(i/ttiii.l, Tečaj': ;»[>.'< iiruiuff.tm: tU,tur.A mM**** imf^^Tlt' 1» - J; ■ ■■ k.' -j" • .!«.■ ■: «. »* »iti > - V" 'V- 'MKK 1. to|lt»»l*HM»|l||i;! v'.' •■■■■>■■ •• . Sil Ji' ,(Izhaja vsak petek. . VsftnpofoitL M MIOUU 3 gold., u pol feU 1 g olj. M a., u ' čsiri l«U 8jMk- ■ f^^BJisM. —^ - . .. NanSIu 1. r.U.».«kMl leDIMja TOM... *»»w»n*i «..oro hrvaškega spodobno obveljati,— I^rtiki jo'rekel, da bo skrbno pazil na to, da so no bodo postavni aiitonotnljl Škoda godila- Kar setiču poveljnega jpzikqpri pielČsu^ skem krdelu, da jo troba edinosti s poveljnim jezikom v arinadi, sioor pa, da to reč šo enkrat miniaterstvn na ražsodfio izroči. m. Pred vče račjim ato ae podaji Hju.vcl. cesar in (^•arioaVPe^L i, 'Govori se, da fml. bar. Filinovič, nameatuik Ti JJalmaoiji (ves vnet za Slovane), bodo ae moral um^K-niti draiemu namestniku, znabiti co!6 Lapeuna-i. So tega o».manjkalo 1 , u . . ,'.»,.,. • • VaaanJ« diržavc. ■ '6pfet pojde en oddelek Francozov z Rimskega T Podlistek. . Kos Arbauijc. . ' Potopisne Srte Maksimilijana /., cesarja mfihikanskega-o o. > \Dalje-, gl. 1. 3.) . . ' Vikar se nam je oritko čez težavpe okolnosti katoličanov pritožil. Zapuščeni, brez podporo, brez dna-ra in'tolažbe so popolnoma turški zvijači izdani. Pred tur$kim> sodnikom krlBljan svoje ■ pravico no došpže, inodkodsrima pravice pričakovati? Tajili no bomo, da;;jfrn'je Sultan v zadnjih letih marsikaj svobode, marsiktero■ pravico dovolil; pa kaj to pomaga, čo so Sutyamota volja še v Carigradu no izpolnuje, paše manj' v!daljnih pokrajinah, v ktere je postavljen paša brez vsa iodgoyoraosti, ki, samo da vladi plačuje določen znesekTdenarjerv, vso po svoji volji obrne in obrača, i.l.; u« pa Pasa že preveč gruo vgauja, u!i, če ima mogočnih, nasprotnikov, odstavijo ga na mah od službo. Navadno se umakne pa šo.hujomu, ki iz nova molze svoji oblasti podvrženo deželo. Za voljo toga so pod jarm isužnosti stlačoni kristjani raji no pritožijo. Vzla-stipa. joikristjanskim trgovcem obupati, ker jim Paša vedno.' denar pnli. So ve, da vzrokov mu no manjka, pa:ima tudi vso moč v.rokah,'da lahko kolikor hoče, iztirja,: ih kristjanu drnzega storiti ni, kakor plačati. » "i Cerkve sozidati je v Ar ban ij i prepovedano, in le v slabih bajticah jo dovoljeno sveto mašo brati; pa tudi .dnara ni, da bi jih zidali. Bim no zamofo izdatno pomagati, ker, kakor mati vseli katolških kristjanov,, mora tudi za drage skrbeti. Avstrija jo odina katoliška dežela, ki kaj pomaga, ter škofe in mnogo župnikov plačuje, pa slabe . finance ji tudi no pripuščajo, «U -iKii <>c. r, p. domrt|-'sariio lorl^odii ostanete ie i tam.