URADNI LIST
SOCIALISTIČNE R E P U B L I K E S L O V E N I J E
Številka 10
Ljubljana, 27. marca 1909
Cena 1 dinar
Leto XXVI
VSEBINA:
77.	Odlok o soglasju k cnotuim osnovam meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov v letu 19G9.
78.	Odlok o soglasju k merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 19G9.
79.	Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva.
AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS:
80.	Sklep o ustavitvi postopka za ocenitev ustavnosti in zakonitosti odloka skupščine občine Maribor o javnem redu in miru.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
81.	Sklep o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov v letu 1969.
82.	Sklep o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1969.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
59.	Odlok o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za gradnjo šolske zgradbe v Starem trgu (Cerknica).
60.	Odlok o načinu formiranja sredstev temeljne izobraževalne skupnosti občine Litija za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1969.
61.	Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1969.
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
62.	Sklep o predpisu izrednega prispevka za kritje ostanka primanjkljaja na skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov iz leta 1966 (Ravne na Koroškem).
77.
Na podlagi 149, člena ustave Socialistične republike Slovenije in 4. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40-303/68) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 10. marca 1969 sprejela
ODLOK
o soglasju k enotnim osnovam meril za financiranje
dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov
v letu 1969
K enotnim osnovam metil za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov v letu 1969, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1969, se daje soglasje.
St. 402-135/69
Ljubljana, dne 11. marca 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
78.
Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40-303/68) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 10. marca 1969 sprejela
ODLOK
o soglasju k merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1969
1
K merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1969, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1969, se daje soglasje.
II
Na predlog izvršnega sveta bo Skupščina SR Slovenije zagotovila za izvedbo sklepa o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1969 potrebna dodatna sredstva do višine 5 milijonov dinarjev.
St. 402-135/69
Ljubljana, dne 11. marca 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
79.
Na podlagi 53. člena zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Uradni list SRS, št. 4-24 66) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
NAVODILO
o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1
Arhivsko in registraturno gradivo se materialno varuje tako, da se pri hranjenju in ravnanju z njim preprečujejo poškodbe, uničenje in izguba gradiva
2
Materialno varstvo po tem navodilu obsega ukrepe ža varstvo gradiva pred tatvino in vlomom, ognjem
vodo, škodljivo temperaturo in zračno vlago, ultravijoličnimi žarki, prahom ter pred škodljivimi biološkimi, mehanskimi, kemičnimi in drugimi škodljivimi vplivi.
3
Materialno varstvo izvajajo arhivi ter drugi imetniki arhivskega in registraturnega gradiva, ki takšno gradivo hranijo.
II. MATERIALNO VARSTVO V ARHIVIH
4
Arhivi morajo imeti za hranjenje in varovanje arhivskega in registraturnega gradiva tele naprave:
—	skladišča, ki so namenjena in se uporabljajo samo za hranjenje gradiva; skladišča morajo biti nameščena na kraju, varnem pred vdorom vode in primerno oddaljenem od plinskih napeljav ter obratov, ki uporabljajo lahko vnetljive snovi; skladišča morajo biti grajena tako. cia so vama pred potresom, iz požarnovarnega materiala ter z gladko obdelanimi notranjimi površinami; skladišča morajo biti pred požarom in pred vlomom varno ločena od drugih zaprtih ali odprtih prostorov, enako ločeni pa morajo biti tudi skladiščni prostori, ki presegajo 200 m- tlorisne površine; skladišča morajo biti zavarovana pred strelo ter zanesljivo ločena od kurišč, dimovodov, vodovodnili in kanalizacijskih napeljav ter glavnih vodov centralne kurjave;
—	kovinsko opremo skladišč ali vsaj opremo, zavarovano s premazi proti ognju in nameščeno tako, da na gradivo ne pada neposredna sončna svetloba:
—	talne hidrante v območju do 50 metrov od stavbe, v kateri so skladišča, v stavbi sami pa lahko dostopne in po tehničnih navodilih oskrbovane gasilne aparate na ogljikov dvokis (CCh) ali na prah;
—	ognjavarno električno napeljavo; svetila, zavarovana z zaščitnim steklom, in napravo za izklopitev električnega toka v skladiščih;
—	po potrebi naprave za vzdrževanje primernih klimatskih razmer, vendar brez kurišč v skladiščih;
—	higrometre in termometre, nameščene tako, da je moč primerjati zunanje in notranje atmosferske razmere;
—	naprave za javljanje požarov;
—	vidne napise o tem, koga izmed arhivskih de-lavpev je treba obvestiti ob požaru ali drugi nenadni nevarnosti za arhiv;
—	napravo za zaščito pred ultravijoličnimi žarki na oknih, če ni gradivo že sicer dovolj zavarovano.
Določbe prejšnjega odstavka "e primemo uporabljajo tudi za prostore, v katerih se hrani gradivo v času priročnega uskladiščenja.
5
Obvezni ukrepi, namenjeni varovanju arhivskega in registraturnega gradiva, obsegajo:
—	vzdrževanje naprav pc 4. točki tega navodila;
—	izklopljanje električnega toka, kadar ni nikogar v skladiščih;
—	razkuževanje gradiva pred njegovim uskladiščen jem bb prevzemu v arhiv;
—	vzdrževanje gradiva in prostorov v snažnem stanju in razpraševanje gradiva vsaj enkrat letno;
—	stalno pregledovanje skladišč in gradiva ter odpravljanje okoliščin, ki so povzročile ali utegnejo povzročiti poškodbe na gradivu.
Z razvlaževalci zraka in z ventilacijo (po potrebi s filtri) si je treba prizadevati, da so skladišča redno prezračena, da v njih ni škodljivih plinov in da je v prostorih, v katerih se hrani papir, kolikor mogoče stalna temperatura med 15" in ŽS" C ter relativna vlaga zraka med 50 in 60'Ve, v skladiščih, kjer se hrani gradivo iz drugih snovi pa iemperatura in vlaga, primerna za to vrsto gradiva.
6
V	skladiščih ali pri obdelavi in uporabi arhivskega in registraturnega gradiva je prepovedano uporabljati odprt ogenj in kakršne koli snovi ali aparate, ki bi utegnili gradivo poškodovati ali uničiti.
V	podstrešju, na hodnikih in na dvorišču stavbe, v kateri so skladišča, je prepovedano hraniti gorljive snovi.
7
Arhivsko in registraturno gradivo se pripravlja in opremlja za hranjenje ter hrani takole:
—	zravna in zlaga se v format, primeren za uskla-diščenje, in tako, da se ujemata vsaj dva robova, gradivo pa se ne obrezuje;
—	v popolnih serijah ohranjeno gradivo se lahko veže, ne da bi se obrezovalo;
—	gradivo, ki ni vezano v obliki knjig, se vlaga v škatle, vendar ne nepredušno zaprte, ali pa se poveže med dve kartonski platnici (fascikel), tako da se pri tem ne poškoduje in da je zavarovano pred prahom;
—	gradivo velikih formatov, ki se ne more zlagati ali ki bi se pri zlaganju lahko poškodovalo, se obeša ali razgrinja v predale;
—	s papirja se odstranjujejo kovinski predmeti ali umetne snovi, ki se razkrajajo in ki nimajo dokumentarne vrednosti (vendar tako, da ostanejo vidne prvotne celote spisov); pri vezavi, spenjanju in sploh pri shranjevanju gradiva pa se taki predmeti ali snovi ne uporabljajo;
—	knjige, škatle in fascikli se postavljajo ali polagajo na police.
8
Za materialno varstvo arhivskega in registraturnega gradiva, ki ni pisano, risano ali tiskano na papirju, ampak posneto na drugem materialu (filmi, magnetofonski trakovi, plošče, magnetni trakovi in podobno), se primemo uporabljajo določbe 4. do 7. točke tega navodila; pri tein se ob upoštevanju lastnosti snovi uporabljajo vsakokratni dosežki ustrezne tehnologije.
9
Arhivsko in registraturno gradivo se prevaža z zaprtimi in kolikor moč varnimi prevoznimi sedstvi.
Pomembnejše gradivo se med prevozom hrani v kovinskih zabojih.
10
Pri obdelavi in uporabi arhivskega in registraturnega gradiva je treba z gradivom ravnati previdno^ da se ne poškoduje ali ne uniči ter da se ohrani njegova izvirna pričevalnost. Zato se gradivo ne sme pregibati in ne mečkati; po njem se ne piše, ne riše, ne drgne, ne radira ali z njega kakorkoli odstranjuje pisava.
Ce se v arhivu dajejo na gradivo kakšne oznak:', mora biti razvidno, da so bile pripisane v arhivu.
Močno poškodovano gradivo se ne daje v uporabo v izvirniku, če bi se pri tem še bolj poškodovalo.
11
Arhivsko gradivo, pri katerem je pričakovati, da se bp kljub primečnemu hranjenju poškodovalo, se konservira; čt pa je ie poškodovano, ga je treba kon-servirati in — če je to mogoče brez škode za pričeval-nost dokumenta — tudi restavrirati.
12
Arhivsko gradivo se lahko razstavlja v prostorih, varnih pred požarom, če je obenem zavarovano pred premočnim delovanjem ultravijoličnih žarkov in pred vlomom ter tatvinami.
13
Arhivsko gradivo se zaradi varnosti snema na mikrofilm. Taki mikrofilmi se shranjujejo ločeno od izvirnika tako, da po normalnem predvidevanju morebitno uničenje izvirnikov ne zadene mikrofilmov.
14
Arhivi podrobneje določijo s samoupravnimi akti, kako bodo izvajali materialno varstvo po določbah tega navodila. S samoupravnimi akti arhivi tudi podrobno določijo, kaj je treba ukreniti proti tatvini in vlomu ter ob požaru ali naravni nesreči.
HI. MATERIALNO VARSTVO ZUNAJ ARHIVOV
15
Imetniki arhivskega in registraturnega gradiva iz 31., 32. in 33. člena zakona o arhivskem gradivu in o arhivih izvajajo materialno varstvo enako kot arhivi, če v tem poglavju ni drugače določeno.
16
Ce ima imetnik rz prejšnje točke manj kot 30 tekočih metrov arhivskega in registraturnega gradiv«, starejšega od 20 let, ga lahko hrani v prostoru, ki se uporablja tudi za druge namene, če prostor ustreza pogojem iz prve alinee 4. točke tega navodila, če se gradivo hrani v kovinskih omarah in če je v tem prostoru prepovedano kajenje.
17
Organi in organizacije, pri katerih je nastalo arhivsko in registraturno gradivo ali ki po 14. členu zakona o arhivskem gradivu in o arhivih prevzamejo gradivo odpravljenega organa ali organizacije, hranijo arhivsko in registraturno gradivo, kr ni več potrebno
za priročno uporabo, v posebnih, samo za ta namen določenih prostorih.
Ti prostori morajo biti zavarovani pred vlomom, ognjem, vdorom vode in fekalij ter v njih praviloma ne smejo potekati glavni vodr centralne kurjave. V teh pro?*orih mora biti temperatura zraka med 7,) in 25° C. relativna vlaga zraka pa med 40 in 75°/«.
