DRUŽINE CELEC STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. junija 2006 • Leto XVI, št. 26 Monošter, 23. junija »POGLED NA DO SEDAJ PREHOJENO POT NAS UPRAVIČENO NAVDAJA S PONOSOM« Slovenija se je 25. junija 1991 odločila za samostojno pot in odhod iz nekdanje skupne države, Jugoslavije. Od takrat prehojeno pot je ocenil v svojem slavnostnem nagovoru generalni konzul R Slovenije v Monoštru Marko Sotlar na sprejemu, ki ga je generalni konzulat priredil v počastitev dneva državnosti. 23. junija so se v gledališki dvorani v Monoštru zbrali predstavniki političnega, družbenega in kulturnega življenja z obeh strani meje. »Pogled na do sedaj prehojeno pot zadnjih petnajstih let nas upravičeno navdaja s ponosom. Iz zaostale federativne socialistične države Jugoslavije je Slovenija izšla kot popolnoma nova država na svetovnem zemljevidu in kot taka postala ugledna članica mednarodne skupnosti. ... Tisto, kar našo državo kot članico evro-atlantskih organizacij razlikuje od nekaterih drugih novih članic, ki so skupaj s Slovenijo vstopile v EU leta 2004, je predvsem to, da je Slovenija kot nova država morala najprej biti šele priznana s strani mednarodne skupnosti. ... V Evropo smo hoteli od samega začetka, zato smo tudi uspeli kljub vsem čerem in problemom, ki so se pred nas postavljali v postopku približevanja EU. Lahko bi rekli... cilj je dosežen, pot se pričenja... pa vendarle se zdi, da je Slovenija na to pot že kar krepko zakorakala takoj po 1. maju 2004. To dokazujejo ključni zunanjepolitični projekti, ki si jih je naša država zastavila, od predsedovanja OVSE, predsedovanja Mreži za človekovo varnost, priprav na predsedovanje Evropski uniji leta 2008...« je pouaril generalni konzul, ki je precejšnji del svojega govora namenil odnosu R Slovenije do svoje manjšine v Porabju. »Poleg vseh pravnih aktov, ki so bili do sedaj sprejeti v zvezi z urejanjem položaja zamejcev in Slovencev po svetu, je Slovenija dejavna tudi v dejanskih stikih, predvsem pa na finančnem področju. Pri tem moram seveda posebej izpostaviti našo manjšino, ki živi tukaj v Porabju. Pred letom 1990 Slovenci v Porabju niso imeli niti svoje lastne manjšinske organizacije, bili so namreč uokvirjeni v Zvezo južnih Slovanov ... Danes delujeta v Porabju dve krovni manjšinski organizaciji, Zveza Slovencev na Madžarskem in so bili ustvarjeni pogoji za še Državna slovenska samoupra-tesnejše sodelovanje med manjva. Po podpisu meddržavnega šinama in matičnima država-Sporazuma o posebnih pravi-ma, Slovenijo in Madžarsko. cah obeh manjšin leta 1992 pa Naj ponovno izpostavim, da prav ta sporazum predstavlja enega od najboljših tovrstnih mednarodnopravnih aktov, ki jih je Sloveniji do sedaj uspelo skleniti s katerokoli od sosednjih držav. Danes v Monoštru stoji Slovenski kulturni in informativni center, za izgradnjo katerega je Slovenija prispevala skoraj 90 odstotkov vseh sredstev...« Generalni konzul je posebej izpostavil, da prihodnost slovenske manjšine na Madžarskem v prvi vrsti ni odvisna le od pomoči Slovenije, temveč od Madžarske, ki se je za to zavezala s podpisom manjšinskega sporazuma. Veliko je pa odvisno seveda od same manjšinske skupnosti. Sprejem ob dnevu državnosti je služil tudi temu, da se je veleposlanik R Slovenije v Budimpešti Andrej Gerenčer ob poteku svojega mandata poslovil od predstavnikov družbenega, političnega in kulturnega življenja v Porabju oz. Železni in Zalski županiji. Kot je sam povedal, bo kmalu 38 let, da je navezal prve stike s Porabjem, tudi kot predsednik občine Murska Sobota si je veliko prizadeval za sodelovanje med Porabjem in Prekmurjem. Leta 1986 sta se z monoštrskim kolegom Károlyem Bauerjem »kar mimo« politike dogovorila za sodelovanje med Monoštrom in Mursko Soboto. Znanje in vedenje o problematiki Porabskih Slovencev pa je vnovčil tudi kot veleposlanik na pogovorih v pristojnih ministrstvih in uradih v Budimpešti. (Pogovor z veleposlanikom Andrejem Gerenčerjem v naslednji številki Porabja.) M. Sukič 2 Lendava: Seminar slovenskega jezika in kulture 2006 RAZVOJ NARODNOSTNEGA ŠOLSTVA V PORABJU GRADITI NA SODELOVANJU Letošnji seminar slovenskega je-ki jo je obiskovalo v tem šolskem Ustvarjanje in vrednotenje na-ro obiskana in vsebinsko bogata. Perger, višja svetovalka, ki ta zika in kulture za porabske uči-letu preko 600 učenk in učencev. rečnih sporočil v osnovni šoli. Udeleženke in udeležence je v čas najbolje pozna porabsko telje je bil v organizaciji Zavoda Vsebini nista bili ločeni, ampak Uvodni del je posvetila življenju imenu slovenskega Zavoda za narodnostno šolstvo in hrati po Republike Slovenije za šolstvo, organsko povezani v celoto zlasti in delu nedavno umrle ljudske šolstvo pozdravila tudi njegova strokovni plati usmerja njegov Območne enote Murska Sobota, tedaj, ko so učitelji spremljali dvo-pisateljice Irene Barber, v druprvič v Prekmurju, natančneje v jezični pouk v 2., 3., 4. in 7. razre-gem delu pa je govorila o vlogi Lendavi. Program je pripravila du: slišali in videli, denimo, kako in pomenu prvega