MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE LETO 3 ST. 3 V** 1993 10-december ZEJSKI ASOPIS PROGRAM MUZEJSKEGA DRUŠTVA 1994 JANUAR - v četrtek, 20.1.1994 ob 18.uri: predstavitev diapozitivov Tadeja Brateta: ŽELEZARSKA TEHNIŠKA DEDIŠČINA KOT ELEMENT TURISTIČNE PONUDBE FEBRUAR - v četrtek, 17.2.1994 ob 18.uri: Arheolog Andrej Valič: ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE NA AJDNI (predavanje z diapozitivi) MAREC - v četrtek, 15.3.1994 ob 18.uri: Predstavitev videokasete Saše in Hitje Noča: STARA SAVA VČERAJ, DANES, JUTRI. APRIL Občni zbor Muzejskega društva Jesenice Tone Konobel j MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE 08 TRETJI OBLETNICI 27.decembra 1993 bo preteklo reije leto, odkar so se v Kosovi graščini na Jese-icah zbrali nekateri prizadevni posamezniki in se crločili, da ustanovijo na Jesenicah muzejsko ruštvo. Devetčlanski pripravljalni odbor je že po :*sh mesecih pripravil vse potrebno za ustanovni oberi zpor. Občni zbor je bil 14.marca 1991 v Kazini na Jesenicah. Več kot šestdeset udeležencev je sp'ejelo program dela društva, statut in izvolilo upravni odbor pod vodstvom predsednika ing. Scruta Razingerja in podpredsednikov ing. Dušana Prešerna in Toneta Konoblja. Za člane pa so bili izvoljeni Mira Novak, Slavica Osterman, Olga Anderlič, Zdravko Kovačič, Janez Meterc, Avgust Delavec, "iro Eržen, Zdenka SPREVOD DEDKA MRAZA LETA 1945 MA JESENICAH (Fotoarhiv Muzeja Jesenice) (nadaljevanje s 1.strani) Torkar Tahir, dr. Nada Praprotnik, Franc Konobelj-Slovenko in Andrej Pikon. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Branko Čušin in Dani Klemenc, v disciplinsko komisijo pa Miha Kersnik, Franc Konobelj-Slovenko in Danica Butinar. Kljub skromnim sredstvom, ki jih je imelo društvo, je članstvo naraščalo, vrstile pa so se prireditve, ki so z leti dobile ime MUZEJSKI VEČERI v Kosovi graščini. Po treh letih delovanja je društvo organiziralo preko trideset prireditev, izletov, izdalo pa je tudi devet števil MUZEJSKEGA ČASOPISA. Danes šteje društvo preko sto članov, ljubiteljev naravne in kulturne dediščine, vse več pa je tudi strokovnjakov z različnih področij, ki pomagajo pri organizaciji strokovnih srečanj in ekskurzij. Med najbolj uspele lahko štejemo srečanja na Ajdni, in strokovne ekskurzije v Trento, Benetke in Bohinj. Tudi muzejski večeri vsak tretji četrtek v mesecu, so vse bolj organizirani pa tudi obiskani. Dvorana v Kosovi graščini je postala že skoraj premajhna, zato v društvu razmišljajo o primernejših in večjih prostorih, predvsem pa o lastnih društvenih prostorih. Za leto 1994 načrtujejo vrsto prireditev od muzejskih večerov, do strokovne ekskurzije, razstav članov društva, pa vse do neke oblike "bovšjega sejma starin in zanimivosti, ki naj bi popestril življenje na Jesenicah. Delovanje Muzejskega društva na Jesenicah dobiva vidnejše mesto tudi izven jeseniške občine, saj društvene prireditve obiskujejo tudi ljubitelji z drugih gorenjskih krajev. ZALOGI SO z Jeseniški zbornik JEKLO IH LJUDJE 5. in 6. Cena: 250 SIT (5) in 400 SIT (6) Dr. Anton Ramovš: OKAHEHELO ŽIVLJENJE V JESENIŠKEM PROSTORU (1978) Cena: 250 SIT Ferdo Šerbelj: NICOLA GRASSI (1682-1748) Tri oltarne podobe Cena: 500 