom, da hočem, naj sezidajo na tem kraju kapelo!« Tako je Marija 27. februarja 1858 sama zahtevala. Ne kapela, mogočna bazilika se je 1. 1876. dvig-nila nad lurško votlino. Pravzaprav se dvigajo tri cerkve, druga nad drugo. Roženvenška cerkev, kripta in gotska bazilika.
Naši romarji pridno obiskujejo te cerkve. V soboto zvečer smo imeli od 10. do 12. ure adoracijo v baziliki. Ob polnoči pa je bilo 25 svetih maš. Najraje se mudimo pred votlino. Tu je vse v prosti naravi, ob pečini, ob robu gozda, na bregu deroče Gave. Tu doni neprenehoma petje romarjev, glasne skupne molitve bolnikov.
Nekaj veličastnega je bilo, ko so pri procesiji s sv. Rešnjim Telesom, katero je vodil škof dr. Karlin, prvič zadonele v slovenskem jeziku intonacije. Kadar so namreč bolniki v kopeli, ali kadar leže sredi trga pred Rožcn-venško cerkvijo, takrat vse ljudstvo ponavlja svetopisemske vzklike. Naši in veliko belgijskih bolnikov je ležalo na nosilnicah Ko je prišla procesija do bolnikov, je podelil škof vsakemu blagoslov. Vsi okoli stoječi so glasno klicali: »Sin Davidov, usmili se nas! Gospod, daj da vidim! Gospod, daj da slišim! . ..«, tako so donele prošnje. S kakim zaupanjem sc ti vzkliki ponavljajo, ve le oni, ki je bil kedaj priča.
Pozabiti ne smem, da se je danes neki
celo hrvatski pisatelj Senoa v svojih spisih. Nam Slovencem zvend ta izraz tuje in marsikateri ga je čital te dni prvič v listih in bil mnenja, da je ta beseda turškega prikroja, a je - nemškega izvora. Ko so se naselili med Hrvate in Srbe v Vojvodini Svabi, so hodiili skraja pri domačinih prosit in prosjačit. Ako je stopil Švab v hišo kakega Vojvodinčana, je rekel pn vstopu: Ich bitte; pri odhodu, ko je preel dar: Ich danke! Ne Hrvat in ne brb nista rar-umela teh nemških izrazov, pač pa sta si prikrojila iz obeh enega, ki se glasi - bitanga. Ta izraz je pomenil prvotno svabskega prosfaka in danes se je že tako udomačil, da ga rabita Hrvat in "Srb tudd v književnosti za postopače in potepuhe.
★	Godba Dravske div. obl. Ministrstvo vojske in mornarice je dovolilo, da se godba Drav div. obl. zopet spopolni na predpisano število. Kapelnrk dr. Čerin je angažiral več izvrstnih godbenikov iz Češke in Avstrije in br) d0 srede maja meseca Dravska godba zopet kompletna.	'
★	Sadjarski orlbor za okraj Radovljica
priredi v nedeljo, 25. aprila t 1., na Lanco-vem p-m »Dežmanu« št. 6. celodnevni sadjarske cep ini tečaj. Odbor vabi vse, ki se za to zanimajo, Iz okoliša Lanoova in Radovlj^e posebno mlajše posestnike in mladeniče,' tta' se udeležijo tega tečaja v čim večjem števu-lu. Udeležencem se priporoča, da prinesejo s seboj cepilno orodje. Tečaj se prične ob 9. uri dopoldne.
★	Zlatnike so našli v mil,, »Gazela«: Ana Rupnk, Ljubljani, Metelkova ulica 1, milo kupila pri Franc Pavlin, Ljubljana Tabor, Mimd Krištof Rožna dolina, kupila 'milo
?rr,3inter & Zl,Pan< Ljubljana, Katarina Volčič, Novi Ud mat 164, Než ka Zlof, Rogin-ska gorica pri Pristavi, kupila milo pri Ed. Suppanz Pristava, Ferdo Vabričuk Sv. Ema pri Pristavi, kupil milo pni Ed. Suppanz, Pristava, Albina Bergant, Glince, kupla milo v Prvem delavskem konzumnem društvu Glince, Tončka Butara, Cerklje ob Krki, kupila milo pri Franc Horvat, Cerklje ob Krld Marija Klemenčič, Prilipe-Čatež ob Savi kup la mi lo pri Anton Bučar, Brežice.
k Oddaja postrvjega zaroda. Interesenti za p strvji zarod naj odpošljejo svoja naročili najkasneje do 18. aprila 1926 »Slovenskemu. ribarskemu društvu« v Ljubi j-ni Vodnikov trg 5. Cene zarodu za 1000 komadov je 150 Din. loco Zelimlje. Po zarod je treba priti s putrihom in ledom.
*	Kdo kaj ve? Dne 8. aprila 1926 je bilo najdeno pri praznenju greznice kolodvorske restavracije Zuželj v Rajhenburgu, mrtvo dete v starosti okoli 10 mesecev, ž« tako razi:rojeno, da se ni dal več zanesljivo ugotoviti spol. Dete je moralo biti vrženo v grezjiico po 10. septembru 1. 1925. Kdor bi vedel kake podatke o identiteti otroka ali sploh kaj o slučaju naj to sporoči okrajnemu sod šču v Sevnici ali pa bližnji orožniški postaji. — Okrajno sodišče v Sevnici odd. II 13. aprila 1926.
*	Ljuhavna darila v inozemskih pošiljkah in naši carinski uradi. V rajni Avstriji se niso inozemski paketi, kojih vsebina je bila očividno takozvano ljubavno darlo, nikdar ocarinili, ampak so jih naslovniki prejemali:, ne da bi jim bilo treba plačati ficek carine. Naši carinski uradii ne poznajo v tem oziru nobene izjeme ter zacarinijo ljubavna darila kakor vsako drugo carini podvrženo blago. Tako je plačala zadnje dnd neka ljubljanska revnejša mamica od potice, katero ji je poslala hčerka iz Amerike za god, celih 105 Din carine! Da ji je ta car nska pristojbina silno pogrenila vezilo, je jasno ko beli dan. Koliko bolj bi bila hčerka mamici ustregla, da ji je poslala za god eden ali dva dolarja.
* Pisma za Ameriko. Ministrstvo poroča ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu z odlokom štev. 9551 z dne 8. februarja, da se odpravlja iz naše države sila veliko število nefrankiranih pisem. Občinstvo pošilja pisma brez znamk bržkone zato, ker domneva, da prihajajo taka pisma bolj zanesljivo naslovnikom v roke kakor pa frankirana. Poštna uprava trpi neplačane p:semske pošiljke zato, da se morejo pošte posluževati tudi najsiromašnejši ljudje, ki večkrat niti ne premorejo pristojbine za navadno psmo. Naša državna blagajniea pa nima od neplačanih p sem nobene koristi, pač pa prav znatno škodo, ker se stekajo vse pristojbine, ki jih morajo plačati naslovniki od takih p sem v blagajnice ameriških držav. Poštna uprava postopa z emko pozornostjo s plačanimi in neplačanimi pismd ter je pač v interesu naše države, da se pisma v inozemstvu rajši vselej frankirajo.
k Organizacija absolventov elektrotehnično delovodske šole v Ljubljani, Lepi pot Št. 12. Dne 19. m?rca t. 1. se je vršil I. redni občni zbor »Organizacije absolventov elektrotehnične delovodske šole na Tehnični sred. šoli v Ljubljani, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Eckert Al., pedpredsedn k Zim Franc, blagajnik Narobe Fr., tajnik Mihelčič Iv., od-bomki: Kos Josip, Kuštrin Anton in Peter-lin Fran ter namestnika Strehovec D. in Štajer J.: tako so v tem odboru zastopani vsi leinki absolv. el. del. šole, kar nam zagotavlja, da bo odbor zmožen delovati vsestransko, če ga bo podpiralo članstvo. Ob-erem prosimo vsa el. podjetja -in elektrarne, da nam sporočajo o potrebi strokovnih moči (el. monterjev, elektr. delovodij, tehn. risarjev, tehn. uradnikov itd.) na naslov: »Organizacija absolventov el. del. šole v Ljubljani — Lepi pot 12«.
*	Služba bolničarke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem novem ambulatoriju v Ljubljani službo bolničarke za rontge no loški oddelek in oddelek za obsevanje (helioterapija). In-teresentinje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
★	»Čajanka«. Ste že poskusili čajne mešan ce »Čajanka« in Globus - vanilijin sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
PETLETNICA PEVSKE ZVEZE.
Polovična vožnja na vseh progah v Sloveniji je dovoljena. Udeležniki naj kupijo na domači postaji celo vozovnico do Ljubljane in naj jo dajo žigosati z dnevnim žigom, pri izhodu v Ljubljani je ne smejo oddati, ker velja vozovnica tudi za nazaj. Potrdila, da so bili na koncertu, dobe pri Pevski zvezi.
Zbiranje pevcev. Takoj po prihodu v Ljubljano, naj se vsi pevci zberejo v Unionski dvorani. Od tam bodo odšli v dodeljene jim dvorane k vajam.
Vstopnice za koncert v nedeljo 18. t. m. ob pol 4 popoldne v Unionu se dobe vs-k dan v unionski trafiki. Ljubljančani in drugi rezervirajte si jih pravočasno, ker vlada za to izredno prireditev veliko zanimanje.
Dnevni red slavnosti moramo delno po- ' praviti: Društvena sv. maša, pri kateri bodo peli združeni pevski zbori ne bo ob 10, temveč ob 11. Slavnostno zborovanje pa bo ob pol 12, takoj po sv. maši.
Velezanimiva, za političen, zgodovinski in kulturni razvoj slovenskega naroda izredno važna knjiga
IZ molili SpOIDltlOV
Spisal Franjo Šuklje. Cena 70 Din
Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
glasbenik iz Pariza živo zanimal za naše petje. Kadarkoli zapojo naši romarji, vse strmi in posluša. Kakor je videti, imajo drugi narodi le enoglasno petje, samo Slovenci gojimo več-glasno pesem. Kakor je vzbujala slovenska pesem že lansko leto v Rimu občo pozornost, tako tudi letos v Lurdu. Revni smo, mal narod smo, nepoznan med svetom, a kakor se vidi, je prav slovenska pesem ona, ki bo seznanila svet z malim slovenskim narodom. Tudi to je važno kulturno delo in zasluga naših romanj. Več kot vse druge reklame store za nas ubrani glasovi slovenske pesmi.
Danes smo nekateri napravili tudi izlet na Pic du Jcr (1000 m) z električno železnico, odkoder smo uživali silno lep razgled po južni Franciji in pa pogled na zasnežene vrhove Pi-renejev. Čudovita je sličnost oblik med Pire-neji in najimi Kamniškimi planinami. Zdelo se mi je, da nas pozdravlja vrsta naših znancev od Grintovca do Ojstrice.
Popoldne smo si ogledali še originalno Kalvarijo, kamor vodijo svete stopnice. Posamezne škofije in tudi narodi so zgradili postaje križevega pota. Vse osebe so na prostem in v naravni velikosti.
Nato je bil odbor sprejet od tukajšnjega škofa dr. Schopferja. Starček, 83 let, se jc živo zanimal za usodo slovenskega naroda, večkrat je povprašal po škofu dr. Jegliču. Ker ne more opravljati sam svoje službe, ima škofa koadjutorja. Dr. SchSpfer gradi zadnji svoj spomenik, kapelico na čast sv. Bernardki. i
Ko to dovrši, pravi, da je dovršil tek svojega življenja. Poudariti moram, da so nam Francozi skozinskoz zelo postregli. Povsod so nam dali tukaj v Lurdu prednost.
! Kakor bi trenil, so minuli dnevi našega bivanja v Lurdu. Danes se poslavljamo. Kratko je kanonik Časi še enkrat izročil naše prošnje Mariji pred duplino: Marija, čuvaj naš narod, Marija, čuvaj našo mladino! Kot je vsako leto slovo od doma težko, tako težko nam je tudi slovo od tega Marijinega doma, kjer smo preživeli tako lepe dneve, katerih ne bomo nikdar pozabili. Tukaj se zdi človeku, da je Marija zemlji najbližje, tukaj začutimo njeno navzočnost, zato je tukaj vse pod Njenim vplivom. Kako so ihteli naši romarji, ko je poslednjikrat zadonela: »Marija, Mati ljubljena, češčena bodi Ti!« Neprestano je donelo: »...in vedno k Tebi kličem: Marija, varuj nasi« Tiho, brez besede, a s solzami v očeh smo se poslovili od masabjejske skale.
ine površnike
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
oo zelo zmernih cenah.
Najlepši dnevi...
Da Vam bodo ie bolj prijetni, si preskrbite lepo, moderno pomladansko obleko pri tvrdki
Drago Schwab - Ljubi Jana. Ljubljana
O Odličen gost. V Ljubljano je dospel g. dr. Edmonde Pri vat, docent na ženevski univerzi in delegat v Zvezi narodov. Imel bo na naši univerzi v ponedeljek ob 6 popoldan predavanje o današnjem položaju Zveze narodov. Opozarjamo naše izobraženstvo že danes na lo vsekakor zelo zanimivo in veleaktualno predavanje. Dr. Privat, ki je velik prijatelj olovcncev in je o našem narodu priobčil že več člankov v francoskem časopisju, je bil že pred leti enkrat v Ljubljani, da se pouči o naših razmerah. Pozdravljamo ga kot milega gostal	6
O Petletnica Pevske zveze. Važni razlogi so zahtevali malo izpremembe v dnevnem redu.. Društvena sv. maša se bo vršila ob 11 pn frančiškanih mesto ob 10, slavnostno zborovanje pa bo ob pol 12 mesto ob 11. Pri sv. maši bodo peli združeni pevski zbori slovenske pesmi.
O Umrla je dne 15. t. m. gospa Ivana Beg rojena Praprotnik, vpok. mestna učiteljica v Ljubljani. Pokojna je bila hči zaslužnega pedagoga m pisatelja pok. Andreja Praprotnika ter je do vpokojitve učiteljevala na dekliški šoli pn Sv. Jakobu v Ljubljani. Pogreb bo v soboto dne 17. t. m. ob 4 popoldne iz Splošne državne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu — Na Sv. Petra cesti 38 je umrl v .ck' zjutra| znani kavarnar g. Štefan Mi "ogreb bo v petek ob 17 k sv. Križu.
G Pogreb f g. Josipa Napret bo danes ob pol 4 iz mrtvašnice drž. bolnice in ne ob 4, kot se je pomotoma glasilo v včeraj objavljeni osmrtnici.
O Umrli so v Ljubljani: Alojzij Konič, sin dninance, 2 leti. - Ana Žitnik, hišarica, 37 let. — h-Iizabeta Vrhovšek, žena hišarja, 40 let _ Marija Strle, zascbnica, 75 let. — Martin Škraj-nar, voznik, 19 let. - Ivan Oblak, čuvaj tob.