porabskega, predstojnica pomurske enote poteka dvojezična obravnava v narečju natisnjenega romana Irena Kumer in vanj vključila neumetnostnega besedila; kako Franceka Mukiča Garaboncijaš - tudi okroglo mizo na temo Per-poučevati slovenščino kot drugi Črnošolec: »Roman sem prebra la takoj, ko sem ga dobila. Brala sem zelo počasi, ker je jezik ne samo narečen, marveč izjemno zahteven in poln umetniških iz raznih sredstev. Toliko metafor, toliko namigov, da sem morala marsikaj preštudirati, da sem razumela vsebino. Poleg tega se prepletata realno dogajanje tam za Gornjim Senikom z iluzijo strokovna direktorica dr. Natalija razvoj, vključno z uvajanjem nekega dogajanja, ki ravno tako Komljanc. dvojezičnosti v prvi in od sep izhaja iz resničnosti, in je prav-V vsebinskem delu Okrogle mize tembra v drugi razred osnovne zaprav huda tragedija človeka so sodelovali Roman Gruden z šole na Gornjem Seniku. za mejo«. Ministrstva za šolstvo in šport; Razpravljalci so izhajali iz oce- Sicer pa so se udeleženci semi-Ivanka Koren, upokojena pred-ne, da so razmere v porabskem narja – v Lendavo jih je prišlo de-stojnica pomurske območne narodnostnem šolstvu zaskrblju set, vzgojiteljice, učiteljice in uči-enote ZŠ, ki je sodelovala pri joče, terjajo resen premislek in telj – seznanili tudi s pomembno vzpostavljanju prvih strokovnih konkretna dejanja, kako naprej. spektive porabskega narodnost-jezik: »Nisem presenečen, kar Ob dejstvu, da se je število učennega šolstva. sem videl in slišal v razredih, ker cev v porabskih narodnostnih Seminarji slovenskega jezika in sem bil tu pred desetimi leti. Priz šolah zadnji dve desetletji močno kulture za porabske učitelje ima-nati moram, da mi je ta model zmanjšalo, je še drugo zaskrbjo dolgoletno tradicijo. Prvič so dvojezične šole zelo všeč. V ka ljujoče spoznanje, da okoliščine porabski učitelji prišli na strokov-teremkoli jeziku govori učiteljica niso naklonjene učenju materinno izpopolnjevanje v Slovenijo ali učitelj, odgovarjajo učenke in ščine. Zakonskih omejitev sicer leta 1972. Najprej je bilo izobra-učenci v slovenskem ali madžar ni za nobeno obliko narodnostne ževanje na mariborski Pedagoški skem jeziku. Kakor hočejo. Tudi šole, toda znanje jezika postaja fakulteti, več kot desetletje pa sam sem učence spraševal v obeh oziroma je že postalo »ekonomseminarje pripravljajo območne jezikih in povem lahko, da znajo ska kategorija«, ko starši želijo, enote Zavoda za šolstvo v raz-skoraj vsi odgovarjati v obeh da se otroci učijo jezik, ki jim ličnih slovenskih mestih, lanski jezikih. Mi v Števanovcih tega bo koristil v življenju, pri zaposseminar je bil v Piranu, predlan-modela ne bomo nikoli sposob litvi, na delovnem mestu. Naski v Škofji Loki. Naslednje leto – ni izvajati, morda na Gornjem loge pri razvoju narodnostnega predlaga dr. Zinka Zorko – naj bo Seniku, kjer imajo na voljo več vlogo knjige pri izobraževanju stikov v šestdesetih in sedem-šolstva morajo biti porazdeljene seminar v Novi Gorici. Zato, da bi ur v slovenskem jeziku,« je zajel in dvojezičnem pouku. Judit Zá-desetih letih prejšnjega stoletja med starše, vrtce, učitelje, šole, se učitelji seznanili z narodnost-bistvo dvojezične slovensko-mad-gorec Csuka jim je povedala, da med Pomurjem in najprej z Zal-narodnostne organizacije, madnim položajem in organizacijo žarske osnovne šole profesor je v šolski knjižnici 25 tisoč slo-sko županijo, za tem pa Železno žarsko državo in Slovenijo. Ali šolstva med Slovenci v Benečiji, Laci Domjan iz Števanovec, šole, venskih in 10 tisoč madžarskih županijo in porabskimi osnov-kakor je razpravo povzela Irena Kanalski in Terski dolini. ki jo je v tem šolskem letu obis-knjig, primernih za učenke in nimi šolami in monoštrsko gim-Kumer: »Razvoj moramo graditi Za letošnji seminar sta značilna kovalo le 28 učencev, jeseni pa jih učence vseh razredov, da je šola nazijo; Jožef Škalič, ravnatelj na sodelovanju in povezovanju; dva vsebinska poudarka, in si-bo predvidoma 30, med njimi 7 s 7. razredom vključena v pro-osnovne šole in župan občine na gospodarskem razvoju z delecer strokovno izpopolnjevanje prvošolcev. jekt Zavoda za šolstvo Rastemo Kuzma; Erika Glanz, upokojena žem Slovenije in z doslednješim v ožjem pomenu in spremljanje Med predavateljicami in preda-s knjigo. dolgoletna ravnateljica gornje-uresničevanjem obveznosti, ki dvojezičnega slovensko-madžars-vatelji ima posebno vlogo aka-Okrogla miza ob 50-letnici Zavo-seniške narodnostne osnovne jih ima Madžarska do Porabskih kega pouka na odlično organizi-demikinja, prof. dr. Zinka Zor-da Republike Slovenije za šolstvo šole, ki je nekaj časa poučevala Slovencev na osnovi različnih rani in dobro opremljeni Dvo-ko, ki se je seminarja udeležila na temo Perspektive porabskega slovenski jezik tudi na monoš-sporazumov in dogovorov.