SIT Muzej Jesenice: VODNIK PO RAZSTAVNIH ZBIRKAH JESENIŠKE OBČINE (1993) Cena: 300 SIT Muzej Jesenice: STARA SAVA VČERAJ, DANES JUTRI (razstavni katalog) 1993 Brezplačno Nataša Kokoši nek Silvo Mirtič RAZSTAVA "STARA SAVA VČERAJ, DANES, JUTRI 30.11.93 do 1_ 3 _ J Letos poleti je Muzej Jesenice, naslednik Tehniškega muzeja Zelezane Jesenice, praznoval svojo prvo obletnico. Razstava "STARA SAVA VČERAJ, DANES, JUTRI" je torej eden prvih projektov na novo nastalega kolektiva in tudi obeh avtorjev. V srcu Stare Save, kjer je upravni sedež muzeja, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja od leta 1986 nadaljuje s strokovnimi prizadevanji za revitalizacijo tega, industrijsko degradiranega prostora, ki naj bi postal muzejsko parkovni kompleks. Z rastavo kot najbolj tipičnim muzejskim izraznim sredstvom želimo prispevati svoj delež k omenjeni akciji in k popularizaciji Stare Save v slovenskem prostoru. S kratkim zgodovinskim uvodom o nastanku razvoju in propadu savske fužine, s predstavitvijo fužinskega naselja in vizijami razvoja tega izjemnega zgodovinskega kompleksa razgrinjamo problematiko obravnavanega prostora. Upamo, da pomeni razstava začetek načrtnega dopolnjevanja železarske zbirke in raziskovanja krajevne zgodovine. Le tako bo mesto Jesenice ob zgodovini železarstva in rudarstva prišlo do muzejske prezentacije lastne lokalne zgodovine. Začetki fužinarstva na Savi segajo v prvo polovico 16. stoletja. Takrat je italijanski fužinar B.Bucelleni preselil železarske obrate iz Planine pod Golico v dolino. Tu so zgradili breščansko peč, graščino in cerkev, ki jo je 1606. leta posvetil škof Tomaž Hren. Bucelleniji so uspešno gospodarili in dosegli najvišje posvetne in cerkvene časti. V 18. stoletju je njihova gospodarska moč opešala. Fužine so dočakale, preden jih je 1. 1766 kupil belgijski podjetnik Valentin Ruard, celo prisilno upravo. Valentin Ruard je fužine prenovil in posest še razširil. Nasledil ga je sin Leopold. Ta je leta 1796 v savskem plavžu izvedel poskuse taljenja s premogom. Pravilno je ocenil pomen iznajdbe parnega stroja 1. 1782 in vlogo premoga, kot glavnega pogonskega kuriva. Obenem je bilo potrebno zaščititi že močno opustošene gozdove, ki so še dajali les za kuhanje oglja. Zadnji razcvet je savska fužina doživela pod Viktorjem Ruardom. Po poplavi leta 1851 je temeljito obnovil železarske obrate, zgradil več stanovanjskih hiš za delavce, vzdrževal kašto za preskrbo z živili in plačeval učitelja. Prezadolženost ga je 1.1871 prisilila, da je pristopil k leta 1869 ustanovljeni Kranjski industrijski družbi. Zadnji savski fužinar Viktor Ruard je umrl 19. januarja 1886, Ko je leta 1897 ugasnil še savski plavž, je bila doba klasičnega fužinarstva na Jesenicah končana. Nova industrijska železarna je zrasla na bližnji lokaciji na Grobljah, opuščena fužina pa je dobila ljudsko ime Stara Sava. Zgodovinski razvoj fužinarstva smo predstavili na osnovi obstoječe literature in virov. Toda pri naselju smo naleteli na trši oreh. Začetki fužine segajo v 16. stoletje, zametki naselja so še starejši. Večina virov navaja podatke o fužini, fužinsko naselje in življenje prebivalcev pa se omenja le postransko. Z razvojem fužinarstva tudi naselje