Političen list za slovenski narod. f« polti prejemam velja: Za oelo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., aa en meiec 1 fld. 40 kr T admlnlitraeljl prejema«, velja: Za c«lo leto 13 fld., aa pol leta S fld., za četrt leta I (14.. za «n meteo 1 fld. T Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne itevilke veljajo 7 kr. I Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Kokoplat m ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlltro je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. Iahaja viak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. isitev. 3, V Ljubljani, v sredo 4. januvarija 1893. Imetnik XXI. Vabilo na redni občni zbor Katoi-polit. društva y Ljubljani v nedeljo, dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne v rokidtlskim domu, Poljske ulice it. 10. C+P Diivnl red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora in dveh računskih preglednikov. 5. Slučajni nasveti. Odbor Katol.- političnega društva v Ljubljani. Neumestna razburjenost. Iz Celovca, dne 26. dec. (Konec.) Prav v svetli luči svoje uprav nemške modrosti pokazal se je učeni naš „kronjurist", trdeč, „da se ne sme ozirati na določbe čleoa XIX., kakor učč avtoritete v državnopravoih vprašanjih, mej drugimi prof. Punčart, Unger in Esaer, ki pravijo, da oni člen v našem slučaju (!) ne velja (!!), ker določuje le splošno, in treba še posebnih postav (!), ki določijo, kako se naj izvaja ona postava!!!" Ne vem, je li vzel si učeni doktor na to svojo „Kraftleistung" kak — patent: vredna ga je nekako ! In — nota bene. — tako govori o osnovnih postavah ustavoverni odvetnik! LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. F.) (Dalje.) Nazadnje jo postal Surga toliko glasan, da je prevpil pogovore ostalih pivcev, kateri so potihnili ter jeli njega poslušati. „No, ali me bodeš poslušal ali ne?" vprašal je Surga Janeza. Ta je bil naslonjen ua mizo, podpiral je s komolcem glavo, ter zamišljeno zrl v črn, lesen strop. Odgovoril mu je kratko: „Bom." .Kaj bodeš ubogal tega šušmarja?" vpraša začudeno Dolenčev Peter Janeza. .Ali ti je gpet o vojski kvasil in raztvezal svoje modrnije, ter ti nasul ušesa, da ti lahko glavo zmeša." .Kaj, ti boš meni rekel šušmar, pa ti, da jaz ljudem glave mešam, zgaga, potepena ti, ki ne veš....." Cel kup zabavljanja, zmerjanja in hudega krega bi bil sledil, da ga ni Janez ustavil ter mu rekel: .Povej jim rajši, kaj da sva se tmenila. da ne bodo mislili, da sva prazne marnje uganjala!" Konečno je nasvetoval pl. H. bobnečo resolucijo, katere kratka smisel je: da se celovški magistrat hkratu ne pod& vladnim naredbam! No, — bomo videli ! Ta glas celovških mestnih očetov ni oetal glas upijočega v puščavi; najprej oglasil se je robati vodja nemških nacijonalcev v državuem zboru, dr. Steinvvender, ter stavil svoj znani .nujni" predlog. Te .nujnosti" pa ni znal temeljiteje dokazati, nego s prav surovim in brdavsavskim udrihanjem po slovenskih .Hetzpfaffen und Winkelschreiber". dasi na prvi hip spoznal, da govornik pripada slavnim nositeljem blažene nemške kulture na iztok in jug! — Kakor dr. pl. Hibler v Celovcu, osmešil ee je dr. Steinwender na Dunaju z nesmiselno trditvijo, da član XIX. nima veljave za Celovec, da so sploh osnovne postave .lappisch" itd. Cu bi šlo po modrih in pravičnih glavah teh visokih Nemcev, ki vidijo blagor Avstriji in človeštvu le pod prusko piklhavbo, potem veljajo sploh le postave, ki jedino Nemcem priznavajo pravico do obstanka in ki Slovanom strogo zapovedujejo, naj bodo na veke slepi in po-složni sluge nemškemu molohu. Ker je dr. Stein-wender, .dieser superkluge Gimnasial-Professor mit seiner iibergeschnappten Professorenweisheit", kakor ga nazivlja ne baš laskavo beljaška „D. Allg. Ztg.", 8 svojim .oujnim" predlogom sijajno pozebel, sprožil je o celovški zadevi še vitez Bainer gostobesedno interpelacijo, da vsaj tako opomore p. i. mestnim oČ6tom iz škripcev. .Freie Stimmen" so pisale, ko se je razglasila ona jezikovna naredba, da „lammfromme, gutmilthge Bflrgerechaft" celovška zlahka še ni bila tako razjarjena, nego sedaj. No, mislili smo si, to zn& postati še lepo! — Toda stvar nikdar ni bila tako nevarna, nego se je videlo na prvi hip, in .Freie Stimmen" so se zopet enkrat pošteno — vrezale! O tem nas je uveril shod tukajšnjega .Deutscher Verein" dnč 22. p. m. Namen društvu, ki večjidel leta prespi v .dolce far niente", je: tirati odločno nemško politiko in zlasti Slovencem ob vsaki priliki pokazati nemške zobe. Tudi ta shod se je sklical, da svečano protestuje zoper vladno naredbo ter jeden pot za vselej konstatuje, da je Celovec nemško mesto! A nemški kolovodje sklepajo in sklicujejo shode, .lammfromme" Celovčani pa jih — puščajo na cedilu! Ker je šlo zoper .nebodijibtreba-bindišarje", ker so po .Freie Stimmen" meščani bili tako raz-| vneti, ker je bilo treba rešiti Celovcu nemško lice, ' mislili smo si, da bodo kar vreli na zbirališče, da se bode tam kar trlo .globoko užaljenih" celovških „spie8bilrgerjev". Toda o vsem tem ni duha ne eluha! Zato .Freie Stimmen" bridko tožijo čez malomarne Celovčane, ki povsod radi in glasno po-litizujejo, samo ne tam, kjer bi bilo treba!" Zbralo se je — sledimo poročilu omenjenega lista — v mali dvorani bdtela .Sandwirth" par .tucatov" nemških .gfrettbrdderjev" namesto par stotin ! In še ti .tucati" so v slabo zakurjeni dvorani zmrzovali; po tem soditi, ostalo je i navdušenje precčj pod ničlo, ter ni moglo ogreti zbranih jadi-kavih rešiteljev nemštva. Neizogibni dr. Luggin ja-dikoval je čez nejasni politični položaj, dr. J. pl. Hibler pa je zopet pogrel prav ono kašo, katero je že dn£ 13. decembra prežvekoval mestnim očetom. Novega ni nič povedal, in tudi .Freie Stimmen" njegovega govora omenjajo le v par suhoparnih vrsti-oah. Mestnemu odbora izrekla se je zahvala, da se tako .moško" kuja vladi! — To kratek popis vsega odpora. In čemu je nastal ves ta vik in krik? Ker je vlada izvedla jasno določbo zakona, ki bi se imel tudi brez tega izpol-novati! In ti ljudje, ki sedaj toliko križe, vpijejo ob vsaki priliki: .Mir, mir!" češ, da ga jim Slo- venci kalimo! Bes čudna logika to Sprava na Hrvatskem. Iz Zagreba, 1. jan. Kar so domoljubi hrvatski že zdavnej želeli, izpolnilo se je o novem letu, naši opoziciji ste se j namreč zjedinili. Ves hrvatski narod pozdravlja ta i dogodjaj, kajti uverjen je, da mu je mogoče le v .Kaj jim bom pravil, tepcem nerodnim, ker nima nobeden nič srca. Le škoda, da nosijo hlače, pa se bodo pustili povezati beričem, da jih poženo na Laško, kjer jih bodo postrelili vse. A tebe, Janez, pa ne bodo, če me boš ubogal, ter šel v Stajerje, kakor sem ti rekel. Toda molči kot zid o tem!" .Kaj, na Štajersko se pojdeš skrivat, ali res?" vprašalo jih je več za jedno. .Na Štajersko pojde, da boste vedeli, prav na Štajersko, jaz bom pa ž njim šel. Seveda, ker ima pamet. Janez bo gori denarje delal, dobro jedel in pil, vas bodo pa Lahoni pobijali. Pa naj vas le, saj ste za nič, če se jim ne morete ustaviti, za nič, da veste, pod milim Bogom, vsi ste strahopetci!" .Kaj nas boš zmerjal, hlače biriške ti," zavrnil ga je Dolenčev Peter. .Za toliko je vsak, kot tri Surge, ko te ni druzega, kot namazan dolg jezik do peta, žaba ti ropo- tava! Pa če grejo vsi, tako jaz vem, da ne." .0 kaj pa! Stari bo plačal za te, kar bodo hoteli, če prav nisi vreden pet funtov kamenja. Pa le čakaj! Ce jim ne pojdeš nasproti, pridejo te pa Lahoui na dom obiskat. Tedaj ti bo pa druga pela. Midva se bova pa smejala z Janezom, kaj ne, in pila tako-le vince ,...", in izvrnil je polni kozarec vise. .Pa divje koze in jelene bodeva streljala gori! Kaj meniš, to se da kaj zaslužiti. Ha, ha, te-le brleze bo pa Lah pestil... o tra-lom..." Pošteno ni mogel več govoriti. Preveč se ga je navlekel. Vstal je od mize, kolovratil tje proti peči in hripavo pel, po nemško menda: „Hitih Got, lofntol Menca sont iberol .. ." Potem se je pa vsedel poleg Kokrčana, ki je poznal njegove slabosti ter mu naredil prosti r, da se je zleknil po klopi. Kmalu je trdo zaspal. Tudi fantje so zvrgli skupaj, plačali in odrinili. Po ulicah so pa peli tisto narodno: „Tam za laškim gričem ... ." Jauez se je, prišedši domov, zaril v slamo, kjer je navadno spal, kadar je malo pozno prikolo-vratil domov. Dolgo ni mogel zatisniti očij. Premišljeval je svoj sklep. Zdelo se mu je, da sta jo izvrstno pogodila s Surgo. Samo, kaj doma poreko, to ga je malo skrbelo. E, bo že kako. Saj uisem več otrok, dejal je sam pri sebi in se obrnil v slami. Kmalu je bilo čuti močno hreščanje raz slamo — Janez je trdo spal. (Dalje sledi.) slogi odbijati vedno hujše napade na njegovo aamo-stalnost. Ideja Starčevioevp je ostala tudi še spnaprej merodajna sjediojeni opoziciji, in to je neodvisnost Hrvatske od Madjarov. O načinu, kako bi se mogla ona doseči, ste se dozdaj borili obf» »trj»pki pod svojo zastavo, od zdaj pa ne bode samo oilj obema edeu, nego po mogočnosti tudi i^ačin in sredstva enaka. Obe Atranki ste se namreč zjedinili v sledečih točkah: delalo se bode za oživotvorenje hrvatskega državnega prava, za zjedinjenje in neodvisnost vseh hrvatskih dežel; potem tudi zajo, da se uvedejo v Hrvatski liberalne in parlamentarne vredbe ter da »e hrvatskemu jeziku zagotovi izključljiva vlast t vseh oddelkih javne uprave. Gled4 vseh teh točk boste se ravnali obe stranki složno in edinstveno nasproti ostalim političnim strankam in faktorjem. Imenoval se bode eksekutiven odbor iz pojedinih članov ene in druge stranke, ki bode mogel sprejemati v novo stranko tudi take člane, kateri dozdaj niso pripadali nobeni stranki. Pri nas je namreč jako mnogo poštenih domoljubov, ki so se v zadnjem času odrekli vsaki politični borbi, ker niso bi)i niti za neodvisno stranko, niti za Starčevieevo. Le-ti umereni domoljubi bodo se zdaj brez dvojbe priključili novi stranki zjedinjene opozicije, kajti zdaj nimajo razloga ne vstopiti zopet v bojne redove za obrambo narodne samostalnosti, ker se bode zdaj tudi način, kakor se je dozdaj v Starčevičevem taboru borilo, spremenil v blažji in dostojnejši, tako da se ne bodo boljši elementi