« jezični osnovni šoli I v Lendavi, štiriintridesetič, in izbrala temo: narodnostnega šolstva je bila dob-trski gimnaziji, in mag. Valerija Ernest Ružič Porabje, 29. junija 2006 3 PAVLOVA SPOMINSKA POT V nedelo, 18. junija, so člani Društva Pokrajine-Obdobja-Muzeji, muzeologi, držina Judite Pavel in predstavniki sombotelski Slovencov šli s cugom, pejški pa z busom po pauti, po šteroj je Avgust Pavel odo 1936. leta. Avgust Pavel je tri dni dojzopodo 34 kilomejtarov od Monoštra do V muzeji so poglednili film, šteroga sta vküppostavila Judita Pavel in njeni zet István Fodor iz držinski kejpov in dokumentov. Te film aucigamau leko vskiši pogledne, šteri pride v muzej. Pod filmom je tekst v madžarskom, nemškom in slovenskom jeziki. Film se nutpokaže augustuša Őriszentpétra. Po pauti je fotografiro, skiciro iže, njive in se pogučavo z lüstvom. V nedelo so se lidgé najšli v Somboteli na železniški postaji v pau ausmoj. S cugom so se pelali v Monošter, tam pa so šli pejški do Muzeja Avgusta Pavla. na Državnom srečanji Slovencov tö. V monoštrskom muzeji so popotniki srečali Judito Pavel z njeno držino in so jo spitavali o Avgusti Pavli. Po tistom so šli 16 kilomejtarov pejški po vesnicaj: Traušče (Kethely), Máriaújfalu, Farkašovci (Farkasfa), Kradanovci (Kondorfa) in Őriszentpéter. Od tistec so se s cugom pelali nazaj v Somboteu. Avgust Pavel je 1936. leta v novinaj Vasi Szemle dojspiso, ka vse je vüdo po pauti. Nedelski popotniki so najger bili, ka vse je ostalo od toga. Drügo polovico potí zopodijo oktaubra. Té do šli iz Sombotela s cugom do Őriszentpétra, od tistec pa pejški v Solo (Szalafő), gde eške itak stogijo tiste iže, štere je vüdo Avgust Pavel 1936. leta. Popotovanje po Pavlovi spominski poti poteka cejlo leto. Nej samo skupinsko, držinsko, liki človek sam tö leko odi po tej pauti. V Muzeji Avgusta Pavla, v Szalafő, pa v drügi vesnicaj (v krčmej) dobi pečatline na eden papir. Če tau nutpokaže v Muzeji Savaria v Somboteli, té dobi edno lejpo značko (jelvény). Tisti, šteri ne njajo vö varaški muzej pa skanzen v Szalafő Pityer-szer, na konci leta ejkstra dobijo nikši dar. S tem programom tö svetimo letošnje oblejtnice: 60. oblejtnico smrti in 120. oblejtnico rojstava Avgusta Pavla. Marija Kozar 30. JUBILEJNO SREČANJE ŠPORTNIKOV OBMEJNIH DEŽEL JE BILO V KOPRU Športna zveza Koper je 16. in iz Avstrije, Združenja sloven- Taverni pozdravila podžupan 17. junija 2006 uspešno izved skih športnih društev iz Italije, Jani Bačič in Miro Cerar, am- la že 30. jubilejno srečanje za- Zveze Slovencev na Madžar basador Republike Slovenije mejskih športnikov obmejnih skem in Športne zveze Koper. za šport, strpnost in fair play. dežel. Srečanja se je udeležilo V petek zvečer sta športnike, K prijetnemu vzdušju na otvo ritvi srečanja so svoj delež pri spevali Pihalni orkester Koper pod vodstvom Darija Pobege in člani Plesne skupine Elite iz Kopra. V imenu vseh za mejskih športnikov je prisotne pozdravil Danilo Prušnik, pod predsednik Slovenske športne zveze avstrijske Koroške. Ob druženju v Mladinskem zdra vilišču na Debelem rtiču, kjer so športniki prenočevali, jim je Miro Cerar predstavil vred- Med nogometnimi ekipami jemetne zveze Slovenije s zmagala porabska. Od Nogoo dobili športno opremo note fair playa, športnike pa je pozdravila tudi predsednica 153 mladih športnikov do 15 24 članov vodstev ekip in 11 Krajevne skupnosti Ankaran let, iz Slovenske športne zveze članov spremljevalnih ekip, v Marija Dujmovič. Porabje, 29. junija 2006 Tekmovanja so potekala v soboto, v dopoldanskih urah v štirih športnih panogah: namiznem tenisu (moški, ženske), odbojki (ženske), košarki (moški) in nogometu. Športniki so se pomerili na igriščih osnovnih šol v Pradah in Hrvatinih, ŠRC Ankaran ter NTK Semedela. Po zaključku tekmovanj so bili športnim ekipam podeljeni pokali, Tjaša Doljak, članica Združenja slovenskih športnih društev iz Italije, pa je prejela nagrado za fair play. Vsi športniki so ob zaključku prejeli spominske plakete, predstavniki zamejskih športnih zvez pa so se ob zaključku zahvalili organizatorju – Športni zvezi Koper – za odlično izvedeno srečanje. Alenka Šarkanj 4 V ŠENTVIDU PRI STIČNI SO SPET PELI SLOVENSKI PEVSKI ZBORI V Šentvidu pri Stični so letos 37. organizirali Tabor slovenskih pevskih zborov. Mešani pevski zbor ZS Avgust Pavel je že 34. spejvau na tabori, steri je letos biu 17. pa 18. juniuša. V soboto smo si med pautjov poglednili arboretum Mozirski gaj. Čüdovito cvetje, lejpe rauže, drevesa… Špancir med njimi pa pri malom potoki, steri žene kolau maloga mlina, je fanj djau tak düši kak tejli. Zamejski zbori mamo vsakšo leto v soboto zvečer koncert v Šentvidi. Na letošnjom srečanji so naše oči zaman iskale znano osebnost teh srečanj, gospoda Bogdana Pogačnika, ki je dau geslo šentvidskomi tabori »Pojo naj vsi ljudje«. Lani je že rejsan betežen prišeu v Šentvid in je na predvečer tabora slobod vzeu od svoji pevski prijatelov. Gospod Pogačnik so trno radi meli nas, Porabce. Leto za letom so se nam zahvalili z lejpimi rečami: »Hvala vam, da ste spet tu, ohranite tradicijo in svojo kulturo,« so šegau meli povedati. Zbogom, gospaud Bogdan Pogačnik, počivajte v miri. med drügim povedo pevec Žolt Bajzek, gda je notpokazo naš zbor. Zatok smo na tom koncerti spejvali