dobi fužinski značaj. Prebivalci so bili eksistenčno vezani na fužino, kar je zahteval tudi sam tehnološki proces. Poleg naštetega jih je na fužino vezala še cerkev, osrednji tržni prostor, kašta, šola ... Za rekonstrukcijo stanja v 19. stoletju smo natančneje analizirali pisno in grafično gradivo franciscejskega - stabilnega katastrskega operata. Vsa zgodovinsko mlajša stanja prikazujemo z interpretacijo gradiva arhiva KID, s časopisnimi in historičnimi prispevki ter pričevalnostjo "zgodovinskega spomina" informatorjev. Z izgradnjo Rudolfove železnice od Ljubljane do Beljaka 1. 1870, s propadom fužine in z dograditvijo bohinjske proge je Stara Sava dobila svoje teritorialne meje. Center življenja se je prenesel na novo lokacijo ob glavni cesti, ki je zdaj tekla mimo na novo zgrajene železarne. V okolici tovarne so zrasla nova stanovanjska naselja. Sava se je močno razširila in po številu prebivalcev celo prekašala Jesenice. Po drugi svetovni vojni je naselje pričelo počasi propadati. To velja zlasti za obdobje petdesetih let, ko so naselje obkolili tovarniški obrati hladne valjarne in žičarne. Cerkev so leta 1952 zaprli, Jožefov sejem pa preselili na jeseniško tržnico. V drugi polovici šestdesetih let so ob gradnji plavške aglomeracije drugega za drugim, podrli stanovanjske objekte. Leta 1954 je dobil v Bucelleni-Ruardovi graščini prostore Tehniški muzej, ki je še istega leta v pritličju odprl železarsko zbirko. Sodelavci muzeja z direktorjem Milošem Magoličem so pravilno ocenili izjemno vrednost ohranjenega fužinskega naselja. Tako je nastal elaborat o obnovi dela Stare Save v muzejski rezervat. Predlog za ohranitev in rekonstrukcijo prinaša objava skice iz leta 1963. Ob skici je bil izdelan tudi elaborat, objavljen v članku z naslovom Obnova dela Stare Save v muzejski rezervat (Zelezar, 29.12.1965). Cas je pokazal, da je šlo za eno prvih idej o muzeju na prostem pri nas. Muzej Jesenice se pridružuje programskim izhodiščem za razvoj tega območja, podanim v Ur.listu 1984 in občinskemu ureditvenemu načrtu iz leta 1992. V okviru muzejsko - parkovnega kompleksa bi muzej ohranil prostore v Ruardovi graščini, namenjene predvsem posodobitvi in razširitvi železarske ter paleontološke in mineraloške zbirke. V pridobljene prostore v kasarni bi preselili arhiv in konservatorsko delavnico, v pritličju pa uredili muzejsko rekonstrukcijo delavskega stanovanja iz 19. stolet- ja. Cerkev bi ob sakralni funkciji služila tudi za glasbene in galerijske prireditve. Ostanke železarskih obratov bo potrebno sanirati in kasneje za njih najti novo - muzejsko vsebino. Mlinu bi vrnili prvotno funkcijo. Predpogoj vsemu naštetemu je urejena prometna povezava Stare Save z mestom, predvsem pa zagotovljeni pogoji za študijsko in raziskovalno delo. RADOVNA, DOLINA, REKA IN LJUDJE Soteska Vintgar, Gorje Slovenijo krasijo čudovite alpske doline, za katere bi mirno lahko rekli, da je bil "božji navdih" pri ustvarjanju teh krajev res veličasten. Se od lepot razvajeno oko domačinov jih vedno znova odkriva in občuduje. Alpske doline niso samo smreke, skale, reke, ki se vijejo po njih, živali in cvetje, ki krasi njihovo podobo, temveč je tu tudi človek, kateremu dolina pomeni dom