^V,a7e' 6l let' ~ L°Vrenc Zorman- užitkar, S7 let. — Terezija Klein, zasebnica, 49 let. — Marija Cepon, zasebnica, 47 let. — Angela Babka, trgovka, 34 let. - Matija Dolar, delavec 65 let - Magdalena Eppich, zasebnica, 53 let. — Josip Renko, posestnik, 60 let. — Marija Nagode, delavčeva žena, 63 let. — Mihael Bosak, ključavničar, 50 let. — Janez Ozvaldič, zasebnik, 37 let. - Tomaž Kosec, zasebnik, 83 let. - Jožef Resnik, mizarski vajenec, 23 let. - Zdenko Prešeren, sin čevljarskega mojstra, 4 leta, - Josip Napret, trg potnik 40 let. - Marija šumi, hči bajtarja, 4 in pol leta.
O Ljudski oder proslavi v nedeljo 18. t. m. ob 8 zvečer 50 letnico umetniškega delovanja staroste slovenskih i Valcev g. Danila, režiserja in člana Narodnega gledališča v Ljubljani. — Vprizori se ljudska igra s petjem v petih dejanjih (sedmih slikah) »Deseti brat«. — Igro režira g. Danilo sam in nastopi tudi v vlogi »Dolcfa«. Ker si je g. Danilo stekel za naše podeželske in diletantske odre nevenljivih zaslug,^ posetimo vsi njegovo proslavo in poča-ščenje na Ljudskem odru. _ Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu in sicer čez dan v društveni nabavni zadrugi (I. nadstropje) popoldne od 5.-7. ure pa v pisarni Ljudskega odra (II. nadstropje).
O Na poti s Šmarno gore se je izgubila črna udnjata ročna torbica, v kateri je bil ključ nekaj denarja in ura. Pošten najditelj se naproša, naj jo izroči našemu uredništvu.
( O Merkurjevi člani in članice se opozarjajo, da se vrši v soboto, dne 17. aprila ob 8 zvečer slavnostni občni zbor in takoj nato jour fix v veliki dvorani Kazine. Ker je to obenem proslava 25 letnice društvenega obstoja, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. —
Odbor.
Maribor Tujski promet v Sloveniji.
Maribor, 14. aprila 1926. Ob dvajsetletnici Zveze za tujski promet v Sloveniji je spisal dr. Rudolf Andrejka lično brošurico, opremljeno s štirimi slikami. V pesniškem jeziku in v živahnem slogu opisuje pisatelj zgodovino Zveze za tujski promet. ki se je iz skromnih Dočetkov 1. 1905 vsled požrtvovalnosti in dalekovidnosti odbornikov razširila v vpoštevanja vredno društvo, ki je bdo velike važnosti za povzaigo gospodarskega blagostanja bivše kranjsi« dežele. Društvo je vršilo s posebno spretnostjo m vnemo propagando v inozemstvu za obiskovanje krasnih planinskih pokrajin na Gorenjskem, i/dajalo je v različnih jeziki. < letake, brošure, udeleževalo se je razstav in vzg jilo kader solidnih gostilničarjev in hotelirjev, ki morejo ustreči vsem zahtevani še tako razvajenih tujcev. Med vojno je društvo le še životarilo, po vojski pa je odlično sodelovalo pri, žal, nesrečnem plebiscitu na Koroškem in je podpiralo našo delegacijo v Parizu. Reorganiziralo se je popolnoma in po večjih metamorfozuh je prišlo nazaj na avtonomno organizacijo, osnovano na pod-lagi prostovoljnega zanimanja.
Pri čitanju brošure pa se nam je vedno bolj vsiljevalo prepričanje, da je Zveza za
tujski promet v Sloveniji ostala tudi po vojni samo Zveza za Kranjsko. Koliko je storila za Gorenjsko, Bled, Vintgar itd., kako malo pa za Štajersko! Krasna gornja Sa-vin^ka dolina, davna Logarjeva dolina čakata ie vedno, da ju Zveza za tujski promet v Sloveniji razkrije svetu in ju tako napravi dostopni. Sanjavo Pohorje s svojimi čarobnimi gozdovi in prvovrstnimi letovišči pri Sv. Arehu in Mariborski koči, slovenski Meran — Maribor, ljubko Celje z zdravilnimi kopeli v čisti Savinji, elegantna Rogaška Slatina, intimna Dobrna, zdravilna Radenska Slatina, Laško itd., ti kraji še niso poznani dovolj širnemu svetu. Brošura ne more navajati, da bi Zveza storila kaj velikega za tu;ski promet v teh krajih.
Pred kratkim je bila v Mariboru posebna anketa, ki naj bi to popravila. Slišali smo, da se bo ustanovila posebna pisarna Zveze za tujski promet v Mariboru. Gotovo bi bilo napačno, če bi se kaj takega čimprej ne zgodilo. Enako napačno pa bi bilo tudi, popolnoma nanovo začeti s posebnim društvom razvijati tujski promet iz Maribora. Slovenci so tako majhni, da bi tako cepljenje moči bila naravnost potrata. Zato smo prepričani, da bo Zveza za tujski promet v Sloveniji za svojo 20 letnico imela pred očmi celo Slovenijo, posebno pa še tiste kraje, ki jih je do
zdaj morda nazasluženo zanemarjala. • * •
□	Zasebni vrtovi v Mariboru. Mariborske modernejše hiše in vile so vse opremljene z večjimi in manjšimi vrtovi. Ti mariborski vrtni nasadi so po mnenju tujcev nekaj umetniškega in v oziru privlačnega in mikavnega okusa tako na višku, da se ne more nobeno drugo slovensko mesto ponašati, da bi glede ureditve zasebnih vrtov prednjačllo pred Mariborom. Zasluga za krasne vrtne nasade gre izšolanim vrtnarjem mariborskih velevrtnarij, katerih imamo par, kakokršnih po drugih slovenskih mestih ni.
□	Nedeljska izdaja »Slovenca« z ilustrirano prilogo vred velja od 1. aprila do 31. decembra 60 Din. Četrtletna naročnina stane 20 Din, polletna 40 Din. — Najmanj se more naročiti za eno četrtletje. S tem bodi popravljena naša tozadevna notica v včerajšnjem »Slovencu«.
□	Okrasitev kolodvorskih postaj v Sloveniji in Maribor. Kakor znano, je izdalo prometno ministrstvo nalog, da se morajo po možnosti radi povzdige tujskega prometa okrasita vse železniške postaje v Sloveniji, ki je za tujce najbolj privlačna pokrajina Jugoslavije. Nekatere postaje so ta nalog okrasitve z nasadi in cvetlicami lepo izvršile. Potniki trdijo, da je najlepše okrašena s cvetlicami postaja Celje. Kaj pa Maribor? Res je, da je mariborski glavni kolodvor zastarelo poslopje, a je Celje ravno tako in celjska postaja prednjači glede cvetličnega kinča. Pred kolodvorom je železniška uprava iaruvala stara drevesa, zasadila nova in začela na ozkem prostoru izkopavati zemljo .in navažati vrtno zemljo. Maribor je za tujce zelo privlačna točka, zato pričakujemo, da se bo sto lilo vse za olepšavo našega kolodvora.
□	Kaj bo s Kalvarijo? Malokatero mesto ima v neposredni bližini tako lepo izletno in razgledno točko, kot je griček Kalvarija tik mariborskega parka. Zalibog pa so pota na. Kalvarijo, ki so bila nekdaj zelo lepo urejena, sedaj silno zapuščena. Ker so se izvrševale po vojni le malenkostne poprave, je voda izprala pesek, razrila pota in napravila iz njih prave jarke. Ograja in mostovi propadajo, stopnice so že sprhnele dn nasadi so zapuščeni. Opetovano sta že obetala Olepševalno društvo, kakor tudi občina, da se bodo odpravili li nedostatki, toda ostalo je le pri obljubah. Škoda naše lepe Kalvarije, da se tako zanemarja.
□	Mestni magistrat mariborski je prevzel obrtni referat od okrajnega glavarstva danes, 14. aprila. Vse stranke v obrtnih zadevah se imajo od danes naprej obračati na mestni magistrat. Obrtni referat je poverjen pri mestnem magistratu mag. svetniku g. Fr. Rodošeku, ki uraduje začasno v prostorih mestnega gradbenega urada na Koroški cesti 1. II. soba 5. Uradne ure za stranke so dnevno cd 8. do 12. ure.
□	Ljudska univerza in — »Slov. Narod«. »Slov. Narod« večinoma ne prinaša nikakih novic iz Maribora. Ce pa jih prinese, napravi senzacijo prve vrste. To se .je zgodilo tudi ko je poročal »Slov. Narod« z dne 15. 1 m. št. 84 o programu naše ljudske univerze. Tam pravi: »Profesor Strygowski bo predaval o postanku in razvoju avstrijske umetnosti. Ker je rodom Poljak in bi ga v tem jeziku publika ne razumela, bo predaval nemško«. — Mi smo vedeli, da se je ata Narod zmotil, ker še ne more iz starih časov, /ato študira »avstrijsko« umetnost in razume »nemški«. Mi se zato nismo nismo razburjali. A eni krogi, ki povsod zabranjujejo nastop nemških govornikov, ki jih bo še posebno Mihi iz Graza razburil, se že pripravljajo, da bodo proti Ljudski univerzi in še posebej proti »Slov. narodu« energično nastopili. O uspehih bomo seveda javnost obvestili.
□	Poselska »veza priredi v nedeljo 18. aprila ob 5. uri zvečer gledališko predsttvo »Raz Marijino srce« v dvorani kat.
.-j;...	ulica i. M«d odmori
uuauiiic, opia.a.oiia ----- — ----
svira godba kat. mladine. K obilni udeležbi vabi odbor.
□	Coup-tekma mariborskega šah. kluba,
ki se je vršila dne 14. t. m. v restavraciji Union, je končala s sledečim rezultatom: od 41 Igralcev je zmagal v I. skupini Bien Raj-ko, ki je v 4 kolih dosegel 4 točke. Po 3 in pol točke so dosegla g. Sessler Ed., akad. Planke in Kovič Jos. Po tri točite so dosegli WeiR in Stupan; po 2 ln pol Skok in Mazi. — V drugi skupini sta s 3 in pol točkami delila prvo in drugo darilo prof. Hilmar in Zab-kar, po 2 točki sta dosegla Lužar in Klajn-šček, po 1 in pol Kotnik. Za igro je vbdalo veliko zanimanje, kar so pričali tudi mnogoštevilni kibioi. — V kratkem priredi klub posebno tekmo med dijaki raznih zavodov, ker je ta tekma pokazala, da vlada med di-jaštvom veliko zanim-nje za šah.
□	Pod konja zavozil s kolesom. V sredo popoldne se je pripetila pri vhodu v Gosposko ulico težka nesreča po precej čudnem naključju. G. Josip Stumicka, 26 letni uradnik, se je vozil na kolesu poleg svojega prijatelja, oficirja, ki je jahal na konju. Nenadoma je konj poskočil stran, česar Stumicka v pogovoru ni opazil ter je zavozil s kolesom naravnost pod konja. To je žival splašilo, da je poskočila in udarila nazaj. G. Stumicka je dobil močne udarce v nogo in glavo, padel s ko'esa in obležal. Aviziran je bil takoj rešilni oddelek, ki je prepeljal ponesrečenca v bolnico.
□	Prekoračenje meje brez potnega lista.
Zelo je prišlo v navado prekoračenje jugoslo-vansko-avstrijske meje brez potnih listov. Poleg tihotapcev, ki imajo svoje glavno oporišče v Mariboru, odkoder hodijo čez mejo v Gradec, poskušajo posebno radi srečo brezposelni delavci, ki upajo dobiti v Avstriji delo in zaslužek. Ker pa so zadnje čase avstrijske, kakor tudi naše obmejne oblasti poostrile obmejno kontrolo, se jim le težko posreči dospeti varno preko meje. Ob meji je celo dosti posestnikov in viničarjev, ki vodijo za denar ljudi po skrivnih potih v Avstrijo. Kazen za prekoračenje meje brez potnega lista je precej ostra — tri mesece zapora.
□	Mariborski kandidati za zdravstveni svet. Na brzojavni poziv inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani, da sporoči Zdravniško društvo v Mariboru brzojavno ministrstvu za narodno zdravje v Belgradu svoje kandidate za sanitetni savet kraljevine SHS, je Zdravniško društvo v Mariboru soglasno sklenilo na odborovi seji dne 28. marca 1926, ki je bila nalašč za to sklicana, da kandidira sledeče svoje člane: pri-marija dr. Mirka C e r n i č a, kirurga v Mariboru in dr. Ferdin~nda T r e n z a , tcpli-škega zdravnika na Dobrni, kot redna člana, dr. Antona Klasinca, železniškega in okrožnega zdravnika na Pragerskem pa kot namestnika.
□	Občni zbor društva tobačnih trafikantov za mariborsko obl?st se je vršil dne 11. aprila t. 1. v restavraciji »Kosovo« v Ma- ' riboru z običajnim dnevnim redom. Predsednik Geč Franc pozdravi navzoče zborovske in delegate celjskih trafikantov tov. Finžger-ja. Zahvali se dr. Ravniku, odvetniku v Mariboru, ker je interveniral pri merodajnih oblasteh v Belgradu za razveljavljenje krivično dodeljenih kompanjonov in za ukinitev nadaljnih takšnih dodelitev, ki so se sicer izvajale samo v Sloveniji. Po skoraj dveletnem delovanju je zmagal na celi črti, da so bili razveljavljeni kompnnjoni. ki so bili le breme za prradete trafikante in da je bilo ukinjeno nadaljno partdficlranje. Ugotavlja, da se nekaieri trafikanti, zlasti pa ljubljanski, kateri so bili s tem najbolj prizadeti, ne zavedajo te uspešne akcije, ki je bila za nje I ravnotako dobrodošla, kakor za ostale trafl- i kante v Sloveniji. Poroča, da 6e vrši ravno tega dne, to je 11. t. m. kongres trafikantov kraljevine SHS v Novem Sadu, ki ima nalogo, da izvede organizacijo vseh trafikantov po vsej državi, kar je socialno in gospodarsko velevažno. Ob"aluje, da ni moglo društvo poslati na ta kongres delegatov, ker je o njem prepozn i izvedelo. Po poročilih ostalih funkcionarjev se je izvolil za leto 1926 sledeči novi odbor: predsednik Geč Franc, podpredsednik Gnus Miloš, tajnik Kopina Franc, blagajnik Golež Anton; odborniki: Belle Franc, Bračko Bogomir, Niefergal Rudolf, Smogovc Lovro in Jakop Karol; namestniki: Strauss Amalija in Weiss Marija: pregledniki: Haupman Filip in Renčelj Štefan. Pni slučajnostih se je javilo več govornikov, ki so govorili o društvenih zadevah.