pesmi, stere je Irena rada mejla (Sonce gre za goro, Na sobotnom koncerti je nastopilo sedem zamejskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Naš zbor je bijo drugi po vrsti. Žau, mi smo tö zgibili dugoletno pevko in predsednico našoga zbora, gospo Ireno Barber. Tau je Dve beli brezi, Bratci, veseli vsi). V nedelo dopodneva smo meli vsi zbori probo pa generalko za nastop popodne. V dvanajstoj vöri se je začnila povorka (felvonulás), po njej pa osrednji program. Vsi zbori smo vküper z godbo spopejvali slovensko himno, potem je udeležence pozdravo predsednik Tabora Jernej Lampert. Po podelitvi priznaj jubilantom tabora je k mikrofoni staupo predsednik vlade RS gospod Janez Janša, ki se je zahvalil pevcem, pevkam pa zborovodjam, da vlagajo veliko časa v petje: »Tabor slovenskih pevskih zborov je praznik, ki ohranja živo ljubezen do pesmi in petja. Prav vsak, ki z ljubeznijo neguje slovensko pesem, si zasluži posebno pohvalo in priznanje, saj je potrebno veliko talenta, predvsem pa prizadevnosti in vztrajnosti, da se lahko pohvalimo z rezultati, ki so odmevni doma in po svetu,« je povedal med drugim. Na skupnem koncertu slovenskih pevskih zborov je spejvalo 43 moških, 38 ženskih pa 59 mešanih pevskih zborov. Vera Gašpar pevka zbora 10. juniuša so se na Koroškom v Pliberki pá srečali pevci in pevke iz štiri rosagov na srečanji pevskih zborov »Pesem ne pozna meja«. V velki dvorani pliberškoga kulturnoga doma je spejvalo osem zborov: moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, vokalna skupina Jezero iz Križa pri Trstu, Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, Vokalna skupina Rihemberk z Branika, moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj ter mešani pevski zbor ZS Avgust Pavel z Gornjega Senika. Zbori so najprva ejkstra spejvali, potistim pa vküper. Skupni pesmi moški zborov sta bili Zdravica (drigent: Dominik Hudl), in Slovenec sem (dirigent: Jože Slaviček). Mešani zbori so spopejvali pesem Rož, Podjuna, Zila (dirigentka: Marija Trifus), na slednje so pa vsi zbori spejvali skladbo Vstajenje Primorske, ki go je kak vsakšo leto dirigiral gospod Marij Pavlica. Po prijetnom druženji »PESEM NE POZNA MEJA« so se zbori razšli kesno ponoči. Naše pevke in pevce je čakalo prenočišče v Domu duhovnosti v Tinjah, gde smo drugi den rano v sedmoj vöri leko šli k svetoj meši. Po meši pa zajtrki smo se pelali k sv. Hemi (nemško se pravi Hemmaberg). Na goro sv. Heme so že v starom veki romali lidgé, steri so iskali smiseu svojoga živlenja. Arheologuške so vöskopali pet cerkva, štera nam kažejo duhovno moč toga kraja. Potejm smo odšli do vretine (izvir) sv. Rozalije. Kak lepau se da vönapraviti pejško paut, smo leko vidli. Zato ka je koren na korenji, so napravili iz lesa držanice, ka bi se obiskovalec nej potekno. Dobro vösklačena paut vodi do vretine, med pautjov je devet postaj, na vsakši postaji je skrivnost. Eno skrivnost sam si zapomnila. Etak pravi: Na gori sv. Heme obiskovalec naj zajema vodo, ki pomeni človekovo žejo, žejo po vodi, žejo po zdravji in žejo po Bogi. Vautli na vretine sv. Rozalije ponüja zavetje in voda ti da nikšo okrepčanje. Narava je čüdovita. Z odprtimi očami smo gledali in z odprtim srcem moramo priznati, da je vse to boža čüda. Voda neprestano teče iz skale. Tam je mala kapejlica s törmom, v njej vsigdar gorijo svejče na čast sv. Rozalije. Tau je kraj tijoče, meditacije, gde se človek rejsan leko duhovno okrepča. Tü smo spopejvali pesem V nebesih sem doma. Vsakši se je napiu te vode, si je mujo obraz in si skrivaj kaj zaželo. Bogi smo hvaležni, ka smo te lejpi kraj leko gorziskali. Pa našomi pevci Šanjini Merklini tö, ka je on znau zanga. Člani MePZ Avgust Pavel se zahvaljujemo Zvezi Slovencev za organizacijo in pokrivanje stroškov in Javnomi skladi za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Vera Gašpar pevka zbora Porabje, 29. junija 2006 5 VAŠKI DEN NA TEJLOVO V ŠTEVANOVCI Števanovska samouprava je 18. juniuša, na velki katoličanski svetek, svetila svoj vaški den. Pri svetoj meši, stero sta slöjžila kaplan varaške fare Szabolcs Fekete pa Jože Horvat iz Slovenije, je pozdravo vse vernike, domanjoga gospauda, posaba gospauda iz Slovenije župan vesi Laci Kovač. Prvi človek vesi je tau tü tapravo, kak pa zakoj so pozvali gospauda Jožeta Horvata. Trno lepau je bilau tau tü, gda so varaški kaplan Szabolcs Fekete -steroga lüstvo vseposedik preveč na velko poštöjva pa fejs-fejs rado ma -slovenski Oče naš začnili moliti. Döjšna vest me ne nja, ka bi se nej spaumnila na tau, kak je üšo lagvi glas za domanje vernike med lidami. Kak plamén, je üšo glas od človeka, do človeka »Si čöjo, ka so gospauda Szabolcsa vkraj djali...