Za kurišča, gasilne naprave, zaščito pred ultravijoličnimi žarki, zavarovanje vrat, naprave za izklopi-tev električnega toka, električne napeljave in svetila veljajo za te prostore določbe 4. točke tega navodila.
Ce ima organ ali organizacija manj kot 50 tekočih metrov arhivskega in registraturnega gradiva, ga lahko hrani tudi v zaprtih omarah v prostorih, ki se obenem uporabljajo za pisarniško poslovanje.
Organi ali organizacije iz prvega odstavka te točke pripravljajo in opremljajo gradivo za hranjenje in ga hranijo po določbah prve do četrte in šeste alinee 7. točke tega navodila ter ga vzdržujejo v snažnem stanju.
18
Ce imetnik iz 16. in 17. točke tega navodilo hrani posebno pomembno gradivo, kar ugotavlja pristojni arhiv, veljajo zanj v celoti določbe 4. do 6. točke tega navodila.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19
Arhivi in drugi imetniki arhivskega in registraturnega gradiva morajo prilagoditi svoje naprave in ravnanje določbam tega navodila v enem letu od dneva, ko začne veljati to navodilo.
Konstrukcijske spremembe na stavbi (predelava stropov, odstranitev sten iz gorljivega materiala, zavarovanje dimovodov), večje adaptacije ali nabava večjega števila naprav se morajo opraviti v osmih letih po tem, ko začne veljati to navodilo.
Arhivsko in registraturno gradivo, uskladiščeno v podstrešjih z leseno konstrukcijo, in v kleteh, V katerih je relativna vlaga zraka nad 75'/o, se mora prenesti v ustreznejše prostore v dveh letih od dpeva, ko začne veljati to navodilo.
20
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi V »Uradnem listu SRS«.
St. 63-7 89
Ljubljana, dne 20. februarja 1969.
Republiški sekretar za prosveto In kulturo: Toma Martelanc 1. r.
Akti ustavnega sodišča SRS
80.
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika ustavnega sodišča SR Slovenije Vladimira Krivica na seji dne 28<■' januarja 1969
vklenilo:
*
Postopek za ocenitev ustavnosti in zakonitosti odloka skupščine občine Maribor o javnem redu in miru v občini Maribor z dne 27. 12. 1967 št. 22-39^67-12 (Medobčinski uradni vestnik št. 1 in 2/68) se ustavi.
Obrazložitev!
Ustavno sodišče SR Slovenije je dne 13. 11. 1968 začelo postopek za oceno skladnosti odloka skupščine občine Maribor z ustavo SR Slovenije in zakonom o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS. št. 38'59), potem ko je ustavno sodišče Jugoslavije s sklepom U 45^68 z dne 28. 6. 1968 odstopilo zadevo ustavnemu sodišču SR Slovenije zaradi ocenitve skladnosti odloka z ustavo in zakoni SR Slovenije.
Pri tem ie ustavno sodišče SR Slovenije upoštevalo, da se glede na določbo drugega odstavka 3. Člena
ustave SR Slovenije, določbe ustave SFR Jugoslavije o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana neposredno uporabljajo v SR Sloveniji in uživajo po zadnjem odstavku istega člena sodno varstvo. Dejanja, ki se štejejo za prekrške zoper javni red in mir, pa so za območje republike Slovenije določena tudi z republiškim zakonom.
Skupščina občine Maribor je med pripravljalnim postopkom sporočila ustavnemu sodišču, da bo o odloku ponovno razpravljala in odločala ter prosila, da se ji za to določi rok. Ustavno sodišče je po 25. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije temu predlogu ugodilo.
Skupščina občine Maribor je dne 16. 12. 1968 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini Maribor. Z novelo odloka, ki je bila objavljena v 20. številki Medobčinskega uradnega vestnika z dne 31. 12. 1968, so bile spremenjene določbe drugega odstavka 12. člena, določba 14. člena in določbe drugega odstavka 18. člena prvotnega odloka.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je skupščina občine Maribor določbo 14. člena odloka prilagodila določbi 15. člena republiškega zrikona o javnem redu in miru.
Določbo drugega odstavka 12. člena odloka, s katero je bilo prvotno naloženo staršem in skrbnikom, da morajo skrbeti, da otroci in mladoletniki do 16 let starosti v zimskem času, tj. od novembra do marca po 20. uri in v poletnem času, tj. od aprila do oktobra po 21. uri niso brez nadzorstva na cestah in ulicah ali v javnih lokalih, pa je skupščina občine spremenila tako, da morajo starši oziroma skrbniki skrbeti, da otroci in mladoletniki do 16 let starosti v navedenem času ne pohajkujejo po cestah ter se brez potrebe ne zadržujejo v lokalih. Za kršitev tega predpisa pa se enako, kot je to bilo določeno v 4. točki drugega odstavka 18. člena prvotnega odloka, tudi po spremenjenem odloku kaznujejo za prekršek, storjen s strani otrok oziroma mladoletnikov, starši in skrbniki, če so zanemarili svojo dolžnost za vzgojo ali nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ki jim je zaupan v varstvo, vzgojo ali oskrbo.
„ Ustavno sodišče je mnenja, da te z odlokom predpisane dolžnosti staršev in skrbnikov, naj skrbijo za to, da otroci in mladoletniki do 16 let starosti ne pohajkujejo po določenem času po cestah ali ulicah ali se brez potrebe ne zadržujejo v lokalih, ni mogoče šteti za omejitev svobode gibanja, ki je občanom zagotovljena po 51. členu ustave SFR Jugoslavije in ki jo je mogoče omejiti le na način in v primerih, naštetih v istem členu ustave, temveč kot ukrep, da se na območju občine zagotovita javni red in mir. Prepoved pohajkovanja po cestah in nepotrebnega zadrževanja otrok in mladoletnikov v lokalih v določenih nočnih urah pa tudi ne posega v pravice, ki jih imajo po določbah ustave in zakonov otroci in mladoletniki. Pravice pa tudi dolžnosti in odgovornost otrok in mladoletnikov so namreč glede na njihovo starost že po naravi stvari po ustavi in zakonih različne od pravic, dolžnosti in odgovornosti polnoletnih občanov. Zato je že po ustavi in zakonih za otroke in mladoletnike predvidena skrb staršev in posebno varstvo družbene skupnosti.
Za izdajo predpisa, s katerim naj se zagotovi javni red in mir na območju občine, pa je skupščina občine pristojna:
Po 19. alinei 123. člena ustave SR Slovenije skrbi republika za to, da sta zagoiovljena javni red in mir v republiki. Izdala je med drugim zakon o prekrških zoper javni red in mir. Prekrški po tem zakonu so dejanja, s katerimi se na nedovoljen način motita mir ali delo državljanov, ovira izvrševanje pravic organizacij, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja ali javna morala, kvari zunanji izgled kraja ali kako drugače ogroža normalni način življenja. Po določbi 15. člena zakona mladoletniki ne smejo obiskovati nočnih lokalov. Mladoletniki, ki še niso stari 16 let, ne smejo obiskovati takih prireditev (kinematografskih predstav in drugih predstav, veselic in podobno), ki so javno razglašene kot mladini neprimerne. Ce stori mladoletnik prekršek, pa se po 19. členu zakona kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
Po 86. členu ustave SR Slovenije pa se v občini kot temeljni družbeno-politrčni skupnosti urejajo odnosi, ki imajo neposredni pomen za občane v občini, varujeta zakonitost in varnost ljudi in premoženja ter zagotavljata javni red in mir. Zato je ustavno sodišče mnenja, da je občina za uč:nkovito zagotovitev javnega reda in miru na svojem območju upravičena, da poleg ukrepov, ki jih je že določil zakon, s svojim predpisom določi še druge in predpiše kazni za prekrške. Določba o pristojnost' občinskih skupščin za izdajo predpisa o prekrških je tudi v temeljnem zakonu o prekrških.
Z občinskim predpisom določeni ukrepi za zagotovitev javnega reda in mira in določbe o prekrških pa morajo biti v skladu z ustavo in zakoni (prvi odstavek 212. člena ustave SR Slovenije).
Ob ugotovitvi, da je bila skupščina občine pristojna — upoštevajoč krajevne razmere in izkušnje organov, ki jim je zaupana skrb za vzgojo in varstvo mladine — s svojim odlokom določiti ukrepe za zagotovitev javnega reda in mira na območju občine in da predpisani ukrepi niso v nasprotju z ustavo SR Slovenije in republiškim zakonom o prekrških zoper javni red in mir, je ustavno sodišče postopek za oceno skladnosti odloka skupščine občine Maribor o javnem redu in miru z ustavo SR Slovenije in zakonom o prekrških zoper javni red in mir po določbi 35. člena zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije ustavilo.
Ker se v sproženem ustavnem sporu zatrjuje, da določbe odloka skupščine občine Maribor niso v skladu z določbami ustave SFR Jugoslavije, se po 23. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije zadeva pošlje ustavnemu sodišču Jugoslavije.
Po 2. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije je ta sklep dokončen.
St. U 45 68
Ljubljana, dne 28. januarja 1969.
Predsednik
ustavnega sodišča SR Slovenije:
Vladimir Krivio 1. r.
Splošni akti republiških samoupravnih organizacij
SKUPŠČINA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE
81.
Na podlagi tretjega odstavka 12. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67, št. 5-18 68, št. 27-208/68 in št. 40-303/68) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov v letu 1969
I
S tem sklepom se določajo osnovna izhodišča in enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni zavodi), na podlagi katerih sprejmejo izobraževalne skupnosti podrobnejša merila za financiranje teh dejavnosti v letu 1969.
II
Izobraževalna skupnost financira dejavnosti izobraževalnih zavodov na osnovi programov teh zavodov, ki obsegajo:
a)	vzgojne in izobraževalne dejavnosti, ki temelji-
jo na zakonih in na podlagi zakonov izdanih izvršilnih predpisih;	-
b)	dodatne vzgojne in izobraževalne dejavnosti (dejavnosti vzgojnih varstvenih zavodov in vzgojnih domov, celodnevno varstvo, izobraževanje odraslih itd.), določene v sporazumu med izobraževalnimi zavodi, izobraževalno skupnostjo in z ustrezno skupščino družbeno-politične skupnosti.
III
Povračila za izvajanje programa dela izobraževalnega zavoda, ki jih določi izobraževalna skupnost na podlagi meril, obsegajo:
A — sredstva za osebne dohodke.
B — sredstva za materialne izdatke,
C — sredstva za investicijsko vzdrževanje,
C — sredstva za nagrajevanje posebnih uspehov.
Sredstva za materialne izdatke in za investicijsko vzdrževanje po prejšnjem odstavku (B in C) dodeljuje izobraževalna skupnost 'izobraževalnemu zavodu namensko.
IV
Višina povračil za posamezne namene po prejšnji točki (A do C) se določi takole:
A.	Sredstva za osebne dohodke se določijo na podlagi cene pedagoške ure za posamezne vrste pouka oziroma izobraževalne dejavnosti.
Vsak izobraževalni zavod predloži izračun cene pedagoške ure, in sicer za
a)	razredni pouk,
b)	predmetni pouk,
c)	praktični pouk,
č) druge izobraževalne dejavnosti.