Celje
0 »Deseti brat«. V torek zvečer so nastopni naši celjski igralci v naslovni igri t gostom g. Danilom iz Ljubljane. Po dolgem času je zopet stopil pred občinstvo g. Salmič v vlogi Krjavlja, ki je znan v Celju kot eden najboljših diletantov-igralcev. O vrednosti igre same na sebi ne bomo govorili, ker je njena kvaliteta že dovolj razjasnjena v vseh mogočih kritikah. Omejimo se samo na igro posameznih igralcev. Pohvalno moramo orne-i niti lep nastop g. Resa, ki nam je, če spre-I gledamo njegov neprikladen glas, v še precej dosledni in v duševnem oziru dobro utemeljeni vlogi podal zadovoljivo sliko desetega brala. Tudi njegova zunanjost, v kolikor se tiče obleke in maske je odgovarjala značaju njegove vloge, med tem, ko tega ne moremo absolutno trditi o Krjavlju. Nanovo na-iite krpe na njegovih hlačah, ku so kričale
in bodle v oči vsled njihove snažnosti ln kričečih barv, nam niso ugajale. Pri igri sami na sebi, ki nam jo je podal g. Salmič, smo resnično obžalovali, da se ni imenovani posvetil igralskemu poklicu že v svoji mladosti, ker smo prepričani, da bi iz njega nastal prav lahko drugi Verovšek. Ta svoj talent je g. Salmič resn čno zanemarjal in so se tozadevne hibe jasno pokazale tudi pri tej predstavi. Svojo vlogo je malo preveč karikiral. Glavni pogrešek, da je Krjavelj s svojo igro direktno izstopal iz gledaliških desk, ker je govoril večinoma obrnjen proti občinstvu in se tako nekako iztrgal iz dejanja na odru. Ze sam značaj njegove vloge to odločno prepoveduje, ker ima sicer v nasprotnem slučaju tak uspeh, kakor ga je dejansko dosegel, to je da se občinstvo, v prvi vrsti mladina, smeje ravno tam, kjer je smeha najmanj treba. S'cer pa ponavljamo, da nam je za nei-Jolan talent g. Salmiča resnično žal. Vse zgoraj navedene hibe so pa takega značaja, da se dado odstraniti že pri prihodnji predstavi. G. Pfei-fer nam je, tudi v precej neodgovarjajoči obleki in menda najmanj pet metrov dolgi kravati, podal v še dosti dobri obliki Lovro Kvasa. Tudi Manica ni bila slaba, čeprav je pokazala pri ljubezenski sceni v prvem dejanju malo preveč neokretnosti. Pohvalno pa moramo omeniti Krivca pa njegovo Nežo, katera nam je kot diletantinja še posebno ugajala. Tudi g. Tomec ie bil prav dober in nam je zbudil s svojim lepim petjem res spomine, katerih vtis smo videli izražen pri Dolefu v najpopolnejši ireri. Poslednji pa je bil ?p'oh na višku. Vsi sedeži, razen lož, ki so bile sl-oro po večni prazne in kazale veliko važnost in pomembnost naše občinske politike, ker se je ravno v tem času vršila važna gospodarska seja nekih odsekov na magistratu, so bili prav dobro zasedeni.
0 Pevske vaje. Pevski odsek Kat prosv. društva bo pričel po ozdravljenju pevovodje g. Mihelčiča zopet z rednimi vajami. Vsled tega opozarjamo vse pevce, da se udeležujejo teh vaj točno. Iste se vršijo vsak četrtek ob 8. uri v že znani pevski sobi.
Ali ie bil Hotko blazen r
Celje, 14. aprila.
G. primarij dr. Robida je priobčil najprej v »Slov. Narodu«, nato v »Jutru« izjavo, da je Hotko v zadnjih mesecih bolehal na takozvani reaktivni | psihozi in da bi ga vsled tega ne bili smeli obesiti, ker je v smislu zakona veljal za blaznega. Nato je »Jutro« dne 2. t. m. priobčilo daljši članek, kjer skuša to mnenje prim. dr. Robide utemeljiti in pravi v bistvu, da je bil Hotko do zadnl-ga svojega trenutka apatičen, da se ni zmenil za nikak pojav, ki se je vršil izven njegovega duševnega življenja. Prizna sicer, da se je v odločilnih trenutkih tresel in postal bled. a trdi kategorično, da ta dva pojava nista bila porojena iz afektr. Te in še nadaljnje časnikarske vesti, posebno pa izjava v »Slovencu« od strani primarija dr. Robide, kakor tudi profesorja dr. Šerka, poživljajo v našem mestu ponovne govorice o tem slučaju in ako bi hoteli biti humoristi, bi še rekli, da se je prebivalstvo našega mesta razcepilo na dva tabora. Eni trdijo, da je bil Hotko blazen, drugi pa, da je bil si-miilant. Prim. dr. Robida sicer pravi v svoji izjavi v »Slovencu« dne 3. t. m., da so se vsi oni, ki n;so psihiatri, prepričali o tem, da je bil Hotko blazen. O tej apodiktični trditvi moramo resno dvomiti. Pisec tega članka ni psihiater, a se je na podlagi časnikarskih vesti informiral o pojavih duševnega življenja Josipa Hotka in sicer začasa | njegovega življenja v zadnjih mesecih. Bil je sam prisoten pri justifikaciji in more z mirno vestjo zastopati mnenje, da je bil Josip Hotko ne samo simulant, temveč tudi zelo prebrisan zločinec, človek poln energije, zvit, a seveda tudi brez trohice vesti, ki je mislil, da bo svojo vlogo doigral srečno do svojega zadnjega trenutka in pričel nato živeti spet ono svoje prejšnje življenje, ki je bilo polno brezvestnih dejanj, ki se ni ustrašil pred nikp.kim zločinom, le da s tem uteši svoj pohlep po tuji lastnini in zadosti na ta način svojim strastem.
Da spoznamo pravi značaj justificiranega Jo- i sipa Hotka, moramo poseči tudi v njegovo prejš- ! nio življenje, ko je justificirariec živel še na prostem. Ni brez vsakega pomena dejstvo, da je rajni vžival v svoji domači vasi najslabši glas. Na njegovem domu so se zbirali vsi oni temni elementi, ki so živeli večinoma le od tega. da so ljudem v svojih bližnjih občinah in tudi drugim tujim osc-i bam izmikali različne predmete. Po naših informa-i cijah je bila hiša Josipa Hotka nekako shajališče ; vseh onih lenuhov in postopačev, k' so hoteli živeti le na račun in škodo drugih oseb. Vsak opomin, ki je izšel najsibo iz krogov dobromis^čih ! ljudi, ali pa iz krogov, k! so izvajali te opomine bolj kot uradne osebe, je ostal brezuspešen. Jasno je, da je moral Josip Hotko v tej družbi izgubiti vsak čut za razsojo, kaj je prav in kaj ni prav in | da je bil za njega merodajen samo interes njegove osebne koristi. Ni naš namen, da bi v tem slučaju I posebno poudarjali pomen verske vzgoje in ver- , skega prepričanja. Da pa vendar podamo tudi v tem oziru zaokroženo sliko Hotkovega značaja, moramo omeniti, da je imenovani bil v verskem oziru prepričan in celo blasfemifen brezverec. Ni i mu zadostovalo to, da ni upošteval verskih nnu- I kov in navodil, ki jih je dobival od predstaviteljev j cerkve, temveč bil je celo v domači občini, rekli j bi skoro, nekako eden izmed največjih agresivnih elementov, ki se ne strašijo uporabiti v boju proti verskim navadam in običajem v ljudstvu najbolj i zaničevanih sredstev. Tako je n pr. Josip Hotko enkrat v družbi, ko se je govorilo o veji in verskem prepričanju, grozil, da poide do vaškega znamenja in da izpraska tam iz glave Kristusa oči, in to v znak zaničevanja do vsega verskega življenja, j
Preidemo pa k presoji njegovega duševnega stanja začnsa zadnjih mesecev pred izvršitvijo ka- [ zni. Josip Hotko je bil dne 4. junija obsojen na i smrt in je pričel nekako v drugi polovici meseca i junija kazati znake blaznosti. Od meseca Junija do meseca septembra je la »blaznost« sirer res kazala znake naivnosti in šolanja. V tem času ni Josip Hotko spregovoril, razen z nekaterimi osebami, nikake besedice Od meseca septembra Halje pa do svoje Justiflkaclje je pa bil molčeč, čeravno ne moremo tega trditi z absolutno gotovostjo. Če pa
* V zadevi mi seveda ne zavzemamo nobenega sinršča, prepuščajoč pn različna l/.viijsihja o tem vprašanju vso odgovornost piscem, oziroma
strokovnjakom.	Urr.d.
/
tudi tega ne upoštevamo. Je za duSevno stanje Josipa Hotka merodajno njegovo obnašanje, ki ga je kazal za časa zapora. O apatiji, o »deveti brigi« pa ni v tem času nikakega govora. Josip Hotko je bil pričel kazati znake svoje znorelosti s lem, da se je pričel onesnažiti, ne da bi uporabljal v ta namen določene prostore in posode. To so pazniki jetnišnice en dan trpeli, drugi dan so mu to z energičnim tonom dopovedali in mu zagrozili, da bo čutil posledice, ako tega ne opusti. Uspeh tega je bil, da se od onega časa naprej Josip Hotko ni nikdar več umazal. Istočasno je tudi pričel kazati na zunaj neko apatijo in brezbrižnost, ki se ie pa nehala takoj, kakor hitro so mu pazniki dali večjo porcijo njegove dnevne hrane. Naravno člo-vešl;o Je, da ima vsak človek neko sočutje s takim zločincem, ki je obsojen na smrt in hvale vredno je to dejstvo, da se tudi med pazniki dobijo taki ljudje, ki skušajo delinkventu lajšati njegove zadnje dni s tem, da mu kolikor mogoče obilno postrežejo z jedjo. In tako je tudi Hotko imel to srečo, da je dobil takega paznika, ki je posebno pazil na njega in mu prinašal ostale jedi v celico. Tu Josip Hotko ni kazal nikake apatije. Z velikim veseljem in očitno hvaležnostjo do paznika je pojedel te jedi, celo pazniku stisnil roko in mu isto v času zadnjih petih mesecev pred sjnrtjo trikrat poljubil.
(Dalje.)
mut
© Prešernova in Slomškova proslava se
je vršila dne 12. aprila v mestnem gledališču Uvodoma je zapelo Slov. pevsko društvo Haj-drik Prešernov »Pod oknom«, nakar je sledilo lepo predavanje prof. g. A. Sovreta o Prešernu, izoblikovalcu slovenskega jezika in slovenskem pesniku, ki je povzdignil slovenski jezik do evropske umetniške višine. Slovenec mora biti Jugoslovan, a v Prešernovem duhul Prof. g. Stanko Sila je zapel z lepo donečlm glasom Vilhar-Prešernovega »Mornarja«. — Predavanje prof. g. dr. Kotnika je slikalo Slomška kot vzgojitelja slovenske dece, družine in slovenskega naroda. Primerno predavanju je sledila Slomškova pesem »Veselja dom«, ki jo je zapel moški zbor Slov. pevskega društva prisrčno domače. Stritarjeva alegorija »Sreča, poezija in Prešeren«, v kateri je lepo recitiral besede g. Kaukler, je zaključila čitalniško akademijo, ki je z lepo uspelo bčsedo proslavila Ptuja dostojno spomin naših dveh izrazitih kulturnih delavcev.
© Umrl je oče gosp. tržnega nadzornika Cajnka. Nenadoma ga je zadela kap.
© Poškodovano drevje ob okrajnih cestah. Okrajni zastop ptujski ima posajeno sadno drevje ob okrajnih cestah. Letos je posadil nanovo 250 sadnih dreves. Zlikovci pa poškodujejo vsako leto, posebno novo nasajena drevesa na ta način, da jim polomijo vrhe, prelomijo v sredini ali da jih izrujejo, nekatere pa celo pokradejo. — Dne 15. marca t. 1. so bila polomljena tri nanovo nasajena drevesa na okrajni cesti Ptuj—Maribor pri kilometru 4 do 5. Dalje je bilo polomljenih dne 13. marca t. 1. na okrajni cesti Ptuj—Zavrč pri km 5.6 10 dreves, eno drevo je bilo izruvano in od-nešeno. — Istotako so bili pokvarjeni nanovo napravljeni kažipoti. — Okrajni zastop ni mogel dobiti krivcev v roke, gotovo pa so znani nekaterim ljudem. Zato razpisuje okrajni zastop, da jih dobi, privede do zaslužene stroge kazni, nagrado od 50—100 Din za vsakega, ki naznani pravega krivca. Prijaviti jih je na okrajni zastop v Ptuju.
© Sejmsko poročilo. Na zadnji živinski sejem so prignali 111 volov, prodali pa 59 po 8.75 do 7 Din za kg žive teže; 296 krav, prodanih 118 po 7—2.50 Din; teleta po 10—8.50 Din; 95 juncev, prodanih 5 po 7—6 Din; 103 junice, prodanih 35 po 8—4 Din; 15 bikov, prodanih 8 po 8—5 Din; 79 konj in 65 kobil, prodanih 12 konj in 5 kobil po 6500—400 Din v za komad; 19 žrebet, prodanih 6 po 700—250 Din za komad
©Na svinjski sejem dne 7. aprila so pripeljali 104 svinie in 144 prašičev, prodali pa skupno 86 po 13—10.50 Din za kg žive teže. Majhni prasci od 7—12 tednov stari so se prodajali po Din 112.50—250 za komad.
IPrelkmurie
Je za državo..
»Novinec so v svoji 12. letošnji številki objavile uvodnik pod gornjim naslovom. Članek je zelo značilen za obstoječe razmere v Prekmurju. Ker je velikonočno »Jutro« priobčilo izpod peresa g. Borka daljši članek o Prekmurju, v katerem se hvali kot vodilni organizator g. sodnik dr. Fr. Farkaš, prekmurska mentor g. Borka, je zelo umestno, če to reč bliže osvetlimo. »Novine« pišejo:
»Odbor za zgradbo sokolskega doma v Murski Soboti je v zadnji številki »Morszke Krajine« (časopis, ki prinaša članke povečini v madjarskem jeziku) objavil poziv na ljudstvo, da naj prispeva za zgradbo doma. Nič nimamo proti temu; odločno pa moramo zavrniti način, kako se v pozivu apelira na nas Prekmurce. Odbor se namreč v svojem ptzivti obrača do vseh, ki ljubijo naš narod in našo državo, da prispevajo za zgradbo sokolskega doma. Vprašamo samo: od kdaj ima »Sokol« v zakupu vso ljubezen do naroda in države? Z vsem povdarkom odklanjamo to miselnost, ki je neki gospodi prešla v meso in kri. V Prekmurju ne rabimo nobenega »Sokola« za to, da bi reševal naš narod ln našo državo. Dovolj smo že pretrpeli za to, ker smo bili narodno zavedni in to že tedaj, ko »Sokol« niti vedel ni, da so na svetu prekmurski Slovenci.«
Najbolj pa nas zanima v nadaljnih izvajanjih »Novin« to, da sta kakor tu čitamo, pod-
pisala ta poziv načelnik dr. Franjo Farkaš kot sodnik in tajnik Leopold Armič kot državni geometer. Kot osebi in funkcionarja Sokola smeta podpisati, kar hočeta, ni pa v redu, če se podpisujeta z izrecnim pristavkom svojega službenega položaja. Sicer pa sta s tem proti svoji volji in nameri storila tudi atvari, ki jo priporočala, več škode nego koristi, kajti smo trdno u ver jeni, da bosta za svoj Dom dobila zdaj še veliko manj nego bi sicer!
