Stev. 252. >6L0VENEC«f dne 6. novembra 1927. Stna L „Moja hiša je moj grad" Narodi z mravljično pridnostjo iščejo samega sebe; prirejajo se zbirke tega, kar jih veže na značaj, zemljo b narod. Todi ▼ stavbarstva. V široko publiko spada vpogled o tem, kaj imamo. In to v prestolid, kot v mestih in na deželi. DoUknjeno komaj, a vendar so tudi tc ugotovitve zanimive. Kaj pravijo? nikom, srojo duio p* z novo sanjo o lepem in vzvišenem. Nepopisno popolna je v I p m oriru nafta Šmarna gora, ki bi je najgeoialnejša arhitektova invenclja ne mogla boljše postaviti kot arhitektonsko dopolnilo pokrajinskega položaja. Kaj je za svoj kotel romarska ccrkov na Sladki gori, ve name tleli redki I urini, kl mesto na najvišje višine včasih poroma tudi malo med zeleno gričevje severno od Šmarja pri Jelšah. Kako nepopisen je po »voji legi grad Turjak I In romanje na hrib k sv. Koku nad Smarjaml pri Jelkah, kjer celo pot v hrib vživaš naravo in umetnost ter po U ue-navadni pripravi, ko prestopit prag cerkve na vrhu. obstrmii pred eno najlepših najpopolnejše estetsko uravnovešenih notranjščin Slovenije. Sto in stokrat se tako srečate pri romanju med naiimi mnloznanlml spomeniki z anonimnim genijem, ki jih je ustvaril, ki je takih srečnih reiltev nasejal tako n ji gosto kot v redko kateri drugi zemlji. On-tika in barok, ki sta te spomenike pri nas чге-•etnn ustvarila, sta sloga tujega, izven slovenskega itvora. torej znak tuje kulturno aktivitete Dn в1л dala lolikn srečnih rešitev, g pogosto uaravnoat beraško skromnimi sredstvi, v tem smemo vseeno klub U redno srečnim pokrajinskim predpogojem ▼ideti tudi manifestacije anonimnega f.nija, ki mu moremo dati samo firmo oarod in njegov prirojeni čut. Stanko Vurnlk: Tudi v kmečki hiš? Vtt nekaj, kar Je specifično slovensko. Ceelo »e Je čuk», da Slovenci v narodoptaiem, zlasti p« ljudskokulturnem ali umetnostnem oriru nismo izobrazili nobenega Izrazitega, *inio«lopja v formi tako zvnnih enotnih dvorov. Ta tip enotne hiie Ji od vseh slovenskih najbolj podoben onemu bavarski-frankovakemu, ki vlada neomejeno v vseh nt-mških Alpah od Koroške preko Tirolske do Švice Malo vzroka je imenovati ta Up Mlovenakl narodni tip« hiie. Vzhodna Dolenjska Je s Belokrajlno rre» ustvarila |>ov«em drugačen tip hiše. Vasi so organizirane obeeetne skupine gospodarskih dvorov, ld se grupimjo v pravilnih četverokotih v hišo, hlev, »vinjak. Konstrukcija hiie je bistveno drugačna kakor na Gorenjskem, je rnzčletijenje prostorov v individualna namenska poslopje. Dolenjski in vrh od no j uino4l n Jcrsk 1 tip «rta nekak kompromis teh dveh omeujenih tipov, t* bi mogel vezati «i specifični slovenski, ker ga nimajo rdti Italijani, niti Nemci, niti Balkan Ore za vas ozkega pocestnega tipa in za več ali manj pravilne, centralne dvore, za frankov ski tločrt za glavar prostor »gorenje* ali »prve« hiie, za zidano klert kot podlago spodaj, za le-eno hiio In nošea d« zgoraj, podprt >gdiik< zunaj in prostorno organizacijo. Tretji tip dovenske hiše jo kraSko-vipavske. primorski tip Stoji posamič, ali v organizirani ši-rokl obcestni vasi, gradbeni materija! skoro izključno ohsekano kamenje, strehe iz korcev, pUV тк. tloris kaže kuhinjo kol glavni prostor z nizkim, odprtim ognjiščem, in spalnioo kot stranski prostor, pred hišo dvortiče. gospodarska poslopja se vrste v pravih kotih okrog dvorišča. feste