odbijali od nove stranke. Za vspeh te nove stranke nam jamčijo imena mož, ki so prve razprave o tem sporazumu vodili. Od neodvisne stranke so sodelovali: dr. Rački, prof. Smičiklas, di. Milan Amruš in dr. Mazura, a od stranke Starčevičeve: mestni župnik dr. Boroša, Fr. Folnegovič, Evgen Kumičie in dr. Frank. Veseli nas posebno, da vidimo med temi odličnimi možmi dva duhovnika, ki gotovo ne bosta prezrla, da je treba pri nas na Hrvatskem tudi v verskem pogledu prave sloge, kajti le na temelju krščanskem bo se moglo vspešno delovati proti sedanjemu laži-liberalizmu in njegovim vredbam. Eden in drugi bosta imela velik vpliv na organe strank, namreč na .Obzor" in na .Hrvatsko", ter bota morala delovati, da se oba lista vredujeta v krščansko-soeijalnem smislu, saj bode za to tudi gotovo večina ostalih veljavnih mož obeh strank, kolikor so nam poznati po njihovem dosedanjem delovanju. Neobhodno je potrebno pri nas, da se začne v tem smislu tudi v javnosti delovati. Saj se gosp. dr. Amruš še gotovo dobro spominja, kakšen odgovor je dobil v saboru, ko je bil še poslanec, od najvišega našega dostojanstvenika na svoj obrambeni govor za škofa Strossmajra, ko ga je bila večina saborska tako grdo napala. Mesto, da smo čuli iz ust banovih obrambo katoliškega škofa, dobili smo ravno protivnj odgovor, in sicer iz one stolice, s katere so nekdaj hrvatski bani živo branili z besedo sveto vero in svobodo domovine, a na bojnem polju za nji pa si zaslužili nevenljivih zaslug vkup s hrvatskim narodom. Žal nam je, da se ni obistinil glas, da misli zjedinjena opozicija izdajati samo eno glasilo za vso stranko, kajti tako bi bila sloga še tesnejša. Obžalujemo tudi, da se ni bolje povdarjalo krščansko stališče združene nove stranke. Ali če se že tudi ni to dozdaj zgodilo, naj vendar oba lista .Obzor" in .Hrvatska" dobro presodita, da pišeta za ogromno večiuo katoliškega naroda hrvatskega, pa da se je našlo pri nas v novejšem času že dosti življev, ki so ravno naši katoliški veri protivni, in da je za nas skrajni čas, da poskrbimo za naš dobri narod tudi v tem najvažnejšem oziru. Ce so Hrvati v prejšnjih hudih časih z orožjem branili svojo krščansko vero ter zato gotovo ne nezasluženo dobili od rimskih papežev častni pridevek .antemurale christianitatis", mislimo, da zanje zdaj ne bi bila nič manje častna naloga, da branijo isto svetinjo z umom svojim in peresom. Prenovimo se ne samo v političnem pogledu, nego tudi v verskem in na ta način bode nam prinesla prihodnost večjo srečo, nego dozdaj pa tudi gotovo trajne vspehe. Naj postane Hrvatska zopet v novejšem veku .antemurale christianitatis" seveda v duševnem smislu. Politični pregled. V Ljubljani, 4. januvarija. Glavni predmet avstrijski notranji politiki je sestava nove večine. Stvar se je nekoliko zavlekla, Jter je v nedeljo grof Taaffa bil malo obolel in torej ni mogel jte r ponedeljek začeti pogajanj s vodjami raznih strank. Je-li ta bolezen bila (stinita, ali pa diplomatiina, ne v6mo. Vse je lahko mogoče, da j je vsa stvar zadela že pri začetku kako težavo • in je mjnisterski predsednik zbolel za tako dolgo, , da se težava odpravi. Pogajanja z vodjami posa- i mičnih s^ank začno se baje danes, ako ni zopet i kake nove ovire. Najprej grof Taaffe sprejme viteza Javorskega, potem Plenerja, za tem grofa Hohen-warta, in nazadnje grofa Goroninija. Že ta razvrstitev daje mnogo misliti. Program novi večini je ▼ glavnih potezah vendar tak, kakor se je poročalo po listih. Prva točka programa je priznanje dua-lizma, decemberske ustave in pa podpora sedanje vnanje politike. Nato se pa zahteva, da se vprašanje o verski šoli za nekaj časa odloži in ravno tako vsa narodna vprašanja potisnejo v ozadje. Zaradi teh dveh stvari j utegne nekaj nemških konservativcev ostati zunaj nove večine in se bodo slovenski poslanci pomišljali, bi li vstopili v novo večino. Ministerski predsednik bi zaradi grofa Hohen-' warta pač rad, da Slovenci vstopijo v novo večino, ali dovoliti Slovencem zato pa ne misli ničesa. Pred vsem je grofu Taaffeju na tem, da v novo , večino vlovi Poljake in levičarje, kajti potem , si bode že spravil večino skupaj. Levičarji so sprva ' mislili se nekoliko obotavljati, izgovarjajoč se, da ! ta program jim ne ugaja. Radi bi bili še, da se i precej imenuje še kak levičar ministrom in na-j nadaljuje češko-nemška sprava. Grof Taaffe je pa ; program nove večine predložil v odobrenje cesarju. Levica se sedaj ne bode upala kajati, da se ne zameri v višjih krogih. V drugih parlamentarnih državah bi se tako postopanje pač zdelo malo čudno, Ogri bi cel6 videli v tem neopravičeno vplivanje krone na parlamentarizem. Samo v Nemčiji smo že imeli podobne slučaje. Bismarck je večkrat v težavnih trenotkih porabil cesarjev vpliv, da je dobil večino. Pri nas v Avstriji so pa tako posebne razmere. Drugod si stranke same sestavijo večino, iz katere izide vlada, pri nas je pa narobe. Sicer pa baj& levici grof Tasffd tudi v kratkem hoče ustreči z osobnimi premembami. Baron Chlumeckj bode v kratkem baje poklican v