Ze danes pa opozarjamo verno prekmursko ljudstvo, da je sokolstvo in to posebno v Prekmurju, povsem samostojno-demokratske miselnosti, kakor odseva iz >Jutra« in »Domovine«. Zato sokolstva Prekmurci ne bodo podpirali.
* * *
Ker izvira, kakor smo se informirali, navedeni članek »Novin« izpod peresa enega najbolj zavednih prekmurskih Slovencev, ki je moral že mnogo pretrpeti radi svoje odločne narodne zavednosti in ki zelo dobro pozna razmere v Prekmurju, ker živi in deluje tam že od svojih mladih nog, smo prepričani, da je le-to prava sodba o delovanju demokratov v Prekmurju. Le-to nam je tudi najboljši dokaz, da je tudi prekmurski del našega naroda prav istega mnenja in prepričanja, kakor ogromna večina slovenskega naroda.
'Primorsko
Liberalci odklonili Narodni svet.
Vprašanje Narodnega sveta je zopet na mrtvi točki. Čas hiti in se ne vrne več; porajajo se vprašanja, ki segajo globoko v narodno bitje primorskih Slovanov, a ostanejo nerešena, ker Primorci nimajo skupne vrhovne organizacije. Nedavno so stali slovanski učitelji pred zahtevo svojih 'predstojnikov, naj se vpišejo v fašistovske sindikate Tekali so od Poncija do Pilata, a vsakdo si je rad roke umil. Velika večina je ostala zvesta svoji učiteljski zvezi, a drugi so se vsled pomanjkanja določnih navodil vdali pritisku razmer.
V Italiji ga menda ni Slovana, ki mu je usoda slovanskega življa res na srcu, da bi ne uvidel krvave potrebe skupne politične organizacije, ki bi odločala o skupnih narodnih vprašanjih Slovanov v Italiji. In te skupne organizacije nočejo ravno oni, ki vedno vpijejo na ves glas, da je v današnjih razmerah potrebno skupno delo. Ni še dolgo od tega, ko so se zatekli za grm osebnosti. Na javno zahtevo krščanskih socialistov po Narodnem svetu so v »Edinosti« odgovorili, da so pripravljeni pogajati se za Narodni svet le pod pogojem, da se zamenjajo voditelji krščanskih socialističnih organizacij ali pa »krivci popravijo«. Tem gospodom torej ne gre za vprašanje kot tako; kakšen je predlog, ali je v interesu Slovanov v Italiji, jim je čisto postranska stvar. Glavno je, kdo ga je stavil. Kdor ve, kakšno vlogo igra v edinjaših osebni kult, se ne bo čudil temu naziranju. Gospodje v Trstu, mari ne veste, da sedanjim voditeljem zaupa vse res krščansko misleče ljudstvo na Primorskem in da Narodni svet zahteva ljudstvo samo? Voditelji so vam le predložili željo, ki je prišla do izraza na vseh sestankih in občnih zborih. Vi to dobro veste, a vam ugaja slepomišiti z osebnostmi. Vi dobro veste, da je v krščanskih socialističnih organizacijah organizirana ogromna večina primorskega ljudstva, toda javno priznati tega nočete. Radi tega vam ne diši Narodni svet.
Na ponovna drezanja krščanskih socialistov, da bi vendar prišlo do česa konkretnega, liberalci ne odgovarjajo več. Pač pa je odgovorila »Istarska riječ«, oziroma oni potom nje: Narodnega sveta kot vrhovno instanco za vse Slovane v Italiji ni mogoče ustanoviti, ker se Slovani v Italiji delijo v socialiste, komuniste, klerikalce in slovenske fašiste; ti imajo razdeljene programe! Tudi s stranko krščanskih socialistov ni mogoče ustanoviti Narodnega sveta, ker ni mogoče z njimi ustanoviti vrhovne instance, ki bi reševala resna vprašanja. »Ta stranka se je povsem diskvalificirala v našem javnem življenju radi dvoličnosti svojih voditeljev. Poleg tega je odveč, ker ni nastala iz nikakih narodnih potreb, ampak iz osebnih potreb in ambicij nekaterih gospodov. Malo nižje nadaljuje omenjeni list: Ustvariti s takimi ljudmi Narodni svet, znači legitimirati pokret brez narodnega temelja, priznati jim položaj, ki ga nimajo in ki jim ne pripada, ter odpreti na široko vrata klerikalni kugi, ki je že toliko slovanskih sinov tu in drugod odtujila slovanstvu in jih stavila pod kuratelo antinacionalne ideje.«
Naj dodamo še trditev »Istarske riječi« da »so goriški klerikalci pod pokroviteljstvom don Slurza v najtežjih trenutkih, ko so najhujši udarci padali po našem narodu, organizirali razkol,« pa bomo morali res dvomiti, da bi mogel Narodni svet, v katerem bi sedeli ljudje, ki na ta način razpravljajo o življenjskih vprašanjih Slovanov v Italiji, reševati resna vprašanja.
Gospodje v Trstu, ali je to zadnji odgovor?!
ji i. dr.) prositi za obrtna dovoljenja le potom fašistovskih tajnikov. To se pravi, da ne bo dobil več dovoljenja oni, ki je pri fašistih slabo zapisan.
Spionaža na italijanskih vlakih. Peljal
sem se iz Gorice proti Trstu preko Opčine. Na postaji P. me zbudi iz potovalnega dremanja prerekanje med kontrolorjem in nekim potnikom, ki je protestiral, da ne plača pristojbine 2 lir za listek, ki mu ga bo izstavil kontrolor na vlaku; čakal da je pri blagajni na postaji nad 15 minut, a blagajnik je prišel k blagajni v zadniem trenutku, ko je prispel že vlak iz Gorice. Poleg tega ni mogel še blagajne odpreti in potniki so morali na vlak brez potnih listkov in plačati vsak po 2 liri pristojbine. Vlak je zažvižgal in razburjeni potnik je sedel zraven mene. Govoril je perfekt-no italijanski, a po izgovorjavi sem spoznal, f<a ni Italijan. Kontrolor mu je med tem izstavil listek, potnik pa ni imel drobiža in je izročil kontrolorju 100 lir. da jih izmenia. Kot tujca so me razmere na Primorskem zanimale in sem začel s potnikom razgovor v slovenščini. Šla je mimo nas že cvetoča vipavska dolina, prispeli smo že na Kras in se bližali Opčinam, a kontrolorja še ni bilo z denarjem. Polnik mi te izrazil strah, dn-li ni morda kontrolor pozabil na denar in da morda spremlja vlak samo do Opčin. Pripovedoval mi je, da se mu je podoben slučaj pripetil pred dvema letoma na progi Bnrdonecchia—Turin. Takrat je kontrolorju izročil 20 lir, v istem h i nu je prišla postaja in kontrolor mu ni izstavil listka V 'I urinu je moral potem plačati listek še enkrat, ker je kontrolor izstopil na eni izmed vmesnih postaj. Železniška milica je takrat napravila dolg zapisnik o stvari, a potnik je le moral še enkrat plačati listek. Komaj ie moj sopotnik končal z zgodbico, stopi v naš kupe karabiner in pa osorno nagovori: »Vi malo zaupate železniškemu osobiu. kaj? Vi sodite vse uradništvo po tem slabem uradniku in ste rekli, da Vam bo kontrolor odnesel denar. Za karabinerjem vstopi še kontrolor in hoče izzvati incident; a šla je trda. ker se mu je potnik postavil po robu. Karabiner je trdil, da je dobro razumel zabavljanje potnika proti železniškemu osobju v nekem »tujem« jeziku. Potnik je nato odločno iziavil, da ni hotel žaliti tega kontrolorja, ki je lahko najbolj pošten človek na svetu. Kontrolor je med tem odštel denar potniku in incident je bil zaključen. S potnikom sva se spogledala: kako je mogel karabiner zvedeti za najin pogovor v
Vzor vseh vrst mila
je SCHICHTOVO - MILO znamke „ JELEN."
Že desetletja se trudi:o vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo.
Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvalili, tedaj povdari: »Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: »tako dobro, kakor", temneč Vi uporabija.e najboljše, namreč
Schichfovo milo,
ki je edino pravo i znamko
JELEN".
slovenskem jeziku? Pogledal sem skozi steklo na vratih kupeja: ob vratih je stal karabiner in dalje prisluškoval...
Socialna vprašanja
Pismo iz Anglije.
Gospodarsko zasužnjenje Slovanov v Italiji, V zadnjem času so prejeli fašistovski tajniki na Primorskem navodila, v katerih je rečeno, da bodo morali vsi obrtniki (costilničar-
Premogovna krha in z n|o združeni socialni problemi.
(Od našega londonskega poročevalca.)
(Dalje.)
Tako smo slovensko javnost kolikor mogoče natančno obvestili o vseh fazah premogovne krize, in sicer ne morebiti zato, ker bi angleška industrija in njen socialno-gospo-darski položaj imel za naš mali slovenski narod življenjski pomen, ampak radi tega, ker se nam dozdeva, da se iz sedanje premogovne krize v Veliki Britaniji znajo izkristalizirati popolnoma novi soriaino-gospodarski pojmi, ki bodo v bodočnosti imeli gotovo več kot pa lokalno važnost Lahko pristavimo še to, da razvoj ne bo prav nič dementiral naših nam tako znanih principov krščanskega solidariz-ma na gospodarskem in na socialnem polju. Zato je tem bolj pomembno, da zvesto zasledujemo tendence, ki se danes pretakajo v angleškem gospodarstvu, in reforme, ki jih bo praktični angleški duh izvedel v dobrem prepričanju, da je razvoj bolj koristen kot pa revolucija, zato ker prvi nič ne podira, druga pa mnogokrat zapušča za seboj le razvaline.
Brali smo že, da je nalašč za to izbrana komisija izdelala zelo temeljit kakor tudi obširen pregled o sfaniu premogovne industrije v Veliki Britaniji. Pristavili smo, da se bo vlada najbrže naslanjala na priporočila premogovne komisije, kadar bo predložila parlamentu končni reformni načrt za premogovnike in njih industrijsko izkoriščevanje.
Brez dvoma je vlada našla v besedilu »Coal Reporta« (ofic:elno ime za komisijsko poročilo) nemalo točk. ki so njeni konservativni gospodarski politiki nasprotni. Tako recimo vse, kar le od daleč spominja na nacionalizacijo, ni moglo zbuditi v konservativnem ministrstvu prevelikega navdušenja. Kritični dopisi, ki jih je objavilo konservativno časopisje kot »Mornlng Post«, »Times«, »Daily Mail«, »Sunday Times«, so to razpoloženje živo naslikali Zato je bilo silno zanimivo vedeti, kakšno stališče bo vlada zavzela napram nasvetom premogovne komisije, ali jih bo zavrgla »in globo«, ali bo morebiti izbrala samo one, ki so v soglasju z njeno lastno politiko ter potegnila črto, preko vsega, kar spominja na socializem, ali pa bo sprejela vse brez sprememb in brez kritike.
Danes je odločitev že padla in reči se mora, da ni v nečast konservativnemu ministrstvu, ki je pokazalo veliko dalekovidnost ter se v interesu gospodarske bodočnosti Velike Britanije znalo dvigniti nad izključno strankarska naziranja. Kako ie dobro, če
stranka nima trdih nepremakljivih programov!
Dne 24. marca je ministrski predsednik Stanley Baldvvin poklical k sebi Herberta Smitha, predsednika premogovne strokovne zveze, in Evana Williamsa, načelnika industrijske zveze premogokopnih podjetij, na privatni razgovor na svoj dom, 10 Dovvning Street. Razgovor je trajal dve uri in pol in če smemo soditi po zelo redkobesednem komunikeju, ki se je izdal pozno v noč, lahko upamo, da bo premogovna kriza rešena s skupno dobro voljo vlade in obeh drugih zainteresiranih strank.
Baldvvinova izjava se lahko resumira takole: »Mi sprejmemo Coal Report v njegovi celoti, se zavežemo, da bomo izvršili v .parlamentu vse, kar nam komisija nalaga, izvedli ono zakonodajo, ki jo Coal Report smatra za potrebno, a to samo pod pogojem, da tudi delavec in delodajalec sprejmeta poročilo v celoti ter se zavežeta, da bosta prevzela dolžnosti, ki jih komisija nalaga enemu in drugemu.«
Položaj je sedaj jasen v toliko, ker se ve za stališče vlade. Zabraniti hoče podrobno kritiko poročila ter s tem izključiti nevarnost, da bi znova zabredli v dolgotrajna pogajanja. Coal Report je organična celota ter se mora ali v celoti sprejeti, ali pa v celoti zavreči. Vlada je položila svoje karte na mizo in sedaj se morata izreči še premogarski sindikat in podjetniki. Evan VVilliams in Herbert Smith nista podala nobene izjave v odgovor stališču Baldvvinove vlade, ker morata oba najprej vprašati za mnenje organizacije, ki jih zastopata, kar se bo zgodilo tekom prihodnjih 14 dni.
Sedaj, ko poznamo vladno stališče, poglejmo še enkrat in natančneje one točke »Coal Reporta«, ki izrecno zahtevajo državno intervencijo in katere se je Baldvvin zavezal sprejeti ter jih spraviti skozi državno zbornico. Zadnjič smo našteli le v glavnem, in sicer v zvezi z idejo nacionalizacije, katero smo zasledili v poročilu, medtem ko jih hočemo danes zbrati vse. To bo tem lažje, ker je vlada dala natisniti poseben cirkular, na katerem je natančno naštela vse one dolžnosti, ki izhajajo zanjo iz poročila premogovnih komisarjev. V naslednjem hočemo oficielno listino brez vsakega nadaljnjega komentarja prevesti ter prepuščamo vsakemu posamezniku, da presodi, če smo se motili, ko smo rekli v svojem zadnjem dopisu, da komisija sira Herberta Samuela idejo nacionalizacije v teoriji popolnoma zametuje, da jo pa s priporočili reform na drugi strani praktično, če ne ravno v polnem obsegu uresničuje, pa vsaj v neki omejeni meri naravnost omogočuje. (Dalje.)