« Kak je tau lüstvo vzelo, kak djemlé, o tejm mo pisali v naslejdnji novinaj Porabje. Po procesiji pa svetoj meši je čako lidi pod sejncov kulturni program. Mali mlajši iz vrtca so lepau popejvali, se šalili vogrski pa slovenski, šaularski pevski zborček je veselo spejvo melodične, ritmične pesmi, ljudski pevci iz Male Nedelje pa domanje pevke ZS so zapopejvali domanje pesmi, ša lovska folklora zaplesala svoje plese, Gorički lajkoši pa popejvali pa igrali vesele pesmi. Po kulturnom programi sam se pogovarjala z županom vesi Lacinom Kovačom. • Kak se vežejo gospaud Jože Horvat, ki živijo gnes v Sloveniji, na Števanovce? »Lanjsko leto smo se oprvim leko srečali pri svetoj meši v Bogojini z njimi. Od nji smo zvedli, ka so 1941. leta v šte vanovsko šaulo odli. Včili so ji pokojni Orban školnik, verouk pa Markovič gospaud. Tistoga reda se je Prekmurje držalo na Vogrsko. Oni so odli iz Dolenec, zvekšoma pejški. Nazaj so se spominali, ka gnauk, gda so se z biciklinom pelali po velkoj blati, so nej mogli tadale gnati biciklin. Pa so z enim utkaprom karta špilali, depa tak dugo, ka so tisti den ranč nej prišli v šaulo. No, kraj Sveta Ana v Slovenski goricaj prauti Maribora je malo daleč od nas, depa oni so s srca radi prišli nazaj k nam.« • Kak ste kaj spelali program popodneva? »Za obedom smo meli športni program. Mamo mlade ženske, stere se brsajo. Zatau smo pozvali žensko ekipo Bogojina-Filovci v Prekmurji. Té ženske so letos bile najbaugše v Sloveniji. Zatok smo želeli, naj več kak dvajsti golov döjn ne dobijo naše dekle. Nikak tak so dobile, depa one so štiri-pet golov tü brsnile. Tau za velko držimo od nji. Po tejm so se domanji šaularski mlajši brsali z mlajši iz Markovec. Na tau so »stari« podje z domanje vesi pa z drügoga kraja granice Markovci-Čepinci vö stanili na igrišče. Podje iz Slovenije so se bausi brsali, depa ške kak! Najbola smo se čüdivali na Stankoni Črnkoni, steri je s svojimi kilami napuna bejžo za labdov. Sodacke so pa s psami pokazali, kak iščejo mamilo (kábítószer) pa na koj drügo so vönavčeni. Večer, gda smo zgotovili s športnimi prog rami, smo se po pogostitvi vsi leko veselili v krčmej Konkolič, gde sta že od podneva mau igrala muzikanta, (Vajs) Joška Kosar z Otkauvec pa Joška Scholcz z Židove. Dobra vola je vödržala vnoči do dvej vöre.« • Kak ste pripravili obed za cejlo ves? »Dja buma, petstau porcij pörkölta smo dali sküjati. En tau so ženske (Montiva) Mariš Merkli pa (Šumiski) Iluš Dončec že v soboto sküjale doma na špajerti pri Šumiski. V nedelo se je kumar vedrilo, so že od drügim dale gora küjat pörkölt, steroga so cejli zadvečerek pa ške vnoči mele za talati. Testau vcuj k pörkölti so vösküjale (Šeberski) Aniko Kovač, (Mijalin) Margit Zankoč pa Ildiko Domjan. Zvöjn nji so se ške od podneve do deseteenajste vöre vnoči leko vrtile mlade dekle pa ženske, stere so vönosile gesti. No, mesau so nam podarili djagarge, s tejm so nam dosta pomogli.« • Kak si zadovolen, se je poznalo, ka so programi za nji, za ves pripravleni? »Lüstvo je lepau vküper prišlo, cejli den skaus do večera so bili. Gvüšno so bili, steri so drügo delo meli, so nej mogli pridti. Depa vekši tau vesi je na nikšom programi biu. Mladina je tü töj bila, tomi smo tü fejs radi. Na tejm smo, naj malo vküper pridemo, se srečamo med seov, si cajt vzememo za eden drügoga. Dobro, če se človek s »sausedom« včasik tü sreča zvöjn delavnoga dneva. Z enim se želim zavaliti vsejm, steri so nam kaj pomogli pa steri so leko bili med nami.« Klara Fodor Foto: Anita Kovač Porabje, 29. junija 2006 6 MEDIČARSTVO DRUŽINE CELEC Prvin nej bila taša buča v Števanovci, ka bi se nej dalo küpti medenjake ali lectovo srce. Podje, če so se zalübili v kakšno deklo, te so küpli srce pa so go tadali njej. Lakejše je bilau, kak če bi se s kakšnimi rečami mantrali, najbole pa te, če so ji dekle sploj nej poslüšale. Ne vejm, zdaj tau kak tanapravijo, zato ka gnesden že rejdko videti, ka bi stoj lectovo srce odavo. Dapa na porabskom dnevi v Andovci zato bila edna ženska, štera je odavala svoje medi čarske proizvode (termék). Ona je Jožica Celec iz Ratkovec. • Kak ste vi prišli do tauga, ka se z medičarstvom ukvarjate? »Ge sem tau začela pred šestnajstimi lejtami. Vzrok je zatau biu, ka sem slüžbo zgibila. Moj pokojni tast (após) je pa imeu volau, pa me je navčo te obrti. Ge sem pa že tü prle mejla volau zatau, ka mi je tau interesantno delo bilau. Tak sem začela se včiti v Soboti v njegvi delavnici. Štiri lejta sem bila tam. Te pa sem več tam nej mogla delati in tü na Goričkom smo küpili edno ižo. Fajn kovačnica je tü bila in smo v tom prostori napravli delavnico (műhely). Zdaj je že petnajset lejt tauma.« • Ka tau pomeni ka medičarstvo? »Medičarstvo je trno stara obrt, kauli osemsto lejt nazaj. Medičarji so se s tem spravlali nekda, ka so kauli odli med küpüjat pa so s tega pekli medenjake. Cejlo leto se je bola medeno peklo, pozimi so pa svejče delali z vauska.« • Vi mate fčele? »Nej. Zato ka je tau telko dela, ka tau nejmogauče, ka bi tau vse ladali. Mi med tü küpüjemo, zvekšoga tü na Goričkom od naši čebelarov. Največ pa od tisti küpüjemo, šteri majo kostanjovi med. Zato ka mi tauga nücamo najbola.« • Zaka? »Zato ka najbaukšo aromo ma, za kakšnokoli pecivo je te najbaukši. Za gesti pa malo britek žma ma.