V	ceni pedagoških ur iz prejšnjega odstavka (a do č) zajame izobraževalni zavod osebne dohodke vseh delavcev zavoda (učnega, vodstvenega, administrativnega, tehničnega in drugega pomožnega osebja).
Na podlagi izračunov cene pedagoških ur po prejšnjih dveh odstavkih razvrsti izobraževalna skupnost vse izobraževalne zavode po vrstah in velikosti ter
za vsako skupino zavodov določi enotno ceno posamezne vrste pedagoške ure za leto 1969 na svojem območju tako, da izhaja iz minimalnih poprečnih osebnih dohodkov, in sicer za pedagoške delavce s srednjo izobrazbo 1.050 din oziroma 1.200 din, če poučujejo na predmetni stopnji, z višjo izobrazbo 1.350 din in z visoko izobrazbo 1.600 dinarjev.
Ceno pedagoške ure za posamezne vrste pouka oziroma izobraževalnih dejavnosti izračunajo izobraževalni zavodi in izobraževalne skupnosti po metodologiji za izračun potrebnih sredstev za vzgojo in izobraževanje za leto 1969, ki je sestavni del tega sklepa.
B.	Sredstva za materialne izdatke se določijo v višini realizacije teh izdatkov v letu 1968, povečanih za najmanj 6°/i), vendar tako, da sredstva za ta namen ne bodo manjša kot v letu 1967,
C.	Sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb izobraževalnih zavodov se dodeljujejo na podlagi utemeljenih predlogov posamez-
ih zavodov in v skladu s sprejetim programom izo-.aževalne skupnosti.
Č. Sredstva za nagrajevanje posebnih uspehov dodeljuje izobraževalna skupnost izobraževalnim zavodom na predlog in na podlagi ocene pedagoške službe.
Za nagrajevanje posebnih uspehov izloči izobraževalna skupnost najmanj 3 %> od skupnih sredstev za osebne dohodke v letu 1969.
V
Sredstva iz povračil, ki jih določi izobraževalna skupnost posameznemu izobraževalnemu zavodu po prejšnji točki tega sklepa, so akontacija za programirano delo.
Ce izobraževalna skupnost ugotovi, da je izobraževalni zavod opravil delo kvalitetno slabše ali v manjšem obsegu, kot je določeno s pogodbo, ustrezno zniža določeno višino povračila.
Iz dela sredstev za financiranje izobraževalne dejavnosti, katero opravljajo pedagoški delavci v dopolnilnem delovnem razmerju (honorarno), formira izobraževalna skupnost sredstva za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, ki dopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo v skladu z zakonom, in za štipendije in posojila učencem in študentom, ki se pripravljajo na učiteljski poklic.
Spremembe višine povračila se opravijo ob polletju ali s koncem šolskega leta ali pa s pogodbo za naslednje leto.
VI
Izobraževalne skupnosti morajo uskladiti svoja merila za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov v letu 1969 z enotnimi osnovami meril po tem sklepu najkasneje do konca marca 1969 ter jih predložiti na vpogled izobraževalni skupnosti SR Slovenije.
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969
St. 402-63/68	'
Ljubljana, dne 10. marca 1969.
Skupščina izobraževalne skupnosti SR Sloveni)«
Predsednik:
Dr. Lujo Šuklje 1. r.
82.
Na podlagi 35. člena zakona d izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67, št. 5-18 68, št. 27-208/68 in št. 40-303/68) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim V letu 1969
I
Izobraževalna skupnost- SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška izobraževalna skupnost) zagotavlja posebna dopolnilna sredstva tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki s sredstvi iz obveznih in stalnih virov po 5. členu in z dopolnilnimi sredstvi po 6. členu zakona o Izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje .in izobraževanja v SR Sloveniji ne morejo zagotoviti financiranja dejavnosti osnovnih šol in dejavnosti posebnih osnovnih šol za otroke z motnjami v duševnem razvoju, in sicer v višini stroškov, ki ustrezajo vzgojnoizobraževalnim nalogam po zakonu o osnovni šoli.
II
Merila, na podlagi katerih ugotavlja republiška izobraževalna skupnost sredstva za temeljno izobraževalno skupnost, so:
I.	Cena	pedagoške ure -je za:	dln
razredni pouk: srednja izobrazba .... 30,83
višja izobrazba.............39,64
predmetni	pouk: srednja izobrazba .... 35,23
višja izobrazba............39,64
visoka izobrazba .... 46,98
Cena pedagoške ure razrednega pouka v kombiniranih oddelkih osnovnih šol je za 15°/o višja.
Cena pedagoške ure v posebnih osnovnih šolah za šolanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in v oddelkih teh šol je za:
razredni pouk in predmetni pouk:	..
srednja izobrazba ............................35,45
višja izobrazba...............................45,58
visoka izobrazba..............................54,03
2.	Materialni izdatki so za 6%> višji od njihove realizacije v letu 1968.
3.	Sredstva za prevoze učencev in za vzdrževalnima v domovih kot ekvivalenten strošek za prevoze se priznajo v višini dejanskih stroškov.
4.	Sredstva za dodatno izobraževalno dejavnost se priznajo v višini stroškov v letu 1968, vendar največ do 7 “/o od skupnih sredstev pod 1. in 2. te točke.
5.	Sredstva rezerve se priznajo v višini 1 % od skupnih sredstev pod I. in 4. te točke.
III
Posebna dopolnilna sredstva zagotavlja republiška izobraževalna skupnost temeljnim izobraževalnim skupnostim v višini razlike do potrebnih sredstev po prejšnji točki tega sklepa pod naslednjima pogojema:
1.	da je občinska skupščina predpisala v letu 1969 za financiranje vzgojno izobraževalnih dejavnosti iz
I.	točke tega sklepa najmanj 3,2 u/o prispevno stopnjo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in najmanj 60°/o od drugih prispevkov, razen od prispevka za uporabo mestnega zemljišča;
2.	da proračunska potrošnja v občini v letu 1969, upoštevajoč skupno stopnjo občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 3,95 ter vse druge za občinski proračun možne vire, razen prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ne presega 300 dinarjev na prebivalca.
IV
1.	Po III. točki ugotovljena posebna dopolnilna sredstva se temeljni izobraževalni skupnosti v občini, ki ima manj kot 20.000 prebivalcev ali manj kot 250 dinarjev proračunske potrošnje na prebivalca, povečajo za toliko, za kolikor bi sc občini njenega območja zaradi izpolnitve pogojev iz III. točke tega sklepa znižala v letu 1969 proračunska potrošnja pod potrošnjo iz leta 1968,
Vsota povečanih posebnih dopolnilnih sredstev po prejšnjem odstavku se šteje med sredstva, ki jih zagotovi občinska skupščina temeljni izobraževalni skupnosti, da bi bili izpolnjeni pogoji iz III. točke tega sklepa.
2.	Po III. točki ugotovljena posebna dopolnilna sredstva se temeljni izobraževalni skupnosti znižajo za toliko, za kolikor bi se občini njenega območja ob izpolnitvi pogojev iz III. točke povečala proračunska potrošnja v letu 1969 nad potrošnjo iz leta 1968.
Temeljni izobraževalni skupnosti se posebna dopolnilna sredstva zmanjšajo tudi v primerih, če ima občina več kakor 20.000 prebivalcev in več kakor 250 din čiste proračunske potrošnje na prebivalca, in to za 12 Vo, če presega občina oba omenjena kriterija, in za 6%, če presega občina enega izmed navedenih kriterijev.
Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz III. točke tega sklepa, če je občinska skupščina zagotovila temeljni izobraževalni skupnosti tudi vsoto, za katero se zmanjšajo posebna dopolnilna sredstva po prejšnjih dveh odstavkih.
V
Po gornjih merilih in pogojih ugotovljena posebna dopolnilna siredstva dodeli republiška izobraževalna skupnost temeljni izobraževalni skupnosti s pogodbo potem, ko občinska skupščina s svojimi predpisi zagotovi po teh merilih in pogojih potrebna sredstva temeljni izobraževalni skupnosti.
VI
Za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti po tem sklepu izloči republiška izobraževalna skupnost iz svojih sredstev v 1969. letu 80 milijonov din.
VII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v xUradnem listu SRS<'.
St. 402-4'69
Ljubljana, dne 10. marca 1969.
Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije
Predsednik:
Dr. Lujo Suklje 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
skupščina občine cerknica
59.
Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67), 178. člena statuta občine Cerknica, na podlagi sklepov zborov volivcev je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1969 sprejela
ODLOK
o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za gradnjo šolske zgradbe v Starem trgu
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo šolske zgradbe v Starem trgu.
2.	člen
Referendum se izvede za območje Loške doline z namenom, da se zagotovijo sredstva za gradnjo nove šole v Starem trgu.
3.	člen
Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilne imenike območja Loške doline.
4.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 13. aprila 1969 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
5.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico in sicer na ta način, da glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
6.	člen
Pred uvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom odloka, ki bo urejal uvedbo samoprispevka.
7.	člen
Za izvedbo referenduma se imenuje 6-članska volilna komisija. Referendum bo potekal po postopku, ki velja za izvedbo volitev odbornikov občinskega zbora skupščine občine Cerknica.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 014-2/69-3/0
Cerknica, dne 12. marca 1969.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
60.
Na podlagi 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66), 26., 27. in 64. člena zakona o izobraževalni skupnosti in financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS (Uradni list SRS, št. 16-115/67 in št. 40-303/68) ter sklepa izobraževalne skupnosti SR Slovenije, št. 402-4'69 z dne 24. II. 1969 je skupščina občine Litija na skupni seji obeh zborov dne 6. marca 1969 sprejela
ODLOK
o načinu formiranja sredstev temeljne izobraževalne skupnosti občine Litija za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1969
1. člen
Na podlagi tega odloka in v skladu s cit. sklepom izobraževalne skupnosti SR Slovenije zagotavlja občina Litija temeljni izobraževalni skupnosti Litija v letu 1969 naslednje dohodke:
a)	prispevek iz osebnega dohodka
iz delovnega razmerja...............................
b)	ostali prispevki........................32,3
Dohodki po teh stopnjah se obračunajo za vse prispevke, razen od prispevka iz mestnega zemljišča.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »-Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 010-4/69
Litija, dne 17. marca 1969.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 61.
Na podlagi 45., 46. in 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54'67 in št. 30/68) in 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in na podlagi 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Logatec za leto 1969 I. SPLOŠNI DEL
1.	člen
Proračunski dohodki za leto 1969 znašajo din skupaj .................................... 3,435.536
2.	člen *
Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini.......................... 3,435.536
Nerazporejeni dohodki za tekočo prora-	•
čunsko rezervo znašajo.................... —
3.	člen
Od dohodkov proračuna za leto 1969, razen prenošenih sredstev iz leta 1968, se vlaga v rezervni sklad občine 1 °/#.
4.	člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje organov, zavodov, se odvajajo na njihove račune skladno s pogodbami, ki jih občina sklene s temi organi, zavodi z ustanovami. Sredstva, namenjena Temeljni izobraževalni skupnosti za otroško varstvo,
se odvajajo na posebni račun Temeljne izobraževalne skupnosti Logatec.