T. a učitelj stvo
Slainškova zveza, UJU in deklamija Pod
tem naslovom je objavil »Narodni Dnevnike poro-č.Io o zborovanju »Slomškove zveze«, ki se ie vr-silo dne 31. marca t. I. Mi 0 lepem zborovanju nismo hoteli poročati zaradi tega. da se nam ne bi očitalo, da vlačimo notranje stanovske zadeve v politične liste, s čemer so zadovoljni tudi dekla-rasi. Nestrpne* pa se je uglasit v »Narodnem Dnevniku« ter u tem samega sebe v prav Čudno luč postavil. V poročilu navaja več netočnosti, ki jih moramo popraviti Ni res da je šlo na zborovanju za ali proti deklaraciji; res je, da je šlo za izmenjavo misli. Ce pri tem »Dnevnikov« informator ni žel zaželjenega uspeha, kakoršne<ra ie pričakoval, ni temu prav nič kriv odbor, ki "ga v »Dnevniku« napada, na zborovanju pa mu je izrekel zaupnico. Nihče na zborovanju načelno ni bil proti deklaraciji, še manj pa proti čisto strokovni organizaciji, ki jo je treba šele ustanoviti. Res pa , je, da se odbor ne more strinjali z načinom, kako se ta organizacija sestavlja. Res je tudi, da se j vsaka zahrbtno«!, ki je doslej med člani »S!om-; škove zveze« ni bilo, obsoja sama po sebi. Tudi ni res, da l»i v »SI. zvezi« koga terorizirali, res pa je, da so vsakemu članu, ki mu ni všeč program »SI zveze«, odprta vrata na stežaj. Ljubši so nam odkriti nasprotniki kot pa člani, kakoršen jo »Dnevnikov« informator. »Štiri peline Slomškar-jev je za deklaracijo,« trdi informator »Dnevnikov«, kar zopet ni točno. Načelne je za deklaracijo vseh pet petin in ne samo štiri Vseh pet petin pa ni za to, da bi kar vse pozobali, kar jim kdo natresc in ne ločili plevela od čistega zrnja To je v stanu na naše veliko začudenje samo »Dnevnikov« informator in še nekaj njegovih prijateljev. Z očitkom o »stolčkih« pa se je »Dnevnikov« informator pokazal čisto do golega Vsakdo ve, da so od boiniska mesta ali »slolčki« v »SI zvezi« od prevrata sem prav vroči, tako da je že nikaf odbornikov nečastno zbežalo z njih. ker so se bali opeklin. Morda je med njimi tudi »Dnevnikov« informator? Končno člančič konča s preroškim pa-tosom: »Znenkrai res ni šlo. a bo šlo gotovo, zakaj pamet in strankarska vzajemnost bosta zmagati« Res, šlo bo — toda še'e tedaj, kadar bode zmagala pamet, toda ne tal-a, kakoršno kaže avtor »Dnevnikovega« članka, ampak taka, kj bo dala stanovski organizaciij tako obliko, da kol strokovna stanovska organ zacija ne bo služila notenim drugim svrham, kot samo resničnim, čistim stanovskim vzajemnostim. Kratko poroči'o o zboro-vanju pa bode objavil »Slov Učitelj«.
Naše prireditve
St. Vid nad Ljubljano. V nedeljo dne 18. t mes. gostujejo na našem Ljudskem odru igralci iz Smarlna pod šmarno goro z Meškovo globoko dramo »Mati«. Pred predstavo nastopi tudi njihov močan in dobro izvežban pevski moški zbor, katerega smo občudovali že pri par prilikah Kei so nam Smarčani po svojih močeh pomagali pri zidavi našega Društvenega loma in ker so sedaj sami stopili v požrtvovalno akcijo za lastni ciotn povrnimo s tem, da jim napolnimo dvorano
Nasznanila
Zasiip pri Bledu. Slovensko prosvetno društvo v Zasipu priredi v soboto dno 24 aprila t. 1. ob pol 8. uri zvečer poučno kmelljsko predavanje. Predava okrajni ekonom Sustič iz Radovliice o glivičnih bole>nih na krompirju in njih zatiranju, o umni nrašičjereji in o vzreji plemenskih telet. K temu koristnemu predavanji! se vabijo člani in nečlani društva iz Zasipa in okolice, da se ga udeleže v Čim večjem številu.
Gradimo STADION kupujmo srečke I
Cerkveni vestnih:
Harijanska kongregacija za gospodične pri •v. Jožefu v Ljubljani: V nedeljo dne 18. aprila je zjutraj ob pol sedmih skupno sv. obhajilo. V pondeljek dne 10. aprila ob pol sedmih zvečer je običajni shod
Marija, vrtnarica našega srca ali Smarnični j misijon. Spisal I M Seigerschmied. Založila Prodajalna K. T D. (H. Ničman). Cena 23 Din... po po-1.50 Din več — Ime Seigerschmiedovo je v slovenskem nabožnem slovstvu na najboljšem glasu. Zadnji žag so ga listi mnogo Imenovali — dasi vemo, da skromni gospod ne dela zarndi slavo — ko je njegova knjiga »Pamet in vera« vrnila nesrečnemu morilcu Ciču v Mariboru vest in vero v Boga ter mu olajšala smrt. Ce je rešila eno dušo, je svojo nalogo častno izpolnila Znane so lepe Sei-gerscbmiedove šmarnice »Marija, naša najboljša matic. Lani sem jih bral in so jih poslušali z napeto pozornostjo in z veseljem. Z istim, a sodim, da s še večjim veseljem bodo poslušali letošnje šmarnice Hvalila se bo ta knjiga sama, ne potrebuje moje hvale. Ce bi kaj omenil, omenim, da je pisatelj vedno predmeten, bogatosnoven, bogato-roiseln, brez premnogih lepih besed, zato tudi ne predolg. Zgledi so iz življenja, povečini iz modernega, praktični, primejo in mnogo jih je. Jezik lep, poljuden, ne premoderen, kar je knjigi za ljudstvo samo na korist Oprema lepa, cena kakor pri vseh izdajah tega požrtvovalnega založništva, res ne previsoka. Gotovo bo knjiga v kratkem razr pečana.	Ksaver Meško.
IProsvela
Novo delo — H. Smrekarja, diploma za g. I. Hribarja. Razveseljivo je dejstvo, da se imenovani umetnik po možnosti spet živejše razgiba. In je opravičeno upanje, da v dogledr.eir. času zapoje svojo »alelujo«! — V oknu trgovine P. Magdič je razstavljena diploma, ki jo je namenila stavbna i reg. zadruga »Hera« svojemu častnemu članu in I novemu predsedniku, ministru n. r. Ivanu Hri- j barju. — (Mlado zadrugo, ki od vsega početka ne- I umorno premišljeno deluje v prid miru v lastnim i domu potrebnih, pozdravljamo z željo, da ji tudi ' »poklicani« krogi z enako vnemo sežejo v roke j (seve — ne s prazno rokol). Možje iz vseh slo- , jev naroda požrtvovalno delajo na to. da se cilji zadruge čimprej v vsem obsegu uresničijo. Dosedanji uspehi (glej zgradbe na Kodeljevem) in letošnji program jamčijo za trdnost in smotrenost nadaljnega delovanja. Lokal zadruge se nahaja v Dalmatinovi ulici.) Da ne pozabimo na diplomo: izvršena je precizno, da ni mogoče opaziti ni sledu bolezni. Zivost barv, ki nekatere odbija, ,ie po slikarjevi izjavi utemeljena po značaju primitivne starogrške polihromije in pa še živeče ljudske umetnosti.
Vo širnem svetu
Šport
PEVI NEMŠKI PROFESOR ŠPORTA.
Na univerzi v Leipzigu je imel pred izredno Številnimi poelušavci nastopni govor prvi nemški profesor telesnih vaj in športa, dr. H. Altrock. Naslov predavanja se je glasil: Moderne telesne vaje, njih postanek in njih kulturni pomen. Novi profesor je obširno snov podal pregledno, kakor nekakšen uvod v njegovo bodoče delovanje. Pojasnil je pomen telesnih vaj v helenski kulturi in v krščanstvu, v kratkih potezah je podal sliko razvoja telesnih vaj preko renesanse in poznejših stoletij do Napoleonove dobe ter nenadni in nepričakovani prihod športa. Govornik je opozarjal na Platonovo besedo, da je gimnastika preprosta in tega gesla se je oprijel tudi moderni šport. Telesne vaje pa morajo dobiti dušo v sebe, ne smejo biti samo epizoda v človeškem življenju, temveč naj bodo življenska pesem, ki se glasi tudi še v poznih letih.
Nato je prešel dr. Altrock na socialni ln kulturni pomen telesnih vaj in je poudarjal, da šport odstranja m blaži razredna na-sprotstva v človeški družbi. Na športnem prostoru ni nobenega čina in nobenega stanu, drug za drugim stopajo v vrsto, drug je drugemu tovariš. Šport je največji in najboljši agitator p a c i f 1 z -m a, v športu so se narodi po vojski najprvo spet našli in se začeli razumevati. Izredno važen je šport v zdravstvenem oziru, proti tuberkulozi ln spolnim boleznim je on najboljša pomoč. Zdravnik in učitelj duhovnik in upravni uradnik, vsi si lahko s propagando za šport pridobijo velikih zaslug za narod v celoti. In ker so akademiki nosi-telji vseh teh bodočih poklicev, mora postati akademska mladina voditeljica novega gibanja telesne kulture.
NADALJEVANJE PRV. NOGOMET VTH TEKEM.
V nedeljo dne 18. aprila se prv. nogometno tekmovanje za ljubljansko okrožje nadaljuje. Ta dan doseže prv. sezona svoj višek s prv. tekmo med našima vodilnima kluboma SK Ilirijo in Akad. SK Primorje.
Tekme se vrše deloma na igrišču SK Ilirije, deloma na ASK Primorje in sicer v sledečem redu: Igrišče SK Ilirije: predpoldne ob 9 uri se odigra še 14 min. prekinjene prv. tekme med SK Slovan in ?.SK Hermes, h kateri pa nima dostopa publika, ob 9.30 se odigra prv. tekma med SK Slavijo in SK Slovanom. Na Igrišču ASK Primorje predpoldne ob 10.30 SK Tadran:SK Svoboda, popoldne ob 15. uri SK Ilirija: Akad SK Primorje (rezerve), ob 16.45 pa nastopita prvi moštvi Kakor doznavamo, je podsavez ukrenil vse potrebno, da se ne bodo ponovili divjaški incidenti kot doslej že pri dveh tekmah V prvi vrsti bo osebe, ki bi skušale motiti potek tekme, policija odstranila z igrišča. Te mero so potrebne z ozirom na zadnje izpade, ki so se dogodili na igrišču.
SK Ilirija: ASK Primorje. Prv. tekma med navedenima kluboma se bo odigrala v nedeljo dne 18. t. m na igrišču Akad. SK Primorje ter je pričakovati, da bosta moštvi nudili predvsem lepo, fair in dovršeno igro. Rezervi igrata predtekmo ob 15. uri. nastop prvih moštev ob 16.45._
»UP BOLNIKOV«
S pesmi k Sv. Joželo za meSanl zbor In orgle,
zložil Al. Mav, so i i š 1 e. Dve priprosti, srednja .lovesna. Cena partituri 4 Din. - Dobe >e v Judo-slovanski knjigarni (Ljubljana) in pri skladatelju (Sv. Jožef. Celje). - Za Varstvo sv. Jožefa bodo prav prišle.__2,54
~ AMUNDSENOV POLET NA SEVERNI TEČAJ.
Oslo, 15. aprila. (Izv.) Ladja »Norge« je danes zjutraj ob 1. uri 10 minut odplula proti
Leningradu.	. „. ,
MalmS, 15. aprila. (Izv.) Ob 6. uri 35 min. je zračna ladja »Norge« plula nad Trota v
vzhodni smeri.	„ . _	,
Helsingsiors, 13. aprila.	(Izv) Danes ob
pol enajstih je ladja »Norge«	pristala na leta-liiču Kačina ori Lenintfradu.
LONDONSKI ZUPAN.
London voli župana samo na eno leto. Lani je županoval največjemu mestu na svetu Sir Alfred Bower. Ta mož pripoveduje v nekem londonskem listu, kako si je mogoče življenje napraviti veselo ln zadovoljno. Temelj vsakega uspeha je popolno zdravje, brez tega ima človek v življenju same ovire. Ko so bili Grki in Rimljani na vrhuncu svoje slave, je bil njih princip: zdrav duh v zdravem telesu, a še dandanes velja isto kakor takrat. Narod, ki to omalovažuje, nima napredka. Isto je s posameznikom.
»V mojih mladih letih,« tako piše Lord Mayor, »sem bil atlet, ne kak svetovnoznan, pač pa vztrajen in dober. Potem sem bil član kolesarskega kluba, kateri je stavil pogoj, da je vsak član prevozil vsaj 16 milj v eni uri, to je nad 25 kilometrov. Če pomislimo, da so bila takrat le taka kolesa, na katero je zlezel le gibčen vozač, sicer je moral pristaviti le-stvo, je to vsekakor velik uspeh. Pridirkal sem si več prvih nagrad, a leta 1899. sem si 6b neki taki priliki zlomil roko. Dirkali smo namreč na daljavo 16 milj, jaz na kolesu, ki je imelo 1 meter 38 cm premera. Ko sem bil v najhujšem diru, sem po naklučju pritisnil za zavoro in — — — prekopicnil sem se čez glavo ter za ta dan svoje dirkanje dokončal. Resno pa sem se poškodoval nekoč, ko se je moj tovariš sotekmec zaletel v moje kolo in me podrl na tla, pri čemer sem priletel s kolenom na kos razbite steklenice. Celih 18 mesecev sem hodil z bergljami.
Nekoč je policaj vpil za menoj »Vi si boste še vrat zlomili«, kar se sicer ni popolno uresničilo, vendar dosti ni manjkalo, kajti nekoč me je povozil težak voz, a na srečo mi je le eno kolo šlo čez nogo.
Treniral sem vedno, tudi danes še, čeravno imam že 67 let. Posebno sem mnogo hodil, kar zlasti dobro vpliva na človekovo zdravje. Ker sedaj kot župan tega ne zmorem po dnevu, pa jo mahnem na večer kako poldrugo uro ali dve, ter sem pri tem vedno zdrav. Delj ko sem na svetu, bolj sem prepričan, da ljudje preobilno jedo ter se premalo gibljejo. Kot Lord Mayor moram prisostvovati oficijelnim pojedinam najmanj po petkrat v tednu, a s tem pa še ni rečeno, da bi moral mnogo jesti.
Moje načelo je: preprosto živeti, jasno misliti in pridno delati.«
Tako govori župan največjega mesta na svetu.
EN DAN ANGLIKANSKEGA ŽUPNIKA.
V velikem londonskem časopisu opisuje neki londonski vikar anglikanske cerkve potek enega dneva v svojem poklicu.
Mnogo ljudi je, pravi, ki mislijo, da se duhovniku dobro godi, a to le zato pravijo, ker nič ne vedo.