« • Kelko kil meda vi ponücate na leto? »Kauli petstau kil na leto. Sezona se nam po vüzmi zača pa cejlak do decembra traja. Te odimo kaulak pa odavlamo svoje izdelke na štandaj. Največ odimo tü po Prekmurji, pozimi pa malo dala, do Lenarta.« • Kama, na kakšne prireditve odite? »Odimo kauli cerkve na proščenja, na buče. Tau nam je največ, ka na te cerkvene svetke odimo odavlat. Ovak pa, če so kakšne etnološke prireditve ali na senje. Gda ste me pa v Andovci vidli, ta so me pa na Porabske dneve povabili.« • Ka vse delate iz meda? »Pečemo medenjake, tau je več fele okusov. Ovak pa delamo doste te lectovih srčekov.« • Srčeki se leko pogejo tü? »Leko se pogejo, tau je vse hrana. Kak živilo srčeki majo edno leto rok trajanja. Kak spominek pa stojijo dugo, dugo, prejk dvajsti lejt. Za medenjake je pa pau leta rok trajanja. Samo mi tau od kedna do kedna pečemo.« • Kakšni napisi se napišejo na srčke? »Najbola tradicialno je, ka delaš ljubezenski napis gor. Kakšno pesmico, kakšen verz. Ali pa kaj napišem na rokau. Zato ka je tradicija bila, ka je fant dau kaj gornapisati na srce pa te etak dekla znala, što je küpo, što se je zalübo v njau.« • Vse je z rokauv napišete? »Nej, na edni so listeki gor zakelgeni s kakšnim dukšim verzom, če pa kaj posebnega, te pa napišemo z rokauv, npr: Lübim te ali Ti si moj picek. Dostakrat vse fele napišemo, ka nam napamet pride. Strašno rada v prekmurščini pišem, zato ka so naši lidge, steri kipüvajo, inači pa turisti tü radi majo prekmurski jezik.« • Gda odite odavlat vaše izdelke? »Najbola v nedelo, med kednom pa delamo. Ge delam, moj mauž pa sin. En den prlej napravimo testau, potistim pa pečemo. Na den pet vör delamo. Zato ka potistim malo spucaš, pa če si malo počiniš, pa tak deset vör je vö. Če pa kaj več dela, če v več mejst demo, te se pa od gojna do noči dela.« • Vaš sin je tö daubo volau za tau delo, ka ga vi delate? »Tak vögleda. Slaščičarsko (cukrász) šaulo naredo, pa gnesden tak slüžbe nega, ge bi pa tau sama tak nej ladala. Zato ka tau je precej težko delo. Vsi s toga živemo, pa te on tö tau dela, ranč tak kak moj mauž. Vö mamo raztalano, što ka dela. Maš pečenje, ka sin dela, te tisto, ka se gor piše, tisto je mojo, mož pa ponavadi pomaga pečti ali zavije notra, ka v skladišče dene. Mi vse »peški«, vse ročno delamo. Mašine nemamo, samo enega, ka testau valeka.« • Te srce pa medenjake da leko najbole oda? »V leti, naslednje pa v Soboti na miklošovom senji pa v božičnem času. Drügič pa že slabo. Par dni še šagau mamo titi v BTC center, gde kaj malo odavlamo. Tau je samo telko, ka zimo malo prebrodimo. Februara malo kaj pa leko odamo, gda je valentinovo«. • Gda počivate? »Ka ti ge znam, če počivamo. Meni se tak zdi, ka čas hitro odide. September je, gda z možaum malo idemo na dopust na eden keden.« • Kak se je vam vidlo v Andovci? »Fejst se mi je vidlo. Ge mam eden lejpi, lejpi občutek od te pokrajine. Žau, ka je nej tü z nami vküper. Ta prepraustost lidi se mi trnok vidi. Ka nemo gučala, kak se mi vidi ta porabska rejč. Zato pa strašno rada poslüšam Panonske odmeve na Murskom vali. Vidlo se mi je, ka je vse prausto bilau, nika nej bilau modrijasto.« Karel Holec RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 29. junija 2006 7 60 let vrtca – Radenski mehurčki – v Radencih MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA SPREJELI IZZIV V LETIH podžupan Občine Radenci. cu Radenci, ki je v letih od Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. MALA ŠOULA Sousedov Pepi se ma šegou za trno čednoga držati. Najbole pa pred mlajšimi. Pa pred tistimi tö, ka že v šoulo odijo. Tisti šolarge si vejo vsefele od šoule pogučavati. Sousedov Pepi pa se od šoule eške ne more pogučavati. Vej je pa za šoulo eške preveč mladi. Vej pa eške ranč ne sega do klüke na šolski dveraj. Zato je tou nejdugo nazaj tak vövidlo; šolarge so se zgučavali, kak šteri skonča šoulo. Pa kakše probleme so meli ali pri matematiki ali pa pri slovenščini. Pepi ji je eden čas poslüšo, obračo oči pa se sam v sebi čüdivo, ka je tou za problemov. Pa je dun vözletelo iz njega: -Ne vejm, ka se onejate zavolo té šoule? Za mene tej problemov nigdar nede. Ge sam že preveč vözraščeni, ka bi sploj v šoulo odo. Ge mo vejn šou tak včasin v najvekše šoule. Ja, ranč tak si je na glas zbrodo sousedov Pepi. Gore stano s kamna pri potoki pa odišo domou. Šoularge pa so gledali za njim kak tele v nouve dveri. Depa nouvi dnevi prinesejo s seuv vsefele nouve epizode našoga žitka. Pa od sousedovoga Pepija tö. Mama je po ednom časi dobila nouvo slüžbo. Tak je sousedov Pepi več nej mogo biti cejle dneve doma s svojo mamo. Njegva stariša sta brodila, ka naj napravita. Čiglij njima je Pepi z najvekšimi lampami gučo, kak je un zadosta vözraščeni, ka je leko sam doma, sta od toga nej škela nika čüti. Najprva sta si brodila, naj ma pasko nanga od mame mama. Depa una dun ne bi ladala s takšim moudrim gavnarom. Vej bi pa zavolo njegve filozofije kaj bilou naoupak z njenim srcom. Druga baba je bila preveč daleč doma. Tak je ostalo samo eške tou, ka ga dejeta nut v mlašeči vrtec. Kakoli je sousedov Pepi raščo, ka je un preveč vözraščeni za kakši vrtec, je na konci