5.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Logatec je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke posameznih postavk proračuna in da dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke iz proračunske rezerve, proti naknadnemu poročanju skupščini občine Logatec.
6.	člen
Svet za družbeni plan in tinance skupščine občine Logatec je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64).
7.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Logatec in njihova razdelitev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1969, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
8.	člen
Ta odiok velja od dneva objave v »Uradnem listu oRS«, uporablja pa se ga od 1. januarja 1969.
St. 010-2^69
Logatec, dne 26. februarja 1969.
Predsednik
skupščine občine Logatec:
Vinko Haložan 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov občine Logatec za leto 1969
Vrsta dohod.	DOHODKI	Skupaj din	Štev. glav. namena	Kazporcd dohodkov	Skupaj din
i	Prispevki			1,162.100	01	Izobraževanje in vzgoja	. .	134.700
2	Davki 		2,032.000	03	Kulturna prosvetna dejavnost .	132.500
3	Takse		150.000	04	Socialno varstvo		
6	Dohodki organov in razni drugi		05	Zdravstveno varstvo ....	130,530
	dohodki 		31.000	06	Komunalna dejavnost ....	.	35.000
9	Prnešena sredstva		60.436	07	Delo državnih organov . . . Delo krajevnih skupnosti . . .	.	1,564.030 187.445
			12		
14
16
18
19
Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev ............ 274.733
Negospodarske investicije . . .	426.501
Gospodarski posegi............... 112.346
Rezervni sklad .  ............... 33.751
Nerazporejeni dohodki............ —
Skupaj .................................... 3.435.536
Skupaj
3,435.536
Splošni akti komunalnih
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV RAVNE NA KOROŠKEM
62.
Na podlagi 25., 36 a in 37. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 43/67) je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na Koroškem na seji dne 18. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o predpisu izrednega prispevka za kritje ostanka primanjkljaja na skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov iz leta 1966
•
1
S tem sklepom predpisani izredni prispevek bo pokril ostanek primanjkljaja iz leta 1966 v znesku 139.950 din.
2
(Izredni prispevek po tem sklepu plačujejo zavarovanci, ki so po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov zavezanci prispevka.
samoupravnih organizacij
3
Izredni prispevek plačajo zavarovanci — zavezanci prispevka v enkratnem pavšalnem znesku 13,00 din na zavarovanca — člana gospodinjstva.
Stanje zavarovancev — članov gospodinjstev se upošteva na dan 30. aprila 1969.
4
Plačilo izrednega prispevka se predpiše v enkratnem pavšalnem znesku ob predpisu IV. akontacije družbenih prispevkov za leto 1969.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 01-352/1-69
Ravne na Koroškem, dne 18. februarja 1969.
Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na Koroškem
Predsednik:
Ivan Cas 1. r.
Izdaja Časopisni zavod -Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože J urad — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča-, vs! v l.jubljani Naročnina letno 3fi din (3600 starih din) *— Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/V(I — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 10
Razglasni del z dne 27. marca 19G9
LETO XXVI
Register podjetij in oSirtov
NOVO	NOVO
PBfeKi^PIS R
©	OBRAMBI
Knjižica vsebuje poročilo predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča v Skupščini SR Slovenije, sklepe in priporočila o nalogah na področju narodne obrambe, ki so bila sprejeta na zasedanju ter zakon o narodni obrambi z zakonom o vojaški obveznosti. — Cena 7 din.
Splošni tegisler veljavnih predpisov zveznih m republiških 1945 -1969
Predpisi so razvrščeni po abecedi glavnih gesel; abecedna razvrstitev gesel in podgesel omogoča hitro najdbo iskanega predpisa. Register, ki ga je sestavil Stanko Mihelčič, ima 442 strani, je nujen priročnik za vsakogar, ki se ukvarja s predpisi. — Cena 55 din.
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11 p. p. 379 VII
Vpisi
Okrožna gospodarska sodiSča razglašajo
Besedilo: »Salus«, podjetje za proizvodnjo in distribucijo farmacevtskih, kozmetičnih in drugih izdelkov, Ljubljana.
Poslovni predmet: proizvodnja farmacevtskih, veterinarskih, dietetskih, kozmetičnih in parfumerijskih proizvodov; trgovanje na debelo s farmacevtskimi. veterinarskimi, dietet-skimi in prehrambenimi proizvodi v trgovinskih strokah:	medicinski,
zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine; parfume-rijsko in kozmetično blago, drogerij-sko blago; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; opravljanje posredniških, agencijskih in zastopniških storitev.
Direktor podjetja v ustanavljanju je mr. ph. Vranjek Smiljan.
Podjetje je ustanovil delavski svet Tovarne zdravil »Krka«, Novo mesto na zasedanju dne 28. II. 1969 s sklepom št. 31/69.
Ljubljana, 1. marca 1969.
Rg XIV 1321/1	370
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo; Poljoprivredna zadruga, Hum na Sutli.
Vpiše se »Bana«, prodajalna s sadjem in zelenjavo, Rogaška Slatina 68, .ki prodaja na drobno: sadje in zelenjavo ter izdelke iz sadja in zelenjave, semensko blago, meso in mesne izdelke, od tega konzerve vseh vrst, prehrambene proizvode, od tega: tajca, keksi, čokolada, bonboni v pakiranem stanju, alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah. Poslovodja je Josip Bercko. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovila zadruga s sklepom upravnega odbora z dne 6. XII. 1967.
Celje, 6. marca 1969.
Rg VIII 69/1	291
Besedilo: Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo, Celje.
Besedilo odslej: »Agens«, poslovno združenje za obrt, gostinstvo in ko-
munalo Celje—Maribor, skrajšano »Agens«, poslovno združenje Celje— Maribor.
Vpiše se predložitev statuta združenja, ki je bil sprejet na seji upravnega odbora združenja dne 14. II.
1967.
Rg IV 97/4	305
Besedilo: Gostinsko podjetje »Kajuhov dom«, Šoštanj.
Vpiše se gostilna »Ježovnik«, Šoštanj, Kajuhova 27, ki ima takle poslovni predmet: osnovna gostinska dejavnost:	prodaja alkoholnih in
brezalkoholnih pijač, toplih in mrzlih jedil (manjša izbira) ter tobačnih izdelkov. Poslovodkinja je Marija Janežovnik. Organizacija združenega dela (poslovna enota) nima samostojnih pravic — prodaja v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 27. XI.
1968.
Rg III 193/6	303
Celje, 11. marca 1969.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Ojstrica«, Celje.
Izbiše se organizacija združenega dela podjetja Bife Otok v Celju, Trubarjeva ulica, zaradi prenehanja poslovanja.
Pri organizacijah združenega dela podjetja se vpišejo naslednje spremembe:
pri gostišču Ribič v Celju, Zidanškova 34 se izbriše Josipina Žerdoner in vpiše Štefka Drevenšek, nova poslovodkinja;
pri gostišču Bizeljčan, Štore 18, se izbriše Ivanka Brinovšek in vpiše Hermina Turnšek, nova poslovodkinja;
pri gostišču Turist, Frankolovo, se izbriše poslovodja Mirko Lešnik in vpiše Marjana Sevnik, poslovodkinja.
Celje, J.3. marca 1969.
Rg I 53/10	336
Besedilo: »Mlinotest«, Ajdovščina.
Vpiše se prenehanje obratov s samostojnim obračunom Pekarne Piran in Pekarne Izola z vsemi poslovnimi enotami ter delovne enote prodajnega skladišča Bertoki zaradi spojitve in ustanovitve nove organizacije združenega dela »Pekarne Koper« s sedežem v Bertokih.
Vpiše se organizacija združenega dela: »Pckprna Koper« s sedežem v Bertokih, ki ima takle poslovni predmet: prodaja in vskladiščenje surovin, izdelkov in polizdelkov lastne in tuje proizvodnje; prevoz blaga za lastne in tuje potrebe; peka kruha,
prepečenca, peciva in slaščic; proizvodnja sladoleda; prodaja na drobno kruha, peciva, slaščic in keksov, na drobno pakirane moke in testenin; nabava in prodaja na drobno; čokolade, kakavnih proizvodov, bonbonov in bonbonier, mleka, mlečnih proizvodov. margarine, medu. svežih jajc, marmelade in džema, brezalkoholnih in umetnih pijač, mineralne vode, sodavice, sadnih sokov in limonade, pražene kave, čaja v vrečkah, ribjih in mesnih konzerv, koncentratov raznih juh. pšeničnega zdroba, pakiranih suhih fig in dateljnov, pomaranč in limon; v slaščičarnah postrežba na drobno s slivovko, rumom, doma-' čim brandilem, sladkimi in grenkimi likerji, kavo, toplimi napitki in narezki, postrežba z vstekleničenimi pivom. Vodja organizacije je Škapin Zvone. S potrdilom republiškega inšpektorata dela št. 1814-4/69 z dne 10. IT. 1969 je izkazano, da organizacija izpolnjuje predpisane pogoje kar se tiče tehnične opremljenosti In varstva pri delu. Organizacija nima samostojnih pravic.
Vpišejo se prodajalne, ki so v sestavi organizacije združenega dela "Pekarne Koper- s sedežem v Bertokih :
prodajalna. Izola. Smrekarjeva 62, ki ima takle poslovni predmet: prodala na drobno kruha, peciva, slaščic in keksov; prodaja na drobno čokolade, kakavnih izdelkov, bonbonov in bonbonier, mleka in mlečnih izdelkov, margarine, medu, svežih jajc. marmelade, džema in narezkov; prodaja sadnih sokov, mineralne vode. alkoholnih in brezalkoholnih pijač. pražene kave. čaja v vrečkah, ribjih in mesnih konzerv, koncentratov raznih juh. pšeničnega zdroba, pakiranih suhih fig In dateljnov, pomaranč in limon. Poslovodkinja je Ivančič Gabrijela;
prodajalna, Izola, Ljubljanska 8. ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno kruha, peciva, slaščic in keksov: prodaja na drobno čokolade, kakavnih izdelkov, bonbonov in bonbonier, mleka in mlečnih izdelkov, margarine, medu, svežih jajc, marmelade, džema in narezkov; prodaja sadnih sokov, mineralne vode. alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pražene kave, čaja v vrečkah, ribjih in mesnih konzerv, koncentratov raznih juh. pšeničnega zdroba, pakiranih suhih fig in dateljnov, pomaranč in limon. Poslovodkinja je Abram Štefka;
prodajalna Izola, Ulica 1. maja SB III, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno kruha, peciva, slaščic, in keksov; prodaja na drobno čokolade, kakavnih izdelkov, bonbonov in bonbonier, mleka in mlečnih izdelkov, margarine, medu, svežih jajc. marmelade, džema in narezkov; prodaja sadnih sokov, mineralne vode. alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pražene kave, čaja v vrečkah, ribjih in mesnih konzerv, koncentra-
tov raznih juh, pšeničnega zdroba, pakiranih suhih fig in dateljnov, pomaranč in limon. Poslovodkinja je Kolenc Dora;
slaščičarna, Izola, Trg 29. novembra 1, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno kruha, peciva, slaščic in keksov, čokolade, kakavnih izdelkov, bonbonov in bonbonier, mlečnih izdelkov, margarine in džema, medu, svežih jajc, marmelade, brezalkoholnih pijač, mineralne vode, sodavice, sadnih sokov in limonade: postrežba s slivovko, rumom, brandijem. likerji, kavo, toplimi napitki in narezki; postrežba z vstekle-ničenim pivom; prodaja alkoholnih pijač, pražene kave, čaja v vrečkah, ribjih in mesnih konzerv, koncentratov raznih juh, pšeničnega zdroba, pakiranih suhih fig in dateljnov, pomaranč in limon. Poslovodkinja je Matos Jolanda;
poslovalnica Piran, Trg bratstva 1 ki ima takle poslovni predmet: pro daja na drobno kruha, peciva, slaščic, keksov, testenin in moke, čokolade kakavnih izdelkov, bonbonov, mleka in mlečnih izdelkov, medu, svežih jajc, marmelade in džemov, brezalkoholnih pijač, mineralne vode, sadnih sokov. Poslovodkinja je Krabelj Zofka;
poslovalnica, Piran, Zelenjadni trg
6.	ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno peciva, kruha, slaščic, keksov, testenin in moke, čokolade, kakavnih izdelkov, bonbonov, mleka in mlečnih izdelkov, medu, svežih jajc. marmelade in džemov, brezalkoholnih pijač, mineralne vode, sadnih sokov, prodaja ekspress kave, toplih in hladnih napitkov ^ter žganih pijač. Poslovodkinja je P^vi-čič Helena;
slaščičarna in prodajalna kruha, Piran, Tomšičeva 24, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno kruha, peciva, slaščic in keksov, čokolade, kakavnih izdelkov, bonbonov in bonbonier, mleka in mlečnih izdelkov, margarine, medu in jajc, marmelade, džemov in brezalkoholnih pijač, mineralne vode, sodavice, sadnih sokov in limonade; postrežba s slivovko, rumom in brandijem, likerji, kavo, toplimi napitki in narezki. Poslovodkinja je Lesnik Stanka;
slaščičarska delavnica v Piranu,
Ulica Karla Marksa 24, ki ima talile poslovni predmet: peka slaščic, keksov in peciva. Poslovodja je Krigelj Miro. Enote nimajo samostojnih pravic.