so nadstropne hiie, ki imajo spodaj hlev ali klet, zgoraj stanovanje- Tu tip je v ozki zvezi z romanskim kaminskim tijiom in se začenja javljati na jugu ie okrog Logatca. To bi bili tipi slovenske hiie. Pomena ved« na je ie bizeljskn, pestro [«slikana hiia, ali ko čevantki hišni otok z izrazitim bavarskim značajem, južnokoruška varijanta lapodnega tipa, dalje one dimnice na Pohorju, v kateri se v glavnem prodoru kuri In iz »obe kuha v pett. Ta tip Je naj. starejši ohranjeni Up kmečke hiše v Sloveniji Torej ponavljam: Tudi v slovenski ljudski umetnini tiči nekaj, kar drugi narodi nimajo, kar je specifično slovensko. Vojaško pokopališče pri Gallio v bližini Asiaga, kjer je pokopanih 5800 vojakov. Med temi je na stotine tamkaj padlih Slovencev 17. p. p. Liubliančani se ne zavedalo, kaj imaio. Kaka misel nas vodi? Zdruiiti utile In dulce. Prvič unie stanovanjsko stremljenje Za vojašnico proti Ježlci iloji 19 vit Tu občina ni mogla ustreči tistim, ki se potegujejo za male hlilce c obsežnimi vrtovi. V ostalem pa ime tudi tu vsaka stranka vrtni prostor. Upoitevati je, da »o te vile namenjene srednjemu stanu, v prvi vrsti uradništvu in mislim, da temu namenu odgovarjajo. Drugi lip bi bil namenjen za tiste, ki nujno rabijo strehe, n. pr. Kolizej Očitek kasarne ne drii, na razpolago »o vrtovi in princip zračnosti al zanemarjen. Ce se s te strani kritizirajo naie hiie na Prulah, potem tudi ni treba zavračati napačnosti te podstavke. Za vagonarje in »obzldarjet »mo postavili male pritlične hiie, ker je bila pomoč nujna in naglica na mestu Vendar nas je pri ««zidovi prostora vodil celolni regulacijski asčrt Ljubljane. Mnogo je le v tem oziru pokvarjenega Id severni del Ljubljane bomo ie enkrat vzeli v pretres. Velike barake na Ižanski cesti seveda ne odgovarjajo želji in notranjosti nikogar. Smatrati jih Je kot strogo zasilna pribežališča, ki se bodo Itak odstranila. Tretja skupina so velike stanovanjske hiie. Ali so to kasarne? Na Poljanah je zračni rezervoar nuravnoet ogromen tako, da so lahko trdi, 4» je tu nekaj vil etisnjeuili. Kdor ima izbiro iti v vile aH na Poljane, gre raje sem. Torej I Kritiki morajo tudi premisliti, da bomo enkrat morali luknje zazidati, da bo Ljubljana celota. V h «i na Abacljevi cesti biva le polno strank, za dve pa Imamo po eno stopnliče kot pri navadul hiši. Poslopje obdaja ilroka cesta in veliko dvoriiče. Stanovanja so ugodna. Dulce, ali olepiava Ljubljane. Ore paralelno s stanovanjsko akcijo Začelo »e Je s sv. Jakobom Vsakega Ljubljančana je morala boleti ta puičava. Za njim Je priila n» vrsto Coj-■ova cesta. Kostanje odstraniti in odprla se je krasna panorama stare Ljubljane. Trg ho zaključilo drevje s piramido, spomladi se bo nasadil brsljan in prostor okrog mostu pride tudi na vrsto Sedaj se dela na olepšavi Vegove ulice do Kongresnega trga. Zasajena bo r drevjem, seveda ne s kostanji, ampak s platanami, brezami, jeseni in topoli. Kongresni trg bo nai ponos, s kakrinim se ne bo moglo ponašati zlepa eno mesto. Vojaika godba dobi oder, kjer bo zvečer koncert in glavna promenada. Stebriiča se bodo spopolnUa, trg pa doba zvezo z Zvezdo Zmaji iz Zmajskega mostu se preselijo v zvezdo, od koder bodo gledali na trg. Kandelabri bodo monumentalnl. Zvezda sama se preuredi, ograja bo sostojala Iz količkov. Kot re-teno: Trg bo ponos LJubljane! Olepiava Masa ryk