in življenje. Ena najlepših alpskih dolin na Slovenskem je nedvomno Radovna, dolina, ki se vije od Krme pa do Krnice pri Gorjah. Po njej že od nekdaj teče čista in bistra reka Radovna, za katero se zdi, kot bi jo iz svojih nederij izlivalo mogočno triglavsko pogorje - ljudem v veselje in korist. S temi stavki se prične pisanje v monografiji RADOVNA, DOLINA, REKA IN LJUDJE - SOTESKA VINTGAR, GORJE, ki je izšla 26. avgusta 1993, prav na dan stoletnice odprtja poti skozi sotesko Vintgar. Avtorja besedila sta Marjan Zupan, ki je v prvem delu opisal dolino, reko in življenje ob njej nekoč, ko so se še vrtela vodna pogonska kolesa na mlinih, žagah, kovačnicah, fužinah in kasneje turbine elektrarn, ter Božo Benedik, ki v drugem delu opisuje dela turističnih zanesenjakov v stotih letih, odkar je soteska prehodna. Opisane so tudi naravne znamenitosti Gorij in okolice. Fotografije so prispevali: Jože Antonič, Lovro Hribar, F. Bregant in Marjan Zupan. Stare razglednice so iz obsežne zbirke Leopolda Kolmana, nekaj starih fotografij pa je iz arhiva Alojza Kunstelj-na, Alojza Jana in Muzeja Jesenice. Zahvala velja tudi Muzeju Jesenice in Turističnemu društvu Gorje. Knjigo je uredil Jože Antonič, lektorirala Anica Por, izdala pa založba GGA ANTONIČ GORJE d.o.o. Za oblikovno plat je poskrbel Martin Avsenik, za tisk pa GALERIJA AVSENIK. Knjiga je naprodaj v gorjanskih trgovinah, pri TD Gorje in v vseh blejskih turističnih poslovalnicah. Marjan Zupan3 SEZNAM ČLANOV ADAM Stane, Žagarjeva 33, 64240 AMBROŽIČ Janez, Zabreznica 50e, 64274 AMBR02IC Matjaž, Breznica 32, 64274 ANDERLIČ Olga, BI.Dobrava 26a, 64273 BEDIČ Jože, Bokalova 14, 64270 BEGUŠ Joža, Moste 11 a, 64274 8EGUS Vinko, Zgornji Otok 3, 64240 BOLE Alenka Vrabec,Cankarjeva 31, 64240 BRATE Tadej,ZVNKD,Plečnikov trg 2, 61000 BRATUN Anica, Hrušica 133, 64270 BRUN Viktor, Titova 75, 64270 ČEH Saša, Titova 22, 64270 ČOP Jaka, Rodine 34, 64274 ČUČNIK Andrej, Breznica 28a, 64274 ČUŠIN Branko, Cankarjeva 24, 64270 DELAVEC Avgust, Delavska 7, 64281 DIMITROV Pavel, Breg 69, 64274 DOLINŠEK Marjan, Cesta 1 .maja 78, 64270 DRAGOJEVIČ Zlata, Bokalova 13, 64270 ER2EN Miro, C.v Radovno 4a, 64281 FALETIČ Iva, Žirovnica 79, 64274 FELDIN Miro, Rodine 72, 64274 GLOGOVŠEK Jože, V.Svetine 22, 64270 GREGORI Janez, Podkoren 72, 64280 HORVAT Brane, Moste 7, 64274 HAMERSAK Mirko, Bokalova 9, 64270 HROVAT Janez, Titova 38, 64270 JAN Ivan, Partizanska 15a, 64000 JENKO Janez, Prešernova 21, 64270 JENKO Marija, Prešernova 21, 64270 JENSTERLE J.Damjan,Hrušica 58d, 64270 JENSTERLE A.Damjan,BI.Dobrava 81, 64273 JUSTIN Nataša, C.revolucije 2, 64270 KERSNIK Mihael, Delavska 10, 64281 KOFLER Stane, Dovje 85, 64281 KOKOSINEK Nataša, Cankarjeva 40, 64240 KONOBELJ Antonija,Titova 89, 64270 KONOBELJ Franc, Titova 69, 64270 KONOBELJ Helena, Hrušica 132, 64270 KONOBELJ Tone, Hrušica 132, 64270 KOVAČIČ Zdravko, Titova B2, 64270 KOŽELJ Janez, Titova 12, 64270 KRČ Srečko, Staržišarjeva 13,64270 MALENŠEK Andrej, Finžgarjeva 7, 64270 MALENŠEK Majda, Finžgarjeva 8, 64270 MARKE2 Jernej, Titova 20, 64270 MEDJA Jakob, Titova la 64270 METERC Janez, Zabreznica 37a, 64274 MIRTIČ Marko, Breg 159, 64274 MIRTIČ Silvester, C.talcev 2, 64270 MOHORIČ Janez, Prihodi 