Koper, 24. februarja 1969.
Rg la 151/85	277
Besedilo: »Dinos«, Ljubljana.
Pri poslovalnici, Koper - skladišču, Sežana se izbriše Piško Marjan in vpiše Vitez Rudi, novi šef skladišča, ki zanj tudi podpisuje.
Koper, 28. februarja 1969.
Rg Hib 8/6	297
Besedilo: Gostinsko podjetje »Daj —Dam«, Ljubljana.
Izbrišejo sc poslovna enota restavracija »Ribničan«, Ribnica, njen bife »Lepovče«, Ribnica in prodajalna preko ulice »Točilnica«, Ribnica, ker se izločijo iz sestava tega podjetja in preidejo v sestav Trgovskega podjetja »Jelka«, Ribnica.
Izbrišeta se še dve enoti poslovne enote restavracija »Ribničan«, Ribnica: gostilna »Pri mostu«, Dolenja vas pri Ribnici in bife »Co:mos«, Ljubljana, Dolenjska 114 zaradi ukinitve.
Vpišeta se tile novi enoti:
gostilna »Dvor«, Ljubljana, Tabor 9, ki ima takle poslovni predmet: priprava in prodaja vseh mrzlih in toplih jedil: prodajalna alkoholnih pijač; prodaja brezalkoholnih pijač; priprava in prodaja raznih napitkov; priprava in prodaja peciva, slaščic in sladoleda: prodaja vseh vrst tobaka, tobačnih izdelkov in vžigalic ter razglednic in drugih turističnih edicij. Poslovodja je Preželi Tomaž, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz pravilnika o poslovnih enotah z dne, 1. II. 1968;
prodajalna pijač »Točilnica«, Ljubljana, Tabor 9, ki prodaja vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač v originalno polnjenih steklenicah ter odprte pijače od enega litra naprej. Poslovodja je Grahek Jože, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz pravilnika o poslovnih enotah z dne 1. II. 1968. Enoti je ustanovil DS 27. II. 1968.
Pri gostilni »Za gradom«, Ljubljana, Streliška 22 se izbriše poslovodja Grahek Jože in vpiše Gvozdanovič Zorka, poslovodkinja, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic.
Rg II 274/17	307
Besedilo:	Kmetijski kombinat,
Radgona.
Pri delovni enoti »Mesoizdelki« se pri prodajalni št. 8. Ljubljana. Topniška 19 vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno kruha, mleka in mlečnih izdelkov.
Rg X 1197/2	309
Ljubljana, 4. marca 4969.
Besedilo: »Dana«, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna na Dolenjskem.
Vpiše se delovna enota »Vodovod«, Mirna, ki ima takle poslovni predmet: oddajanje vode potrošnikom posredno preko krajevne skupnosti ali neposredno in vzdrževanje vodovodnega omrežja od zajetja do posrednega ali neposrednega potrošnika. Vodja enote je Franc Sladič. Za enoto podpisujeta Alojz Krhin, direktor podjetja in Cveta Lovše, računovodkinja podjetja. Pravice enote so razvidne iz 107. člena statuta pod-
jetja. Enoto je ustanovil DS 26. XI. 1968.
Rg I 66/15	368
Besedilo: Pekarna in slaščičarna, Šofja Loka.
Izbrišeta se poslovalnica >»6", Železniki in Pekarna, Stara Loka zaradi ukinitve.
Rg I 163/22	371
Ljubljana, 6. marca 1969.
Besedilo:	»Drogerija", trgovsko
podjetje na debelo in drobno, Ljubljana.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta pri enotah:
pri pedikuri »Danica«, Ljubljana, Trubarjeva 21 še na: manjšo prodajo drogerijske^a blaga (na drobno), in
pri kozmetičnem salonu »Curtis«, Ljubljana, Pražakova 8, še na prodajo kozmetičnega in parfumerijskega blaga strankam kozmetičnega salona.
Rg VI 920/27	359
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import — cvport, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Rožnik«, Ljubljana se vpišeta novi prodajalni:
mesnica, Ljubljana, Dolenjska 55, ki prodaja na drobno sveže meso vseh vrst in perutnine: vse vrste drobovine; vse vrste mesnih in ribjih konzerv; vse vrste suhomesnatih proizvodov, poslovodja je Grubič Ivan. Enota nima samostojnih pravic;
bife, Ljubljana, Dolenjska 55, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač; priprava in serviranje kave in vseh vrst toplih napitkov; Priprava in serviranje enostavno pripravljenih toplih jedil; serviranje vseh vrst hladnih jedil; prodaja slaščic, keksov, bonbonov in čokoladnih proizvodov (predpakirano), tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslo-vodkinja je Stamcar Marija. Enota nima samostojnih pravic. Enoti je ustanovil CDS 24, II. 1969.
Pri prodajalni, Ljubljana, Ižanska 46 se pri že vpisani poslovodkinji Zakrajšek Jožefi vpiše sprememba Priimka v Krašovec.
Rg II 181/262	360
IBesedilo: Združeno podjetje za pTT promet, Ljubljana.
Vpiše se počitniški dom ptt, Bled, k' ima takle poslovni predmet: nu-nnnje gostinskih storitev ptt delav-^em m drugim gostom:	prodaja
nrobne galanterije in tobačnih izdelkov. Upravnik enote je Albreht Bo-i?n- Za enoto podpisujeta: Albreht “°ian, upravnik, v delokrogu poslo-^an.ia enote. Samsa Ladislav, k^ so-Podpisuje finančne listine. Pravice
enote so razvidne iz 19. člena statuta združenega podjetja. Enoto je ustanovil DS združenega podjetja dne 15. II. 1966.
Rg X 1152/7	363
Besedilo: Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev Pekarije, Tržič.
Vpišeta se enoti pripojenega podjetja s temile podatki:
DE Pekarna, Tržič, poslovalnica št.
3,	Ravne, Tržič, ki prodaja kruh, mleko in mlečne izdelke na drobno. Poslovodkinja je Kristan Marija. Enota nima samostojnih pravic;
DE Pekarna, Tržič, poslovalnica št.
4,	Tržič, ki prodaja kruh, mleko in mlečne izdelke na drobno. Poslovodkinja je Meglič Marija. Enota nima samostojnih pravic.
Izbriše se stanovanjska enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami Živilskega kombinata »Žito«, Ljubljana, zaradi ukinitve.
Rg V 829/45	362
Besedilo: Trgovsko podjetje »Jelka«, Ribnica.
Na podlagi sklepa DS z dne 20. XI. 1968 in sklepa DS Gostinskega podjetja »Daj—Dam«. Ljubljana z dne 13. XI. 1968 so se izločile iz sestava slednje navedenega podjetja in prešle v sestav tega podjetja spodaj navedene enote, ki se vpišejo v register z naslednjimi podatki:
poslovna enota. Restavracija »Ribničan«, Ribnica, ki ima takle poslovni predmet: priprava in prodaja vseh vrst toplih in mrzlih jedil; točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač; priprava in prodaja raznih napitkov; priprava in prodaja peciva, slaščic in sladoleda; nudenje uslug prenočevanja; prodaja vseh vrst tobaka, tobačnih izdelkov in vžigalic, prodaja razglednic in drugih turističnih edicij. Poslovodkinja je Biber Lea, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz 8. in 16. člena statuta podjetja;
pri poslovni enoti restavraciji »Ribničan«, Ribnica se vpiše še:
bife »Lepovče«, Ribnica, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač; priprava in prodaja raznih napitkov; prodaja peciva, slaščic ia drugih pripravljenih mrzlih jedil; prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in vžigalic, prodaja razglednic in drugih turističnih edicij. Poslovodkinja je Biber Lea, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz 8. in 16. člena statuta podjetja;
prodajalna preko ulice »Točilnica«, Ribnica, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače preko ulice. Poslo-
vodkinja je Biber Lea, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz
8.	in 16. člena statuta podjetja.
Pri poslovalnici »Samopostrežba«, Ribnica se vpiše razširitev dejavnosti še na storitve bifeja.
Pri prodajalni »Galanterija«, Ribnica se izbriše Pucelj Linka in vpiše Andoljšek Marija, nova poslovodkinja.
Pri prodajalni »Trava«, Na travi — Draga se izbriše poslovodkinja Lipovec Kristina in vpiše Križ Jože, poslovodja.
Rg .1 97/20	361
Ljubljana, 11. marca 1969.
Besedilo: Gostinstvo Polževo — Ivančna Gorica.
Vpiše se restavracija »Ob črpalki«, Ivančna gorica, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil, tobačnih izdelkov; menjalnica. Polsovodkinja je Počer-vina Štefka. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS 23. X. 1968.
Rg III 367/20	159
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna pri podjetju »Agrostroj«, Ljubljana-Draga, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; ure in izdelki iz plemenitih kovin; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; parfume-rijsko in kozmetično blago; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; živila in gospodinjske potrebščine od tega žvečilni gumi; izdelki domače in umetne obrti; razširjanje časnikov in periodičnih spisov; opravljanje gostinske dejavnosti in sicer: točenje alkoholnih in brezalkoholnih in brezalkoholnih pijač, p odaja toplih in hladnih jedil. Poslovodkinja je Živec Rezka. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS 15. 5. 1968.