bilou po atino pa po mamino. Nej trbej dvakrat povedati, ka so za njegvo pout v vrtec brž zvedli drugi mlajši. Najbole so se z njim šalili šoularge, pa ga spitavali vsefele. -Na, te je zdaj tou tista velka šoula, ka boš tak nagnouk v njou stoupo, - se je smedjau njegvi soused Peter. -Leko pa v vrteci včijo bole žmetne reči kak pa nas v šouli, - je svoje kcuj djala kak električna soja duga Brigita. -Ali pa je že tak stari grato té naš sousedov Pepi, ka se njemi je pamet že na mlašeče obrnoula, - je Pepija vdaro po rami Klempi z velkimi vüjami. Sousedov Pepi pa je samo poslüšo pa žmetno požiro, tak ga je vse tou bolelo. Požiro je, dokeč si je nej zbrodo takšo, ka si leko vözbrodi samo sousedov Pepi. -Vi nika ne vejte! Zaostanjeni ste ka gliste! Zato pa nika ne vejte, zakoj odim v mlašeči vrtec. - Na tom mesti se je malo dola stavo. Pogledno je vsikšoga v oči. Ja, vsi so ga gledali pa poslüšali. - Ge odim v te vrtec zatoga volo, ka gor pridem, ka je vredi v njem pa ka je nej. Gda na tou gora pridem, tou tejm vekšim vöovadim v elaborati. Vej pa ranč ne vejte, ka je elaborat trno včeno pisanje. Tak, tou je zdaj bila takša mala šoula za vaše prazne glave. Zdaj pa dem Vrtec v Radencih – Radenski mehurčki (10 igralnic, telovadnica in obširna zunanja igrišča) – praznuje letos 60-letnico svojega obstoja. Rojstni dan te vzgojnovarstvene ustanove so proslavili 15. junija popoldne. V sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Radenci so pripravili številne ustvarjalne delavnice za otroke, njihove starše in ostale obiskovalce, na ogled pa je bila tudi posebna razstava Časovni trak vrtca v Radencih. Od 15. ure dalje so torej v lepem sončnem popoldnevu potekale številne ustvarjalne delavnice na zunanjih igriščih vrtca v Radencih (nizanje ogrlic, zabijanje žebljev, izdelovanje pajacev iz papirja, barvanje kamnov, izdelovanje punčk iz cunj in še kaj), ob 16. uri pa se je pričela osrednja prireditev pod posebnim prireditvenim šotorom. Na tej je vse najprej pozdravila ravnateljica Sabina Senčar in na kratko predstavila zgodovino vrtca Radenski mehurčki. Vse sta nagovorila še predsednik sveta staršev Dejan Berič in predsednik DPM Radenci Vladimir Rantaša, ki je tudi 1994 - 1997 hribčku na Janževem vrhu (2 igralnici in zunanje igrišče), je spregovorila Irena Kumer, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo v Murski Soboti, ki je posebej opomnila na pomen tokratne obletnice: »… 60-letnica je priložnost za temeljit obračun in po gled v prihodnje. Menim, da je obračun radenskega vrtca ohrabrujoč in zato izrekam iskreno zahvalo in čestitke za opravljeno delo in trud vsem vzgojiteljicam in vsakemu članu tega kolektiva. Še posebno zahvalo pa sem dolžna v imenu Zavoda za šolstvo Republike Slovenije in območne enote tega zavoda v Murski Soboti prav Vrtških usmeritev vzgojnoizobraževalnega zavoda, ki je razvojno naravnan. Ta dejavnost se je odražala v strokovni pomoči vzgojiteljic iz Radenec vzgojiteljicam v narodnostnih vrtcih v Porabju na Madžarskem, pa tudi tedaj, ko so gostili po 30 otrok in njihovih mamic na enotedenskih taborih otrok iz vrtcev v Porabju v vrtcu Radenci. To je bil izjemen organizacijski in strokovni izziv ter priložnost za uresničevanje načel, ki so pozneje postala izhodišče sprejema kurikula za vrtce.« Na bogati kulturni prireditvi so poleg otroške pevske skupine Pikapolonice, glasbenega krožka Radenski mehurčki, pevcev in plesalcev otroške skupine Zajčki nastopile celo vzgojiteljice v pevskem kvartetu. Prepričani smo lahko, da se bo praznovanje 60-letnice Radenskih mehurčkov, z vmesno počitniško prekinitvijo, nadaljevalo ponovno letošnjo jesen, ko se prične novo šolsko leto, in vrtec na široko odpre vrata novi najmlajši generaciji, ki bo redno obiskovala svoj drugi dom. govih dveh enot, Grozdek na in tedaj stopil na pot medna-Filip Kapelskem vrhu (3 igralnice rodnega sodelovanja, ki je Matko Miki Roš in zunanje igrišče) ter Vrtec na danes eno temeljnih strate- O pomenu vrtca v Radencih 1994 do 1997, torej v 50-letu Besedilo in – Radenski mehurčki – in nje-svojega obstoja, sprejel izziv fotografija: PETEK, 30.06.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.10 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD STRMOL, 10.40 NE VIDNA CIVILIZACIJA, DOK. ODD., 11.30 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 30.06.1991, 14.10 OBZORJA DUHA, 14.40 DUHOVNI UTRIP, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PASTIR, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, ANG. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 VURBERK 2006, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, PON., 2.30 VURBERK 2006, PON., 3.50 INFOKANAL PETEK, 30.06.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.10 UZDA NA VRATU, FRANC. FILM, 13.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 14.20 ŽOGARIJA, 14.50 TARČA, 16.30 SP V NOGOMETU, 16.50 ČETRTFINALE, 18.50 SP V NOGOMETU, 20.50 ČETRTFINALE, 23.30 VARUH SANJ, KAN.-AM. FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL SOBOTA, 01.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 PRVI IN DRUGI, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 1.7.1991, 13.50 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.45 NAJINA MAMA JE DRUGAČNA, NEMŠ. FILM, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SOBOTNE USPEŠNICE S HERCULOM POIROTOM: THE HOLLOW, ANG. FILM, 21.35 SLOVENIJA NA BARIKADAH, DOK. ODD., 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 BABUŠKE, BELG. NAD., 0.20 PILOTOVA ŽENA, FRANC. FILM, 2.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 2.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 3.20 ČEZ PLANKE: IRSKA, 4.25 INFOKANAL SOBOTA, 01.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.15 SKOZI ČAS, 11.25 SLOVENCI V ITALIJI, 12.00 SP V NOGOMETU, ČETRTFINALE, 16.00 KOŠARKA NBA ACTION, 20.00 SE ZGODI -7. EPIZODA: TIŠINA, SNEMAMO! 20.40 GLASBENO POLETJE, 22.10 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. NAD., 23.15 SOBOTNA NOČ: DAN D, 0.05 ROCK OTOČEC 2005, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 02.07.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PO ROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 2.7.1991, 14.00 VURBERK 2006, 15.15 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -Z OPEKO PO ZAKONU, NAN., 15.55 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VEST IN PLOČEVINA, SLOV, NAN., 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KRALJ PLEŠE, FRANC. FILM, 21.50 INTERVJU, 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.15 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 02.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.50 SKOZI ČAS, 11.00 VELIKA NAGRADA 8. MEDNARODNEGA ZBOROVSKEGA TEKMOVANJA MARIBOR 2006, 11.55 ČEZ PLANKE: IRSKA, 13.00 ŠPORT, 19.40 FINALE DP V ULIČNI KOŠARKI, 20.00 SP V NOGOMETU, 21.00 MOZARTOVE NOVICE (SALZBURG), 21.05 MOZART V SALZBURGU, NEMŠ. DOK. ODD., 22.05 BLACKPOOL, ANG. NAD., 23.10 ŠPORT, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 03.07.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -Z OPEKO PO ZAKONU, IZV. NAN., 10.55 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. NAN., 11.25 TURISTIKA, 11.55 TEATER PARADIŽNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 3.7.1991, 14.05 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 RAZVALJANA PRAVLJICA, LUTK. NAN., 16.25 GLASBENE PRAVLJICE MIKE MAKE, 16.40 BISERGORA: KAJ JE ZA ZMERAJ, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 BREZ SMRTI ZEMLJA NIKDAR NE POSTANE DOMOVINA, DOK. ODD., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SOŠOLCI LETA 1976, ANG. NAD., 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK NEKEGA NARODA, PON., 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 03.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.55 SLOVENCI V ITALIJI, 14.25 MOZART V SALZBURGU, NEMŠ. DOK. ODD., 15.25 MOZARTOVE NOVICE (SALZBURG), 15.30 ŽIVLJENJE TEČE DALJE, NEMŠ. DOK., 16.55 SP V NOGOMETU, 18.05 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 20.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.30 FUTURAMA, 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL TOREK, 04.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 SOŽITJA, 11.50 VURBERK 2006, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 4.7.1991, 13.50 ČEZ PLANKE: IRSKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 16.10 FLIPER, RIS., 16.35 JEZUS IN JOSEFINE, DANSKA NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 POTA POŠTE, DOK.ODD., 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 GORSKA LEPOTICA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 MISIJA NEVIDNO, FRANC. DOK. ODD., 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 POTA POŠTE, PON., 1.50 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.25 INFOKANAL TOREK, 04.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.35 ROCK OTOČEC 2005, 16.15 ARITMIJA, 16.50 STUDIO CITY, 17.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.05 MALI OGLASI: CARINIK, TV NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA NAD., 20.50 DEDIŠČINA EVROPE, AM. NAD., 21.45 IDIOTI, DANSKI FILM, 23.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.00 INFOKANAL PORABSKI PENZIONISTI V PREKMURJI Društvo upokojencev iz Murkske Sobote pa porabski penzionisti že dugo lejt delajo vküper. Ojdijo na programe eden drugoga pa na izlete tö. Tak majo zgučano, ka eno leto Prekmurci pridejo na izlet v Porabje ali pa kam drugam v Železni županiji, drugo leto pa Porabci dejo k njim. Letos, 15. juniuša, je kauli 90 porabski penzionistov šlau na enodnevni izlet v Prekmurje. Poglednili so, kak punijo vodau pa soke v Radencaj, cerkev na Kapeli, konjerejo v Ključarovcaj. Ka je izlet biu ranč na tejlovo, je za nji sveto mešo slüžo v odranski cerkvi gospaud Lojze Kozar. Den so zaklüčili s poznim obedom v Nemčavcaj, gde so se tisti, steri so volau meli, leko zavrteli na glas harmonike. Kak že telkokrat, zdaj jim je tö igro Stanko Črnko. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT