44
Pisma iz Ogerske. III.
Po mojih dosedanjih dopisih \% Ogerske bi lahko mislili, da sera strasten občudovalec Mad j arov ter da na njih samo občudovanja vredne lastnosti vidim, kakor naši nemškutarji na Nemcih. Vendar jaz sem vedno tega prepričanja, da, kedar, bodi-si naše prijatelje ali naše sovražnike opazujemo, nikoli ne smemo prezirati ne dobrih lastnosti pri prvih, ne napak pri druzih. Kedar dober vspeh stremljenja naših sosedov ali naših nasprotnikov vidimo, ne zavidaj mo jim slepo tega, ne hu-dujmo se po otročje zato na-nje, ker so nas prehiteli in prekosili, temuč preiskuj mo vselej brez slepih strasti po mirnem razumu vzroke, po katerih smo mi zaostali in še zaostajamo, kaj daj a našim nasprotnikom pre vago, večo moč, boljši vspeh in znamenitejšo veljavo; pozve-dujmo njihove odlične lastnosti, dobre poti in skušene pripomočke, po katerih so mimo nas prednost si pridobili ter prisvojujmo si jih! Potem pazimo vedno na njihove napake, krive poti in njihova slaba sredstva ter porabimo njihove pogreške na lastni prid! Spoznavajmo tako naših sovražnikov kreposti, da se s temi za boj krepimo, pa tudi njihove slabosti, katere, ako zmagati hočemo, zmagovalno napadati moremo!
Oprostite mi te postranske opazke, po katerih se zopet k svojemu predmetu vrnem. ,,Ogerske za Ogrel" to odločno geslo madjarsko naznačuje boj, katerega so Madjari za priznanje svoje veljave počeli. „Mi smo mi — Madjari!' Ogersko državljanstvo ima biti kongruentno z ogersko narodnostjo, toraj kakošnih deset milijonov Nemadjarov, ki v orgerskem orsz&gu in v ogerski obla-sti prebivajo, se mora brž ko brž pomadjariti. Tisza je v ogerskem državnem zboru svečano in odločno se izjavil, da na Ogerskem se sme edino le ob ogerskem narodu govoriti, a kdorkoli bi trdil, da Ogerska ni država edinega ogerskega naroda,   temveč nekoliko-
terih narodnosti, ta je državni izdajalec ter se mora kot takosen kaznovati. Madjarski jezik se je proglasil po celi ogerski kraljevini, izvzemši „avtonomno*' Hrvatsko, za edinopravnega. V Avstriji imate §. 19. in po njem barem nekoliko utrakvisma ali faktičnega priznanja poleg nemštva še nekaterih drugih narodnih pravic; za rajncega D caka so tudi v Pešti nekateri avstrijskemu §. 19. podobni zakoni za ogersko konstitucijo se ustanovili, pa ti zakoni smejo biti samo na mrtvem papirji, kdor pa se drzne njihovo izvrševanje zahtevati, je državni zločinec ter se kaznuje za hudobnega rušitelja veliko-madjarske državne ideje. Na Ogerskem toraj nikjer ni več dopuščeno, s katerim koli narodom v drugem nego madjarskem jeziku občevati, vloge v katerem slovanskem, nemškem in rumunskem jeziku se nikder ne sprejemajo; še kvitance morajo biti madjarske, in če bi zbornica magnatov odloke ultra madjarske zbornice državnih poslancev ne bila ovrgla, imeli bi testamenti na Ogerskem le tedaj veljavo, ako so madjarsko pisani.
Pogosto mi je prilika slišati bridke tožbe Srbov, Slovakov, Nemcev in Rumunov, koliko sitnosti, težav in stroškov jim to prizadeva, da so v Či3to srbskih, slovaških, nemških in rumunskih mestih in pokrajinah edino le madjarski uradi ter se stranke z uradniki po tolmačih razumevati morajo ter se silijo za uradniške odloke, razglase in dopise vselej za drago plačo tolmačev iskati. Ako pa se zavolj teh silnih sitnosti kdo drzne svojo nevoljo izreči, ga madjarski oblastniki oholo in zaničljivo zavračajo: „sramuj se! tisi Oger! ti hočeš biti ogerski državljan in še ogerskega jezika ne znaš! — Ako ti uredbe in zahteve ogerske države niso po godu, pa pojdi drugam! Ogerska je za Ogre kakor Angleška za Angleže, Francoska za Francoze itd."