Rg 46/127	150
Ljubljana, 20. januarja 1969.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem«, Jezersko.
Pri obratu »Jezerski vrh«, Zg. Jezersko 156, se izbriše poslovodja Kranjc Ignac in vpiše Truden Mimi, poslovodkinja.
Vpiše se obrat »Vinotoč«, Zg. Jezersko 64, ki ima takle poslovni predmet: nadrobna prodaja vina in drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač čez ulico. Poslovodja je Sku-ber Leopold. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS 1. VI. 1967.
Pri gostilni »Pri kanonirju«, Sp. Jezersko 5 se izbriše poslovodja Stu-lar Alojz in vpiše Siberle Kati, poslovodkinja.
Ljubljana, 26. februarja 1969.
Rg II 300/12	367
Naročite knjigo:
Ekonomika SER Jugoslavije
od dr Franceta Černeta. Četrta predelana izdaja ima 280 strani — 28 din.
CZ »Uradni list SRS« LJtibl.lana Veselova II. p. p 379/VII
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna, Križevci pri Ljutomeru, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: tobak, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; galanterijsko in bazarsko blago, od tega, galanterijsko blago; alkoholne in brezalkoholne pijače v originalnih steklenicah; taksne in poštne vrednotnice, časopise in revije. Poslovodja je Vugrin Stevo, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 2. VII. 1968. Enota nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja.
Rg 129/II-1	116
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana*
Vpiše se prodajalna št. 64, Maribor Radvanjska 126, ki prodaja na drobno tobak, tobačne izdelke in vžigalice, galanterijo, alkoholne in brezalkoholne pijače v originalnih steklenicah; taksne in poštne vrednotnice, časopise in revije. Poslovodja je Novak Ivan, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 2. VII. 1968. Enota nima-samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 20. januarja 1969.
Rg 535/1-6	117
Besedilo' Veletrgovina »Siolonia-le«, Maribor.	I
Pri prodajalni št. 87 »Samopostrežba«. Slatina Radenci se izbriše poslovodja Lešnik Vili in vpiše Ozmec Jerica, poslovodkinja.
Maribor, 18. februarja 1969.
Rg 179/1-391	205
Besedilo: Kreditna banka in hranilnica, Ljubljana.
Vpiše se podružnica. Murska Sobota, Trg zmage 5, ki ima takle poslovni predmet, opravljanje vseh poslov, ki so predmet poslovanja banke, razen deviznega kreditiranja in plačilnega prometa s tujino, izdajanje obveznic, najemanje kreditov doma in v tujini ter prevzemanje garancij po poslih doma in v tujini. V. d. direktorja podružnice je Horvat Rudolf, ekonomist. Pooblaščenci
za podpisovanje podružnice: Horvat Rudolf, ekonomist, kot v. d. direktorja; Koloman Žilavec, ekonomist, kot v. d. pom. direktorja; Dušan Černeka, s področja dolgoročnega kreditiranja; Režonja Stefan, ekonomist, s področja stanovanjskega kreditiranja; Ludvik Flisar, ekonomist, s področja kratkoročnega kreditiranja; Skalič Nikolaj, uslužbenec, s področja potrošniškega kreditiranja; Toplak Stefan, oec., s področja devizno valutnih poslov, hranilne službe in blagajne:	Zgoraj navedeni
podpisuje kolektivno z v. d. direktorjem podružnice. Enpto je ustanovila Kreditna banka in hranilnica Ljubljana s sklepom DS z dne 17. XII. 1968. Samostojne pravice podružnice so urejene s statutom in drugimi splošnimi akti delovne skupnosti Kreditne banke in hranilnice Ljubljana.
Podružnica ima v svojem sestavu tele ekspoziture:
ekspozitura Gornja Radgona, Gornja Radgona, Partizanska 14, ki ima takle poslovni predmet:	zbiranje
vseh vrst hranilnih vlog občanov; odobravanje potrošniških kreditov v skladu z veljavnimi predpisi; opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke; vodenje žiro računov in opravljanje plačilnega prometa za občane; drugi posli in naloge, za katere jih pooblasti generalni direktor. V. d. šefa ekspoziture je Muc Ivo. Za ekspozituro podpisujejo v. d. direktorja podružnice Horvat Rudolf, v. d. pomočnika direktorja podružnice Koloman Žilavec in v. d. šefa ekspoziture Ivo Muc, vsi kolektivno;
ekspozitura Ljutomer, Ljutomer, Glavni trg 1, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov; odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi; opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke; vodenje žiro računov in opravljanje plačilnega prometa za občane; drugi posli in naloge. za katere jih pooblasti generalni direktor. V. d. šefa ekspoziture: Drago Novak. Za ekspozituro podpisujejo: v. d. direktorja podružnice Horvat Rudolf, v. d. pomočnika direktorja podružnice Koloman Žilavec in v. d. šefa ekspoziture Drago Novak, vsi kolektivno, in
ekspozitura Lendava, Lendava, Partizanska 93, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov; odobravanje potrošniških kreditov občanom v skladu z veljavnimi predpisi; opravljanje vseh menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke; vodenje žiro računov in opravljanje plačilnega prometa za občane; drugi posli in naloge, za katere jih pooblasti generalni direktor. V. d. šefa ekspoziture je Marija Flegar. Za ekspozituro podpisujejo: v. d. direktorja podružnice Horvat Rudolf, v. d. pomočnika direktorja podružnice Koloman Žilavec in v. d. šefa ekspoziture Marija Flegar, vsi kolektivno.
Rg 256/1-3	344
Besedilo Trgovsko podjetje »Zai:-ja«, Maribor,
Pri prodajalni »Mavrica« v Mariboru, Koroška 10 se izbriše poslovodja Basic Oton in vpiše Uršič Franc, v. d. poslovodje.
Maribor. 26. februarja 1969.
Rg 251/5-96	289
Besedilo: Grosistično trgovsko podjetje »Ferromoto«, export-import, Maribor.
Izbriše se prodajalna »Saturn«, v Mariboru, Prešernova 6, zaradi ukinitve.
Rg 350/1-156	348
Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«. Maribor.
Pri prodajalni št. 27. »Konzum« v Mariboru, Gorkega ulica, 34 se izbriše poslovodja Hari Stefan in vpiše Zobec Rozika, poslovodkinja.
Pri prodajalni št. 35 »Ravena« v Maribor, Erjavčeva 5 se izbriše Ploh Avgust in vpiše Rafolt Stanko, novi poslovodja.
Maribor, 5. marca 1969.
Rg 246/1-363	349
Besedilo: Tovarna perila in konfekcije »PIK«. Maribor.
Pri počitniškem domu »Planinka« na Pohorju se izbriše Logar Milan in vpiše Tenko Rafael, novi upravnik.
Maribor, 12. marca 1969.
Rg 29/1-40	354
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota.
Pri skladišču »Železnine« v Murski Soboti se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na veliko po trgovski stroki: proizvodi iz gume in umetnih snovi (plastike);
pri prodajalni »Blagovnica« v Mur ski Soboti se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na veliko po trgovski stroki: pohištvo;
pri prodajalni »Ženavlje« v Zenav-Ijah 35 se izbriše Sukič Anica in vpiše Žiško Štefan, poslovodja!
Maribor, 14. marca 1969.
Rg 223/11-259	357
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišta razglašajo Besedilo: Elektrarna, Brestanica.
Zaradi pripojitve k Podjetju za proizvodnjo, prenos in oskrbovanje z električno in toplotno energijo, Maribor.
Celje, 6. marca 1969.
Rg V 53/8	290
Besedilo:	Čevljarska delavnica,
Šmarje Sap.
Zaradi pripojitve k Stanovanjsko komunalnemu podjetju, Grosuplje. Ljubljana, 3. marca 1969.
Rg IV 569/3	316
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Kmetijska zadruga, Hoče
pri Mariboru.
Izbriše se prodajalna — mesnica št. 5; v Mariboru,, Vrazova 34 zaradi
ukinitve.
Maribor, 7. marca 1969.
Zadr 65/1-80	346
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo:	»Elektronski center«.
Murska Sobota (Ulica Jožeta Kerenčiča 3).
1 Poslovni predmet: znanstvena raziskava tržišča (marketing), uvajanje tehnoloških procesov, planiranje pro izvodnje in obdelava knjigovodstvenih in analitičnih podatkov, v prvi vrsti za ustanovitelja, v primeru prostih kapacitet pa bo zavod take uslu-' ge opravljal še za druge delovne organizacije.
V. d. direktorja je Polanič Slavko,
Pooblaščenci za podpisovanje zavoda: Polanič Slavko, v. d. direktorja zavoda, ki podpisuje za zavod samostojno, vendar le v zadevah, katere opravlja v okviru člena 25/1 temeljnega zakona o zavodih, in Gom-boši Ludvik, uslužbenec, ki skupaj z v. d. direktorjem sopodpisuji vse finančne listine.
Ustanovitelja:	■■■Mura«, tovarna
oblačil in perila. Murska Sobota s sklepom DS z dne 21. II. 1969.
Maribor, 5. marca 1969.
Rgz 456/1-1	351
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Osnovna šola »Antona Aškerca«, Rimske Toplice.
Vpiše se Milko Vahčič, direktor šole.
Kot v. d. ravnatelja se izbriše Stanka Vizovišek; imenovana pa ostane še nadalje pooblaščena za podpisovanja zavoda.
Celje, 18. februarja 1969.
Rgz IX 54/5	218
Besedilo: I. gimnazija, Ljubljana.
(Peričeva 12).
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje prof. Beta Hudales in vpiše Marija Pavšek, ki podpisuje kot pomočnica direktorja.
Ljubljana, 6. marca 1969.
Rgz II 214/2	364
rsesedilo: Delavska univerza Ljubljana Moste-Polje.
Izbriše se dosedanji direktor Mirko Klančar in vpiše, da je že vpisani pooblaščenec za podpisovanje Marjan Pičulin odslej v. d. direktorja.
Rgz III 336/2	366
Besedilo: Dom Anice Černejeve, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor Korenčan Andrej in vpiše v. d. direktorja Jarc Mira.
Rgz II 192/2	365
Ljubljana, 13. marca 1969.
Besedilo: Osnovna šola. Laporje.
Besedilo odslej: Osnovna šola »Gustava Šiliha«, Laporje.
Maribor, 5. decembra 1968.
Rgz	393/1-4	1843
Besedilo: Vrtec »Jadviga Golež«, Maribor.
Izbriše se Jerabek Marija in vpiše Kovše	Marija,	računovodkinja,	ki
skupaj	z	upravnico sopodpisuje	vse
finančne listine.
Maribor, 24 februarja 1969.