— Govbris^idf nut, se lra^oHka. iH. ital: vlad* zastrm lUmsk^ga ppm-^filo-:, ..; ■ ',!".., ..v.V,.v r,vd •■:> IF i^(Ww e»>',«a'flil'«/irtll. tl »n:grozeiM>lno ročigodll«, lLanj> ,174 ok^žo.id^no^prod. ^ilnjft.pri MoRtani ^kj,,]^ |b!ltt, nieatMiu.bovon^r^ jo zau^^^v. Ida naj se po vsem katoliškem svetu v času B mesdceV (dirbiM, Chiofa lctA>^'tridnbvniei ■ ■otiMi^'*^ M atiske, 'V klerih je «v/ eerkev> že- davao lo aipar a po-aclmim ci»kpiu, n»v.,Poljske,<) V, mnogih žkpAj»V' ae ja.ta trldiievjia sveč^po|»t ie I»n/ oprivlla^, v druzih obhaja ao šo lq zdrij ali go bo Io le obhajala Uhl , . . , . *1' * IrnoU |,|H v'Part^i, ali se bo I( . rfA^fe Jo bila v Vidrtib, tp dni je imela bitl V^PaddVi. Brezbožna prekučljaka strunku v Italiji ]Mt Je razglasila, da to tridnovnico so lo zahvoJnioo za inoMaasko zmago; torej so jim njeni.privrženci povsod vatavljajo, ali Vsaj nagajajo in zabavljajo. V Padovi ao se postavili da Čelo tim takim protlvhikom zaj.eljanl Vscnčlllščnl dijaki ter so hoteli poprej, z groženjem, potle djonaki, h: .silo svefiaimat Iibrapjtj. Grpjo v včliko oerkav> ugasoo-jp lu,či^ pretijo dohovnom, razsajajo, polejo Garibaldovo pesem itd.; Tako obidejo vso cerkve, kjor io je imčla tridhevniea pričeti, povsod razpodijo duhovne in V4IMI) zadnjič prilomastijo tudi v duhovsko Semenišče in Ifr j# bilo par hujm Napadejo in začnejo pretepati'duhovne, In kor je bilo žo davno očitno, aa ni od nobena strani pčnioči pričakovati, kor jp narodna straža nerod-na bila1 in lo gledala, pa nič storila, biH ao duhovni prisiljahi, braniti se sami. Pohuji^jiva ta do«>dbai jo o^aka uni vVcroni bv. Bešnj. Telesa dan 1.1.— Dragi dsn jo Vlada trianovpico prepovedala in so ražtg-zdani mladini'še prllfaAJp'I Evo: ervobodna cerkev v sVO-bedni drŽavi I Evo fflra 1 Ako italijsnaka vlada nočo da bi kaj voč polSiagala. Komaj mb jb bil zapustil častivredni cerkveni poglavar,—stopi Bkrski Aga v mojo kabino. On lijo šl-rov Človek z navadnim obrazom .v na^krasni nijkvtski- Jpp^ je bila rudeča, s kožuliovino. bogato olepšana, v 'lajbie je bilo zlato v&ito ali vvezenp; ledja so bila s pisanim $a!om opasana, auknja je bila gubati, dokolonko (kamašne) so bilo bogato vezeno, doma narejeno, na glavi jo imel rudeč fes;—pa pri vsi tej o-bleki, se mi je zdol lo kakor strflžaj kaooga jutrovega kneza.—Pogovarjala ava so po tolmača.—Pogovor pa rae je spomnil-na omotico,, ki ao nas loti, kedar gre« mo Čez kak visok moBt, tako nezložen in. neprisoeren je' bil. Vendar bo mu jo dobro zdelo, da aem ga hvalil, da ,s kristjani dobro zavnd. Napasli in napili smo ga z različnimi aladčicamI - —j:— a---„„;„r:„„ v« i« __ o OMijuui m uaiupdujuuuui. u.vav na čast, ki so jo bil ravnokar odnasločil. Prvi trenutok: mu jo šlo nekaj po glavi, kakor da bi bil izdan na ptuji ladji, pa vendar ao je kmalu to misel iz glavo ii' bil, in se mu jo potem prav dobro zdelo,,ko so pri ločitvi tudi njemu topi za grmeli.—Konzolatni ■ opravilnik mu jo pa povedal, da ima tudi meni, ko ga,1 v mestu obišfiem, 21 krat s atrolom počastiti, in. me na' mestnih vratih Čakati. V teh neomikanih deželah, v kterih, jo očitno izkazovanje mogočnosti in veljave toliko važno, je troba zgled Angležov posnemati, in kaj tacega zaukazati; kajti lo tako jo mogoče imponovati.— (Dtdje prth). ali ne moro vsaj postav, U jih JO ona «*na dala, iz polnovati, in rod« vsdržavati, dozercla jezedinjena Ila tij* m M paodo, ktera se jI od mnogih atram prerokuje. •' I* delegacij. V ogorski delegaciji sto to dni r*«uii(«ji auo I« odprli m«U TrtU leti, "Ukorlu* u> Ja h. Jir. fceaaca aapl L 1. » uiiuUakM »boni na Durmji Šopirila. • fi ' ••) OmUua Uilift Coap. praditojaika »U. VVioUoria »riiaara ia ceoi a« iloatojno-kakor imo po ara^i atUu&i x*tdeii-L*ii ua rllera kmIu. v m*0 pridejo kake 4 seirio globoko, najdejo vse polno kosti in čropinj človeških in živalskih, eno kola, eno bodalo in kluče*. Fray ziinimivoza deželno zgodovino bi bilo zvedeti, kako in v kakem uU>lotji se jo moglo to zgoditi. Pravliea Je mod' ljudstvom, da je bil nekdaj, silen krya» boj v vasi, in da ao takrat ljudi v vodnjak metali, ia da vslod tpga so ga potem zasuli. Morda je bilo to, ko je Torek po nadih deželah divjal Važno bi torej bilo, ko bi se moglo kaj gotovega in zanesljivega o torti zvedeti. *) Iz lovomcita 28. jau. A. F-^6. Preteklanedqlja je bila za to moato zel6 nesrečna. V aalioto 2/j. L m. gredo trijo mizarski delavci (kieli) zdravi iu veseli spat, in kakd bi bili mislili, da jih ista noč na kraj groba spravi. Zavoljo mraza so si peč dobro zakurili'; ker je bila pa že zelč poškodovana in Bnavnica dobro zaprta, da ni nič zraka noter moglo, jih je1 dim skoraj zadušil. Ko jih gredo dragi dan klicat, najdojo vso tri. skoraj mrtve. Poklicani zdravniki so jih z Veliko silo zopet nekoliko oživili. Pa vai trijo bo bili tako Hlubj, da ao jih v sv. olje deli. Kar so jo bilo bati, 80 Jo tudi zgodilo: Eden je sklonil svoje mlado življenje v uadelja po noči, drugi v ponedeljek, tretji jopa no varnost žo skoraj prestal. , ' Tisto nedeljo, 26. jan., smo imeli šo drugo nesrečo. Okoli dveh po pojnoči nas prehudi iz trdega spanja plat zvoni in vpi(|o „ ogenj" ^ogenj" ! Pa k sreči nI bilo nič vetra, snega pa obilo, torej ui' druzogu zgorelo, kot en kozoveo in slama, kkr jo jo bilo v njem. V Volčali 30. jau. V nedeljo 26. t. m. jo imo-la na&a čitalnica prav zanimivo „j besodo ", tretjo odkar jo odprta. Žalilo nas jo nekoliko, da po vabljeni Tominci in Kanaloi au jo niso vdclcžili. Najbrio jih jo bil prehudi mraz zadržal. Vsaka,, bouoda" očitno kaže, kako loj>o našo društvo napreduje. Poli so sami domači pevci, fantjo in fantiči, iu sicer: lj„ Lopa naša domovina," 2) govoril jo prcdseduik tet; naštel in popisal vse vrste hemskUtarjev; povedal kirf num hočejo in kako ao moramo do njih obnašati, vso jo posnel iz-Slov. 1'rijatela L 1862 Htr. 449—469. Bobanj silno budi, 4) Naš organlst in učitelj petja jo izvrstno deklainoval „ Proklote grabijo", kt^re je i« g. Jožo K enda-1 predelal ia v naše Ituto poBtavil. o) Jaz boiii Slovan; 6) Kmečki fant jo lično doklamoval Vilharje-vega„ župana" 7) Tri rožice. 8) Drugi kmečki faut je doklamoval v^aki^d; " zložil S. Jenko, 9) Hoj Slovani ! 10) Trotptmcčki fant jo ravno tako lepo, kakor njegovi-prodniki deklamoval „ Ncstrobuelo truplo" U) Mati zakličel 12) Govor g. Marka Valca-a je bil tako zanimiv in tehten, da bi tukaj celega podal, ako bi preveč prostora no potreboval. Naj pa vendar nekaj iz njega poBnamem! Motto:_ IJroz čakanja, brez zamu-de-Naj bo novi hram ustvai^-Nnšij»dela, nnše trude, Vžo-mi mati ,Slava-r. dar!" Razložil je Vrli govornik v v Vodu, kako vai narodi napredujejo, da mi sami zaostajati ne smemo. Kakor iskra v kremenu jo. spala narodna zavest v našem narodu. Slavni Val. Vodnik jo to iBkro ukresal. V malo letih jc postala vetik plamen, ktyi-romu moramo v čitalnicah drv dokladati. Potom jo govornik lepo in malo ironično povedal, zakaj bo imamo Slovenci zahvaliti Nemccm od cuc,Lahom od drugo Btra-ni. Ptuja kultura med nami da je podobna ptuji rastlini, ki v gorki izbi sicer raste, pa lo medel, bled in Blab sad obrodi. Boljši časi so nam nastopili. Spolnujo so prerokvanjo slavnoga Nemca Herder-ja, ki je tisti čas uiio ic »nujarija in je zdaj resnica, rolagoma pa kropko bodimo. Pomislimo lo, da voč imamo zdaj fte čitalnic, kot pred malo leti rodoljnbov. **) Radostno premišljujem tedaj sedajnoat, veselo v prihodnost glodam in lahko rečem: Se Slovenija ni zgnbljena. Ni zgubljena—k slavi vabi Svojih sinov um in dlan; Živa, krepka kmal' pozabi Bolečine starih ran.— \ Se Slovenci ni zgubljena 1 ,. 13) H koncu ao zapeli ic: Bratje v kolo se usto- ^imo... in usedli amo ao k večerji, ki je med zabav-Jcami in zdravicami prav dobro dišala. Bog daj veli- * •) Dodalo, ili fnr u po* mik« J« U r lukaji^r® mu*«Ji. Vr. **) To j« m manioaapradk«. Vr. ko kakih in to tipivefi, ker imamo ^o*, kteri bi morali ca moralnost uarveČ skrbeti, .pa raiijzdanosti po krčmah potuho dxy'aj<> in zabayljojo čitalnici, y kteri s« ni še nikdar.uiČ porednega pripctilOu Pri tej priložuoati ao čitalnica srčuo- jahvoljido goriškim bogoslovpepi in dijakom,, ki so jej netoflro bukvo podarili; na bo njim in druaim rodoljubom, !(MuUj v prihodnje za blagovoljno podporo priporočajo, —Na&, i aobano kiučajo zdaj tudi Žo . ppdobo troh slovanskih prvakov, ktero jo zadnji, Slovouaki j(i^" priucsol,. , V Kanalu. 3. t. m. J. H.'"Preteklo nedeljo jo I napravila nuŠu čitalnica besedo Vodniku na čast v dvo-I rani gosp. stotnika Val. JakQplč-a. Evo programi t) Lepa naša dolnoviua" (pol zbor); 2:)'.Govor 6 Vo-' | dniku, govoril g. Iv. Sirca, učitelj, prav' izvrstno • 3.) j -Moj Hpomlnok" (Vodnikovo; p. zbor: 41)„ straži'" doklamoval gi f^vosl. Furlanl, učitolj v RočU»ju> kria-uo; 5.) f Sabljo moja", pol zbor, U) GMišČna igri „Htrast in krepost", v oiieiii djanju, Igrali kanalski fait-ije jako dobro ») 7.),, Slovitn" pol zbor.-- Nar veča čast gre gospodičnama listini Gurlaitiovi jn Tčro-zini ltauter jovi, kteri stu so pri igri vrlo dobro pbila-' iali. Ako pomislimo, da vso te Jo |)ilo-r-v Kanalu/ pritrditi morumo občnemu mnenju, kte^o mo jo razodevalo mod pričujočimi po })oucd*h: K;<1q bi bil ibisli da bomo kcd»y v Kanalu kaj taCoga videli lifiiimči novlčar.. , (Vodnikova betoda o Gorici.) No ene, deset „I)o-movin' bi moral popisati, ko bi hotel iu mogel dopovedati vap, kur smo v nodoljo (2. t. mJ zvečV videli in uli&dj- To vam jo bila hosedal Ti dijaci so res ikra-ti-kakor uaij ,Uudjo pravijo,-n Ko bi Čluvok aaiuzrar von no bjl, no hi varoval, da V ipladiui taka umetnost tiči. Bili amo predlanskim v 6t. Petru, lani v Solkanu: čudili smo se petju., njihoveu^ in gledišfiucmn igrauju -ah letos, .v; letos jo pa žo odveč. Pero, ki >to|pj|o,,p<>r: pisovalo jo žo marsikako, voselioo; vsakrat jo še kuj, našlo, čemur jo bilo kos, ali takrat—takrat čuti, da. j* -protopo. „ Dobro.", » vrlo," »jako"/»izvrst^', nkHu». up, ' „ odlično Itd., lo so io preveč porabljeno in-0-guljono, proveč prozaično frazo; aram 'bi mč bilo, obračaj to vsakdanjo roko, vsakdanje , to hvaiisanjo, ;n{i,w „dogodek^, da, dogodek, ktori .veliko., globokojšo, in roauojše, misli v meni zbuja. Bi|o, je prvi ,tadbh: robruarja- 1868, Prineslo, so bile j „ ^iNoviee "i popisi prvo sfolotniČno,. svočanosti Vodnikove«. Slo^nl^bai na tuk. gimnaziji jo bila takrat io ;poto; kolo vozu gimnazijskem« postavodajavccm in učencem,^Bjaje' z<^)la lo kakor iz doveto-vasi ptitirana,-dolgočaaua^ no-potrebua tvariua. K^ikor a virtua .post nummos ", 'take! so bili vajeni con iti'naši dijaki /slovonščino ppat -f, i n |kljukam." Dyojka, namreč, so ui Že vštevala p^ do-, ločevanji '^glavnega rodu." Od tod rarzlota in pilitčnos^ kajti,'da bi T)ila narodna zavednost ne8rqČul' š.plalu utjavuaVi pod pazduho segala,, kdo bi, bil kaj tacega | pričakoval takrat, ko. jo bila.Škopa lota 1848 že davno pogorela? Da bi pa vendar vkljub neug9dnun okolno-stim zavednokt v mladini budil, '{cr vnelf jej ;srčq i^ft, dotoači jezik in! književnost, slovensko, kai storim?,' Začnem ji prebirati-T—ac ve, 4a por nefas^ ker ^'o.W;bibi allotria— omenjeni popis Vodnikovo stoletnico v Slški, misleč, da: to vendar kaj zda. Hml Bob v steno! Sploh jo ostalo vso mrzlo, kakor kamen; vsaj zdelo se je tako.-Ali, kakor kaplja kamen izdolbe^ tako so-tudi kan-ijo nadajjnogn .poduka in vodnega sjiodbujanja izdolblo v mladih srcih kamen slovnično nevednosti, narodne mlačnosti in nezavednosti. Desot lot ,jo šo lo preteklo od toga in mladina naša je prestala na Svečnico pre-r. akuinjo, ktera bo njej iu dbmovini na večno slavo, ii'uu" Po mnogoterih podajanjih in vmesnih rečeh : je na zednjo določeno; da naj se dijaki višega gimnazija, ktori bo mislili, kaJcor^žo dvo leti poprej, napraviti besedo Vodnikovo aami, naalonejo raji na tukaji^jo Žl-tavbico in pod njenim pokrovito^jstvom in^^ njo. vrpd to ' avečanogt obhajajo. Ker jo čiUvm&a* dvorana prcnmjhina, najela bo jo prostornejša Lotti-ova dvorana v JUbatišči. Mikavno jo bilo že videti, kako bo znajdeni •) OJer j« bil Uko Itpo io vkuioo n«r«jin, da kaj too«(a ai Laoal k* nikar Tidal. Pu ••) ZitUi Kaoalci! yr. u - mladenči pod vodstvom gosp. 'profesorja Fr. Robac-ii; glediščni oder napravljali ju za blcpŠanjc dvorane Mi^ lieli. Bila je gledisčna priprava nolo za silo narejena, kakor navadno o taeih prilikah, ampak okiisnA in prnftei-nn, kakor v pravem gledišči. In ie to je za Gorico nekaj posebnega. Vso obiliio muožico pa je neizrekljivo osupnilo gladko Z v r še vanje programa. Med gosppmi so bile nektere fienečanke (emigraiinje), ktero so v prvo slovenske glase slišale: tudi njim ie bilo petje irt. vjje jako Všeč. Nar bolj pa so so čudili takemu nepričakovanemu vspehu tisti, ktorim jo še ^.utiraj teškP uve-riti se, da so tndi naši glasi kulturnim jezikom i^na-loghrn kos. Program jč ta le : t. del. 1. Uvodni goyOr; (govoril prof. Itebee)." 2. Triglav. Napev Plelšuiaupv. (Pel dijaški zbor). 3. Zyoq silo. (T)cfiIamov'al J. Ito^Uu-i čič, Houmošoloc); d. Vso mine.' JJarodhn |>esom. (Pel dijaški zbor). f>. Govor. (Govor;! gosp. Valoiit. hjuvžar, lolčgralisl, ČitavuiČar). 0. Kdo jo mar'/ Napev Ipayčey, (Pol dijaški ihor, vnfon: solo, dvpsjmv i cvctorospov). flf. del. 7. Novci za diplomo';. Šaloigr« v unoin djanji, jiošlovenil iz italijanskega iu prpiariufil Jb\Uoboo..Qs<\be:, CvIČiilk, premožen mož pa Kranjskpip i (igial Vij'.š. J. Dokleva) V\nko, bratranec Cvičmkpv, (igral,.A., Fprjaiiftč VIIIš:): Davorin in Božidar, Vinkov« prapiaša, (igrala, j. Kopjaftčl^ VI1.Š. in F., Ifhutfofi« VJU.. v^i 3, slušatelji obiVersitatni, veseli drugU ; %nka, Vinkov sluga,, (igr. Ht. Križnič VIl.fi.); B. StaroČoška. Napev ftkroupov. (Pel dijaški zbor). ,0,. Venec slavj^nskiJi, pesmi. (Pol dijaški zbot) 10. 1'roklčta krač*. (Deklam, gosp. I5r-ncat Klavžar, deželni uradnik). It. Nnprejl (Pol dijaški zbor). ' V vvoduem govoru jo razložil prof. It. pomen svečanosti z ozirom nk dijake.- „ Zvon Sile " jeUmekov (Gklškega), samo lokallžon fna goriške razmero obrnjen). Glavni junak v prsmi jo Idi naš mali starček B6V tul—der iJtuter des Gyinnasiunis.— Če pomislimo, da taoega originalnega šofskf^slugo v celi državi nI, iu (ia kako da deklamator učeno šolsko šaro parmluje: mora'so Človok smejati, tudi ko bi bil na smrtni postelji: Do-sibmal smo vedeli, da jo K. izvrsten povovodja, zdaj nam je pokazal, du zna biti tndi v dcklamalonki gla< sovodja. Val. Kl-r-jev zanimivo speljani govor je razlagal, zakaj da se spodobi, da Vodnika slavimo. Naj imenit-niši del je bila šaloigra.'Glavni nalogi' sta imela Fer-' jančič in Deklev«. Premalo je, če trdim, da sta za vsak jitvni odbr sposobna. Tndi nm 3 ao se prav dpbro odre-., /ovali. Kralj šaljivih deklamatorjev gošp. E. KI. (či-tavničar) jo vtisnil svojo satirično—podnčnb ^kra^o™ goto marsikomu —ne v želodec,—tim globokeje pa v spomin in srce. — Lčsk in lik Vfej bešcdi blld fc petje, gladko, gibčno, kronko, milo, s kakorŠnim so smo tft r Gorici samo naš' dijaški zbor ponašati. tt> besedi SO' imeli dijaki skupno, večerjo. Vse se je napravljajo in višilo pod odgovornostjo odbora čitivnlčnega in prof-Itobeca, kteri jo bil v čitavnično—dijaškem 'doaliipia ad bo'c pooblasteni delegat— Gospfldo s krnetoV in domače jc bilo pri besedi obilno. Počastil jo je' tafl namcslništvcni svctovavoc gosp. baron Kobek. Na gradu goriškem res ne vihra šo slovpaska z«-1 stava, ali v Lotti-evi dvorani je postavlja' Bpoini^ aero peronnior, s kterega^ spČki valovi Papiga nikdai1 ne sperejo, nikdar nc zližejo. •• ■*'.'■ " (Danainfa „ Domovina") je natisnjena z novo br-zotiskavnico nar novejšega stroja iz H. LOser-jeve Vi o f i •' ' Gortd ae Je U(tan na Gpriškčm je sprejel v prepdfgrpk.ob&nikib stroškov tadi naročmn--ski zneSo^ »-;Ifeiio Irtio. Presse^"toda mu pri pre-trcsanji.prede^kov ni obveljalo. Ksj stori mož?, Pred-loživši preudarek dežleln^ma odboru niitpži se tpr pod-x kfir ttrugo plače:nima, ni; bi pSa" dov&a, di w je no ho op gam.temuč da bodo, lalko tudi starešine vass JkkI-uka iskali,'[';in , tudi, dnigi Sosedje,"' ter' da #Srbo lo kakor - njadni, lipt ia. Se ve, da mu o^bpr tega' zneska ;■ od ž. do 2. jan. '^'JLj./.V , ,,' , , ■. MikaJ Forckma«, 77 J, bera«, aa »Uro^a; 2. Marija Mag-dalegj IJefion; li L, laieoi^a .za vn^t. ata£; Urfula LorenruUl. 82 I., ka«ica u ataVo.-go.- Mihael Bone,'SY 1., čevljar/kroniČao driitoi Fraac Hib«, 10 m., rniamja ain. u aNXl~>. -1 jtf.-' Boranl kaira as DaaajV 6. L m. Melal- Imuea 57:60; narodno posojilo 66-^0; London 118 c90 adžjo srebra 116:76; cekini 5:70. • Loterijske itevllks zadnjli vzdignjene: V Trstu 5 L m. lt, T4, 5«, fl. . liintalem C. A. P. *, Jf. Prapotao «a U I lat. / •) aitfimo^a.aapr^vljak raeUSmii prvlijo. da bi viaoka vlada poal^11' " ' df' U n* H iupana tukaj v Oorjci **) vrednikvo radpvoljifli prevaame aalogo. doti^- ■e bUnkHa pravilno vrediU. Proalmo U Uk /ormular. Skutali bomo tudi pogovoriti ae a tiakarjem, g. JJjeiUrpni^. da Jik pa avoja elroUa nauane m da bodo pri njein na prodaj, kakor ao te druga kopita aa topena<»ena opravila. j/r.