»Kaj neki počenja celi teden?«, tako je večkrat slišati v gostilnah in na vogalih, kjer se naslanjajo postopači. »Mnogo ljudi je, ki mislijo,« tako pripoveduje ta pastor, »da celi dan sedim v svoji knjižnici ter študiram pridigo za prihodnjo nedeljo. Pa ni tako, kajti župnik velike londonske župnije jc tako preobložen s poslom, da dostikrat ne utegne v miru použiti svoje kosilo.«
»Vstanem še pred sedmo uro« — angleška gospoda sicer zelo pozno vstaja — »da opravim jutranjo službo božjo, katere se udeležita dva ali kvečjemu trije verniki. Ob osmih zaj-trkujem, med zajtrkom pa sem že spisal kako prošnjo ali kaj druzega. Od 9 do pol 11 imam šolo. Ta mi gre posebno na živce, ne radi učencev, ki so zelo poslušni in ubogljivi, toda
učiteljstvo---1 Od pol 11 do 1 popoldne
mi je čas za študij. Še stroj se mora ustaviti, da vzame vodo, pa bi človek, ki mora večkrat v tednu govoriti, ne imel par ur počitka, če se sme duševno delo imenovati počitek! Toda tudi ta »počitek« je večkrat prekinjen. Pride nekdo, ki si »izposodi« pet šilingov za to in ono, potem neka žena, ki bi rada mleka za obolelega otroka. Zatem pa mlad par, ki bi
se rad poročil* »Kar pa naredite, kolikor mogoče poceni, gospod, ker sva oba brezposelna.«
»Med kosilom je treba večkrat vstati, ker me kdo kliče in moram iti ven v vežo, kar pa mi ni v škodo, kajti hoja dobro vpliva na prebavo.«
»Od 2 do 6 je treba napraviti obiske, potem pa še to in ono. Dan na dan, teden za tednom, vedno enako. Zmučen se vležem spat ob enajsti uri, a zjutraj zopet pričnem znova.*
Kaj bi pa rekel ta gospod pastor, če bi imel 30 ur šole na teden, potem z obhajilom iti dve uri daleč v hribe in ob vsakem vremenu, zvečer pa delo v društvih etc., a vse to takorekoč brezplačno?
SLAVNI TEPCI.
Nedavno je bila v Londonu razstava slik, kjer so bile tudi prelepe, dasi nekam čudne slike Vincenca van Gogh-a, sina holandskega pastorja. Ko je ta mladi, neokretni Holandec pokazal nekaj svojih slik slavnemu francoskemu impresionistu Cezannu, mu jih je le-ta vrnil s pripombo: »Ti si tepec!« Morda da je bil res, kajti živel je neko čudaško življenje in se 37 let star sam usmrtil. Toda 34 let po njegovi smrti je »tepec« občudovan, umetniki ga prištevajo genijem in časopisje je polno hvale o njegovih delih.
Robert Clive, stvaritelj moderne Indije, je bil prava pokora svojim učiteljem. Štiri razne šole je obiskoval, a povsod so ga smatrali za tepca. Celo njegov oče je obupal nad njim in ker je vedel, da ne bo nikdar nič z njim, ga je poslal v Indijo samo zato, da se ga je iz-nebil. Toda, kar je tam ustvaril z umom, zvitostjo in silo, ga je razodelo kot genija. Nelson, zmagovalec pri Trafalgaru, katerega ime sleherni Anglež izgovarja z najglobljim spoštovanjem, je bil eden najslabših učencev v šoli. Tudi Napoleon v šoli ni kazal, da bo kaj izrednega. Vojvoda Wellington, zmagovalec pri Waterloo, je bil kot učenec lenuh, zaspanec in nenadarjen. General Grant in Jackson Stone-wall, nasprotna vojskovodji v meščanski vojni Združenih držav sta bila v mladih letih dva lenuha, ki sta maturirala zelo pozno. In celo slavni Sir Isaac Newton je bil v mladosti velik tepec ter dolgo sedel v prvih dveh šolskih razredihI
Carlyle pripoveduje, da sta bila v istem semestru na univerzi v Edinburghu dva dijaka, eden je bil počasen in je le s težavo rinil dalje, drugi pa nadarjen in je z lahkoto obdeloval vse probleme. Toda iz tega »brihtnega« študenta ni bilo nič, iz onega počasnega pa je postal Walter Scott. Oarlyle pripomni, da najhitrejše rastejo zelnate glave. Darwinu, velikemu naravoslovcu je oče nekoč rekel: »Ti ne boš za nobeno rabo, samo streljal bi, s psi bi se lovil in podgane zasledoval, svoje žive dni boš ostal tepec, v napotje sam sebi in nadlogo tvoji družini.« Toda ta »tepec« leži pokopan v West-minstru, kamor polagajo samo največje može Anglije.
Slavni pisatelj Oliver Goldsmith, avtor i svetovno znanega romana »The Vicar of Wake-j field«, ki je umrl 1. 1774., je bil v šoli naj-| zadnejši, vse ga je zasmehovalo radi njegove | velike zatelebanosti. Ko je pisal gori omenjeni ! roman, si je sebe predstavljal, kakršen je bil i kot učenec, ko je opisoval Mozesa, neumnega i vikarjevega sina, kako je šel na semenj pro-I dajat konja ter ga zamenjal za par zelenih i očal. Toda tudi ko je v Dublinu prejel doktor-J sko čast, je bil zadnji na listi.
Zanimivo bi bilo zvedeti o takih slučajih I pri nas, ki gotovo tudi niso redki.
-f Merjenje morskih valov. Na angleški zahodni obali je neki nemški fotograf z nalašč zato prirejenim fot. aparatom skozi tri mesece meril valove pod kontrolo uradnikov morskoznanstvenega instituta. V močnem vi-' harju je videl včasih 12 metrov visoke valove: I navadno pa dosežejo valovi v viharju le 9 ' metrov. Normalna višina je 2 do 4 metre. Naj-I daljši val je bil blizu 300 metrov dolg; pri tem so si valovi sledili v razdobjih po 20 sekund.
! Amerikanska ladja za obrežno službo. Id le nedavno tega zevorila na sipino daleč proi j od človeških naselbin. Mogtvo se je moglo rešiti le po požrtvovalnosti mornarje, bi je bos 1 orebredel ledeno mrzlo vodo in nriklical do moč iz naibližie vasi. kamor ie bil odSel ocš.
Narava in I/u<f/e
KOLIKO ANGLEŽI POPIJEJO.
V letu 1925. so Angleži popili raznih alkoholnih pijač za 315 miljonov funtov šterlingov ali okroglo osemdeset miljard dinarjev, a vendar za en miljon funtov manj kot leta 1924. Za šolstvo, brezposelnost, starostno zavarovanje, zdravstvo, za vdove in sirote, pokojnine itd. je v istem času Anglija izdala 307 miljonov funtov. Toraj še vedno nad dve miljardi dinarjev manj kot pa je bilo izdatkov za alkohol. Sodnijskih postopanj radi pijanosti je bilo v 1. 1925 nič manj kot 46 tisoč, med temi 11 tisoč žensk; koliko pa je bilo takih pijanč-kov, ki so se »izmuznili«! Pri nas ga na litre, tam pa kar na galone, t. j. 4.54 litra. Vina so popili 734 tisoč galonov več kot leta 1924., piva pa zato manj, ker je bilo hladno poletje. Zanimiva bi bila statistika, koliko alkohola pride na glavo na Angleškem, da bi vedeli primerjati z razmerami pri nas.
KORISTNE NADLOGE.
Neko dekle je svoj čas iz Amerike prineslo seboj v Avstralijo neke vrste kaktus, kateremu so dali ime »bodeča hruška«, ter ga v vrtu vsadila. Ta kaktus se je v teku leta tako razširil, da danes pokriva ozemlje, veliko skoro za polovico Anglije. Na vse načine so ga skušali zatreti, a zaman. Kjer namreč ta kaktus raste, uniči vse drugo rastlinstvo. Sedaj ga posipljejo z arzenikom, nakar se posuši, posušenega pa sežgejo. Iz pepela pridobivajo izvrstno umetno gnnojilo.
Domači zajec se je v Avstraliji tako za-plodil, da je postal prava nadloga. Toda tudi ta nadloga ima svojo solnčno stran. Nič manj kot za 24 milijonov funtov ali 6 miljard dinarjev zajčjih kož izvozi Avstralija vsako leto a tudi zmrznjeno zajčje meso ima velikansko vrednost.
Še večja nadloga so kobilice. Otok Ciper je bil že dostikrat opustošen po njih toda tam so jih že zatrli. V južni Afriki pa jih je še ogromno. Preje so pokončane kobilice porabili za kurjo pičo, sedaj pa tudi iz njih na-pravljajo umetno gnojilo, za kar imajo tovarne v Alriki in na Holandskem. Poleg tega so iznašli, da je mogoče iz kobilic pridobiti olje, katero je uporabno za aeroplane, ker tudi visoko v zraku ne zmrzne.
IZUMIRANJE JAKUTOV.
Člani ruske ekspedicije, ki se je koncem februarja vrnila iz Vzhodne Sibirije v Leningrad, pripovedujejo strašne podrobnosti o žalostnem življenju vzhodno-sibirskih plemen. V katastrofalnih razmerah žive posebno Jakuti. Nimajo zadosti hrane, a razen tega divjajo tam še razne težke bolezni. Jakutske žene so skoraj brez izjeme jetične. Večina dojenčkov umira, ker jih bolne matere ne morejo hraniti. Neverjetno veliko je bolnikov, ki imajo tra-hom. Zelo veliko je slepcev, a napol slepi ljudje so vsakdanja prikazen. Zdravstveno stanje Jakutov je vsak dan slabše in če ne pride v najkrajšem času potrebna pomoč, bodo marsikje popolnoma izumrli. — Tudi živini Jakutov razne bolezni ne prizanašajo. Od raznih nalezljivih bolezni pogine na tisoče in tisoče glav. Precejšen del rogate živine je okužen tudi s tuberkulozo.
ŽIVČEVJE IN DELO.
Pri delu, tu pride v poštev seveda samo duševno delo, delujejo izključno le možgani, ki kot del živčevja vplivajo tudi na ostale živce. Ker so živci oni organ telesa, ki nam dela dobro ali slabo razpoloženje, se čutimo po težkem duševnem delu, kjer so se udej-stvovali izključno le živci, tudi telesno tako oslabeli, da nam vse odpove. Predpisovale so se že različne norme, kako naj se človek ravna pri delu, kako in kdaj naj počiva, da si bo ohranil tem več meči za delo, ne da bi pri tem telesno oslabel. Kot najboljši se je izkazal predlog zdravnika neurologa dr. Dornbliitha, ki priporoča, da naj se človek pri težkem duševnem delu po vsakih 40—50 minutah vsaj za 10 minut odpočije. Tako je v stanu cel dan delati, ne da bi se kaj izmučil, ako seveda upoštevamo tudi prosti čas pri jedi. Za zelo težka duševna dela predlaga, naj bi se celo vsakih 30 minut počivalo, da si človek pridobi novih moči. Za odpočitek zadostuje, da se človek vleže in se znebi popolnoma vseh misli, ki se tičejo njegovega dela. Ako se kdo ne ravna po tem, se drugo polovico dneva čuti že duševno utrujenega in proti večeru končno popolnoma obnemore. Kot primer navaja dr. Dornblilth nekega veleindustrijca, ki se je vsak dan dopoldne tako zmučil, da ostali dan ni bil več za delo. Takoj zjutraj je dobival pošto, ki jo je hotel vedno takoj pregledati brez vsakega odmora. To delo, ki je bilo izredno naporno, je trajalo nepretrgoma tri ure. Nato je šel pregledovat svoje lokale v tovarni, popoldne pa je imel navadno seje in konference. Čeravno je zadnje dvoje lahko delo, ki človeka večkrat osveži, je vendar tega industrij-ca težilo to kot najbolj naporno delo. Ko je začel po zdravnikovem nasvetu že dopoldne delati potrebne odmore med težkim delom, je kmalu opazil, da je ostal skozi cel dan svež in čil, čeravno je v enem dnevu ravno toliko napravil kot prej ali pa še več. Le na tak način se je po dolgih letih duševnega dela obvarovati živčnih bolezni.
Poravnajte naročnino!
Gospodarstvo
Občni zbor sremija trgovcev za ljubljansko okolico.
Dne 14. aprila t. 1. se je vršil v gremi-Jalni zborovalnici v palači Ljubljanske kreditne banke občni zbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Udeležba je bila zelo dobra. Na sporedu so bili: pozdrav načelnika g. Franceta Zebala, poročilo o delovanju gremija (gremijalni tajnik g. Šmuc) in pa računski zaključek za minolo in proračun za tekoče poslovno leto. Pri slučajnostih pa so se razpravljale razne strokovne društvene zadeve,
0	katerih bo poročal po končnem zaključku gremij sam, ki bo obvestil svoje člane kakor tudi javnost. Iz poročil posnemamo:
Skupno stanje trgovskih obratov v po-ilovnem letu 1925. je znašalo dne 31. decembra 1925 članov 767. Od teh je bilo 51 pro-tokoliranih, 716 pa neprotokoliranih. Po strokovni razdelbi je največ članov trgovin z mešanim blagom, in sicer 264. Za njimi so po številu branjarije 92, trgovine z lesom 70, sej-marstvo 55, kramarij je 17, trgovin z deželnimi pridelki, ki tvorijo močno kvoto našega izvoza, 38 — in pa trgovin s senom in slamo 13,
1	živino 28, z vinom in žganjem 31, z mlekom, jajci in perutnino 84 in pa razne druge trgovine, po večini združene z že navedenimi. Ta izkaz kaže, da okoliško trgovstvo prav lepo napreduje.
V razpravi se je naglašalo, da morajo Imeti okoliški trgovci glede raznih strokovnih vprašanj svoje smernice, ki se ne morejo povsem zlagati z mestnim trgovstvom. Prav posebno velja to za vprašanje glede odpiranja in zapiranja trgovin.
Zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice je poudarjal, da je Ljubljana z okolico središče prometa in tvorita vrata v Orijent. Vlada pa tega noče priznati in hoče centralizirati ves promet in posebno še dobave tja na Balkan. Zato je tembolj potrebno, da se vsi slovenski trgovci tesno oprimejo svojih organizacij, dokler je še čas, da se rešimo splošnega gospodarskega poloma. Tovarne že zapirajo delavcem vrata, obrati se zapirajo in trgovine zginjajo. Podeželsko trgovstvo se še drži, toda le, ker zalagajo v delo tudi svoj in svojcev kapital in niso vsaj po večini odvisni samo od trgovine. Uradna statistika jasno kaže, da »mo z našim trgovstvom na poševni deski, ki vodi, če ne bo pravočasnega zravnanja, — v propad. Jako zanimivo je tozadevno pregled poravnav in konkurzov slovenskih trgovcev v zadnjih letih.
Neprotokolirani trgovci: leta 1919. poravnav 7, konkurza 2; leta 1920. koravnav 3, kon-kurzi 3; leta 1921. poravnav 3. konkurzi 3; leta 1922. poravnav 1, konkurzi 4; leta 1923. poravnav 18, konkurzi 5; leta 1924. poravnav 57, konkurzi 14; leta 1925. poravnav 32, konkurzi 55. — Protokolirani trgovci; Od 1. 1919. do 1922. je bilo vsega skup 3 konkurzov in nobene poravnave; leta 1923. jc bilo že 27 poravnav in 7 konkurzov; leta 1924. 41 poravnav in 15 konkurzov; leta 1925. 19 poravnav ln 36 konkurzov.
Ta statistika, ki je žalosten pojav v na-iem slovenskem trgovskem življu, ki je od nekdaj užival velik ugled in je bil spoštovan od vseh domačinov in inozemcev kot soliden trgovec, jasno kaže, da smo na opolzki poti, ki vodi do gospodarskega propada. S tem pa propada tudi celo narodno gospodarstvo, in
to bo odjeknilo tudi pri državnih financah. Pri tem pa so na vidiku ie novi zakoni, ki nas bodo ie bolj obremenili. Med drugim se predvideva zakon, da ima vsak ne samo pravico ovadbe, marveč tudi tožbe, katero pravico ima pri nas samo državni pravdnik. Zato trgovci na branik svojih pravici
Nato je bil soglasno sprejet računski zaključek za preteklo poslovno leto 1925. in pa proračun za tekoče leto 1926. — Med slučajnostmi so se obravnavala v jako živahni debati razna strokovna vprašanjai o kaldrmini, prevoznini, uvoznini, o reviziji taksnega zakona, ki je posebno potrebna in nujna, ker plačamo več na raznih taksah kot pa na davku, o točilnih taksah, ki imajo tudi jako drastične slučaje, kakor n. pr. da je točil eden za 5640 Din, plačal pa je 2000 Din točilne takse, in pa o državni trošarini na vino in žganje, katere naše sosedne države sploh ne poznajo. — Glede odpiranja in zapiranja trgovin je po precej ostri debati in končni ugotovitvi, da so poslovne ure pov-,od drugačne, obveljalo mnenje, da naj se obdrži avtonomija gremijev in naj reši vsak okoliš to vprašanje sam zase.
Razprava se je dotaknila tudi pekočega vprašanja o zacarinjanju blaga ob mejah. Carinska praksa na naših mejah je tako kruta, kakor nikjer drugod in vsi tujci se je izogibajo in pošiljajo svoje blago rajši po velikih ovinkih okoli naših mej. — S tem je bil dnevni red zborovanja izčrpan in občni zbor zaključen.
...
Povišanje kapitala. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d., sklicuje svoj občni zbor za 3. maj ob 14 v prostorih Slavenske banke v Celju (bilanca 1925; volitev 2 revizorjev in 1 člana uprave; predlog o zvišanju kapitala od 625.000 na 2,000.000 dinarjev).
Občni zbori. Slavenska banka d. d. v Zagrebu v posvetovalnici 28. aprila ob 12 (bilanca; izprememba pravil; volitev uprave). — Tovarna klobukov »Šešir« d. d. v Škofji Loki v posvetovalnici Zadr. gosp. banke v Ljubljani dne 1. maja ob 17 (bilanca). — A. Westen d. v Celju 2. maja ob pol 12 v družbeni pisarni v Celju (bilanca in volitev rač. preglednikov).
Izkaz o stanju Narodne barke dne 8. aprila 1926. (Vse v milijonih Din; v oklepaju razlika napram stanju 31. marca 1926.) Aktiva: kovinska podloga 435.7 (— 6.9), posojila: na menice 1170.9, na vrednostne papirje 172.2, skupaj 1343.1 (-f- 20.3), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 349.7, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih posestev 2138.3, saldo raznih računov 570.1 (— 74.7), skupaj 8955.4; pasiva: glavnica 28.8, rezervni fond 7.6, bankovci v obtoku 5828.2 (-f 145.1), račun začasne zamenjave 349.7, državne terjatve 88.8 (— 26.1), obveznosti: po žiru 268.3, po raznih računih 167.5, skupaj 435.8 (— 180.3), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, ažiia 77.8, skupaj 8955.4; obrestna mera je ostala neizpremenjena.
Predlog za sklicanje mednarodne lesne konference. Češka trgovska zbornica oziroma njen lesni odsek na Dunaju je sklenil na svoji zadnji seji propagirati idejo sklicanja uednarodne lesne konference, kjer naj bi se razpravljalo o razdelitvi razpečevalnih trgov.
Odkritje velikih ležišč železne rude. Ze dolgo časa so iskali vzrokov za veliko magnetno anomalijo v okolici Kurska. Ruski učenjaki so po inicijativi Lenina še za časa revo-
lucije zopet začeli preiskovati te kraje in odkrili ogromna ležišča železne rude, katere cenijo na 16-20 milijard ton. Za primerjanje omenjamo, da je mednarodni geološki kongres v Stockholmu leta 191& cenil vse zaloge železne rude v vsej Evropi z Rusijo vred na 10 milijard ton.
Borsza
Dne 15. aprila 1926.
Denar.
Zagreb, Beilin 18.525-13.565 (13.52-13.50). «■«& 22Lm~ 229 284 (227.95-229.15), London 275 955-277.255 (276.038-277.238), Newyork 56 65 -£6.95 (56(361-56 961), Praga 168.104-169.104 Dunsi 8.0072-8.0172 (8.008-8.048), Curih 10.95048-10.99048 (10.952—10.992) Amsterdam 22.785—22.885. ««Bcl«r»d 9-H5 (912), Budimpešta 72.50 Berlin 12335 (123.375), Italija 20.8275 20 83o), London 25.1675 (25.185), Newyork 517.875 518.12), Pariz 17 6625 (17.83), Prag« 15.35 (15.35), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 2 095 (2.12), Sofija Amsterdam 207 65 (207.90). Bruselj 19.55 (19.75), Madrid 73.70, Stockhoim 138.75, Ko-penhagen 135.55, 0.?lo 112.10, Varšava PO
Dunaj. Devize: Belgrad 12.465, Kodanj 185.60 London 84 415, Milan 28 46, Newyork 707 85 (Žek 705.65), Pariz 24.05, Varšava 78.85 Valute: dolarji 70675 francoski frank 23.97. lira 28.43, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20.92.
Praga. Devize: Lira 135.55, Zagreb 59.51, Pariz 114.75, London 163.85, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
LJubljana. 7% invest. posoj. 78—76, vojna odškodnina 297-301, zastavni list! 20-21, kom. za-dolžnice 20—21, Celjska 200—205, Ljublj. kredit. 175 den., Merkantilna 102—104, zaklj. 102. Praštediona 865-872, Slavenska 49 den.. Kred zavod 165-175, Strojne 95 bi., Trbovlie 367-378,' Vevče 89 den. (ex coupon), Stavbna 50—6<>, šešir 110 d.
Zagreb. 7% invest. posoj. 75 25-77, agrari 45—46, vojna odškodnina 296.50—297.50, april 296-297.50, maj 298-299.50, Hrv esk 106-107, Kred. 114—116, Hipobanka 61-62, Praštediona 870 - 872.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50-51, Srpska 133 bi., Narodna banka 4000 den., Zem. Bos. 135-145, Eksploaracija 25 bi., Šečeranc 800—340, Nihag 80 bl„ Gutmann 2".0-255, Slavex 150 bi.. Slavonija 43-44, Trbovlje 355 -375, Vevče 89 den. (ex coupon)
Dunaj. Podon.-savska-,iadr. 775.500, Zivno 798000, Alpine 239.400, Grdnitz 120.000, Kranjska industrijska 881.000, Trbovlje 460.0C0, Hrv e«k 129.000, Leykam 135.500 Hipobanka 75.000, Avslr. tvornice za dušik 221.000, Mundus 1,180.000, Slave* 178.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Bukovi ploh!, neobrobljent, od 33, 50, 60. 70, 80 mm, od 2 m naprej, največ 4 40 m, I II., III., suhi, fco v. meja 500 bi., hrastovi plohi, neobrobljent, od 50, 80, 100, 120 mm, od 2 m naprej, od 18 cm naprej, skoro brez grč. fco meja 1125 bi., hrastovi hlodi od 4 m naprej, na lanjšem koncu 50 mm prem., fco meia 600 den — Premog: Ka. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 teno 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 ton0 400 bi., zdrob,
za 1 tono 850 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormoit
kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovei 85-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 100 bi. Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Z i to in poljski pridelki: Pšenica domača 70-77, fco vag. naklad, post. 305 bi., pšenica domača, fco vag. slov. post 1 vag. 817-817, znklj 317 koruza, času prim. suha, fco Postojna tranz. 170 bi., koruza, času prim. suha, fco vag. naklad, post. 130 bi., koru-za tnzulanka, fco vag. Postojna 185 b'., ajda, fco vag. Ljubljana 200 bi, rž domača, fco vagon Beltinci 210 bi., proso rumeno, fco va. Beltinci 210 bi., oves reSetnni, fco vag. slov. post. 178 bi., krompir beli, fco vag. Beltinci 76 bi., čebuljček, fco vag. naklad, post. 650 hI. — Seno, slama: Seno pot sladko stisnjeno, fco vagon slov. post. 60 den. — Gradbeni materijah Ia Portlandcement dalmatinski: v jutavrečah, fco Split 40 bi., v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi.
Ljubljansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
16 aprila, petek:»Pygmalion« Ked C.
17.	aprila, sobota ob 15. pop.: »Henrtk IV.« Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
18.	aprila, nedelja: >Pygmalion<. Izven.
19.	aprila, ponedeljek: > J o lin Gabriel Borb* mane. Red A.
Mariborsko gledišče
Repertoar:
Petek, 16. aprila ob 20. uri: BENEŠKI TRGOVEC.
Dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Sobota, 16. aprila ob 20. uri: SADOVI PROSVB-
TE. Abon. A. (Kuponi) Nedelja, 1& aprila ob 20. uri: EVANGELJNIK,
Abon. D. (Kuponi.) Pondeljek, 19. apriia: Zaprto.
EjudsM oder
f Ljubljani
Nedelja, dne 18. aprila ob 8 zvečer: DESETI BRAT, ljudska igra s petjem v 5 dej. (7 slikah), po Jurčičevem romanu priredil Fr. Govekar. Proslava 5U letnice umetniškega delovanja g. A. Danila, člana in režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani.
ŠMARMCE.
Za letošnje šmarnično bprilo priporočamo sledeče: Govori ia majnik. Spisal F. S. Finžgar.
20 Din. — Znamenje na nebu. Smarnice. Spisj
dr. J. Jerše. 30 Din. — Marija in «». maša. šmar-
niče. Spisal Val. Bernik. 20 Din — Lavrctansk«
Smarnice. Spisal dr. J. Jerše. 30 Din. — Smarnice arskega iupnika. Razlaga lavretanskih litanij s življenjem bi. župnika J. Vianeja. 20 Din. — Ma-
rija v podobah in predpodobah. Šmarnice. Spisal J. Vole. 30 Din. — Marija vrtnarira našega srca ali šmaruični misijon. Spisal J. M. Seigerschmied
25 Din.
NaroČila sprejema Jugoslovanska knjigama v Ljubljani.
Vremensko poročita
MeteoroloSki ravod v Ljubljani, dne 15. aprila 1926. Višina barometra 308-8 tr
Opazovanja
I ht
Barometer
loplola . C
Kri. »log«
' I,.
Vrl« In briina » m
Ul, m-nosi
0-10
Vrsta padavin
Oh oonzovanlu
«nimit> l"
V Ljubljani je
LJablians (dvorec)
Zagreti
Betflrad Sarajevo Suoplfe Dubrovnik Praga
7,0-4 77; i* 1 765-1 <64*8 769-4 76S-7 769-0 7o9-8
767-8
4-2
6-2 17-3 13-8 8-0 12-0 80 100
5*0
79 76 36 42 81 69 67 78
NE 0-5 ESE L) 5 S 1-5 E 0-5 ESE 1-5 mirno mirno N 1-5
SW 1'5
0 0 0 0 10 o o o
megla
0 0 0
dež 2-0 0
E
Z-T
n
w —
jO a
čl
K. > ®
S 0
a.*
>
o :=. o;«
Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo^ nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordenui. Prevedla K. H.
18
>In ta blaznež, gospod učitelj, jim je zmešal glavo. Toda ta preproščina je od Boga. Samo vi tega ne veste. Vaša znanost vas kaj takega ne uči. Vaša znanost ne gre tako daleč.«
»Moja znanost ne gre daleč. Toda znanost, ki jI jaz služim, ne priznava nespameti.«
»Kje pa se konča pamet in pričenja nespamet? Vemo li to, gospod učitelj? Vsepovsod nas obkro-zujejo skrivnosti.«
»Nobene skrivnosti ni, gospod župnik, in veda pnhaa.«
»Vsepovsod nas obkrožujejo čudeži.«
»Čudežev ni.«
Vsa vas začudeno posluša njuno prerekanje. Vaščani radi poslušno, kar le na pol razumejo. So pač francoski vaščani: v hipu pozabijo na cilj in se bijejo za ideje.
Vendar pa se je Andrej Dušen približal bojevnikoma. Poj raskal se je za levim ušesom in opravi-čevaje se rekel:
»Kaj, ko bi se napravili proti Pierrelongue? Mali bi nam utegnili odleteti.«
Pernuška, ki je stala za njim, mu je stisnila roko in nežno zašepetala:
»Lipe ... Ančka ...«
Komaj polgglasno je zaš?petala obe imeni in vendar so jo vsi razumeli, in da ne bi zaostale, so tudi vse druge mat re ponovile svoja imena — eno ali dve, kakor je | ač bilo število: — Silvin in Sil-vija, Klavdij in Klavdina. Tinček in Katinka, Krištof. Emanuel, Janček, Mihec, Štefek in vsi drugi, ki jih je bilo skupni dvainštlrideset.
F» i rrhonka je zadirčno pristavila:
>Kdaj bi bili že morali oditi!«
In Girrrdka, ki se je že znebila strahu in v trdni zavesti, da ho našla svoja malčka, že misli kako ju bo kaznovaa:
»Da so le zakienjeni! Samo počakajo naj, da jih dobimo! Joj, na vis;ice z njimi! Ali bo šiba pela! To jih bo izučilo, kaj se pravi uhajati zaradi nekih storij z onstran gora.«
Kar'ar so ženske preplašene, in z moškim je ista —, govore o pobrljšanju. Komaj pa so pomirjene, ze spet vzamejo naše kakor staro obleko, ki obdrži vse na;.ake, če jo obrnemo — vse prejšnje napake m grehe.
»Zares,« je rekel Tomaž, »zadnji čas je, da se odpravimo na pot.«
Oddaleč se boji Lipetovih oči, ki so zlate in jih zaupanje vžiga. Kaj, če bi ušel skozi streho in od-vedel svejo četo s seboj I«
V naglici so se vsi pripravili in opremili. Ker so se ctroci r.ašli, že lahko eno minuto ali dve ali tri porab mo, da se nekoliko napravimo, zakaj ne moremo se pokazati \aščanom drugih vasi, onim iz Verneya in Termignona in Lanslebourga, ki je že skoraj mesto, v starih cblekah, v katerih smo prebili vso noč pod milim nebom. Možje so privlekli na dan modre jopiče ali Črne suknje in žametaste hlače. Ženske so se, kakor bi trenil, pokrile s čepicami, kakršne so v na.adi v njih dolini, zavezale na vratu trak s srcem in savojskim križcem, in si ogrnile robec, ki se na hrbtu končuje v konico. Vsakdo si je odrezal krajec kruha, zakaj med potjo bo treba jesti in g»:sti!nice so drage. In nekateri prebrisanci so si pripravili celo jajc, surovega masla, sira ali zelenjave, da bi jo prodali spotoma in tako izkoristili pot. Oni, ki imajo mule, jih naprezajo: pot bo dvakrat dolga, tja in nazaj.
Za vas, Hani a Randonaz, se bo našel prostorček na mizarjevem vozu, ki ga vieče sirec, edini konj v vasi. Na srečo se bo našel prostorček za vas, zakaj stara in zeubana. kakor ste. neš n« hi daleč Drišls,
m ko se hočete s seboj nazaj pripeljati Silvina in Silvijo, kar se pač samo posebi razume.
»Smo^vsi pripravljeni? Torej naprej!«
Tomaž je dal znamenje. Na svojo mulo je spravil PernuŠko. Andrej je iz previdnosti držal žival za vajeti in vsa vas se je napotila za njimi.
Na čelu gre torej Tomaž, ki se je že popolnoma iztreznil in ki mu Lipe tudi za hip ne gre izpred oči in spomina. Silno dolge korake dela Tomaž in tisti, ki zaostajajo, mu vsak čas kličejo:
»Ne tako hi'rot Ne hodite tako hitro! Zares vam ne meremo slediti.«
Andrej vleče mulo, na kateri sedi Pernuška. Za njima hodita vsa resna župnik in učitelj. Znova sta se za'ela prerekati in nič drugega ju več ne briga. Petem prihaja mlinar,'ev voz, v katerega je vprežen sirec. Na obeh klopeh se je posedlo osem žensk; nekoliko ao stisnjene in kmalu jim bo vroče, toda b je njih stvar. Sledijo pešci, jezdeci, vozovi, lojternice se menjavajo, se gr.elejo, porivajo drug drugega in zavlačujejo spreved. Zadnji, ki zaključuje sprevod, je Fontauette, ki ima eno nogo krajšo. On je oče našega pogumnega Jančka, ki je imel o svečnici šest let. Kadar ni v svojem zvoniku, takrat ve, da šepa, in je ves iz ravnotežja. S seboj nosi danes kravji zvonec, da bo lahko zvonil, če bo treba, in kadar bo zagledal svojega otroka, bo gotovo zvonil, kolikor mu bo dala njegova roka.
Solnce je dos~eTo preko ledenika Vanoise, ki ga je razsvetljevalo, ko se je danilo, in čigar sneg se je bleščal, v globino doline Arca, kjer zdaj greje najmanjši košček ruše in prav vsako »desko in zadnji prejad. Blešči se na vaških strehah in na potočku, Cigar voda je podobna potujoči luči. Na državni cesti obseva s svojimi zlatimi žarki sprevod ljudi iz Avri-euxa. bleSči «« na modrih jopičih in na pisanih robcih in na savojskih srcih in križcih, in kadar dvigne kaka mula nogo. riše solnce na železni Dodkvi srebrno lis©.
=111=111
o co e. «
» o J
Ul C.H •M O
£ -s *
k 2 J ^ fe- 4
* §8
C OS
•2 ■£ S
> 2.
•S
§ « »
§ N >
& 3
B N ® «<6 g ž . u
1 i 1 c J
e - a
M
o ^
O ^ t.
* 2 a
O
iS -M
5 "3 Z ŽS
o • •• i
° e
o. S
u i C- os
111=111=
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev UJPOVIM PARAOA Ljubljana,
Cenlenlm (Ifalcllem sc priporočalo naslednic tfrdke:
Trgovina z tclemlno ! Breznih S rritsch Ljubljana,Stritarjeva ul. nudi |io najnižjih cenah va« ioloziiiSko blago.	JiiQ0iii8talija"r.Lz o.z. Industriji pločevinastih lidelka* Ljubljana Kolodvorska uliea 18
1». Brcnili s fr. Renerii nitsKarja m ličarja P Lintiliaaa, Kotnikava ■!.	Stanko Kelšln briv.il salon Ljubljana Kopitarjeva ulice Stev. 1, nasproti Jugoslovanske tlskarae
IV. DUZZOLIIMI trgovina s de ikatoaaml LJUBLJ ANA Lingarjeva ul. 1	TCOD. KORN kleparsko in Histeledlsko pod|et)e Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
FRANC D0LINAR parna rokama Ljubljana Pred škofijo In Poljanska cesta 11	Ivan Križnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica Stev. 9
Sltožna ft^ oviti o S. jatta, S«. SeAta. C. 1	Jakob Kavčič paraa pakarsa Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
IVAN JAV0RN1K moaar Ljubliana, Domobranska c. 7 stojnica poleg Zmajskega mostu	Franc Jager tapetnik Kolodvorska uliea 28
Franc Hitti zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev Uubllana, Martine va cesta 2	Detelna lekarna pri .Mor. Pomagal' Mr.oh. M.Leustek Ljubliana Reslleva cesta 1
Angeloslav Hrastnik manufakturna trgovina Ljubljana. HarloJsHa c. 8	FRANC LEVEČ moaar arovejog-a mo»a Ljubljana tik ZmajsVeie mostu, blizu Juga-slovaaske tiskarna
Franc Jenko ttarnlca orgelj ln harmonilev Sunclja 28 p. it Vid n. Ljubljano	Marlinc, Derne&KoniD. dr. z o. z, pleskarska in črko slik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Prodajalna K.T.D. (H. Nltman) Ljubliana, Kopitarjeva ut. 2	Jugoslovanska knjigarna Ljubljana, Pred škofijo
Josip JVCusat
mesar. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored
Oražem & Jančar
pobUtven« ličarja Ul plsakarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina maaufekture la oblak
Ljubljana, Stari trg 2
(na tojJiIu)
K. Pečenko
trgovina VBoh vrst nsnja in Čevljarskih polrebMin
Ljubljana. Sv. Petra usta 13
PRISTNI & BRICELJ
črkoslikarja. Ljubliana
Aleksandrova c. I Te'ef 908 Ustan. 190 i
Kudol! Radovan
tapetnik in dekorater LJUBLJANA
Krekov trg ^
Franc Rezar
mesar
Pogafarjev trg
Josip Satran
špecerijska trgovina
LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Semniikl
Oroslau Slapar
krojač
Nizke cene.
Ravnikar jeva nI. 1»
Štefan Speletlc
nebni slikar Uubltana. Rimska cesta 18
Pavel Sterle
ADTOTAKSI ljubliana, Pol|anska usta 3
Telefon 9«
LEOPOLD SE6R
lermenop Llnbllini.PallinsIia c.M
VIKTOR ŠOBER
trgovina ipooor., kolonij. ln mei. blagom
Ljubljana
Sv, Jakob A trg »tov. 4
JAKOB TERCEK
pekarija LJUBLJANA, Breg 4
i TrinK & 1. B^rnlk
stavbno in pohištveno mizarstvo, Ljubljana. Linhartova ul. 8
I. Vižintin
izvršuje vsakovrstna zidarska dela
L|nbl|nna MoCnlhof b al 13
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Kmetje, porabite vaš denar čim koristnejše!
mmm is. Ti
Ljubljana Kopitarjeva ulica 6
S Fordsonom zmanjšate proizvajalne stroška za po ovico
Klobuke, perilo, kravate, dežnike,	palice,
dežne plašče, telovadne potrebščine itd.	kupite najceneje
AMERIKAHCIT. Ljubljana, Stan	trg 10
.J.-*
pri „
Iščem MOJSTRA
ki zna montirati žago-venecijanko in bo stopil v delo na žagi. Oskrbovati bi moral parno loko-mobilo. - ReHektanti naj pišejo na naslov: Milan TONTIČ, Sanski Most — Bosna.	2545
Postranski "•C
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki za 1 Din. »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana - Šelenburgova ulica št. 7 AL__2126
Traov. pomočnika
ielezninarja, samo mlaj-io, pridno, delavno in v računstvu perfektno moč ■prejme trgovina mešanega blaga v mestu na deželi. — Ponudbe na upravo pod štev. 2525.
PRIKROJEVALKO
za moško in damsko, lino in priprosto perilo Iščem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plače pod štev. 2526 na upravo »Slovenca«.
Kuharico
samostojno in pridno, z dobrimi spričevali, srednjih let, in
SLUŽKINJO ZA VSE
sprejme s 1. majem večja trgovska hiša v mestu na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in starosti na upravo lista pod štev. 2524.
DELIKATESNA
TRGOVINA
dobro idoča, v strogem centrumu Zagreba, radi rodbinskih razmer zelo ugodno naprodaj. Cenj. ponudbe na S. Kokanovič Zagreb, Cvetna alica 21.
Pridno prodajalko,
veščo tudi nemškega jezika, sprejme tvrdka M. Berdajs, trgovina z meš. blagom, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši.
pletil. stroj
Stev. 8, širina igel 35 do 45 cm. Ponudbe: profesor Fr. DEVETAK, gimnazija v Plu ju.	2556
Trgovski lokal
s stanovanjem SE IŠČE na prometnem kraju za takoj. Prevzame se tudi dobro idoča TRGOVINA v najem. — Dopisi pod šifro: »Eksistenca« 2567 upravi »Slovenca«.
Organist in cerkvenik
dobi službo v župniji PREŽGANJE pri Litiji.
Vsakovrstno
zlalo kupufe
po najvišjih cenah -erne, tnvellr, Ljubljana VVolfova ulica štev. i
DRVA-CEBIN
tt'otlova ulica j/11. • Telelon 56
SMREKOVE in JELOVE
HLODE
Fordson-Traktor lahko vrši delo od 6 konjev in dovrši to delo v polovici časa in za polovico stroškov. Fordson-traktor po» troši najmanje količine najcenejše kurjave in to samo, kadar dela. Vaši konji pa rabijo brano tudi tedaj, ko ne delajo.
S Fordson-traktorjem ki se prodaja po eelo nizkih cenah, lahko preorjete h e Ji ar v Štirih urah, osem hektarjev pa dnevno lahke pokosite. Fordson-traktor Vam vleče razun tega vsak drugi gospodarski stroj.
Traktor se lahko v kmetijstvu uporablja kot stalen stroj za najrazličnejša dela. kakor mlatenje, vejanje, vezanje snopov in ca druga slična dela.
Ne opustite torej prilike in zahtevajte pri prvem zastopniku Fordovih strojev da Vam brez stroškov pokaže kako ti stroji delujejo. Z zadovoljstvom se boste začudili, ko boste ugledali delo Fordaonovih traiktorjev.
Fordsoiv
Fordaon proizvod
Traktor
Fordson Din 39.700 fra o Rakek Sp ememba cen ri-držona
Ford Motor Company.
I
Obiščite še danes enega naših mnogoštevilnih zastopnikov v deželi.
SALAMA
Poravnajte naročnino!
L. MIKUS
LJUBLJANA, t ESTNI TRG 15
iztielovatel) dežnikov
Na drobno I	Na debelo l
Zaloga sprehajalnih palic
Stan deinfblse nanovo prroblečc|o
Kontna masa
tekstilnega trgovca v Ljubljani in Mariboru
prodaja že Iztožene terjatve
proti raznim manjšim dolžnikom v glav-ničnem znesku čuka Din 90.000"—. — Reflektanti dobe podatke pri
odvetniku dr. IVO BENKOVičU
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6
kot upravitelju konkurzne mase. 2571
4 — 6 m dolge, kupimo, ogrs' Ponudbe franko Vrhnika ! liko,
kupimo, ogrska, na drobno in ve-
j ______ ____
na Konzervno tovarno 25 kg, proda Vid Muiko,
v zabojih po netto
------- _„.	Vid-------
•Globus« d. d., Vrhnika, trgovec, Maribor, Melje.
ZLATNIKE |
plačam 10 kronske po 100 j Din in 20 kronske po 200 \ tj Din. Množine boljše! — Naslov: Poštni predal 6, Prevalje.	2498
Prodam rabljeno, pocink.
bodečo žico.
Naslov pove uprava lista pod številko 2574.
Naprodaj v Novem mestu
ENODRUŽ. HIŠA
{pritlična), v dobrem stanju. — Naslov se izve v upravi lista pod št. 2570.
Prodam 2 A .-Ž. panja
x izdelanim satjem. Po-izve se: Dravlje it 23.
DOŠLO i	DOŠLO 1
VRTNICE, DALIJE,
gladiole ravnokar dolle v različnih barvah. Lepo-tično grmovje, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljublj., Gradišče 12. 1
+
NAČELSTVO IN NADZORSTVO »HRANILNICE IN POSOJILNICE« V FARI PRI KOSTELU javlja žalno vest, da je nje dolgoletni načelnik, prečastit gospod
Alojzij češarek
župnik
danes zjutraj zatisnil trudne zemske oči v 61. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb preblagega rajnika bo v soboto, 17. aprila 1926 ob 10. uri dopoldne.
Ohranimo pokojnika v trajnem spominul FARA PRI KOSTELU, dne 15. aprila 1926.
mati, babica,
NaSa blaga soproga, sestra, teta itd., gospa
Ivana Beg roi. PraproiniK
mestna učiteljica v pok.
nas je danes dne 15. aprila oh 1. uri popoldne, previdena s tolažili sv. vere, po večletnem trpljenju za vedno zapustila. — Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto dne 17. aprila 1926 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne državne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Prosimo za tiho sožalje.
Vič pri Ljubljani, 15. aprila 1926.
Rodbin«! BEGOVA, PRAPROTNIKOVA, PREZLOVA in 2MAVČEVA.
Po volji Vsemogočnega je bil danes zjutraj oh 4. uri poklican po večno plačilo prečastiti gospod
Alojzij češarek
župnik, načelnik »Hranilnice in posojilnice« itd.
previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobe.
Zemeljske ostanke preblagega pokojnika izročimo materi zemlji v soboto, dne 17. aprila t 1. ob 10 dopoldne na domačem pokopališču.
Vse, ki ste poznali rajnega gospoda župnika, prosimo, da se ga spominjate v molitvi.
V Fari pri Kostelu, dne 15 aprila 1926.
Žalujoče rodbine:
Martin Dimnik,	Češarek, Briški, Šega.
kaplan.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol C«&
Izdaiateli: dr. Fr. Knlovec.

■K"
V prebridki boli naznanjamo preža-lostno vest, da se je naš ljubljeni soprog, dobri papa, sin, brat, svak in stric, gospod
Štefan Mlholič
kavarnar
danes ob 2 zjutraj, po dolgi in mučni 1 olezni, previden s tolažili svete vere, mirno preselil v boljše življenje.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 16. aprila ob 17 pop. iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 38, na pokopališče k Sv. Križu. — Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 15. aprila 1926.
Ana Miholič roj. Ekar, soproga, — Šle-fanka, Marica, Anica, Zora, Zlata, Štefko in Milenka, otroci.

Vsemogočnemu je v svojem nedoumljivem sklepu dopadlo, da je poklical k Sebi našo predobro mamico, staro mamo in taščo, gospo
Marijo Kramer
posestnico in krčmarico
danes ob pol 4 zjutraj, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 72. letu starosti. — Pogreb blagopokojnice bo v petek ob pol 4 popoldne na pokopališče v Trbovljah.
Priporočamo rajno v blag spomin in molitev.
Trbovlje, dne 14. aprila 1926.
Janko, učitelj, Gustav in Rudolf, sinovi. Alojzija, hči. — Alojzija, sestra. — Pavla, Ana in Cilka, sinahe. — Frarci, Pavlica, Ivanček, Rudolf, Anica, vnuki.
Urednik: Franc Terseitlav.