Rgz	111/1-5	285
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 162/68	1380
Trempus Ana rojena Sutej, kmeto-vaika iz Ogulina 7, p. Vinica, ki je umrla 12. VI. 1968 in je zapustila oporoko z dne 1. XII. 1967. Do dediščine imajo pravico zap. moz Trempus Ciril, nečaki zapustn. matere Stegne Jože, Stegne Matija in Stegne Franc ter sin pokojničinega bratranca Stegneta Ivana — Stegne Bogomir in Moravec Franc, nečak za-
pustnikove matere Ane Moravec, oz. njihovi potomci. Ker sodišču ni znano njihovo prebivališče, v SFRJ pa nimajo pooblaščenca, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave Dedičem je postavljen za skrbnika Pavlakovič Franc, uslužbenec Krajevnega urada na Vinici. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče v Črnomlju, dne 14. februarja 1969.
Razne objave
Razpisi
St. 28/2	1770
Fakultetni svet fakultete za strojništvo v Ljubljani razpisuje delovna mesta:
1.	rednega asistenta za predmete: »Strojni elementi I, II, III in Strojno risanje«;
2.	rednega asistenta za predmet: »Hladilne naprave« in
3.	rednega asistenta za predmet: »Regulacija in avtomatizacija in Teorija mehanizmov«.
Za razpisana delovna mesta veljajo pogoji po veljavnih zakonitih določilih t. j. statutu Univerze v Ljubljani in pravilniku o delovnih razmerjih fakultete za strojništvo v Ljubljani. Kandidati naj vložijo pravilno kolkovane ponudbe s priloženim življenjepisom in diplomo v 30 dneh od objave, v dekanatu fakulteta za strojništvo v Ljubljani, Aškerčeva 16/1.
Fakultetni svet
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 376/2	1931
»Elektrokovina«, tovarna elektro-kovinskih izdelkov Maribor, Tržaška 109 kot investitor, razpisuje v skladu s temeljnim zakonopn o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
javni natečaj
o sposobnosti izvajalcev za graditev:
a)	industrijska proizvodna hala površine 3.900 m-. Višina lahe 6.00 m,
jeklena strešna konstrukcija iz kontinuiranih polnostenskih nosilcev in laterno ter na jekleno konstrukcijo obešeno žerjavno progo. Podporni elementi — stebri iz armiranega betona;
b)	industrijska proizvodna hala površine 3600 m2 v zasnovi enaka kot hala navedena pod a), le višina 8,00 metrov;
c)	aneks k sanitarijam v površini 825 m2, armirano-betonska enonadstropna konstrukcija;
d)	kotlarna v površini 210 m2 v kombinirani armiranobetonski in jekleni monthžni konstrukciji; dobava in montaža opreme v kotlarni;
e)	transformatorska postaja za proizvodni objekt za 10/0,4 kV, kapaciteta 2 x 800 KVA. Dobava in montaža visoko in nizko napetostnih stikalnih naprav v trafo postaji.
Projektiralo je podjetje za projektiranje »Projekt", Maribor, Gregorčičeva 37. Predračunska vrednost za gradbena in obrtniška dela znašajo približno 8,700.000 din. Posebej opozarjamo na izredno kratek rok do-vršitve objekta t. j. 31. XII. 1969. Zaje vabimo, da predložijo vse potrebne podatke, ki jih predvideva citiran pravilnik. Rok za priglasitev o sposobnosti izvajalcev je najkasneje 8 dni po tej objavi. Prijava se dostavi v zaprti kuverti z oznako: “Natečaj o sposobnosti izvajalcev-gradnja industrijske proizvodne hale.« Interesentom je na sedežu investitorja na razpolago tehnična dokumentacija. V biroju za tehnološko programiranje prejmejo vse potrebne informacije (telefon, št. 32-250, int. 2711. Komisijsko odpiranje priglasitev k sposobnosti izvajalcev bo dne 9. IV. 1969 ob 11. uri na sedežu investitorja v biroju za tehnološko programiranje. Investitor bo udeležence o izidu natečaja obvestil pismeno v predpisanem roku.
Elektrokovina
Maribor
Izgubljene listine
preklicujejo
Bajc Dušan, Ljubljana Popovičeva 11, dijaško avista vozovnico, št. 673 za relacijo Zupanova—Vič, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	1880
Bajc Franc, Ljubljana, Pod hribom 55, zdravstveno izkaznico, št. 339205 na ime Narobe Boris. 1849
Bašič Hasan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	1847
Bašič Hasan, Ljubljana, Tomačevo, zdravstveno izkaznico	1848
Bečič Muharem, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. 1819
Beganovič Husnija, Ljubljana, Cesta na Brdo 25, zdravstveno izkaznico, št. 302689.	1781
Bencek Josip, Višnjica 631, p. Le-poglav, zdravstveno izkaznico. 1881
Bergant Almira-Marija, Žlebe 25, zdravstveno izkaznico.	1752
Bernardi Jože, Malija 24, pošta Izola, zdravstveno izkaznico, številka 739289.	1837
Bernardič Stefan, Stari grad 21, p. Krško, zdravstveno izkaznico, št. 589453	1^804
Bertok Bruno, Portorož, Cvetna pot 11, zdravstveno izkaznico, številka 215259.	1873
Berzin Majda, Medvode 125, delovno knjižico.	1882
Bojanič Peter, Ljubljana, Zbašni-kova 26, zdravstveno izkaznico, št. 1541.	1753
Bošnjak Matija, Strgarji 12 — Bo-siljevo, spričevalo I. letnika vajeniške šole, številka 4 z dne 28. XI. 1967.	/ 1750
Božnik Ana, Maribor, Ribniška 12, zdravstveno izkaznico, številka 892304.	1662
Braz Boris, Srpenica 76, zdravstveno izkaznico, št. 184460.	1874
Brboti Fari, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	1883
Brejc Aleksander, Ljubljana, Tobačna 2a, zdravstveno izkaz. 1821
Brulec Pavel, Vižmarje 156c, maturitetno spričevalo, izdano leta 1962.	1820
Cafuk Stjepan, Kranj, zdravstveno izkaznico.	1884
Capuder Majda, Ljubljana, Glinška 4, zdravstveno izkaznico. 1782
Ceklin Franci, Tolmin, Prešernova 3, zdravstveno izkaznico, številka 182234.	1718
Celarec Jakob, Pleševica 42, delovno knjižico.	1725
Čebular Franc, Ljubljana, Vodnikov trg 5, zaključno stpričevalo Po^ klicne kovinarske šole.	1885
Čurin Sandi, Ljubljana, Resljeva 23, zdravstveno izkaznico.	1850
Dobrovič Natalija, Slovensko Gra-čišče 1, zdravstveno izkaznico, številka 713502.	1805
Dragič Drago, Hrniči 43, pomočniško spričevalo avtoelektričarske stroke, št. 1591/57.	1754
Drganc Zvonko, Ljubljana, Milana Majcna 7, zdravstveno izkaznico.	1726
Bulič Mustafa, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	1822
Emo Celje, štampiljko z besedilom: Emo Celje emajlirnica metalna industrija orodjarna 23.	1663
Fabjan Boris, Senovo 177, zdravstveno izkaznico, št. 583537.	1839
Fajs Boštjan, Ljubljana, Ciril-Metodov trg 13, indeks pravne fakultete, Univerze v Ljubljani. 1783
Fijaš Edi, Stranice /o, zdravstveno izkaznico.	1886
Frlan Mihela, Radovljica, Kajuhova 8, zdravstveno izkaznico, številka 348817.	1727
Gačnik Marinka, Podtabor 20, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico, št. 367923.	1784
Gašperlin Vesna, Ljubljana, Šar-hova 6, indeks Pedagoške akademije v Ljubljani.	1785
Gerženič Irena, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V/35, zdravstveno izkaznico.	1728
Gojič Velemir, Pleskarsko podjetje, Kranj, zdravstveno izkaznico.'	1786
Gorenc Polona, Litija, Trg svobode 2, zdravstveno izkaznico.	1875
Gorjanc Janko, Kranj, Ljubljanska 36, zdravstveno izkaznico, številka 515766.	1840
Grad Franc, Ljubljana Šmartinska 136a, zdravstveno izkaznico. 1729
Grden Ivanka, Podlipovica 9, pošta 'Izlake, zdravstveno izkaznico, številka 292765.	1720
Halja Ivan, Kranj, Kidričeva 47, zdravstveno izkaznico, št. 2751.	1806
Haložan Alojz, Vodranci 1, p. Kog, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 075699.	1745
Haziri Iljaz, Ljubljana, Jeranova 14, zdravstveno izkaznico.	1730
Hiršman Aleksander, Ljubljana, Einspielerjeva 5, dijaško avista vozovnico, št. 8268 za relacijo Stadion —Šentvid, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 1731
Hoti Sabit, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	1887
Hren Jožica, Ljubljana, Koseskega 3, zdravstveno izkaznico.	1888
Husić Sejad, Selo Kopce 3, Novi Šeher, Bosna, zdravstveno izkaznido, št. 984 48.	1751
Jakopčič Jelica, Ljubljana. Tomačevska 13, zdravstveno izkaznico.	1889
Jankovi11 Marija. Liubljana, Bavd-kova 8, dijaško avista vozovnico, št. 2797 za relacijo Kavčičeva—splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljublja-na-transport«, Ljubljana.	1851
Jarc Peter, Ljubljana, Jarlka blok 12b. zdravstveno izkaznico, številka 632125.	1755
Jenič Janko, Ljubljana, Zofke Kvedrove 18, zdravstveno izkaznico.	1732
Jungič Branko, Jesenice, Prešernova 5, zdravstveno izkaznico, šte--vilka 088601.	1841
Jurkič Franjo, Zavidoviči, zdravstveno izkaznico.	1733
Kastelic Jože, Mali Kal 6, zdravstveno izkaznico, št. 131678.	1734
Keber Pušan, Jesenice, Titova 73, zdravstveno izkaznico, številka 260614.	1735
Klenac Marija, Dolga vas 53, p. Kočev s, zdravstveno izkaznico, št. 1835 ter zdravstveni izkaznici, štev. 658910 na ime Klepač Ivan in štev. 658085 na ime Klepač Nevenka. 1842
Kmetič Anton. Ljubljana, Vodnikova 40, zdravstveno izkaznico.	1823
Kobočevič Nedeljko, Brestovo 262, p. Dragolovci, zdravstveno izkaznico, št. 57026.	1807
Kocjan Marija, Ponova vas 38, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	1852
Kogovšek Marija, Vrhnika, Idrijska 3'4, zdravstveno izkaznico. 1479
Komac Vesna, Ljubljana, Miklošičeva 19, zdravstveno izkaznico, št. 260599 in zdravstveno izkaznico, št. 131377 na ime Komac Tomaž. 1890
Kompas, Ljubljana, štampiliko z napisom: Turistično in avtobusno podjetje Kompas, Poslovalnica Postojna.	1843
Kopač Milan, Žiri, Dobračeva 130, zdravstveno izkaznico, številka 276210.	1383
Koren Igor, Ljubljana, Tržaška 36. zdravstveno izkaznico, številka 700137.	1853
Kosi Bronja, Ljubljana, Runkova 20, dijaško avista vozovnico, št. 7775