5b, p.l. 64270 MRAK Albin, Žirovnica 2b, 64274 NAGODE Aleš, Pod gozdom 9, 64270 NOČ Alojz, Cesta l.maja 9, 64270 NOČ Anton, Na trati 26a, 64284 NOČ Frančišek, Tomšičeva 38, 64270 NOČ Martin, Potoška pot 3, 64270 NOČ Tadeja, Na trati 26a, 64284 NOVAK Danica, Tomšičeva 16, 64270 MOJ NOVAK Mira, Bokalova 8, 64270 JESENICE NOVAK Mojca, Bokalova 8, 64270 JESENICE RADOVLJICA NOVAK Tomaž, Bokalova 8, 64270 JESENICE ŽIROVNICA NOVOSEL Aleš, Bokalova 15, 64270 JESENICE ŽIROVNICA 0BER2AN Andrej, Titova 22, 64270 JESENICE B.DOBRAVA ODAR Otmar, Pod gozdom 4, 64270 JESENICE JESENICE OSTERMAN Slavica,Alpska 9, 64260 BLED ŽIROVNICA OZEBEK Konrad, Breg 128, 64274 ŽIROVNICA RADOVLJICA PALČIČ Janez, Hrušica 53, 64270 JESENICE RADOVLJICA PESJAK Dani, V. Svetina 4, 64270 JESENIC LJUBLJANA PRAPROTNIK Nada, Moste 7, 64274 ŽIROVNICA JESENICE PERKO Breda, Po vrbami 55, 61000 LJUBLJANA JESENICE PIKON Andrej, BI.Dobrava 69, 64273 B.DOBRAVA JESENICE PREŠERN Angelca, Titova 3, 64270 JESENICE ŽIROVNICA PREŠERN Dušan, Titova 3, 64270 JESENICE ŽIROVNICA PRETNAR Matevž, Titova 41, 64270 JESENICE JESENICE PRETNAR Vitomir, Smokuč 75, 64274 ŽIROVNICA MOJSTRANA RAZINGER Borut, Hrušica 175, 64270 JESENICE ŽIROVNICA REKAR Alojzija, Medvedova 12, 64270 JESENICE JESENICE RODE Klemen, Medvedova 12, 64270 JESENICE JESENICE ROTAR Aleš, Titova la, 64270 JESENICE MOJSTRANA SAGADIN Milan, Zupančičeva 39, 64000 KRANJ ŽIROVNICA SOKLIČ Boštjan, Žirovnica 62a, 64274 ŽIROVNICA ŽIROVNICA STRAŽIŠAR Ida, Bokalova 13, 64270 JESENICE JESENICE SVOLJŠAK Drago, Ledine 33, 65000 N.GORICA KR.GORA SVETLIN Milan, Cesta l.maja 20, 64270 JESENICE ŽIROVNICA ŠALAMON Nada, Bezje 10, 64280 KR.GORA JESENICE SIMNIC Alojz, Tomšičeva 45, 64270 JESENICE JESENICE ŠIFRER Franc, Lipce 55, 64273 BI.DOBRAVA KRANJ ŠKRLJ Bratko, Titova 76, 64270 JESENICE JESENICE ŠMID Janez, Benedičičeva 2a, 64270 JESENICE JESENICE TAHIR Zdenka Torkar, Titova 62, 64270 JESENICE JESENICE TARMAN Marko, Na trati 4, 642B2 G.MARTULJEK 6.DOBRAVA TAVČAR Anton, Žirovnica 15, 64274 ŽIROVNICA JESENICE TORKAR Nataša, Tomšičeva 60, 64270 JESENICE MOJSTRANA TROJAR Izidor, Titova 3, 64270 JESENICE MOJSTRANA VALIČ Andrej, Zanova 22, 64000 KRANJ RADOVLJICA VARL Joža, Titova 87, 64270 JESENICE JESENICE VIDMAR Romana, Zerjavec 7, 64270 JESENICE JESENICE ZAVRŠNIK Jožica, Vrba 2, 64274 ŽIROVNICA JESENICE ZUPAN Janez, Zabreznica 10, 64274 ŽIROVNICA JESENICE ZUPAN Marjan, Podhom 8a, 64247 ZG.GORJE JESENICE ZUPANC Andrej, Titova 47, 64270 JESENICE JESENICE ZUPANČIČ Janez, Gabela 5, 64282 G.MARTULJEK JESENICE ŽERJAV Anton, Kosova 2, 64270 JESENICE JESENICE ZlDANEK Marjan, C.revolucije 7, 64270 JESENICE JESENICE ZVEGELJ Majda, črtomi rova 10a, 64260 BLED JESENICE ZVEGELJ Vlado, črtomi rova 10a, 64260 BLED viStNICE ŽIROVNICA HASLOV: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE , Titova 64, ŽIROVNICA 64270 JESENICE, Telefon : (064) 84-041 JESENICE JESENICE ŽIROVNICA o B i z: it::::: k « j 3 ir a r e o a JESENICE L. ilE T A V A M 2: IlE I X HO JESENICE S R IlE C;: is? O :»: M U S F" E" S 'M O LESCE iN! O V O i e: t o j. ^•••|!* .i:!!|j. .5. JESENICE JESENICE ZBRAL GRADIVO IR UREDIL: Tone Konobelj LESCE ZALOŽILO: Muzejsko društvo Jesenice, december 1995 JESENICE 4