S temi argumenti se tudi dolžnost in potreba dokazuje, po kateri šole po celi Ogerski v madjarskem jeziku biti morajo, ker vsakateri ogerski državljan je po tem modrovanji Oger in vsakateri Oger mora ogerski znati; če ne, tedaj ni dostojen, da se med ogerske državljane šteje in na Ogerskem prebiva. Madjari hočejo na vsakateri jim mogoči način, bodi si dobrim a!i hudim , vse prebivalstvo ogerske kraljevine pomadjariti: državni uradnik toraj nikdo ne sme biti, kdor se Ma-djara ne imenuje ter odločno za madjarstvo ne poteguje, kdor najbolj za slavo madjarstva kriči, najboljše mest3 in najboljšo plačo dobi. Sole in uradi imajo madjarstvo gojiti, krepiti in širiti, cerkev pa ga blagoslavljati.
Kakor je znano, je ogerski državni zbor v pošlem letu zakon ustanovil, po katerem se madjarščina brez izjeme v vseh šolah po vseh ogerskih pokrajinah učiti mora; slavjanski, rumunski in nemški učitelji, kateri madjaršČine ne znajo, se je morajo v treh letih za dostojno službo naučiti, in ako ob tem terminu ne zamo-rejo pokazati dovoljnega znanja v tem jeziku, se oni, kateri še niso 50 let stari, brezpogojno iz službe odstranijo, — tisti pa, kateri so uže 50 let dovršili, „nekako" penzijonirajo. Ni treba omeniti, da so vsi šolski nadzorniki in oblastniki sami navdušeni Madjari ali madja-roni, katerih je sicer največ in katerih madjarska navdušenost ne pozna ne cilja ne konca. Učitelji, kateri med svojimi učenci madjarstvo marljivo širijo, dobivajo za to patrijotično marljivost vsako jakih pohval, odlikovanj in denarnih nagrad; — nasproti pa učitelji, katerih učenci se malo ali slabo madjaršćine naučijo, prezirajo, kaznujejo in preganjajo. Kakor učiteljem, tako so tudi učencem slavjanskih, rumunskih in nemških starišev posebna darila in odlikovanja odločena, če se dobro madjaršČine poprimejo in madjarskega duha navdahnejo. Za takošne madjarske premije pa ne skrbi samo vlada, temuč skrbijo tudi, ali rekel bi pa najbolj , pri vat ae osobe in privatna društva:  zdaj kakošen  bogati prelat.
45
zdaj kakošen magnat katere koli vrate, zdaj kakošen mestjan ali trgovec ali kdor koli se hoče patrijotičnega in za državo in madjarstvo zaslužnega pokazati, ali se vladi za kakošen križec, kakošno zvezdico ali kakošno takošno odlikovanje prikupiti, daruje v to svrho večo ali manjšo denarno svoto. Razven tega pa so tudi skoro po vseh mestih društva, katera ob vsakoterih prilikah tudi po kavarnah in gostilnah darove pobirajo za darila slavjanskim, rumunskim in nemškim šolarčkom, kateri se pridno madjarščine učijo in v madjarskem duhu odlikujejo.
Madjarska duhovščina je z vso gorečnostjo vneta za razširjevanje madjarstva: kjer koli mogoče, se le madjarski pridiguje in veronauk le madjarski uči. Slovaški duhoven, znamenit in pošten mož iz Gornje-Oger-skega, mi je pripovedoval, da tam nekateri duhovni v cerkvi s prižnice slovaškemu ljudstvu prigovarjajo, naj se vsakdo pridno madjarskega jezika uči, ker to je Bogu dopadljivo; madjarski jezik je žlahtnejši od slovaškega, toraj tudi Bogu ugodnejši, in kedar se k njemu lepo po madjarski moli, on molitve rajši in poprej usliši nego kedar se po slovaški za milosti prosi. *)
Ob navedenih in še mnogoterih druži h razmerah, o katerih pa prihodnjič obširnejše govoriti nameravam, se tedaj lahko misli, da Madjari v kratkem svoj cilj dosežejo ter slovansko , rumunsko in nemško prebivalstvo, katero je v njihovi oblasti, pomadjarijo; vendar te želje, kakor mogočne tudi so, se Madjarom ne spolnijo, in sicer prav zavoljo teh brezobzirnih, nasilnih, zvijačnih, prenaglih in hudobnih sredstev ne, katerih se v tem boju poslužujejo.    Več o tem prihodnjič.
V Budapešti 3. februarija.
Dr. Ahasverus.
*) Ni tedaj čuda, da si naši nemškutarji Madjare za zgled jemljejo in da na to težijo, da bi, kakor na Ogerskem inad-jarski jezik, tako v Avstriji nemški jezik bil edini pravni jezik.                                                                                   Vred.