o ve ceste Je lc vprašanje kaldrmine. Tlakovana bo s pohorskim granitom, zasajena s platanami. Pred kolodvorom postavimo čakalnico, kake lokale. Orad je poglavje zase in muztka daljše bodočnosti. Prvič dostop! Edini sedaj jc Studentovska ulica. Zidovi tam se bodo morali podreti, postavili bomo druge ograje, da je kaj razgleda na staro Ljubljano, kar bo zopet prisililo hišne posestnike, du bodo malo bolj skrbeli za svoja dvoriičn. Pot na Grad bo položnejia. V načrtu je dvigalo Iznad magistrata, gori pa preureditev parka In zgraditev prim-.-niiii lokalov. Daljno vprašanje je nov magistrat na Vodnikovom trgu. Ce do tega pride, bo zginil Mestni dom, nad nJim pa se bo vzpenjala mogočna terasa, serpentine na Grad. Vse to pa je v zvezi s odstranitvijo glavne ovire, da se namreč regulira Ljubljanica. V državni proračun bi bilo treba leto za letom staviti gotovo vsote v ta namen. Trajno sedanjega stanja ni mogoče prenašati in čuditi se je Ljubljančanom, da tako hladnokrvno pienaiajo ta smrad in ogabnoet. Od frančiškanskega do zmajskega mostu bomo prostor zazidali, spravili tja iz šolskega drevoredi in Vodnikovega Ob letošnjih publikacijah Mohorieve družbe. Ob kalipotlh, ki se presaditi ne dajo, ob nesprcmonljivih versko etičnih in slovensko narodnostnih smernicah, zarisanih Družbi sv. Mohorja le ob njenih prvih pnčelkih od njenih prvih ustanoviteljev, ob častitljivem, z rabo in pridom sankcioniranem in v dobi sedmih desetletij tradicijsko ustaljenem obličju Mohorjanske knjige, bi bilo neprirodno pričakovati, da bi se mogla ali hotela Družba sv. Mohorja kdaj karakterno, t J. po vsem svojem bistvu prednignčiti In preurediti. Skrajno zmotno pa bi bilo, če bi kdo Družbo grajal, da se prenavlja in preraja spričo menjajočih ne časovnih prilik In prosvetnih razmer od časa do časa v toliko, v kolikor se vse in vsnka Institucija mora razvijati v smislu vsega in enega tlvljenskega načela, lega namreč, da vse zares lito t. j. nesenilno ln e anahronislično evolucio-niraj in smotrno rasti. Ne da bi morali prav tu Mohorjevo družbo braniti proti očitku, ki smo ga ▼ajeni čuti od modernegn. kultuniobojnegn krlti-clima češ, da se Je preživela, nočemo na drugi ■trani žalili tistih prijateljev družbenih knjig, ki ob moderni Mohorjanski knjigi morda Iz nekake ingrnjenosti, iz nekakega >resentimenta< trpijo v skusu la vonju vseh tipičnih hvalivcev temporl» trga branjevce ln mesarje, preko pa bo vodila brvi-ca Lope bodo torej ob vodi in Vodnikov trg bo proet. V načrtu so nadalje le drugi trgi, a to so že detajli. Omenim naj ie, da vidimo stalno pred seboj Tivoli, kjer naj sc zgradi kopaliiče, solnčna kopelj, betonlra polovica bazena in obda sedanj« dolgočasna kotlina, kjer od časa do časa oživi s kakim čolnom, z vodometi. Cez zimo upamo, da bo delo gotovo. K stvari bi dal ie lele dodatke. Ne Ljubljančan, ne tujec ne vesta, kaj imamo v Ljubljani. Manjka popis LJubljane! Koliko lepote, umetnosti, zanimivosti, a kdo jih Je Se zbral? Poglejmo le, kaj delajo n. pr. Italijani I Morda bi se g. dr. Stele oprijc! tega dela. Dalje nam manjka svetlobna reklama. Ko se za pro trgovine, ugasne vse in zavlada egiptovska tema po izložbah. Mestna občina bo gotovo skrbela za to, da bo tok za svetlobno reklamo po ceni. In še to: MeiSani naj se sami brim jo za svoje predele. Ustanove naj odoore, sami pomagnjo in tako bi veliko bolj z duio živeli z Ljubljano kot sedaj. O bistvu našega arhitektonskega duha naj se vanj izrazijo dmgi. Načrti so veliki, ml jih stopnje-ma uresničujemo, snovatelj njihov pa je naše gore list, ki bo z Ljubljano dokončni dmge Hrad^ane, g. arhitekt Plečnik. Ce se vse izvede, bo LJubljana čudovito mesto. Fr. Stele: Imamo anonimni genij: narod in njesov prirojeni čut! Kako Je z našo mestno in drugo ironumen-talno arhitekturo? Ali ima ta kaj svojskega, v Čemer bi se izražal naš nacionalni značaj? Mislim, da ni prav, če vprašanje tako stavimo. Ampak bi ga morali pravilno staviU edino takole: AH je v naii meetni ln monumentalnl (cerkve, gradovi) arhitekturi kaj svojskega, kar ji daje vrednost ravno za nas, kir tujec doživi kot nekuj, kjer polje svojstven ritem; pri tem je vseeno, če moremo odgovoriti na vprašanje, ali je ta ritem posledica dejstvovanja našega narodnega značaja ali mogoče le takozvanega miljeja, duha zemlje, ki deluje preko generacij ln rodov, ki se menjajo na nji. V tem smislu ima gotovo naša mestna in monumeiitalna arhitektura svojstvene poteze, ki ji dajo posebno, enakovrstnim spomenikom drugih dežel enakovredno estetsko potenco. Vzemimo samo naše nepozabne mestne redute, ki jih nudijo kot čisto individualne, posebno po razmerah pokrajine, kjer leže, utemeljene slike, nastale iz srečne spojitve romantičnega položaja z arhitekturo Ljubljana, Kamnik, Skofja Loka, Kranj, Ptuj — da imenujemo le najvažnejše. Ce bi LJubljane ne bilo zadelo toliko elementarnih nesreč, ki so jo oropale deloma prav osnovnih elementov njene notranjščine, bi nudila sliko stare sklenjene baročne estetske kulture, ki bi se še najprej dala primerjati svetovnoznanemu, od nesreč obvarova-nemu Snlcburgu. Pa Se pri današnjem razdrapanem stanju, kjer na vsakem koralni moti harmonijo s starim neuglašeno novo, sta Meslni Irg in trg pred škofijo bisera, ki se kosata z marsikatero slavno baročno mestno reduto. Kar so tiče podeželske monumentale arhitekture (cerkve, gradovi), bi opozoril zopet ua poudarjeno neprisiljeno zvezo med arhitekturo in pokrajinsko sliko, ki je za Slovenijo splošno značilna. Odveč je skoro opozarjati na splošno znano posebno potezo slovenske zemlje, da je na skoro vsakem gričku cerkvica in da igra ravno »cerkvica vrh gore, cerkvica bela« ogromno vlogo v fantaziji naroda, ki tod živi, ne samo kot kultno mesto, ampak še posebej kot estetsko dopolnilo pokrajine, kot vesel vzklik po stvaritelj-skem naporu, ki je pogosto na neprlstopna mesta znašal gradivo, da obogati svoj kraj z novim ni- peraeti. Družba sv. Mohorja splob nobene apolo-getične ocene potrebna ni. Zato ker je vidno, da živi. Njena rast je afirmacija njene misli in njenega programa, njen raisou d V tre... Stoji namreč, da Družba živi v vsem tistem idejnem ln materialnem obsegu, kakor je živela. Notranje, še l>olj pa zunanje krize, ki jih je morala prenesli kakor vsak drug in zdrav organizem, so dokaz njene življenske sile, zdrave odpornosti in nujnosti. Nujnosti pravim! Zakaj nobeno drugo podobno podjetje ne bi moglo nadomestiti Mohorjeve družbe, ki je poslala integralni del naše domače prosvete, omike in književnosti. Ker Družba more in mora živeti, bo živela ln napredovala ... V očitnem znamenju napredka, premaganih kriz in težav, v znamenju zlasti upravne in notranje programue presnove stopn Mohorjeva družba letos pred Slovence. Po izgubljenem domovin-stvu v Celovcu, mimo bridkih let samotnega gosta-šiva na Prcvaljilli, Je našla svoj nevi dom in stan v Celju. Ooepodiirsko pa se je prilagodila novim razmeram deloma s lern, da je osnovala in ustanovila iov pravni subjekt — zadrugo v Mohorjevi tiskarni, kjer bo Družba kot bratovščina tiskala svoje knjige, deloma pa s tem. da je nekoliko spremenila družbeni pravilnik glede »Postav. in »yodil«. (Prim. Koledar str. 88 si. in 81.) To je dogodek, » katerim se začenja nova faza v gospodarstvu Mohorjeve družbe. Te preureditev Jc taka, da more biti notranjemu razvoju družbo v največjo korist in se je to začelo že očitno kazati. MkoU prej ni namreč Družba delovala s tako odličnim in preudarjeno započetim programom kakor je to delala žo nekaj let sem in bo zdaj še bolj uspeino nadaljevala to delo. Vidni sadovi tega razširjenega družabnega programa in delovnega okrožja je n. pr. družinski list »Mladika«, ki kot tak nima v vsej naii državi sebi vrstniško podobnega, je nadalje »Mohorjeva knjižnica« z 20 zvezki izbranega in bogr.to različnega slovstva, in je v novem letniku »Znanstvene knjižnice« I. zvezek, ki bo vsebinsko in oblikovno letos in v naprej jugoslovanska, akademska književna vrednota prvega reda Ne vem sicer, a slutim in sodim, da ima glede vseh teh publikacij kakor tudi glede vsakoletnega bogatejš 4ga družabnega književnega dariln zlasti največ zaslug stro-kavno vešči, neumorni in bogato podjetni urednik župnik F r. S. F I n ž g « r Urednik ln odbor se trudita vrhutega, da bi bila leto za letom ne samo ko|ikostno-kv,intitalivno kar možno veliko, temveč tudi kakovostno-kvnlitativno dobrega, najboljšega. nujnega In novega. Glede vzgojnega, poljudno poučnega, pa najsibo že versko, narodnostno ali gospodarsko skrbi Družba izraziteje kot kdaj prej m strokovnjaško pisano gradivo, tako da le knjige niso samo naše prave poljudno znanstvo, temveč tudi oblikovno, jezikuvoo-iiraziM res slo- vensko domače berilo. Samo Družbi je dano, da more take knjige potrebno ln primerno bogato tolmačiti s sliko, z ilustracijo. V tem oziru se bo, kakor čujem, odlikovala zlasti Cernetova Živinoreja, ki izide v prihodnjem letu. Glede teh in takih publikacij sedanji odbor samo nastavlja program star. Mohorjanske knjige, vrši pa ta svoj utllitarni program dosledno bolj strokovne in novim življenskim razmeram primerno. (Veljali Ce je bila kakšnn knjiga potrebna, bilo Je lansua Brecljeva, ki je žal nekateri goreči in dobri ljudj« mimo smotra in namenn, zareieno misel in pot brati hočejo. In bero...) Bolj pietetno se drži Družba tradicionalnega okvira pri urejevanju osrednje družabne knjige Kolednrja Le tu hodi svobodno po izhojenlh in z-ito najbolj priljubljenih polih. Ali morda ne sme? Gotovo vsaj v toliko, v koliVor celo nekateri najstarejši evropski dnevniki hranijo tiplko naslovne glave. Okvir nnmreč varujejo kol simbol pietetnega spominjanja na davno usehln vendar nepozabno mladost Razen Koledarja je ostala v družbenem programu tradicionalna tudi uredba Slovenskih VeČernie. Manj vrednemu, časovnemu, prigodnlškemu slutijo; pri-našnjo pa tudi književno nevenljivega (n. pr. letoe Strice!). Usmerjajo «e sicer oblikovano in vsebinsko v prav priporočljivo tendenčnotrt ta kot vs nega -doma^no«tnega< slovstva Kdor bi Iu iskal •ubjekiivnuga artuoia, ga ae bi atSei Verlan«