ministerstvo. Levičarji bodo imeli v novi večini največji vpliv. To gotovo nič dobrega qe pomenja, ali zahva-i liti za vse je Mladočehe, ki s svojo radikalno politiko ovirajo sestavo konservativne večine. Da Mladočehi popuste za nekaj časa svoje pretirane ) zahteve in se odrečejo lažiliberalizmu, pa bi bilo j hitro vse drugače. Konservativci s Poljaki bi zopet i dobili večino in levičarji bi ne imeli ničesar več ; govoriti. Spremembe na bolje ni pričakovati, dokler . se Mladočehi ne poprimejo drugačne politike, ali ; pa jim narod ne odtegne zaupanja. Ob letošnjem | novem letu so mladočeški časopisi že malo potrti, i Povedati ne morejo, da bi bila mladočeška stranka • kaj pozitivnega pridobila, zato pa zopet naglašajo, i da je preprečila češko-nemško spravo. To je pa jako ; dvomljiva pridobitev. Za Nemce je taka sprava le tako dolgo imela kaj cene, dokler je na Dunaju odločeval konservativni in slovanski vpliv. Ko pa levičarji pridejo do večje veljave, je pa jim še ugod-j nejše, da se Češka še ni razdelila po narodnostih, ker bodo sedaj lahko bolj po vsem Češkem Nemci zapovedovali. Vsekako pa bodo Slovani na Morav-skem in v Šleziji imeli več škode, če bodo na Dunaju odločevali levičarji, nego so si Cehi v kraljevini s preprečenjem sprave pridobili. Mladočeški vspehi 80 torej popolnoma negativni. Poleg osnove nove večine po časopisih sedaj vzbujajo največ pozornosti še novoletni vsprejemi. Na Ogerakem je že stara navada, da ob novem letu ministerski predsednik vsprejme odposlanstvo vladne stranke in pri tej priliki razvija nekaki program za bodočo politiko. Tako je bilo tudi letos. O tem vsprejemu je že nam deloma poročal telegram, ali vendar je nam še treba nekoliko dostaviti. Jokai je v svojem nagovoru naglašal, da je cislajtanska polovica se vedno trdno držala pogodbe iz 1867 leta. Te besede pač neso bile posebno po godu dunajskim liberalnim listom, ker so poslednji čas večkrat skušali Ogre nahujskati proti tostranski državni polovici, posebno ko predsednik dr. Smolka ni pokaral kneza Scbwarzenberga, ko je v zbornici nekaj kritikoval ogerske zadeve. Jokai je pa v svojem nagovoru tudi »e spomnil nevolje pri dvoru zaradi nekih dogodkov na Ogtrskem. Ministerski predsednik v svojem odgovoru te stvari ni nič omenil, ker se vsekako sme zmatrati za znamenje, da se ogerski vladi nikako še ni posrečilo, popolnoma pregnati nezaupanja dvorskih krogov proti Madjarov. Mi-pjsteral^i predsednik je potem se jako rezko krazil o agitaeij^h niže duhovttinp proti vladni pojili in prav po liberalni navadi «|tal duhovnikom, da ra-čunajo na nevednost prebivalstva. Vjdno je torej, da agitaojj e duhovščine že presedaj^ vladi. Jjjjpji se da bi jej utegnile omajati zaupaj e prebivjjstva. Te agitacije so vjadi tem neprijetnejše, fa ttyji večina gospodske zborniee ni za vladno politiko. Jako ostro se je minister izrekel proti težnjam nekaterih narodoostij in je žngal t izrednimi naredbami. Ta del njegovega govora, je bil seveda v prvi vrsti naperjen proti Rumunom, ki so bili toliko predrzni, da so Šli na Dunaj se pritoževati proti vladi. Res da neio ničesa opravili, ali so vlado ogersko pred Evropo malo pripravili ob dobro ime. Nemadjarski narodi na Ogerskem pa imajo sedaj pričakovati novega zatiranja. Bog ve kako dolgo bode še to trpelo. Je-denkrat bode mera krivic polna in tudi madjarski mogočnosti bode konec. Prav verojetuo že ni, da bi Madjari zmagali v verskih in narodnih bojih, katere so si nakopali. Kralj italijanski je pri novoletnem vsprejemu deputacij zbornice in senata naglašal, da so mejnarodne razmere jako mirne, da bodo torej Italijani lahko vso svojo pozornost obračali na domače zadeve, posebno na zboljšanje narodnega gospodarstva, kar je v Italiji gotovo potrebno Zanimivejši pa je bil .vsprejpjp d\plojn$tov v Bernu. Francoski zastopnik je v svojem nagovoru izr^il upanje, da se francosko-švicarsJfa trgovina ne bode pretrgala, če tudi se je začela carinska borba. On se nadeja, Se "se stvari Zoptt ugodneje uravnajo. Zvezni svetnik Schenk je odgovoril na to precej osorno, da je jedino Francija kriva, če se ni sklenila nova trgovska pogodba. Švica je vse storila, kar jej je bilo mogoče. Stvari se poprej ne premene, da Francozi popuste svojo dosedanjo politiko. Marsikoga je ta rezki odgovor malo osupnil. V diplomatičnih pogovorih se navadno take Btvari lepše povedo in se ne skuša krivda zvrniti le na jedno stran. Govor je bil skoro razžaljiv za Francijo. Pri drugačnih razmerah bi dal celo povod kakemu diplomatičnemu konfliktu. Sedaj se pa tega ni bati, ker ima Francija težavo s panamsko afero. Iz vsega Schenkovega govora se je videlo, kakor bi nekako preziral državo, v kateri se god4 take sleparije. V Parizu je papežev nuncij v imenu diplomatov ob novem letu pozdravil predsednika francoske republike. V nagovoru je nuncij naglašal bratstvo mej narodi in želel vse dobro Francozom, ki zavzemajo odlično mesto mej evropskimi narodi. Carnot je zahvaljujoč se za častitanje poudarjal, koliko je Francija že storila za napredek in človečanstvo in da francoski narod čisla čast, pravico in resnico ter ob novem letu zre mirno v prihodnjost. Poslednje besede pač neso šle predsedniku prav od srca, ker so v resnici Francozi gotovo malokdaj bili ob novem letu v takih skrbeh, kakor letos, ko je panamski škandal vse zbegal in se anarhisti že pripravljajo za veliko vstajo. Cerkveni letopis. Celovška škofija. Iz Celovca, dne 2. januvarija: Ravnokar izšel je .šematizem za leto 1893*), kateremu povzamemo sledeče podrobnosti: Celovško (krško) škofijo ustanovil je dne 6. marca 1071. leta Gebhard, nadškof solnograški, z dovoljenjem papeža Aleksandra II. S prva obsegalo je samo motniško, krško in del glinske doline. Za časa cesarja Jožefa II. razširila se je z nekaterimi koroškimi deli solnograške, akvilejske, goriške in ljubljanske škofije, od dne 1. junija 1859 obsega vso Koroško. ^ Sedanji mil. g. knezoškof dr. J. Kahn je 60. koroški škof. Stolni prošt je preč. g. dr. Valentin Mflller, 59. stolni prošt krški. Stolni kapitelj šteje 8 pravih korarjev in 1 častnega korarja; mej njimi je 6 zlatomašnikov. Knezo-škofijskih duhovnih svetovalcev je 20. V duhovnem semenišču je 53 bogoslovcev (v IV. letu 11, v III. 12, v II. 8, v 1.22), katere poučuje 6 profesorjev (3 oo. benediktini in 3 jezu-vitje). Deško semenišče .Marijanum" ima 124 go- ! jeucev. Kolegijatni kapitelji so Štirje: v Gospi Sveti, Bre&ah, Strasburgu in Velikovcu. Proštij nekdanjih *) .Peraonalstand der Siiuular- und Regular-Geistlichkeit ' der Diooese Gurk in Kiirnten im Jahre 1893,- Str. 225 o 8°. kolegijatnih kapiteljnov je 7, namreč 2 v Brežah, po 1 Podkrnosom, v Spodnjem Dravogradu, na Hribu, v Doberli Vasi in Bitinjah. Vkupe šteje škofija 24 dekauij, ki imajo 34,5 župnij (77 prašnih), 6 ekspozitur (5 prazuih), 157 kaplanij (103 prazne), 21 beneficijev (14 praznih). — Od dekanij je 6 slovenskih, 5 slovensko - nemških in 13 nemških. V 5 slovensko-nemških deka-nijah je 32 slovenskih, 35 nemških in 7 slovensko-nemških župnij. Duhovnikov je 440, in sicer 352 svetuih duhovnikov in 88 redovnikov. Dušnih pastirjev je 328 (303 svetni duhovniki, 25 redovnikov), v drugih službah je 79 duhovnikov (16 svetnih duhovnikov in 63 redovnikov). Vpokojenih in defici-jentov je 33 — Cerkva in kapelic je v škofi|i vkupe 1039, vernikov 347.205 (lani 347.301.) V drugih škofijah je 12 duhovnikov. Minolo leto je umrlo 18 duhovnikov (15 svetnih in 3 redovniki), duhovno pastirstvo je nastopilo 19 novo-mašnikov. — Najstarejši duhovnik škofije je vč. o. J. Serianz S. J. v St. Andražu, ki je bil posvečen v duhovnika leta 1828. Izmed svetnih duhovnikov sta najstarejša preč. gg. J. Rcberuik in J. Rau-scher, v mašnika posvečeua 1830. leta. Vkupe je v škofiji 28 zlatomašnikov. Moških samostanov je 10, in sicer oo. bene-'diktini v Št. Pavlu (37 redovnikov), benediktini od Sv. Petra v Solnogradu (3), jezuvitje v Št. Andražu (97)," dominikanci v Brežah (10), kapucini v Celovcu (13) in Volšberku (9) Frančiškani v Beljaku (9), servitje v Lukavi (6) in Kotičah (2), usmiljeni bratje v St. Vidu (13). V navedenih samostanih je vkupe 83 konventuvalov, 33 klerikov, 28 novincev, 55 Iajikov. Redovnice so na 15 mestih, in sicer uršuliuke v Celovcu (48), elizabetinke v Celovcu (39). domi-nikanke v Brežah (14), sestre nemškega reda v Brežah (22), benediktinke na Krku (11), gospe dobrega Pastirja v Kazatah pri Ceiovcu (14), šolske sestre v Dolah (5), Št. Vidu (5), Št. Pavlu (8), usrailjenke v Celovcu (8), usmiljenke v Beliaku (6), usmiljenke v Go6pi Sveti (9) in Celovcu (13), hčere krščanske ljubezni v Volšberku (6), hčere božje ljubezni v St. Andražu (20), vkupe 228 redovnic. Letošnji škofijski .šematizem" je .oatno po-vekšan in pomnožen in navaja mnogo več podatkov, nego prejšnja leta. Hvalevredno je, da se poleg nemških imen župnij navaja tudi slovenska. Želeti bi pa bilo, da bi se isto zgodilo tudi pri podružničnih imenih. Zanimive ?o zgodovinske številke pri posameznih cerkvah katere je priskrbel g. deželni arhivar A. pl. Jaksch. Tudi zunanja oblika knjige je zel6 lična in dela vso čast vrli Mohorjevi tiskarni I B—n. Iz celovške škofije. Kn. šk. celovški ordinarijat je odredil, da molitve „pro vitanda mortalitate" ni treba več opravljati, ker je nevarnost pred kolero minula. Opravi se naj enkrat med s?, mašo molitev „pro gratiarum" v zahvalo, da nas je Bog ohranil pred to boleznijo. Isto velja za ljubljansko škofijo. — Za kn. Sk. deško semenišče .Marianum" v Celovcu nabralo se je do konca minulega leta 54.152 gld. 56 kr. prostovolinih darov. V trnovski župniji v Ljubljani je bilo 192 rojenih, umrlo jih je 137, poročenih je bilo 36 parov. Iz Krope se nam poroča: Pri uas je bilo v minolem letu rojenih 27, poročenih 4 pare, umrlih 39, in med temi. kar je redko, dva duhovnika. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. januvarija. (Cesarjevo darilo.) Občini Hrenovice je presvetli cesar daroval 100 gld. za napravo gasilnega orodja. (Neosnovani napadi.) Že v drugič je .Narod" napal mil. g. stolnega prošta dr. L. Klofut a rja zaradi njegovega ogovora pri novoletnem čestitanju pri prevzv. knezoškofu ljubljanskem. .Narod" očita ■mil. g. stolnemu proštu, da je imenoval .Diebe" in .Morder" one slovenske duhovnike, ki in politicis ne trobijo slepo v megov rog. — Temu nasproti resnici na ljubo koustatujemo. da ie mil. gospod prošt ranil besede našega Gospoda in Odreftenika, i katere ie v priliki o dobrem pastiriu (Jan. 10. 8.) farizeje in pismouke voditelje iudovskey» ljudstva, j ker so liudstvo odvračali od niega. imenuj« tatove ! in ubiialce. — Vsak duhovnik, ki zabraiijuie izjave j -udanosti višjemu pastirju posueiua fariieje m pismouke ob Kristusovem času in je (duhovni) tat, ker I odvrača verne od pastirja in tedaj od Boga in je (duhovni) ubijalec, ker verne, ako ga poslušajo, zapeljuje iu njih duše vodi v večno smrt. — V tem smislu so bile rabljene omenjene besede iu vsak pošten človek jih bode tudi razlagal v tem smislu. (Občni zbor katoliško-političnega društva v Ljubljani) vršil se bo v nedeljo 8. t. m. ob 11. uri ■ dopoldne v rokodelskem domu z običajnim duevnim : redom. Želeti je, da se občnega zbora udeleži prav mnogo člauov. Dnevni red objavimo pozneje. "(Dnevni red) seji občinskega s v ž t a ljubljanskega v četrtek 5. januvarija 1893, ob 6. uri zvečer, v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Poročilo odseka za organizovanje občinskih uradov. 3. Finančnega odseka poročilo o mestnem proračunu za 1893. leto. — Tajna seja. (Efcscelenea.) Naš rojak komtur Pottickh- 1 Pettenegg imenovan je tajni svetnik Njih Veličanstva. .j (Iz Cirknice) se nam poroča dne 2. januvarija: Prvi slovenski katoliški shod je pripriročil v odseku .tisek", naj bi se po raznih farah ustanovile farne knjižnice. Ljudstvo rado bere, in prav je, da rado , bere, ker s tem se obvarujejo zlasti mladi ljudje raznih nerodnosti. Oziraje se na nasvet prvega slovenskega katoliškega shoda, ustanovili smo v C.rknici farno knjižnico. Knjige so darovali premožnejši Cirkničanje (gg.: dekan Fr. Kunstel, Alf. Levičnik, Iv. Žitnik, Ant. Kravanja, Mat. Završnik, Fr. Za-gcrjan, Iv. Korče, Al. Pogačnik 3 gld.), za kar naj jim bode izročena najtoplejša zahvala. Da je bila knjižnica v resnici potrebna, »pričuje, to, da je na novega leta dan, ko se je knjižnica otvorila, prišlo knjig iskat 52 oseb. — Dne 29. decembra je, kakor ste že poročali, umrl na Rakeku nagle smrti žga-njarski bratec Franc Brenčič. Izpil je menda tisti dan skoraj jeden liter žganja, potem pa šel spat v neki blev, kjer ga je kap zadela. Bil je takoj mrtev. Raztelesenje je pokazalo, da jd bilo samo žganje krivo megove smrti. Ni li prodajalec, ki je dal temu nesrečnežu toliko pijače, jednake kazni vreden, kakor zavdajalec in morilec? Država strogo nadzoruje prodajo strupov. Zganjarski strup pa kar na debelo prodajajo in vendar je ta strup mnogo več ljudij vkončal, kakor kak drugi strup. (K smrti na vislicah) so obsodili celovški porotniki 271etno Ap. Kriegl iz bližine Volšberka, ki je dn6 20. oktobra 1. I. zastrupila svojega moža, s katerim je bila omožena stoprav nekoliko meseoav in kateremu je dala mižnice v juho. (Ie Celovca) z dne 2. januvarija: Tukajšnjih lažiliberalcev .leibjournal" z mnogim veseljem in razprtimi črkami trobi v svet seniačno novico, da mu je neki K. Prdllig v Berolinu poslal 82 nemških mark kot .Reichsdeutsches (!) Weihnachtsbaiim-chen filr arme deutsche Kinder an der slovenischen (!) Sprachgrenze in K&rnten". No, privoščimo .nem- ' škim" otrokom te borne marke, a čudno radovedni smo, kaj bi neki pisale iste .Freie Stimmen", da bi nam Slovencem došel kak milodar iz inozemstva za slovenske otroke ob nemški me|i??! Kak krik bi nastal po vseh nemških listih; a da naši Prusjaki dobivajo vsakojake podpore iz blaženega .reieha", da tem vspešneje rogovilijo zoper Slovence, — „ja, Bauer, das ist was auder's!" — Drugo polovico decembra meseca imeli smo tu hud mraz. Včeraj zvečer je začel naletavati sneg in na- ; medlo se ga je že preeej. (Občinska volitev na Trat.) Dne 28. decembra vršila se je pri nas volitev občinskega zastopa. Županom je izvoljen občespoštovani posestnik in cerkveni ključar Gregor Jezeršek iz Gorenje Vasi. Sve- i tovalci so izvoljeni: Andrej Sraj, Martin Brence, posestnika v Gorenji Vasi, J. Šinkovec, posestnik in trgovec, in Jenko, posestnik iz Todraža. (Iz Boštanja) se nam poroča: 22. decembra j 1898 -leta vršila se je tu lepa šolska slavuost. 200 . šolskih otrok je bilo obdarjenih z obleko. To bo- ' žično slavuost počastili so s svojim prihodom preč. ! g. župnik in predsednik krajnega šolskega sveta j Ivan Lavrenčič, preč. g. župnik iz Sevnice Eduard Janžek, sevniški iu domači kapelan; boštaniska inteligenca med njimi g. Prokop B>hutmsky, oskrbuik boštani&e graščine z gospo soprogo in gdč. hčerjo, gospa mdučitelja in drugi. Ob 2. uri popoldne zbrala se je šolska mladine v prelepo 02alšani sobi druzega razreda. Ganljivo je bilo, ko smo stopili v sobo, < katero je veličastno razsvetljevalo okoli 100 svečic j na bogato okinčanem božičnem drevesu. Ko so bili otrrci razvrsteni, pozdravi g. nadučitelj Alojzij Račič vse došle z jedrnatim, kratkim nagovorom. Po tem se je gdč. Frančiška Smitik zahvaljevala vsem dobrotnikom posebno pa visokorodni gospd grofinji Kotulinskj, ki je s svojim jako obilnim darom zdatno pripomogla k tej slavnosti. Gdč. Frančiška Smitik je v svojem govoru le sebe pozabila pohvalno omeniti. Zaradi tega zahvalil se je preč. g. župnik v tehtnih besedah vsem dobrotnikom, zlasti pa osuo-vateljici te lepe slavnosti gdč. učiteljici Frančiški Smitik, ki je v popolni meri zaslužila to pohvalo. Omenil je preč. g. župnik v svojem lepem govoru še marsikaj. Jako spodbudno je bilo zlasti, kako spretno, vsakemu učencu razumljivo je preč. g. go-vorn k kazal mladini pot, po kateri se more najlepše hvaležno skazati svojim dobrotnikom. Razdelitev obleke, pri kateri je gdč. učiteljici pomagala gdč. Marija Bohutinskj, vršila se je po razredih. Otroci so zapuščali šolske prostore z velikim veseljem. Po razdelitvi se g. nadučitelj še enkrat prav iskreno zahvali vsem gostom, dobrotnikom in visokorodni. rodbini Kotulinski. Z veliko zadovoljnostjo in veseljem zapustili smo šolske sobe iu srčno želeli dočakati še take lepe slavnosti. — božične praznike pa nam je sladila ne samo ta slavnost, ampak še posebno lepo cerkveno petje. Dolgo, 7 mesecev smo čakali organista. Morda se je ljudstvu čudno zdelo, da ni toliko časa organista, posebno še, ki se vedno, razuu nekaterih praznikov, tiho stale naše lepe in velike orgle. Ali organistov bi bili lahko dobili dovolj, ker se jih je več ponujalo. Preč. g. župnik je hotel imeti organista v pravem pomenu. Zato je rajši nekoliko počakal; kar je pa sedaj tudi (Točakal in dosegel v izborni osebi g. nadučitelja Al. Račiča. Ako ravno je ljudstvo dolgo čakalo organista, je sedaj toliko bolj zadovoljno, ka|ti ima v resnici pevovodjo in organista, ki je znan kot strokovnjak. Ponosna sme biti boštanjska fara na svojega župnika, ki tako vsestransko skrbi za lepoto farne cerkve. Njegovo modro občevanje, moška podjetnost, skrb in trud kaže se že v marsičem, posebno pa se še bode, ko bode dovršil, kar je pričel. Olepšava zunpj cerkve kakor tudi znotraj bode gotovo Bogu v čast in žup-Ijanom v ponos. .........k. (Iz Podmelca) se nam poroča: Kakor znano, umrl je minulo leto duhoviti duhovnik in bivši spiritual v goriškem semenišču g. C e r v. Duhovni njegovi sobratje so mu po trudoljubivosti podmel-škega gosp. župnika J. Primšarja oskrbeli dostojen grobni spomenik. — Ob priliki skupne ad-ventne spovedne pobožnosti opravil je č. g. grahov« ski vikar Moškat cerkveno obletnico, katere so se udeležili vsi takrat tu bivajoči duhovniki in polno ljudstva. Takrat se je odkril tudi lični nagrobni spomenik, kateri je izvršil spretni kamenar g. Ant. Mozetič r Mirnem pri Gorici. — Vsem dobrotnim prijateljem, ki so k temu pripomogli karkoli, izreka se s tem najiskreneja zahvala (Mestna hranilnica ljubljanska) izplačuje ali pripisuje narasle obresti od vlog že od novega leta sem vsak delavnik od 8. do 12, ure dopoldne. — Vlagateljem pa ni treba obresti vzdigovati, ali prepis istih v vložni knjižici prouzročiti, ker jih hranilnica sama v svojih knjigah pri vseh vlogah ob novem letu pripiše kapitalu, tako, da obresti neso zopet obresti. — Z računskim zaključkom izdaja mestna hranilnica ljubljanska posebni izkaz o vrednosti vsake posamične knjižice, kateri je po številkah knjižic vrejen, ne obsaza pa seveda imen vlagateljev. — Iz tega izkaza se bode ob svojem času lahko vsak vlagatelj prepričal o vrednosti svoje knjižice; kdor pa to želi prej vedeti, povpraša naj ustno ali pismeno v mestni hranilnici liubljanski. (Svoji k svojim!) Opozarjamo svoje čitatelje na inserate domačih tvrdk 0. Dolenčeve in Fr. Supev-čeve, ki izdelujete cobelno-vnščene izdelke ter se odlikujete s svojo zanesljivostjo in postrežljivostio. (Izžrebane obveznice 4°/0 deželnega kranjskega posojila.) Zaznamek dne 2. januvarija 1893. leta izžrebanih obveznic 4°/0 deželnega kranjskega posojila, kateri glavinski zneski se bodo dn4 1. julija 1893 v imovinski vrednosti izplačali: a 10.000 gld. št. 65; a 5000 gld. št. 25; a 1000 gld. štev, 276, 294, 478, 500, 518. 596, 693, 701, 755, 778, 929, 1046, 1060, 1104, 1117, 1204, 1348, 1387, 1466, 1582, 1660, 1856, 1893, 1948, 2007, 2033, 2088; a 100 gld. št. 7, 38, 56, 60, 176, 191, 210, 215, 218, 223, 234, 297, 356, 439, 474, 520, 531. 559, 681, 725, 760, 772, 778, 801, 907. 922, 975, 1027, 1201, 1304, 1349, 1365, 1389, 1463, 1490. 1512. 1565, 1612. 1617, 1682. 1685, 1692, 1716, 1790, 1794, 1805, 1837, 1860, 1910, 1921, 2025, 2069, 2147. 2158, 2324, 2485, 2460, 2496, 2520, 2600, 2603, 2607, 2697, 2768, 2789, 2850, 2881, 2894, 2897, 2937, 2940, 2961. — Z»kl|uček in glavmska imenska vrednost: 72 komadov a 100 gld. = 7200 itld. a. v.. 27 komadov a 1000 gld. = 27 000 gld. a. v., 1 komad a 5000 gld. => 5000 gld. a. v., 1 komad a 10.000 gld. = 10.000 gld. a. v., — skupaj 49.200 gld. a. v. — Navedene obvezaice, izžrebane z glavm-skimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omeoia, da se bodo izžrebane obveznice kakor tudi kupoui tri mesece pred zapadlim rukom izplačale proti 4°/0ni eskomptni pristojbini. Društva. (Mestna branilnioa ljubljanska.) Meseca decembra preteklega leta vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 621 strank 199.208 gld. 28 kr.. vzdignilo pa 321 strank 109.715 gld. 17 kr. ; 174 prosilcem za posoiila dovolilo se je"posojil v znesku 93.330 gld. (Klub amateur-fotografor v Ljubljani) je pristopil, kakor nam poroča društveno vodstvo, veliki zvezi avstrijskih in nemških amaterskih društev, katerim )e namen, s pošiljanjem in zameno slik napraviti neko vez med raznimi klubi, ki naj bi seznanjala posamične člane z vspehi in delovaniem vnanjih društev in tako ogrevala ljubezen do lepe fotografske umetnosti. Na čelu zavezi stoji fotografski klub v Frankobrodu na Meni. Te dni sta došli v Ljubljano prvi dve zbirki slik, poslani od frankobrodskih in bamburških amaterjev. Zato je napravilo tukajšnje društvo amateur-fotogra-lov v torek, 3. januvariia, zvečer ob 8. uri, v prostorih c. kr. strokovne šole za lesoo industrijo (Virantova b<ša, Zvezdarske ulice, I. nadstropje), društveni vtč-r. pri katerem so se razkazovale poslane slike. Ob jednem se je vršil tedai redui občni zbor klubov, v katerem seje volil odbor in poročal o delovanju v minolem letu. Telegrami. Metlika, 4. januvarija. Gospod župnik Tome danes ob 1. uri po noči mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bode 5. januvarija ob 10. uri dopoludne. Dunaj, 3. lanuvarija. Dne 4. t. m. povabijo se načelniki treh klubov, da pridejo k minister-skemu predsedniku, da se posvetujeio o programu no«e večine. Dunaj, 4. januvarija. Opoludne ife ukazal mi-nisterski predseduiu. da se bkratu sporoči načelnikom treh velikih klubov zbornice poslancev načrt programa za novo večino, katerega je sestavila vlada in v nač-lu odobr i cesar. Ob jedn m se načelniki povabilo, da pridejo k miuisterskemu predsedniki! n» daljna po-iv-tovama. , Dunaj, 4. januvarija. Zelezničai promet iz i Budimpešte j* ustavljen. Pošte iz orijenta in Ogerske ' so izostal*. Trst, 3. januvarija. Josip vitez Peichl je na-1 stopil svoj* mesto kot navtičen ravnatelj avstrijskega Llojiia m so se mu t»m povodom predstavili mornarski uradniki, j Berolin, 3. januvarija. Cesar je vsprejel po-bočnika sultanovem, Kamphovener pašo, ki mu je izročil sultanove darove za cesarske prince. Pariz, 3. januvarija. Kakor poroča .Cocarde", sta se miuisterski predsednik Ribot in minister Bourgeois resuo sprla Burdeau in Freycinet samo čakata priložuosti, da odstopita, i Kajiro, 3. januvarija. Po poročilih iz Wady-halte so Sudanci v soboto zvečer napali egiptsko pokrajino Gemai. pa so jih egiptske čete zavrnile. I> r n ž !> e. V Ilirski Bistrici: Janez Slavuevo zemljišč« (2300 gld.), št J2, v Knežaku, 9. januvarija in 10. februvarija — Jan. Renkova zemljišča (6) v Premu, 20, januvarija in 20. februvarija. Na Krškem: Kr in A. Baznikeva zemljišča (1160 gld. 50 kr. in 255 gld), št. 21 v Leskovci in št. 633 v Krškem, 11. januvarija in 11. februvarija. V Ribnici: A. Rovanovo zemljišče (350 gld.), št. 197 v Hribu, 27. januvarija in 28 februvarija. V Vipavi: Jan. Vovkova zemljišča (1630 gld.), št. 27 v Gočah, 28. januvarija in 28. februvarija. V Ložu: Jak. Kovačičevo zemljišče (2160 gld.), št. 5 v Kremenicah, 1. februvarija in 8. marca. Vsebina L zvezka: 1. Rvfael Santi. Spisal dr. Frančišek Lampe. 2. Venec. Posvečen blagi gosp<$ Tereziji Sga v „Prikazui Ecehijelovi". 2. Autče'i z obrazom mladega Rafaela. 3. Podoba mladeničeva. 4. Božično kajenje pri Slovencih. , 5. Kard/« Cesarski cekini ..........S „ 66 Mernikih mark 100 *9 . 16 . Dni 2. januvarija. Ogerska zlata renta 4%......114 gld. 15 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 35 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . — „ — „ 5% državne srečke I. 1860.. 100 gld. . . 156 . — „ Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....187 „ 50 , /»stavna i>i»mnHvstr osr. zem. kred. banke 4 4 95 . — Zastavna pismu . . H'0 . 75 „ Kreditne srečke. lw gld. — . — „ St. Genois sre.-ke. 40 irld.....67 „ — „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......25 gld. 25 kr. AvBtr. rudečega križa srečke, 10 gld. ■ . — « — » Rudolfove srečke, 10 gld........ 24 . 75 „ Salmove srečke, 40 gld................66 . 25 n WindischgraezoTe srečke, 20 gld..........65 . — » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 . 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v. 2790 . — j Akcije južne železnice. 200 *ld. *r. 89 . 2 5 j Papirni rubelj............1 n 20 , Laških lir 100 ............46 „ 05 5 I!vf Mor Pil r4 Zanesljiva lnformaolja o stalno lil»ti ^iTltl MH • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s poštno poiiljttvijo vred gld. 2 60. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Dr. Ivan Janeffi. Menjarnična delniška družba .. JI E K t IT R" Wollzeile it. 10 Dunaj, Miriihilferstrisse 74 B. Veitnl na«veti HtXL za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti g0T nnloicnih fj 1 11 v u t c. 'VB Tis* „Kat«iiš>e Tum^r"- \ i,.utir.»ni.