za relacijo Kino Šiška—Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	1854
Kosi Štefan, Ljubljana, Majke Jugovičev 4, spričevalo II. letnika Poklicne šole gradbene stroke. 1756
Košir Stanko, Topole 26, p. Medvode, zdravstveno izkaznico. 1787
Kovačevič Savka, Lužani, zdravstveno izkaznico.	1736
Koželj Marjan, Medvode 56, dijaško avisto vozovnico, št. 13437 za relacijo Šentvid—Vič, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	1891
Kranjc Teodor, Ljubljana, Celovška 125, zdravstveno izkaznico, št. 82578.	1757
Kren Peter Ljubljana, Jesenkova 10, zdravstveno izkaznico.	1788
Krijan Ljubica. Ljubljana, Trnovski pristan 12, zdravstveno izkaznico.	1855
Kropošek Ivan, Ljubljana, Poljanska 52, zdravstveno izkaznico. 1824
Krvina Nataša, Brezje 43, p. Dobrova pri Ljubljani, spričevalo I. letnika gimnazije.	1808
Kržica Zora, Ljubljana, Črnuče 26, zdravstveno izkaznico.	1825
Kuhar Jože, Bela peč 5, vojaško knjižico, izdano od VP 8726 — Sarajevo.	1758
Kukec Lado, Kostanjevica na Krki, Ulica talcev 6, zdravstveno izkaznico, št. 466359.	1628
Kukič Milan, Kranj, Kidričeva 2, zdravstveno izkaznico, številka 354199.	1826
Lasnik Erno por. Štraus, Loka 66 pri Zid. mostu, delovno knjižico, reg. št. 176, ser. št. 463948.	1281
Leskovšek Milka, Kočevje, Tomšičeva 13, zdravstveno izkaznico, številka 231680.	1809
Levak Matija, Liubljana, Trg Prekomorskih brigad 10, zdravstveno izkaznico.	1856
Lisjak Damjan, Lisjaki 8, p. Štanjel, hranilno knjižico, št. 820, izdano od KZ Nova Gorica — PO Bra -nik.	1191
Logaja Franc, Piran, Gregorčičeva 19, zdravstveno izkaznico.	1810
Lovše Barbika, Kranjska gora 158, zdravstveno izkaznico.	1828
Lunder Marija, Ljubljana. Pokopališka 37, zdravstveno izkaznico.	1789
Manfreda Anka, Liubljana. Rožna dolina, Cesta V/l7, dijaško avista vozovnico, št. 2528 za relacijo Kovi-
narska šola—Triglavska, izdano od podjetja	»Ljubi jana-transport«,
Ljubljana.	'	1759
Mandelc Jožica, Rečica ob Paki št 14. p. Šmartno ob Paki, delovno knjižico, reg. št. 4979.	1776
Martinšek Janez, Kresnice 69, zdravstveno izkaznico.	1760
Marušič Alojzija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 006575-.	1892
Mašič Fajb, Parecag 134, p. Sečovlje, zdravstveno izkaznico, štev. 278224.	1811
Mesner Danica, Stegne 18a, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1790
Mikonović .lovo, Koper, Ribiški trg 14, zdravstveno izkaznico, številka 74029.	1812
Mikuš Stanislav, Ljubljana, Hrenova 18, delovno knjižico.	1791
Mikuž Vida, Ljubljana, Tržaška 10, zdravstveno izkaznico.	1893
Milharčič Franc, Šentvid 5, dijaško avista vozovnico, štev. 3234 za relacijo Šentvid—Stadion, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	1857
Možina Franc, Dobravlje 25, žigosan in neizpolnjen bariran ček.	1385
Mujič Čarmi, Ljubljana, Zaloška 181, zdravstveno izkaznico. 1858
Mujkanovič Mustafa, Ljubljana zdravstveno izkaznico.	1829
Murnik Marija. Ljubljana, Postojnska 11, indeks ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani. 1737
Mušič Gašper, Sežana, Cankarjeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 265281.	1792
Natlačen Milan, CeČevje 18, Ravne na Koroškem, spričevalo, št. 1-250-15/68 in razredno spričevalo, Številka 1/219-16 68 Industrijske metalurške šole Ravne na Koroškem.	1598
Neziri Zajim, Ljubljana, Koželjeva 8, zdravstveno izkaznico.	1859
Pahovnik Jožica, Raduho 48, zdravstveno izkaznico, št. 362477.	1793
Pajič Milenko, Koper, Ulica 15. maja 19, zdravstveno izkaznico, št. 96183.	1843
Perhaj Iztok, Ljubljana, Župančičeva 10, zdravstveno izkaznico. 1738
Plut Marjan, Ljubljana, llranilnl-ška 13, diplomo Poklicne šole kovinarske stroke,	1894
Podbregar Julijana, Zahomce 13, p. Vransko, zdravstveno izkaznico, št. 869690.	1813
/
Poklukar Franc, Podljubelj 101, vojaško knjižico, izdano v Valjevu.	1794
Poličar Slavka, Brezje 14, p. Brezje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 114293.	1747
Praček Ivanka, Laze 7, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 070108.	1895
Pretnar Anton, Ljubljana, Resljeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 058078.	1761
Primožič Marjan, Ljubljana, Belokranjska 9, zdravstveno izkaznico, št. 580812.	1795
Prinčič Radislav, Kozana 44, p. Dobrovo, delovno knjižico, reg. št. 754.	1637
Pritržnik Franc. Raduše 58, p. Podgorje, delovno knjižico.	1600
Rak Franc, Ljubljana, Dolenjska 36, zdravstveno izkaznico.	1739
Rama Diriqi, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	1896
Rančigaj Pavel, Ljubljana, Kosovelova 14 zdravstveno izkaz. 1860
Ravnik Janez. Kranj, Valjevčeva 11 diplomo o opravljenem zaključnem izpitu Tehniške tekstilne šole v Kranju.	1796
Reisner Alenka, Sp. Hrušica 51, dijaško avista vozovnico, št. 4312 za re'acijo Hrušica—Magistrat, izdano od podjetja »Ljubljana-tranapprU, Ljubljana.	1762
Ribič Anton, Ptuj, Selska cesta 17a, zdravstvenv izkaznico, številka 003884.	1815
Rozman Anton, Ljubljana, Mestni trg 9, zdravstveno izkaznico. 1740
Rupar Valentin, Sopotnica 12, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št. 273480.	1861
Salkič Ibrahim, Radovljica, Linhartov trg 1, zdravstveno izkaznico, številka 199619 na ime Salkič Sead.	1844
Sem Marija, Raduha 18, p. Luče ob Savinji, zdravstveno izkaznico, št. 854742.	1279
Senica Nevenka, Mozirje 184, zdravstveno izkaznico, številka 851943.	1254
Simončič Marija, Trgovsko podjetje Sevnica, zdravstveno izkaznico, št. 586873.	1387
Slane Slavko, Valburga 55, zdravstveno izkaznico, št. 309519.	1797
Sluga Ciril, Cerklje 139, pomočnike spričevalo avtokleparske stroke, št. 94.	1830
Smrajc Dušan, Ljubljana, Šentvid 105c, dijaško avista vozovnico, štev. 928 za relacijo Vižmarje—Aškerčeva ulica, izdano od podjetja >.Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 1798
Smrdel Boris, Pivka, Kolodvorska 26, maturitetno spričevalo, št. 68 z dne 4. IX. 1965.	1763
Stare Stefan, Praprotna polica 8, zdravstveno izkaznico.	1831
Steble Antonija, Stranice 91, delovno knjižico.	1688
Stojčič Dragoje, Ljubljana. Pokopališka 43, zdravstveno izkaznico.	1800
Strmole Franc, Čagošče 14, zdravstveno izkaznico, št. 05769.	1799
Safar Antun. Crni lug, Selska ?5, zdravstveno izkaznico.	l”1!
Samec Ljubica, Ljubljana, Perič- -va 23, spričevalo 2. razreda gimnazije Ljubljana-.entvid in spričevalo
3.	razreda gimnazije Ljubljana-Be-žigrad.	1862
Šegula Jasna, Ljubljana, Sojerjeva 13, dijaško avista vozovnico, št. 3224 za relacijo Dravlje—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	1801
Sekanovič Mujo, Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	1832
Sekanovič Suljo, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 1863
Sik Slavko, Rižana l4, p. črni kal, zdravstveno izkaznico, številka 135322.	1845
Šircelj Marija, Ljubljana, Sketo-va 4, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	1764
Šivak Anton, Plavič 42, p. Zagorska Sela, zdravstveno izkaznico, št. E 313449.	1280
Špicar Jože, Ptuj, Naselje bratov Reš 18, zdravstveno izkaznico, številka 834906.	1879
Štiglic Valent, Ljubljana. Bavd-kova 1, zdravstveno izkaznico. 1833
Štrkal Jožo, Jajce, Ul. Bage, zdravstveno izkaznico.	1834
Šuligoj Izidor, Sp. Lokovec, delovno knjižico, št. 2193/11061.	1765
Šušter Ivan, Ljubljana, Celovška 62, zdravstveno izkaznico.	1864
Trpin Božidar, Kranj, Moša Pija-de 46, zdravstveno izkaznico, številka A-192811.	1846
Tratnik Metka, Ljubljana, Cilen-škova 3, dijaško avista vozovnico, št. 5148 za relacijo Javna skladišča —Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubi jana-transport«, Ljubljana.	1766
Tukara Ante, Ljubljana, Zakotni-kova, zdravstveno izkaznico. 1742
Umek Tomaž, Vižmarje 147, zdravstveno izkaznico, št. 210737.	1865
Varga Anton, Ljubljana, Šmar-tinska 135, zdravstveno izkaznico.	1802
Veseli Abedin, Ljubljana, Dolenjska 51, zdravstveno izkaznico, štel Vilka 321799.	1743
Vidovič Milan, Litija, zdravstveno izkaznico, št. 455809.	1803
Vlašič Marko, Dom na Bokalcih, pošta Ljubljana-Vič, delovno knjižico.	1767
Vošnjak Boris, Ljubljana, Svetče -va 6, indeks fakultete za gradbeništvo, geodezijo in arhitekturo. Univerze v Ljubljani.	1866
Vovk Tončka, Kranj, Valjavčeva 12, zdravstveno izkaznico, številka 491895.	1816
Zalar-Stepančič Stanislava-Tatja-na, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	1768
Zaloker Maks, Ljubljana, Ptujska 11, zdravstveno izkaznico.	1835
Završnik Ludvik, Hrastnik, Za Savo 16, zdravstveno izkaznico, št. 031369.	1570
Zelene Leopold, Maribor, Ulica Moše Pijade 34, spričevalo II. letnika Poklicne kovinarske šole.	1836
Zelenik Anton, Dolič 3, p. Dester-nik, zdravstveno izkaznico, številka 291919.	1723
Zelko Aleksander, Ljutomer,' Ulica Rajh Nade, vojaško knjižico. 1668
Zevnik Marta, Ljubljana, Hubadova 4, zdravstveno izkaznico, številka 227358.	1744
Zorič Hasan, Ljubljana, Koželjeva ulica, zdravstveno izkaz. 1867
Zupan Dragica, Preska 10, pošta T žič, zdravstveno izkaznico, številka 283459.	1818
Zupančič Adolf, Hraše 45, zdravstveno izkaznico, št. A-006518 in vojaško knjižico, izdano v Kočevju.	1897
Žgajnar Janez, Kranj, Kidričeva 17, zdravstveno izkaznico, številka 529407.	1724
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni uredniki Jože Jurač — Tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani