Kopalne obleke in hlačke
v največji izbiri
kulturno -politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov

5. leto / številka 21
V Celovcu, dne 21. maja 1953
Cena 1 šiling
Priprave za razgovore z Moskvo
V strahu pred tretjo svetovno vojno in v želji po zagotovitvi svetovnega miru, je ves svet občutil kot nekako olajšanje, ko je po Stalinovi smrti novi predstavnik Sovjetske zveze izgovoril besede o miru. Od tam, od koder smo bili doslej navajeni slišati le grožnje in besede o svetovni revoluciji ter nadvladi komunizma, so prišle besede, ki pozivajo k miru. Ni čudno, da so v zapad-nih deželah sprejeli ta poziv z nekim nezaupanjem, v strahu, da se ne bi za lepimi besedami skrivali načrti o prevari. Zato je zlasti predsednik ameriških Združeni! držav zahteval, naj bi pokazala Sovjetska zveza željo po izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zapadom v dejanjih. Ta dejanja naj bi bila v ustavitvi sovražnosti na Koreji in pa v podpisu avstrijske državne pogodbe. Šele nato bi bilo mogoče misliti na ureditev ostalih nerešenih vprašanj med Vzhodom in Zapadom.
Pogajanja o premirju
Drugačnega mišljenja pa je brit. ministrski predsednik Winston Churchill, ki je predlagal, naj bi se čimprej sestali predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze, ako že ne bi pristali na navzočnost predstavnika komunistične Kitajske. Zgleda, da bi Churchill rad doživel čimprej sestanek med njim, Eisenhowerjem in Malenkovom. Zato so Angleži tudi nezadovoljni z ameriškimi zahtevami pri pogajanjih za premirje na Koreji. Tam se namreč ne morejo zediniti, kako naj postopajo z onimi ujetniki, ki se ne bi želeli vrniti v Severno Korejo ali v komunistično Kitajsko. Na željo Angležev bodo sedaj verjetno Amerikanci popustili v svojih zahtevah, da bi tako omogdčili komunstičnim zastopnikom pristanek na pogoje zaveznikov, kar naj bi omogočilo premirje na Koreji. To naj bi bil prvi dokaz o pripravljenosti komunističnega Vzhoda, da se misli resno raz-govarjati o pogojih vzpostavitve svetovnega miru, ako bi prišlo do sestanka med „Veli-kimi” tremi, štirimi ali petimi.
Po Egiptu ...
Gotovo na Angleže vplivajo tudi razmere v Egiptu in na Riž njem vzhodu, da si želijo čimprejšnje rešitve spora med Vzhodom in Zapadom. Ta spor izrabljajo gotovo arabske države, da se znebijo britanskega vpliva in da dosežejo čim večjo gospodarsko in politično samostojnost. Pri tem bi bila Velka Britanija zlasti prizadeta, ako bi morala opustiti svoje postojanke ob Sueškem prekopu. To bi bil za Veliko Britanijo večji udarec kakor pa poraz v Perziji, kjer je izgubila petrolejske vrelce v vrednosti okrog 25 milijard šlingov. še večje materialne vrednosti so vojaške naprave Velike Britanije ob Sueškem kanalu, saj jih cenijo na 35 milijard šilingov. Razen tega iz tega območja obvlada Velika Britanija
vse države Blžnjega vzhoda, od Turčije na eni strani pa do Libije na drugi strani. Zato z velikim strahom spremljajo v Vel. Britaniji zahteve egiptovskega ministrskega predsednika generala Naguiba, da morajo Angleži v treh mesecih zapustiti območje Sueškega prekopa,
... in Bližnjem vzhodu
Dežele Bližnjega vzhoda so bile tloslej nekako nezapisana politična pravica Velike Britanje. Zato gotovo z nezadovoljstvom opazujejo Angleži obisk ameriškega zunanjega ministra John Foster Dullesa, ki obiskuje po vrsti vse države Bližnjega vzhoda. Bil je že —in to najpreje — v Egiptu, kjer se je po nekaterih vesteh celo pridružil želji Egipta, da naj bi Angleži umaknili svoje čete iz območja Sueškega prekopa. Ko je bil z letalom na poti v Palestino, je počasi letelo njegovo letalo nad Sueškim prekopom, da si je mogel ogledati nepri-strano to, za Veliko Britanijo tako važno območje.
Iz Izraela je odpotoval ameriški zunanji minister v Jordanijo, v Sirijo, v Libanon, Irak in v Arabijo. Povsod so ga z velikimi častmi sprejemali kralji, predsedniki republik in ministrski predsedniki teh arabskih držav. Na svoji poti bo ameriški zunanji minister obiskal še Indijo, Pakistan, na povratku pa Turčijo in Grčjo ter Libijo.
Vse to je gotovo priprava na razgovore med ..Velikimi”, do katerih bo zelo verjetno prišlo, toda takrat hoče imeti Amerika cim več prijateljev za seboj, da bo mogla uveljaviti svoje zahteve bolj odločno. Zato se Ameriki, ki prijatelje pridobiva, tudi ne mudi, medtem ko se bolj mudi Veliki Britaniji, ki v sporu med Vzhodom in Zapadom samo izgublja.
Zborovanja svetovne trgovine
Na Dunaju se je pričel v ponedeljek 14. kongres Mednarodne trgovske zbornice. Pri otvoritvi kongresa je bil med drugimi tudi zvezni predsednik dr. Kbrner, zvezni kancler, nadalje visoki komisarji vseh štirih zasedbenih sil, šefi diplomatskih predstavništev na Dunaju, kardinal nadškof Innitzer, ministri itd. in okrog 1000 zastopnikov gospodarstva iz 32 dežel vseh petih delov sveta.
Zborovanje je začel zastopnik generalnega tajnika Organizacije združenih narodov, ki je zagovarjal vzpostavitev mednarodnega gospodarskega ravnotežja. Nato je govoril še avstrijski zvezni predsednik dr. Kbrner in za njim zvezni kancler ing. Raab. Ta je poudaril, da zagovarja Mednarodna trgovska zbornica svobodno in neovirano izmenjavo blaga in svobodo svetovne trgovine, ker je samo tako mogoče doseči splošno blagostanje.
OiinkoUi 1453-1953
SPOMIN in OPOMIN
V strahotni meri je zavladal tekom zadnjega stoletja duh materializma v življenju in sožitju narodov, čimdalje bolj se suče okoli kruha in trebuha, okoli blaga in denarja. „Evangelij" nemškega Žida Karla Marksa, da je materija podlaga in vir vsega gospodarskega in družabnega življenja, obhaja svoje tragične zmage nad blagovestjo o odrešenju človeškega rodu po božjem Sinu in Svetem Duhu. Ob zadnjih avstrijskih volitvah so donela tudi iz nemarksistič-»ih vrst skoroda izključno le materialistična gesla. Vsi volilni programi so se sukali redkimi izjemami le okoli šilinga: ,Močni šiling, močni narod!” Izgleda, kakor da bi v resnici veljal stari rek: ,,Denar — sveta vladar”. Duhovne vrednote vedno bolj padajo v svojem nekdaj visokem ,,kurzu” na ..borzi” vseobčega življenja. Vse svetovno dogajanje se vedno bolj razodeva kot nezaslišano kruta revolucija materije zoper duha, kot vedno glasneje v nebo vpijoči greh zoper Svetega Duha.
Ob takem razgledu po svetu, posebej še po krščanskem zapadu, se nam vsiljuje spomin na veliki zgodovinski dogodek pred '00 leti. Bilo je ravno na Binkošti, dne -9. majnika leta 1453. Pod silnim navalom premočne armade sultana Mohameda H. je padel Carigrad — Konstantinopel. S tem je za vedno izginilo tisočletno vzhodno-rim-sko cesarstvo. Polumesec je zavladal nad nekdaj mogočnim krščanskim, bizantinskim imperijem. Veličastna katedrala ,,Sve-!e Modrosti” je postala muslimanska mošeja in ostala to do današnjega dne.
Duhoviti francoski pisatelj Ivan Jožef Vname (Gom) pretresljivo opisuje v svoji ■obširni knjigi o Svetem Duhu, pisani pred približno sto leti, strahovito katastrofo, ki je prišla nad Konstantinovo cesarstvo in glavno mesto. Z vernim pogledom katoliškega misleca pa vidi v tej katastrofi kazen za greh zoper Svetega Duha, proti kateremu so se pregrešili svetni in cerkveni voditelji grško-rimskega vzhoda s tem, da so širili krivo vero o Svetem Duhu in se radi te krive vere izločili iz edinstva rimske katoliške Cerkve. Pisatelj pa to grozepolno obiskanje, ki je prišlo nad Carigrad radi pregrehe zoper Svetega Duha, tretjo božjo osebo, primerja z napovedano kaznijo, ki je prišla nad judovski narod in njegovo glavno mesto, Jeruzalem, zaradi umora božjega Sina, druge božje osebe.
Na to primero pa navezuje plameneči popu in opomin na narode krščanskega, evropskega za pa da. Ta apel napravi vtis, kakor da bi bil pisan ravno iz prilik in razmer današnjih dni in za naš rod. Zato naj bo podan ta poziv in opomin vsem, ki še 'majo nekoliko smisla za nadnaravne in materialne resnice in resničnosti, v premislek za praznik Svetega Duha.
Narodi krščanskega zapada! Naj bi ta opomin zgodovine za vas ne bil zaman, ko vidimo, kakšne posledice ima greh zoper Svetega Duha, se dajmo poučiti, da bomo svoje misli in svoje bojazni po tem ■spoznanju uravnavali. Zgrozimo se ob pogledu na nravstveno pokvarjenost, na zaslepljenost, in ob trm, da smo skoraj po-
polnoma pozabili na naše najsvetejše dolžnosti, ki jih imamo za prihodnjost; predvsem. pa se zgrozimo ob misli na grehe zoper Svetega Duha!
Naj bi si vladajoči, še bolj kot vladani, resno vzeli k srcu obsodbo, ki jo je izrekel najvišji zakonodajalec nad skrunilci in izdajalci veličanstva Svetega Duha. Naj ne bi nikdar pozabili, ne v svojem javnem ne v zasebnem življenju, da je vsak človek postavljen prro nciz^-zno odločitev: ali hoče živeti pod gospodstvom božjega Duha ali pa pod tiranijo h u d o b nega duha.
Naj bi sc spomnili, da je Sveti Duh vir življenja, dušeimega, nravstvenega, družabnega in večnega življenja, hudi duh pa duh smrti, večne smrti za posameznike in
socialne smrti za narode, v katero jih pahne po neizbežnih nesrečah in katastrofah.
Neizprosno velja dejstvo: Po peklenskem duhu smrtno ranjeni in ogroženi svet bo rešen le po božjem Duhu.
Naj bi se zato vsepovsod, oznanjal Sveti Duh, da bi zopet zavzel pri vseh narodih tisto mesto, ki mu gre in ki bi ga nikdar ne smel izgubiti! Naj bi po mestih in deželi znova zacvetelo češčenje Svetega Duha. ki se je predolgo zanemarilo. Naj bi srca in usta katoličanov ob vsakem dihu v misli in besedi ponavljala iskreno molitev kraljevskega preroka in psalmista:
,,1‘ošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje!”
V tem in le v tem je rešitev sveta.
GOSPA OSWALD BATES LORD
zastopnica USA v komisiji za človečanske pravice.
KRATKE VESTI
Avstrijsko notranje posojilo za izrabo vodnih sil bo mogoče podpisati od 2fi. maja dalje. Pogoji so zdo ugodni.
V	nedeljo je bilo celovško letališče po dolgih letih spet odprto za civilni letalski promet. Kot prvo je pristalo na celovškem letališču letalo holandske zrakoplovne družbe, ki je prevzela redni promet med Celovcem in Amsterdamom (čas vožnje tri ure).
V	Celovcu se je v nedeljo zbralo okrog 1500 Nemcev iz Sudetskih pokrajin češkoslovaške, ki so morali od tam oditi zaradi pretiranega nacionalizma svojih prednikov. Koroški Nemci se iz tega — kakor kažejo dejstva — niso mnogo naučili.
Dosedanji vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze, general Ridgway, je bil imenovan za šefa generalnega štaba ameriške vojske. Poveljstvo sil Atlantske zveze je prevzel general Alfred Gruenther, dosedanji namestnik generala Ridgway-a.
Ameriškemu kongresu je bil predložen v obravnavanje in odobritev osnutek zakona, ki dovoljuje izven že dovoljene kvote še 240.000 Evropejcem v prihodnjih dveh letih vselitev v Združene države.
V	Vzhodni Nemčiji so .poostrile sociali-stično-komunistične oblasti svoje postopanje proti ustanovam katoliške in protestantske Cerkve. Organizacije vzhodno-nemške socialistične mladine so prevzele več katoliških mladinskih domov.
Ameriško potniško letalo je strmoglavilo nad ozemljem države Texas v Združenih državah. Od 19 potnikov jih je bilo pri nesreči 18 ubitih.
Ob severozapadnem obrežju Španije se je ponesrečila mala španska ladja „Rio La-gares”. Od 14 mož posadke jih je 11 utonilo.
Starši, pozor!
1.	Sprejemni izpit v prvi razred na državni realni gimnaziji (za fante) in na realki (tudi za dekleta) v Celovcu bodo v ponedeljek, dne 15. junija, ob 8. uri zjutraj v Ma-rijanišču, Volkermarkter Strasse 36. — Prijaviti se je osebno ali pismeno najkasneje do 13. junija. Prijavi (pismeni, kolek za G šid.l) je priložiti krstno spričevalo in domovinski izkaz, vodstvo pristojne ljudske šole pa naj pošlje ravnateljstvu gimnazije ali realke šolsko poročilo o prosilcu. — Ako na prošnjo ni odgovora, se smatra, da je prošnja ugodno rešena in naj prosilec pride omenjenega dne točno k izptu.
2.	Za sprejem v prvi razred obrtne šole v Celovcu se je prijaviti najkasneje do 20. junija. Pojasnila in obrazce za prijavo je dobiti pri ravnateljstvu šole.
2. Sprejemni izpit v prvi razred na državni realni gimnaziji za deklice je v četrtek, dne 18. junija 1953, ob 8. uri v Celovcu, Ursulinengasse 3. — Za prijavo so isti pogoji, kakor so omenjeni pod 1.
Politični teden
Po svetu
Zadnji Churchillov govor je še vedno predmet političnih komentarjev vsega za-padnega časopisja. Polagoma postaja tudi jasno, da njegov predlog, na vsak način voditi direktne razgovore s Sovjeti, pravzaprav v ničemer ne nasprotuje tudi ameriški politični liniji, ker koncem koncev leže bojišča v hladni vojni na različnih celinah in pod različnimi okolnostmi. Chur-chill jev bistvu gotovo govoril resnico. Resnica pa je v političnem življenju včasih isto kot nujnost. Pokazal se je spet v svoji veliki realistiki kot voditelj naroda, ki ima za seboj največjo politično zgodovino in ki je tudi še danes tretja največja sila na svetu. Da ameriška in angleška politika ne tečeta vedno po istih tračnicah, gotovo pa po vzporednih, ne gre podvomiti. Upoštevati je tudi treba, da sta oba velika anglosaška sorodnika tekom zadnjih desetletij že mnogokrat še temeljiteje prala drug drugemu perilo, pa je vse skupaj vedno ostalo „do-nia”. če zdaj komunistično časopisje piše o skrajni ohladitvi razmerja med obema, je to le bolj znak lastne zadrege. Vedno pogostejša so znamenja, da so mirovna zatrjevanja iz komunističnega tabora posledica notranje politične negotovosti, če zdaj Churchill -poziva na razgovore, ker je nasprotnik morda po sili razmer dovzetnejši za kompromise, je to logično in razumljivo. Veliki Britaniji že po tradiciji in sedanjem svetovnem položaju pripada vloga posrednika. Prav tako je razumljiva in potrebna vloga Amerike kot gospodarsko in vojaško močnega činitelja, ki jamči s tem obstoj in nadaljni razvoj svobodnega demokratičnega sveta.
Sicer so pa bili političarji drugega reda in pomena, ki so vso stvar nekoliko preveč zabelili. Tako imajo Amerikanci nadvse vnetega lovca na za- in filo-komuniste, senatorja Mac Gartyja, ki je v svoji vnemi Angležem zagrozil, da je zmožen tudi potapljati njih ladje, če bodo kitajskim in drugim komjunistom vozile blago v prodajo. Angleži pa imajo voditelja Delavske stranke Attlee-ja, ki jo zdaj, ko je v opoziciji, včasih malo preveč po rdeče zarobi. Na splošno pa je mogoče reči, da obstojajo med Ameriko in Anglijo nesoglasja le gospodarskega značaja. Angleži ne morejo kar tako pozabiti, da so jih Amerikanci v perzijskem petrolejskem konfliktu kolikor toliko na cedilu pustili in da tudi v sporu z Egiptom glede Sueškega prekopa ne zagovarjajo angleških koristi.
General Nagnilo je utrdil svojo oblast v deželi in se je zdaj mogel posvetiti zunanjepolitičnim vprašanjem. V prvih tednih svoje vlade — ko je potreboval miru, da je mogel obračunati s svojimi domačimi nasprotniki — je govoril zelo spravljivo na angleška ušesa. Pred dnevi pa je udarjal po mizi z zahtevo, da morajo Angleži tekom dveh do treh mesecev umakniti svoje čete iz območja prekopa. Za odgovor pa so si pripeljali še nove in zdaj se svet vprašuje, kaj bo iz tega in kakšni bodo ukrepi, s katerimi je Naguib zagrozil. Zanimivo je, da je prav v teh dneh bil v Kairu na obisku ameriški zunanji minister Dulles. Ta namerava v prihodnjih tednih obiskati vse prestolice bližnjega in srednjega Vzhoda.
Na Koreji sta se ..stališči” obeh delegacij sicer spet zbližali, ne da bi se mogli zediniti. Gre za to, katere nevtralne države naj bi prevzele nadzorstvo nad ujetniki, ki se nočejo vrniti. Komunisti žele imeti predvsem Indijo v tem odboru, medtem ko za Pakistan niso navdušeni. Nasprotno mnenje pa ima UNO delegacija. Zlasti Amerika se ne želi zameriti Pakistanu, ker je ta pač odločnejši proti komunizmu, kar pa izvira predvsem iz rivalitete z Indijo. — Nadalje bi Amerikanci želeli vrniti samo kitajske vojne ujetnike, ne pa severnokorejskih. To stališče jim narekuje spet obzir do južnokorejske vlade.
Od evropskih političnih dogodkov je treba omeniti obisk bonnskega kanclerja v Londomn Dr. Adenauer je bil pri Chur-chillu na daljšem razgovoru in se je po gla-
se je Adenauer takoj potrudil časnikarjem povedati, da nemški narod ne more, pa tudi ne bi hotel voditi napadalne vojne proti Rusom.
in pri nas v Avstriji
S 30. junijem t. 1. poteče veljavnost nekaterih zakonov, ki so jih doslej vsako leto podaljševali za eno leto. To so zakoni o prometu z živino, mlekom, žitom in krmili, zakon o trgovini z inozemstvom, zakon o nadzorstvu cen in pa zakon o stanovanjski zaščiti. Socialisti bi hoteli, da so vsi ti zakoni enostavno podaljšani, deloma naj bi dobili še nekatera dopolnila. Nasprotno pa zatrjujejo pri OeVP, da so ti zakoni posledica povojnih razmer, s katerimi pa je treba prenehati in je treba računati že z rednimi razmerami. Zato bi želeli pri OeVP, da se veljavnost teh zakonov ne podaljša brez vsakega upoštevanja izpreme-njenih razmer, ker ti zakoni deloma ovirajo razvoj gospodarstva. Ti zakoni so bili sicer potrebni v prvih povojnih letih, danes pa je potrebno za izvajanje določil teh zakonov samo veliko število uradništva, uspeh vseh teh zakonov pa je zlasti v gospodarskem oziru zelo dvomljiv. Da pa ne bo zamere med obema vladnima strankama, so se sporazumeli tako, da ne bodo teh zakonov podaljšali za eno leto, ampak samo do 30. septembra. Medtem naj bi v poletni vročini našli kako bolj ugodno rešitev, ali pa bodo jeseni spet podaljšali zakone za nekaj nadaljnih mesecev. Že sam ta način rešitve nam pove, kakšno je razmerje med obema vladnima strankama.
V parlamentu drugače ta teden ni bilo nič posebnega. Glavni odsek je sprejel uredbo o odlikovanjih. Za naprej bo 13 različnih odlikovanj kot priznanje za zasluge za avstrijsko republiko, vse od ve-
like zvezde prvega reda pa do srebrne in bronaste medalje. Glavni odsek je tudi odobril pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo o malem obmejnem prometu in o posestvih obmejnih dvolastnikov.
Zaradi spomladanskih in poletnih del se je število brezposelnih v zadnjem mesecu hitro in znatno zmanjšalo. Deloma je to že posledica posojil, ki jih je dobila Avstrija iz Švice za izgraditev in izpopolnitev telefonskega omrežja. Brezposelnost onih, ki bodo letos zapustili šolo, pa hočejo zmanjšati s tem, da bi vpeljali polobvezno še deveto šolsko leto. To sredstvo pa je precej dvomljive vrednosti, ker bo s tem brezposelnost pri mladostnikih samo odložena za eno leto in se bo vprašanje zaposlitve toliko silneje pojavilo spet drugo leto.
Začetkom tedna se je odpeljal avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber v Bonn na uradni obisk. To je prvi uradni obisk avstrijskih državnikov v Zapadni Nemčiji. Ta obisk naj bi predvsem vzpostavil, izboljšal in poglobil gospodarske zveze med Avstrijo in Zapadno Nemčijo.
Pozornost je vzbudila zadnji teden razsodba ameriškega sodišča na Dunaju, ki je obsodilo na zaporno kazen dveh do treh let tri avstrijske državljane zaradi vohunstva v korist Sovjetske zveze in češkoslovaške. Vsi trije so zbirali podatke o ameriški vojaški organizacji in o ameriški vojno-obveščevalni službi. Kakor pa je pri takih stvareh že navadno, morajo pri tem trpeti manjši „Zločinci”, veliki pa se znajo pravočasno skriti in oditi;* V zvezi s temi procesi je državni tajnik v notranjem ministrstvu Graf, ki mora take zadeve dobro poznati, svaril avstrijske državljane, naj se ne podajajo za razne materialne ugodnosti v mreže volumske službe, ki je razpredena po vsem avstrijskem ozemlju, zlasti pa v obmejnih deželah, torej tudi na Koroškem. Končno pa nobena vohunska služba ne ostane tajna in vohunov se povsod bojijo, niso pa nikjer priljubljeni, še manj pa spoštovani.
Za Svobodno tržaško ozemlje
Že v zadnji številki „Našega tednika” smo pisali, da je občni zbor Slovenske demokratske zveze v Trstu dne 3. maja t. 1. ostro obsodil zahtevo, da se naj zamejski Slovenci (na Tržaškem, v Italiji in na Koroškem) odrečejo svojim samostojnim slovenskim skupinam in „naj se naslonijo na italijanske ter nemške socialistične, napredne, progresivne in demokratične skupine”. Nadalje je v posebni resoluciji občni zbor Slovenske demokratske zveze v Trstu ostro obsodil izjavo sedanjega referenta pri uradu za zamejske Slovence v Ljubljani in bivšega predsednika Osvobodilne fronte na Tržaškem Branka Babiča. Ta je namreč na kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije nastopil proti ustvaritvi Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor ga predvideva mirovna pogodba z Italijo.
Za Slovensko demokratsko zvezo je podala v zvezi z izjavami Branka Babiča izjavo tudi Skupina neodvisnih Slovencev na Tržaškem. V tej izjavi z dne 7. maja t. 1. je rečeno med drugim:
,,Izjava Branka Babiča je v grobem nesoglasju z voljo celokupnega našega prebivalstva, ki slej ko prej vztraja na zahtevi, da se Svobodno tržaško ozemlje po določilih mirovne pogodbe uresniči, da se zajamči njegova resnična neodvisnost in nedeljivost, slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu pa dejanska enakopravnost z Italijani.”
Nadalje je v zvezi z omenjeno izjavo Branka Babiča v Ljubljani sklenil posebno izjavo tudi odbor Slovenske krščanske so-
cialne zrveze v Trstu, ki predstavlja katoliške Slovence na Tržaškem. V tej izjavi je rečeno med drugim:
„Odbor S. K. S. Z. je na svoji seji 6. maja 1953 izjavil v imenu članov in somišljenikov obžalovanje, da se je mogel najti Slovenec, ki se odreče pridobitvam, zagotovljenim v mirovni pogodbi tržaškim Slovencem; prepuščajoč večji del slovenskega prebivalstva našega ozemlja Italiji, katera je preje četrt stoletja Slovence zatirala.
Odbor izjavlja, da je in ostane uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja bistveni del v programu Slov. kršč. soc. zveze v Trstu.”
V	nedeljo, dne 17. maja, je govoril jugo-sllovanski predsednik Tito v Slavonskem Brodu. V svojem govoru je omenil tudi tržaško vprašanje in je pri tem predlagal dvoje: Ali naj se ustvarijo pogoji italijanske mirovne pogodbe ali pa naj bo urejeno tržaško vprašanje v smislu svoječasnega jugoslovanskega predloga o skupni jugoslo-vansko-dtalijanski upravi v Trstu. Posebej je maršal Tito poudaril, da Jugoslavija ne bi mogla nikdar priznati priključitve Tržaškega ozemlja Italiji.
V	Toscani je govoril italijanski vojni minister Pacciardi. Ta pa je v svojem govoru zahteval izpolnitev izjave treh zapadnih velesil z dne 20. marca 1948, ko so obljubile Italiji celotno Svobodno tržaško ozemlje. Italijanski minister predlaga to obljubo kot osnovo za razgovore o ureditvi tržaškega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo.
Novi zakoni
Jugoslovanska vlada je izdelala osnutka dveh zakonov, ki jih bo predložila v kratkem v odobritev Narodni skupščini,
Cerkev in vera.
Prvi zakon urejuje verske in cerkvene razmere v Jugoslaviji in predvideva prepoved vsake ..zlorabe vere”, torej verskega ]X)uka, verskih listov, verskih manifestacij in zunanjih izrazov verskega življenja,
v Jugoslaviji
ako oblast ne izda v to posebnega dovolje-
nja.
1 a osnutek zakona je bil izdelan brez sodelovanja predstavnikov katoliške Cerkve, ki so izjavili, da nimajo v to nobenega pooblastila.
Se 10 hektarov.
sovih iz Zapadne Nemčije vrnil zadovoljen ..kolikor bi to moglo imeti jmlitičnfvpHv’'! domov. Churchill mu je zagotovil, da pri Verski obredi so dovoljeni samo v cerkvah
morebitnih bodočih pogajanjih s Sovjeti ne bodo ničesar sklenili, ne da bi se z njim prej posvetovali, Adenauerju nasprotni domači politični krogi pa obenem trdijo, da je Churchill Adenauerju dopovedal, da bo
in cerkvena poroka je dovoljena samo, ako je preje sklenjen civilni zakon. Verski pouk je dovoljen samo v cerkvah in cerkvenih poslopjih, cerkvene zbirke so prepovedane, ako v to ne izda oblast posebnega
najbrže ostalo pri sedanji razdelitvi Nem- dovoljenja, ravno tako so prepovedane tudi (i]e. Nekaj bo na tem gotovo resnice, ker procesije in druge prireditve izven cerkve,
Drugi osnutek zakona predvideva nadaljevanje izvedbe zemljiške reforme. Po novem zakonu bodo smeli imeti kmetje, ki niso z vsem svojim imetjem že pristopili v takozvane delovne zadruge, samo še 10 hektarov obdelovalne zemlje. Na *a način bi odvzeli sedanjim kmetom v Jugoslaviji okrog 600.000 ha zemlje, ki bi jo nato do'-ddili kmetijskim organizacijam v trajno uporabo. O odškodnini kmetom odvzete zemlje bo izdan poseben zakon. Cena od-
\
škodnine in rok za odplačilo še nista določena. Bivši lastniki bodo prejeli državne obveznice.
Kmetijske organizacije, ki bodo zemljo dobile, so obdelovalne zadruge, kmetijska državna posestva in-druge državne organizacije in ustanove, ki se pečajo s kmetijstvom.
<tfnmngliau£
33o(ft-a3(ef
ZA BINKOŠTI
OBISK JUGOSLOVANSKEGA ZUNA-NJEGA MINISTRA
Iz Beograda poročajo, da bo jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič na svojem povratku s slovesnosti kronanja kralji-Ijice Elizabete II. v Londonu, prispel dne 29. junija na Dunaj. Uradni obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Avstriji bo trajal od 30. junija do 1. julija. Verjetno pa bo po tem uradnem obisku ostal jugoslovanski zunanji minister nato še nekaj dni v Avstriji.
Po poročilih iz Beograda se bosta jugoslovanski in avstrijski zunanji minister raz-govarjala med drugim tudi o vprašanju slovenske narodne manjšine na Koroškem in o vrnitvi jugoslovanskega premoženja % Avstriji.
KOROŠKO ŠOLSKO VPRAŠANJE
Na seji deželne vlade je prejšnji torek deželni glavar Ferd. Wedenig članom koroške deželne vlade izročil zaradi proučitve osnutek zakona o ureditvi dvojezičnega j»o-uka na koroških javnih ljudskih šolah in o ureditvi jezikovnega pouka na koroških glavnih in srednjih šolah.
O osnutku tega zakona bodo razpravljali na sejah koroškega deželnega zbora zelo verjetno še na spomladanskem zasedanju, četudi javljajo, da je odšel deželni glavar na zdravljenje v bolnico.
O osnutku tega zakona bomo obširneje še pisali. Zaenkrat pa velja še prvotna uredba in bi bila zato dolžnost vseh merodajnih, v prvi vrsti pa deželnega glavarja, da se ta uredba izvaja.
Sv. oče k današnjim dogodkom
V zadnjih tednih je vrhovni poglavar katoliške Cerkve, papež Pij XII., jasno povedal, kako sodi Cerkev o dogodkih današnjega časa.
Na vsem svetu jrraznujejo L maj kot „da.n dela”. Socialistične oz. marksistične stranke so proglasile L maj kot svoj praznik, kot praznik razrednega boja. Načelo krščanskega nauka pa ni boj med razredi ljudstva, ampak mir, socialni mir med vse mi sloji.
Letos dne L maja je sprejel sv. oče nad 4000 delavcev. V svojem govoru je sv. oče posebej poudaril, da je treba premagati razredni l>oj s socialno pravičnostjo in medsebojnim spoštovanjem. Opozarjal je na veliko zlo današnjega časa, na brezposelnost, kar more biti vzrok slabih pogojev za delojemalca. V boju za pravice bo Cerkev t etino na strani delavca, ako bi mu grozilo zapostavljanje in kratenje njegovih pravic. Delavec ima namreč popolno pravico na zadosten zasilužek in na zdravo stanovanje, kjer more živeti v srečni krščanski družini. Kdor dela, ne sme biti tujec v podjetju, ampak je sodelavec v podjetju.
Dne 12. maja je govoril sv. oče ob sprejemu inozemskih časnikarjev v Rimu. Pri tem je izrazil upanje, da bo prišlo do sestanka predstavnikov velesil, ki naj bi se iskreno in zaupno sporazumeli o miru v svetu. Nato je jmudaril sv. oče, da je Cer kev napram politiki nevtralna, nestrankarska in neodvisna; brani in zagovarja pa vedno resnico in pravico.
Dne 14. maja je govoril sv. oče pred 15 tisoč delavci ob 62. obletnici okrožnice „Re-rum novarum”, ki govori o življenjskih pogojih delavcev. V svojem govoru je nato ■papež poudaril, da morejo samo načela ka to'liške ureditve družbe dovesti do pravit ne rešitve socialnih vprašanj.
MLADINA P O TL/J E	NAŠ C/OSPOD DEKAN V spomin preč. g. Franca Šenka
in kamor se oko ozre, povsod se ti nov svet odpre!
Če so tržaške dijake in dijalkinje s spremstvom vred zadivile lepote Koroške, so se koroški učitelj iščniki istočasno radovali krasot sončne Goriške in Trsta z okolico.
Že 30. aprila popoldan se je odpeljalo 16 dijakov in dijakinj, ki zadnje leto obiskujejo slovenščino na celovškem učiteljišču, proti Trbižu. Izleta so se udeležili tudi prof. slovenščine na učiteljišču, ravnatelj učiteljišča in nadzornik za dvojezične šole.
Ko smo se peijali mimo mirnega Vrbskega jezera z mogočno steno Karavank v ozadju, mimo zelenečih ipOlj in cvetočega drev-jaf sm« v svoji notranjosti začutili, kako je lepa naša domovina, vredna naše ljubezni in spoštovanja.
Hitro smo se približali'meji v Vratih in ko smo prispeli na ozemlje Italije, smo začeli iskati razliko med eno in drugo stranjo. , Ugotovili smo tam dobro zgrajene ceste in 'mostove, dočim je krajina sličila naši. Saj sb nas pozdravljale z obeh strani gore. Posebno sta nas zadivila visoki Mangart (2678 m) in Viš (2666 m). Namah smo vsi spoznali Sv. Višarje nad Žabnicami. Ob reki Beli, ki teče vzporedno s cesto in železnico, smo se čudili zelo številnim, lepo zagrajenim železniškim mostom, podvozom in nadvozom. Kmalu pa se je dolina razširila in vedno bolj smo mogli opazovati vpliv juga. Hiše so zidane v več nadstropij, stisnjene skupaj, strehe položne in opeka obložena s kamenjem, da ji burja ne more do živega. Polja, vsa v bujni rasti, so preprežena s trtami in murvami. Zapazili smo tudi češnje in figova drevesa. Za kratko smo se ustavili v Vidmu. Mesto je hilo snažno in izredno živahno. Od tu dalje smo se že veselili na Gorico, naš prvi cilj. Kako lepo je bilo, ko smo nekoliko od ceste zagledali že v večernem mraku goriško stolnico, vso v lučicah. t udi Gorica nas je sprejela lepo razsvet-1 jena.
Izredno prisrčen sprejem pa so nam v dvorani Marijinega doma pripravili gori-ški dijaki. Tam smo se pomešali med dote-daj nepoznane rojake in prebili v njihovi sredi nekaj nepozabnih ur. Razigrano petje je odmevalo v pomladni večer. Dobra volja in soglasje je vladalo med nami in ločiti se nismo mogli od dragih nam rojakov. Gostoljubje in prijaznost Goričanov bosta ostala zapisana v naših srcih.
Prvega maja je bilo v Gorici vse mirno,
V soboto smo obiskali šolo pri Sv. Jakobu. Hospitirali smo na osnovni šoli pri računstvu in domoznanstvu. Celo v gimnaziji smo poslušali pri latinski uri. Bili smo presenečeni in navdušeni ob prednašanju učiteljev in ob znanju učencev. Posebno pa nas je razveselila pesem v šoli. Tu smo si ogledali tudi prostore otroškega vrtca in dobili smo za spomin tudi Literarne vaje, list tržaških srednješolcev. Ti dobri učitelji in njih predstojniki so poskrbeli celo za zakusko! Teknila nam je izvrstno. Bog plačaj!
Popoldne smo spoznali še različne zgradbe Trsta: poštno poslopje, radio postajo, gledališče, mestno hišo itd. Zelo vredno si je ogledati tudi akvarij, to je muzej živih morskih živali: rib, polžev, pajkov, rakov, konjičkov, spužev itd. Tu je taka krasota barv in na j čudovitejših oblik, da moraš priznati: to je delo Stvarnika!
Isto popoldne smo si ogledali še stolnico sv. Justa, tržaškega mučenca in grad pri sv. Jiustu. Spoznali pa smo tudi burjo, to tržaško dobro znan ko—domačinko. Pa ta dan ni bila preveč huda. Saj pravim, da smo imeli tako vreme, da bi lepše ne moglo biti.
No, tudi nedelja je prišla, čeprav smo dneve nategovali, kar se je dalo.
Bili smo pri veliki maši v stolnici. Potem smo šli k morju. Nekateri so se hoteli prepričati, če je morska voda res Slana. Peljali smo se z motornim čolnom in tako smo dobili pregled o velikem pristanišču. Delo je sicer počivalo, ker je bila nedelja. Kmalu smo se morali od Trsta posloviti. Pravo slovo smo sicer jemali šele v Devinu. V Trstu smo prenočevali dve noči. Dekleta pri častitih šol. sestrah, ostali pri družinah. Topla zahvala vsem, ki ste nas vzeli pod streho in nam za nekaj časa nudili gostoljubno streho! Prisrčna zalivala tudi spremljevalkam in spremljevalcem v Gorici in v Trstu! V Devinu, pri starem gradu so se nekateri fantje skušali celo v plezanju, drugi pa v plavanju. Bilo je pa v Devinu tako prijetno, da so vsi razen šoferja hoteli ostati kar tam. No, pa mrak nas je le spravil na pot (povratka, čeprav smo odlašali, dokler se je dalo.
Devin, zadnja postaja našega izleta; zahajajoče sonce na gladini morja, slovenska pesem, ki je segala v srce, pelin in rožmarin, ki tam rasteta, vse to je povezano z nami za zmeraj — zmeraj.
Šentjakob jih je poznal samo pod gornjim imenom in bil kaj ponosen, da je bil po njih osrčje rožeške dekanije. Splošna sodba o njih je, da so bili nadvse dobra duša. Dober, srčno dober in hkrati nenavadno očetovski. Zato jih je na njihova zadnji poti spremljala prav vsa fara in vse vasi so položile vence na njihov grob. Domači in nemški zbor sta se od njih poslovila z mehkimi žalostinkami, med njimi s slovesno „Jaz sem vstajenje in življenje”.
Rajni dekan so bili pravi gorjanec, doma z Jezerskega. Pri hiši se pravi pri Ma-keku in je to korenita slovenska in katoliška družina, v kateri je samo v zadnjem rodu raslo devet otrok, študent so bili v Kranju, novo mašo pa so peli leta 1908 pri sv. Ožbaltu na Jezerskem. Potem so kapla-novali v črni, vmes obiskali sv. deželo in nato postali provizor v grabštanjskem št,-
letih so se spet smeli vrniti domov. Preslano trpljenje jim je ohromilo organizem in vedno težje so opravljali duhovniško službo. Večkrat so se zdravili po bolnicah in končno iskali rešitve še v Gradcu. Ko pa ni bilo več izgleda na rešitev, so si zazdeli še domov, da najdejo svoj grob tam, kjer so župnikovali dolgih trideset let in pustili največ truda in veselja. Njihovi zadnji dnevi so bili dnevi velike vdanosti v božjo voljo, njihova zadnja misel je bila ob molitvi navzočih posvečena Njemu, kateremu so služili dolgih sedemdeset let.
Častitljivo lep je bil pogled na njihovo zadnjo pot. Domala petdeset duhovnikov jih je spremljalo. Ob grobu so med drugimi stali trije njihovi duhovniki, en bogoslovec in pet dijakov iz Marijanišča. Saj so bili rajni gospod največji dobrotnik dijakov in 'bogoslovcev. Kadarkoli je stopil
Petru. Leta 1913 so jih istotam prošt Gregor Einspieler inštalirali za župnika. Tik po prvi svetovni vojni so župnikovali v Slovenjem Plajberku in 17. avgusta 1922 postali nato šentjakobski župnik. Njihova visoka, častitljiva postava in očetovska beseda sta mahoma osvojili srca novemu gospodu, ki so nasledovali nepozabnega gospoda Mateja Ražuna. Leta 1935 jim je prev/v. škof poveril tudi upravo dekanije. Z nastopom nacistov so morali nato v veliko trpljenje. Najprej sb jih pregnali v samostan Rosenbichl pri Št. Vidu in nato na gorske Želinje nad Velikovcem. Po šestih
k njim kateri koli študentov, so ga pozdravili s svojim vedrim: ,,Glej ga no”, v slovo pa mu redno stisnili v roko svoj izdatni „viaticum”. Pogreba se je udeležil tudi brat-sodnik iz Ljubljane, sestra-redovnica Marta in še dve sestri od doma. V slovo so jim govorili mil. prošt Trabesinger, župnik dr. Jože Ogris kot sošolec, v imenu fare preč. g. administrator Česen, in mladi Han-zej Ušmanov, za občino g. župan Hafner, za dekanijo č. g. dr. Hombbck, za Narodni svet pa prof. dr. Valentin Inzko. Rajni dekan sedaj čakajo ob župniku Bayerju in Zeichnu vstajenja v Bogu. Blag jim pokoj!
RADIONWEISS -icfumlM WeiM/
celo državni omnibusi niso vozili. Imeli smo prav lepo priliko mirno hoditi po ulicah. Najprej smo si ogledali poslopje, kjer je slovensko učiteljišče, srednja šola in otroški vrtec. Pouka seveda ni bilo. Ves čas so nas spremljali in nam razlagali mesto in okolico tamošnji gospodje profesorji. Topla hvala na tem mestu vsakemu posebej in vsem skupaj za tako požrtvovalnost. Spremili so nas tudi na goriški grad, nam razkazali mesto in okolico ter nas seznanili z zgodovinskimi posebnostmi. Pozdravili smo tudi od daleč Marijo na Sveti Gori onkraj meje, šli smo prav do jugoslov. meje pri rdeči hiši. Ogledali smo si tudi stolnico in cerkev na Travniku. Da bi spoznali Goriška Brda in njih kapljico, smo se popoldne odpeljali v števerjan (to je Sv. Florjan). Tam smo v senci razcvetih kostanjev morali pokusiti vince, pridelek goriških goric, zobali smo že prve češnje. Med nasa-di češenj in grozdja ter drugega sadnega drevja smo se dobe vbije vrnili mimo Osla v ja v Gorico.
V Gorici smo jemali slovo, vzljubili smo naše znance in naši spomini na Gorico so bili res sončni.
Potem je šlo proti Trstu. Spremljale so nas ciprese ob cesti, akacije in drugo grmičje. Svet je postajal bdlj in bolj kamenit. Kraška polja z malo zemljo so ležala v kotanjah. Pa kar naenkrat smo zagledali brez-brežno sinjino — morje! Na desni smo si>o-znali Tržič z ladjedelnicami, v dalji smo -IJoznali Devin po gradu in kar hitro smo bili na cesti, ki je speljana nad morjem. Nad cesto pa pelje še železnica. Ko smo v dalji zapazili grad Miramar, smo že čutili krst. Vedeli smo, da je velik, ampak da je tako obširen, se nismo nadejali. Nekaj dni je treba, da se malo znajdeš. Mi smo tudi !>o Trstu imeli dobre vodnike, ki so skrbeli, tki smo videli najjx»memibnejše in ki so parili, da se ni kdo zgubil.
^poroella & uhvU Qaneza Starea
Ob nenadni smrti bivšega koroškega slovenskega poslanca župnika Janeza Starca so objavili poleg „Našega tednika” tudi ostali slovenski časopisi bolj ali manj obširna poročila. V informacijo in v presojo objavljamo nekaj najznačilnejših poročil.
„Katoliški glas”, glasilo katoliških Slovencev na Primorskem (št. 19. z dne 7. maja 1953) piše pod naslovom „Smrt koroškega borca” med drugim: „V št. Lenartu pri 7 studencih je v soboto, 2. maja, umri poslednji slovenski poslanec, zagovornik slovenskih pravic po prvi svetovni vojni in branilec pravic narodnih manjšin v Ženevi. Moža, ki ga je bila ena sama odpoved, ki je ljubil svoj narod in slovensko zemljo ter služil Bogu kot vzoren svečenik, narodu kot njegov borec, tega moža ni več. Pridružil se je vrsti velikih borcev, in vrzel, ki je nastala, bo težko nadomestiti. Pogreb je bil v torek dopoldne v št. Lenartu.” „Ljudski glas”, glasilo demokratičnih Slovencev na Koroškem (štev. 9 z dne 13. 5. 1953) piše pod naslovom „LTmrl je župnik Starc” med drugim:
„Vest o njegovi (Starčevi) smrti se je hitro razširila po vsej Slovenski Koroški, kajti župnik Starc ni bil poznan samo v št. Lenartu pri 7 studencih in v ostalih slovenskih farah, kjer je vršil svojo dušnopastir-sko službo, temveč povsod, kjer živijo Slovenci. Kdor ga ni poznal osebno, pa je poznal njegovo delo, njegovo težko pot, ki jo je moral prehoditi v svojem življenju zaradi tega, ker je bil narodnjak in borec za pravice koroških Slovencev. Naj gleda človek na njegovo politično udejstvovanje, na njegovo delo kot slovenski deždni poslanec s te ali druge strani, eno mora priznati, da je bil župnik Starc človek, ki je vedno s svojim delom hotel pomagati slovenskemu življu na Koroškem.
Če govorimo o Starčevih zaslugah, potem mislimo na zasluge v narodnostnem oziru. Bil je Slovenec, ki je s svojim delom mnogo doprinesel k ohranitvi slovenske kulture in jezika na Koroškem. V tem svojem stremljenju in ddlu ni klonil pred tujimi nasilneži, čeprav si je zaradi tega nakopal sovraštvo tudi pri svojih nemških političnih somišljenikih. Moral je večkrat v zapor. Premeščali so ga iz kraja v kraj, dokler ga končno niso pregnali iz Koroške v izseljeni-štvo. To so dejstva, ki najbolje pričajo, da je bil župnik Starc verni sin slovenskega naroda in ga bo kot takega slovensko ljudstvo ohranilo v spominu.”
..Slovenski vestnik” (štev. 25 z dne 8. 5. 1953) piše pod naslovom „Bivši poslanec Ivan Starc umri” med drugim:
„Rajni (Starc) je bil pri volitvah 1. 1927 kot tajnik 'političnega iin gospodarskega društva za Slovence na Koroškem izvoljen mesto Poljanca na listi koroške slovenske stranke v deželni zbor in je v njem zastopal stranko, do časa, ko so duhovniki morali na videz opustiti javno politično delovanje. Z vstopom župnika Ivana Starca v nekdanje politično vodstvo, se je pričela strogo klerikalna smer v koroški slovenski politiki.
Dočim“je do leta 1927 bil prvi poslanec vedno laik, je od leta 1927 dalje kandidiral na prvem mestu župnik Ivan Starc in so v politiki slovenske stranke vedno močneje prišle do veljave direktive nemškega ordinariata. Po teh direktivah so koroški Slovenci na volitvah leta 1930 dali pod pritiskom ultimata siceršnje politične razcepitve najprej svoje glasove za državni zbor nemški šovinistični krščanski socialni str/ n. ki, pozneje pa je politično vodstvo z. 'j7i0_ čitvijo vseh napredno mislečih ljudi /popolnoma zajadralo v klerofaiistično V' aterlan-dische Front.”
Podobno nadaljuje ..Vestnik” naprej, ko izrabi poročilo o Starcu za napad na ško-la, na vikarja, na prošta Ninausa itd.
„Naš tajednik”, glasilo gradiščanskih Hrvatov (štev. 20 z dne 16. 5. 1953) piše pod naslovom »Umrl je slovenski župnik rodoljub Starc” meti drugim:
..Početkom maja je pretresla brate koroške Slovence vest o smrti enega največjih sinov slovenske Koroške, župnika Janeza Starca. Njegov pogreb, na katerem se je zbralo preko 3 tisoč Slovencev iz vseh krajev Koroške, je ,pokazal zgovorno, kako je bil rajni spoštovan in priljubljen pri vsem narodu. Poleg svoje duhovniške službe, ki jo je opravljal vzorno, se je bavil mnogo tudi s književnim, kulturnim in po-jliričnim delom. Bil je eden od ustanoviteljev ..Koroškega Slovenca” otl 1927—1934 za-.stopnik kor. Slovencev v deželnem zboru / in nazadnje podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Njegova rodoljubna dela so mnogovrstna in brezštevilna. Zato ni čudno, da so ga nacisti takoj začetkom leta 1938 pregnali iz njegove fare in Koroške. Takrat je Starc prišel tudi v Gradišče (Burgenland) in je bil kot dušni pastir tudi v Vorištanu. Tu se je seznanil s hrvat-skinii župniki, katerih iskreno in bratsko prijateljstvo mu je lajšalo njegovo pregnanstvo, ki je trajalo v vednem strahu pred ge-stapo do konca vojne. Njegova smrt je težko radela tudi nas Hrvate, ker smo izgubili v njem dragega in iskrenega prija-
'iz prednjih poročil naj si bralci sami ustvarijo mnenje zlasti še o tem, kako pišejo o smrti Janeza Starca koroški listi. Ko se celo komunistični »Ljudski glas” varuje osebnih napadov, ko piše o smrti župnika Starca, pa »Vestnik” niti v tem slučaju ne more prikriti svojega silnega sovraštva do katoliške duhovščine, in napada vse vprek od škofa do umrlega poslanca Starca,
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Majniška pobožnost je vsako soboto, nedeljo in praznik ob pol 8. uri zvečer.
OPOZORILO
Današnji številki „Našega tednika” so priloženi ceniki izvoznega in uvoznega jmkI-jetja „INTEREXPORT” v Trstu. Priloženo je tudi spremno pismo z navodilom, kako je mogoče pošiljati razno blago kot ..DARILNI PAKET” svojcem, znancem in prijateljem. — Ko boste ta cenik prebrali, ga spravite, da Vam bo vedno na razpolago, ko ga boste potrebovali in ko boste hoteli naročiti v ceniku označeno ali pa tudi vsako drugo blago.
OPOZORILO
Vsem, ki bi si hoteli naročiti slike o pogrebu župnika in poslanca Janeza Starca, sporočamo, da so slike (velikost razglednic) na vpogled pri upravi „Našega tednika” v Celovcu, kjer je mogoče slike naročiti.
CELOVEC
Dne 13. maja zvečer je bila v Celovcu večerna procesija z lučkami, kakor je Celovec še ni doživel. Na tisoče in tisoče vernikov je bilo v procesiji, vsi z gorečimi svečami. V sprevodu, ki se je pomikal med molitvijo in petjem verskih pesmi iz stolne cerkve preko benediktinskega in Novega trga po kolodvorski cesti v kapucinsko cerkev, so nesli kip fatimske Matere božje. — Ta procesija je bila v spomin na 13. maj 1917, ko se je Marija prikazala trem otrokom v Fatimi. Bila pa je ta slovesnost tudi uvod v obnovo posvetitve koroške dežele presvetima Srcema TezuSovemu in Marijinemu.
DVOR
Pri nas je vedno kaj novega. Občeznano je, da so šoterji in vozači traktorjev ponavadi žejni, to žejo pa si ne gasijo z vodo, ampak z alkoholom. V zadnjem času smo videli, kako je vozač svoj traktor spustil v Bistrico. Gotovo je mislil, da je tudi tako žejen kakor on, da bi se torej napil. Ali pa ga je hotel malo umiti, ker se včasih tudi v kakšni cestni jarek zvrne ...
G. Koren, pd. Uhl je z naročili tako preobložen, da mu ena žaga ne zadostuje, da bi mogel vsem naročnikom ustreči. Zato je postavil še eno novo žago, da bo lažje dohajal obilna naročila ter nam postavljal „rušte” in skednje in kril gospodarska in hišna poslopja.
Orožnik Gregor Liptajnik si je popolnoma preuredil svojo hišo, ki pa še čaka svo-
je dopolnitve. — Uhlnov Hanzi si je postavil nov hlev in skedenj. — Pa tudi Osimčo-vi nočejo zaostajati, zato pa so prezidali svoje stanovanje popolnoma. — Kramar je postavil nov hlev zadaj za hišo, pred hišo pa je uredil lep vrt, tako da ima cela domačija prav lepo lice. G. Franzi pa pripravlja za zidavo svoje Trapove bajte. — Tudi Ka-povi se hočejo postaviti in spraviti vse pod eno streho in bodo vzdignili hišo v eno nadstropje.
Torej povsod napredek, že dolgo se pri nas ni toliko zidalo kot pa sedaj. Pa tudi nikoli ni bilo tako kot sedaj. Nekateri šte-dijo in ustvarjajo, drugi pa v gostilni „za-bijejo”, kar imajo ...
Tudi šmarnice pridno obiskujemo. Skoraj vsak večer pridejo k nam g. kaplan A. Nemec, da imamo tudi sveti blagoslov.
Pri Ogrinu pa so poskrbeli za naraščaj. Dne 13. aprila je bil krščen Rudolf Franc Bričko. Botra mu je bila Marija Bričko, natakarica v Velikovcu.
STRPNA VAS
V	nedeljo, dne 26. aprila, sta se poročila v župnijski cerkvi Ignacij Ramuš, pd. Kosem in Hilda Andrej pd. Lipnikova. Za priči sta bila Janez Ramuš iz Sinče vasi in Andrej Leopold iz Strpne vasi. Poročali so domači g. župnik. Veselo ojset so obhajali pri Pisku v Strpni vasi. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova v novem stanu.
Dne 29- aprila smo spremljali k zadnjemu počitku Janeza Fuchssteiner-ja. Rajni je bil rojen na Rudi 6. 3. 1890 in poročen z Marijo Fuchssteiner roj. Zablatnik v št. Rupertu pri Celovcu. Srčna vodenica ga je priklenila na postelj, pozimi so se mu vnela pljuča in španska ga je hudo mučila, a je še prebolel, srčna slabost pa mu je povzročila odhod s tega sveta. Spravljen z Bogom je šel v večnost. Naj počiva v miru.
V	nedeljo, dne 10. majnika, je bil krščen mali Adalbert Bricman. Staršem Martinu in Mariji roj. Gros, čestitamo k šestemu otroku, ki ga je dobila družina.
Lizika in J. Leigeb sta si postavila novo hišo. — Kakor druga leta tudi letos pridno obhajamo šmarnice pri Kučeju. Skoro vsaki dan pridejo g. župnik in nam berejo letošnje šmarnice.
BLATO
Skiasovii družini se je rodila mala Rudol-fina. Čeravno je že šest otrok v družini, se mali Rudolfini ni dopadlo pri Skiasu, ter je raje odšla med nebeške angelske zbore, da bo tam pela svojemu Stvarniku večno slavo in hozano. Skiasova mama pa je dobila že na tem svetu nebeško plačilo za vse trpljenje in bridkost, za zvesto izpolnjevanje svoje materinske dolžnosti, kljub največji življenjski nevarnosti. Bog Stvarnik pa je vedel, da rabijo tudi ostali otroci mater, zato jim jo je ohranil. Vzel pa je k sebi v nebo dete ter mu dal nebeško veselje, za kar se moramo vsi šele boriti. Rudolfina se veseli in prosi za starše, bratce in sestrice.
DOLINČIČE
V nedeljo, dne 19. aprila, je bil krščen v farni cerkvi Sigfrid Rožman, pd. Pongra-čev. Staršem Maksu in Mariji Rožman roj. Skuk čestitamo. Botra sta bila Andrej in Matilda Glavar iz Ponikve.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Oče Franc Krištof je ves srečen in ponosen, ker je dobil naraščaj, predvsem pa še zaradi tega, ker je dobil fanta. Kakor je očetu ime, Franc, tako tudi sinu. Pa oče misli, da bo sin tudi železničar kot on. Seveda pa ne bo vozil z drezino, ampak bo on prvi postajenačelnik, ko bo v Šmihelu postaja. Za botra je bil Alojzij Krištof iz Pliberka. Francu Krištof in Amaliji roj. Kaiser čestitamo.
RUTE PRI BISTRICI
Jožef Konič in Barbara roj. Motschiunig sta dobila 9. otroka. Pri krstu je dobil ime Rudolf. Botra pa je bila Katarina Motschiunig iz Breške vasi. Čestitamo!
ŠT. JAKOB V ROŽU
(Veselje in žalost v naši fari)
Na 1. maj, praznik sv. apostolov Filipa in Jakoba, je naslednik apostolov, celovški škof dr. J. Kostner, delil tukaj zakrament sv. birme in tako je postal državni in cerkveni praznik še posebej farni praznik.
Cerkev na hribčku si je nadela svatovsko obleko, slavoloki z verskimi simboli so pozdravili nadpastirja, ki je prišel že v četrtek zjutraj na vizitacijo fare. Obiskal je vse
razrede ljudske in glavne šole v št. Jakobu in v Podrožčici. Ob 6. uri zvečer je bil slovesen sprejem pred župniščem. Nadpastirja je pozdravil cerkveni zbor s pesmijo: „Zadoni nam”, deklica 2. razreda ljudske šole Ulbing Marija in dva otroka iz Pod-rožčice z deklamacijami, župnijski administrator g. česen v imenu fare, g. župan Hafner v imenu občine, g. dr. Vinko Zwit-ter v imenu „Farnega odbora”, zastopnik farne mladine, nemški cerkveni zbor iz Podrožčice, tri deklice v imenu birmancev in skupina otrok Marijinega vrtca. Pesem Povsod Boga je zaključila sprejem, nakar je šel ves sprevod v farno cerkev, kjer je bil blagoslov, obnovitev krstne obljube in molitve za rajne.
Po deževnih dnevih je zasijal na 1. maj čudovito lep dan: vse drevje v cvetju, v snegu bleščeče gore, pa veselje birmancev, ko so po hudih preizkušnjah in učenju smeli biti potrjeni za vojake Kristusove. Prevzvišeni je najprej imel kratek slovenski nagovor in posebej poudaril, da hoče pokazati, da so njemu vsi verniki obeh narodnosti in jezikov enako pri srcu. Nato je nadaljeval z nemško pridigo, slovensko pa je še posebej pridigal g. dekanijski administrator dr. J. Hornbdck. Med sv. mašo se je razlegalo mogočno ljudsko petje, ki je v št. Jakobu že kar udomačeno in zlasti mladina navdušeno prepeva. Nekaj pesmi je zapel cerkveni zbor, ki ga je izvrstno pripravil č. g. Matevž Nagele, 135 birmancev je škof mazilil s sv. krizmo in jih s križem zaznamoval in jim podelil Svetega Duha. 13 duhovnikov je spremljalo škofa pri tej slovesnosti sv. birme.
Res lep dan in vesel in slovesen. Le nekaj ga je motilo, črna senca — g. župnik in dekan, ki je 30 let tako vneto pastiroval, je ležal bolan v Grazu in prav na dan birme je prišlo sporočilo, naj pridejo ponj. Slutili smo, kaj to pomeni. V soboto so ga z rešilnim avtom pripeljali iz Graza, da je vsaj lahko mirno doma v svojem ljubem št. Jakobu umrl. Do zadnjega tedna si nihče niti predstavljati ni mogel, da ga bo 'kruta smrt tako hitro iztrgala iz naše srede. O pogrebu samem ste brali že v zadnji štev. ..Našega tednika”.
Splošno začudenje in zgražanje domačinov in tujcev pa je vzbudilo dejstvo, da je tik pred pogrebom odšla skupina igralcev in pevcev iz št. Jakoba v inozemstvo, ko bi mogla vendar svoj odhod preložiti za nekaj ur. Brez vseh težkoč bi se mogli odpeljati še s popoldanskim vlakom in bi še pravočasno prišli na cilj. Tudi mnogi igralci, ki so morali na povelje manjšine predčasno odpotovati, so bili nezadovoljni, ker so se zavedali dolžnosti, da se udeležijo pogreba svojega župnika, ki je 30 let deloval pri njih, saj so ga vsi poznali „kot požrtvovalnega duhovnika, kot poštenega in ljubeznivega človeka, vsak čas pripravljenega pomagati svojemu bližnjemu. Saj je bil zvest član slovenskega naroda, ljubil je slovensko igro in posebno še slovensko pesem.”
Tako je zapisal o pokojnem našem dekanu znani „Zlo-vestnik”, ki je v tem slučaju izjemno napisal resnico. Toda oni, ki so dirigirali kljub vsemu temu odhod pred pogrebom, so pokazali pravo barvo, pokazali so, da jih je treba soditi po njihovih dejanjih, ne pa po njihovih besedah, ker se dejanja od besed zelo, zelo razlikujejo.
ŠT. VID V PODJUNI
Pogosti dež nam obeta dobro letino. Trava in žito rasteta, da je to mogoče skoraj videti. Tudi sadje je cvetelo, da je bilo naravnost veselje, toda to veselje nam je v veliki meri uničila slana, ki je bila v noči prejšnje nedelje.
Delo gre svojo pot; napravljamo steljo in postavljamo kozolce za sušenje detelje in lucerne. Poročil se je mladi Ribežel s Fišerjevo v Žitari vasi. Vesela svatba je bila pri Rutarju. Na mnoga srečna leta! — V bolnici se zdravijo Vazarjeva gospodinja, Kvančnica in Kovačev Markej iz Rikarje vasi. Želimo jim, da se kmalu zdravi vrnejo v našo sredo. — Pogreba našega domačina, č. g. župnika Starca, se je udeležil naš g. župnik in lepo število vernikov iz spodnjega dela naše fare. — Šmarnice opravljamo po vaseh, četudi ne tako slovesno kakor marsikje drugod, a zato nič manj prisrčno.
GRABALJA VAS
Na binkoštni ponedoljek, to je dne 25. 5, bo ob 9. uri sv. maša v St. Danijelu. — Po sv. maši pa so vsi vabljeni v Grabailjo vas, kjer bo otvoritev gostilne Pušnik. Tam bo za vse poskrbljeno za zabavo, seveda ne bo tudi godba manjkala.
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
ROMAN
(Osemnajsto nadaljevanje)
Vsi so začudeno pogledali na bogatega kmeta.
„Veš, Jane,” je Kovanda mirno in prisrčno nadaljeval, „toži se ji po tebi. Tega ne bi niti verjel, če sam ne bi videl. Slabo je in pije ter samo rezgeta in žalostno gleda od jasli k vratom, če boš kmalu prišel in spregovoril. Mogoče bi pri nas celo poginila. Imej jo, tudi uzdo si pridrži. Tako, podarim ti jo. Prav je imela ona ošabnica tam, res se spodobi, da pripelješ kobilo na posestvo. Zdaj jo imaš, pa še kakšno! V vsem piseškem okraju ni druge Divje. V šestnajsto leto gre. Februarja jo ženi k žrebcu. Greh bi bil, da bi tako pleme izumrlo brez potomcev — in Bog ti daj tu v vsem svoj blagoslov in srečo! Če boš pa rabil pomoči, veš, kje so Kovandovi v Hradišču,” in da bi se izognil zahvali in skril solze, se je naglo zasukal na peti in s hitrimi koraki odšel skozi vrata.
Za kestranskim gradom je čisto zahajalo sonce, Kovandi pa se je zdelo, da tone v megle... „Dobro sva si razdelila,” si ji godel med potjo veselo razburjen, „pustil sem si Dobraka
—	samca — naj me vozi, dovolj sem se že nakrevsal po svetu
—	in .postrvi’, te pa naj vozijo, saj lahko, Divja pa — glej — žal besede ji nisem rekel - z bičem se je nisem dotaknil - jaz odhajam, ona pa stoji pri Janu vsa neumna. Imej jo, mrho nehvaležno,” se je jezil Kovanda, toda s tem je hotel v sebi samo žalost zadušiti in se izogniti očitkom, ki mu jih je dala njegova kmečka vest zato, ker se je znebil tako lepe kobile ...
Tako se je veselo končal prijateljski obed pri Piksu. Sosedje in prijatelji so se razšli in pustili Cimbura v njegovi sreči.
Toda ne za dolgo. Še ena obveznost je morala biti izpolnjena: Cimbura je moral biti javno in slovesno sprejet v zvezo putimskih sosedov, da bi imel pravico, „sedeti in govoriti” v občini.
Župan je bil mlinar — oča Rouček — in ta je nekoč v četrtek pred sejo poslal k sosedom poslanko. Ta je šla s svojim sinkom, grbastim Venceljnom, od hiše do hiše in se je ustavila bodisi med vrati ali kjer koli je srečala kmeta na dvorišču ali na poti in je naznanila:
„Po Putimi zdaj taka gre beseda, da bodo sprejemali v srenjo soseda.
To bo v nedeljo po večernicah pri ,ta stari’ na mehkih pernicah.
Gospod župan vas pozdraviti veleva.”
„Mi pa njega kot je stara šega,” so ji odgovarjali in ji marsikje dali jajca, krajec kruha ali ji nasipali maseljc moke. Grbasti Venceljček je dobil jabolko, hruško ali vlivanec, krapce ali kar je že gospodinja pripravljala za obed.
Vedeli so, da gre za Cimburo. Skoraj ves teden je deževalo. Vreme je pognalo ljudi na skednje in cepci so peli po vsej vasi.
Na vseh gumnih so se veselili nedelje, imenitne in precej redke slovesnosti »sprejema soseda”. Spominjali so se, da že dobrih deset let — da, še več — petnajst let je od tega, kar so sprejeli v občino rajnega Piksa.
To vendar ni mogoče, da bi poteklo že petnajst let,” so ugovarjali nekateri.
Pa je bilo. Po otrocih so to izračunali. Najstarejši Piksov Jan je že končal šolo. Bilo mu je štirinajst let. Franček jih ima trinajst, Veronika pa komaj štiri — k tem sirotam se je Cimbura priženil. Posestvo, Marjanko in otroke, vse je od Piksa sprejel. Zaradi tega zasluži, da pride med sosede.
Zato so v nedeljo po večernicah Putimci hiteli naravnost v gostilno k Srnku „Pri stari”, kakor so tam dejali.
Prvi je šel župan z vsem odborom. Za njimi je stopil skozi vrata Cimbura z dvema sosedoma.
V kotu ,pod podobami’ je stala pogrnjena miza — za njo so sedli odborniki, svetovalci in župan. Tesno ob njih k ostalim nepogrnjenim mizam so se usedli kmetje. Okoli belih sten so bile postavljene lesene klopi; ob veselici so na njih sedela dekleta, danes pa so na njih počivali bajtarji in kočarji. Ob vratih so se stiskale radovedne ženske, skozi okna pa je gledala mladina, ki jo je pred gostim, hladnim dežjem varovalo slamnato pristrešje, ki je za seženj segalo čez zid.
Razprava je bila kar moč slovesna — javna, kakor je bila navada ob odprtih vratih in oknih; kajti Cimbura je bil imo-vit kmet. Imel je cel grunt —- okrog osemdeset oralov zemlje. Od teh je okrog štirideset oral, dvajset kosil, na štirih pasel, na ostalih pa je raslo drevje ali pa je bila neplodna, zemlja — kakor ceste in skalovje.
Za mizo se je dvignil župan z usnjenim »pravom” v roki. Z njim je udaril ob stol. Zdaj so takoj vsi utihnili in vstali. Po sobi je* zadonel županov moški glas:
(Dalje prihodnjič)
W mm ml DC&rčlkem
(Nadaljevanje s 4. strani)
SELE
V sredo pred Vnebohodom so se po delopustu naši zvonovi še enkrat oglasili. Peli so dobrodošlico trem bratcem-zvonovom, namenjenim na Sedlce, katere je Užnikov tovorni avto pripeljal iz Celovca. V pozdrav jim je zapel mešani pevski zbor, enako jih je petje moškega zbora pozdravilo pri Trkiu in na Sedlcah. Blagoslovljeni bodo zvonovi na Sedlcah na binkoštni ponedeljek dopoldne.
ST. JAKOB V ROŽU
(Reka — St. Peter)
Ko je priplul v našo dolino zopet blagodejni majnik in je sleherni grmiček zaduh-tdl v čarobnem cvetju, se je tudi našemu Hanzeju pd. Mačiču na Reki zahotelo po topli družinski sreči. Kot zvesto spremljevalko skozi to solzno dolino si je izbral pošteno in marljivo Kravcarjevo Pepco v St. Petru. Naš Hanzej se je dobro zavedal, da podpira pridna gospodinja tri vogle pri hiši. Tudi Hanzej je bil dolga leta močna opora svojemu rajnemu očetu pri gospo-darjenju na domači grudi. Oba sta zrastla iz katoliških slovenskih družin. Ko so dne
3.	majnika zagrmeli topiči, smo veselo zavriskali, ko se je pripdljail novi par k cerkvi sv. Petra, da si tam obljubita vdčno zvestobo.
Alfa-separatorji, Alfa-parilniki. Štedilniki in peči. Stroji za pranje. Sadne preše in sadni mlini vseh tipov in velikosti na ročni, motorni in vodni pogon.
JOHAN LONŠEK
ZAGORJE - ST. L1PŠ, P. EBERNDORF
Zahtevajte brezplačne cenike — Ugodni plačilni pogoji. — Prodajam tudi na obroke
Poročne obrede je opravil naš preč. g. provizor Česen. V svojem poročnem nagovoru se je gospod naši nevesti zahvalil za dolgoletno, neumorno požrtvovalnost, katero je posvečala št. petrski cerkvi. Obenem ji s tem izreka vsa vas iskreno zahvalo. Položila je svoja najboljša leta cerkvi in domu na oltar. Zato naj ji Kraljica maja, kateri je darovala svojo mladost, trosi obilo rajskega cvetja tihe družinske sreče v novi dom. Mlademu paru želimo na življenjski poti veliko božjega blagoslova.
GREBINJ
(Odhod dušnega pastirja)
Dne 23. aprila so odšli od nas blagi, tihi in mirni gospod Janez Walcher v Ziljsko tlolino na svojo prejšnjo župnijo Čače, kjer so jih že silno težko pričakovali in kjer so jim priredili sijajen sprejem in še sijajnej-šo instalacijo. Tu se je vse čudilo, zakaj gospod tako kmalu odidejo, še predno so minila 4 leta. Vzrok je bil pač v tem, ker je Ihla razpisana župnija Čače in jim ondotni svežejši zrak bolj prija kakor pa tukajšnji. Prepričani smo tudi, da jim ni bilo po volji prisilno ponemčevanje. —
,/2a t/sako- putiko, pcatd ca/d{!"
ZA 50.000 S RAZPISANIH NAGRAD
AVSTRIJSKEGA ČEVLJARSTVA
Pogoji za udeležbo v vseh trgovinah s čevlji
Za časa svojega bivanja pri nas so pripravili cerkvi več mašnih plaščev, nekaj nad vse krasnih. Dali so posrebriti velike že zanemarjene svečnike in preskrbeli so 3 zvonove za podružnico St. Kolman in pokopališče. Upali smo, da nam preskrbijo tu di večje zvonove za župnijsko cerkev, pa so nam preje odšli, saj so jih v čačah že čakali za posvečenje pripravljeni novi zvonovi.
Slovenci so ponižnega gospoda radi imeti, saj smo čutili, da nas zaradi naše narodnosti ne zaničujejo in se je vsak lahko vsaj spovedal, če pa je hotel, se je tudi lahko / njimi pogovoril v svojem materinem jeziku. Upamo, da jim bo dano v čačah več svobode za uporabo našega jezika. — Se pred 25 leti se pobožni vč. gospod Kalan ni mogel dosti načuditi, kako je že zgolj iz dušnopastirskega, ne narodnega stališča — mogoče, da pastirujejo med koroškimi Slo-
venci nemški duhovniki, ki ne znajo jezika ljudstva in da ljudje nikoli ne čujejo pridige in nauka v svojem jeziku. Še bolj pa se mi čudimo, kako je to mogoče, da so nemški duhovniki, ki dobro znajo in govorijo naš jezik, pa ga ne smejo rabiti, četudi bi to bilo dušam v prid. O tem se pa morda še kdaj pozneje kaj več pomenimo.
ŠTEBEN V PODJUNI
Prejšnji petek zvečer ob %9. je izbruhnil pri Valentinu Erženu, pd. Žlokarju, požar in mu uničil gospodarska poslopja — hlev, skedenj in garažo. Skupno škodo cenijo nad 40.000 šilingov.
*
Ob številni udeležbi smo v nedeljo, dne 10. majnika, pokopali najstarejšega moža nase fare, Valentina Selenca, ki je štel že čez 90 let. Razen zadnjih dveh let je bil rajni še jako delaven in krepak.
VOGRČE
Pri nas poteka življenje precej, živahno. Sedaj ko se vse prebuja k novemu življenju, je sv. Florijan, katerega praznik smo obhajali dne 4. maja, zbudil tudi nas. Takrat je bilo namreč naše žegnanje. Že nekaj dni poprej se j£ pridno zbirala naša vogr-ška mladina in pletla vence, da napravijo tako svojemu farnemu patronu še večje veselje. Pri dopoldanski cerkveni slovesnosti smo imeli pet sv. maš. Kakor vsako leto, tako je bil tudi letos na ta dan precejšen ljudski promet, sicer pa je potekalo življenje bolj mirno. Nismo pa se mogli ubraniti, posebno fantje, plesne veselice. Nismo pri tem pomislili, da se Iromo vračali domov praznih žepov, ker smo preveč sledili vabljivim glasovom muzike.
Omeniti moramo tudi, da so nas zapustili č. g. W61fl. Premestili so se v svoj, rojstni kraj šteben, ker so odšli v pokoj. Upamo, da ne bodo tako kmalu pozabili svojih zvestih ovčic, kajti tudi mi se jih še prav
radi večkrat spominjamo, ker so nam pač vsem bili pravi duhovni oče. — Za župnika so prišli koncem meseca aprila k nam č. g. Ivan Sukič. Želimo jim vse najboljše in upamo, da so se že privadili nas Vogrjanov.
Povedati moramo širši javnosti tudi, da dobimo kmalu nove zvonove. V ta namen je priredila naša mladina že na cvetno nedeljo kulturno prireditev. Dan blagoslovitve zvonov bo za našo župnijo gotovo velik praznik, katerega bomo skušali čim bolj olepšati. Že danes prav prisrčno vabimo vse od blizu in daleč, staro in mlado!
POTURJE
Res same žalostne novice imamo tokrat za naše bralce. Najprej poročamo, da se je ponesrečil naš preč. g. župnik Janez Starc in je na posledicah umrl v beljaški bolnišnici. Pogreba prečastitega gospoda, ki je bil v torek, 5. maja, se je udeležila ogromna množica ljudi. Takega pogreba naša fara še ni doživela in ga verjetno ne bo nik-
Nad 102 milijona šilingov
je bila škoda vsled požarov tekom enega leta v Avs-triji. In najhujše pri tem: 75% pogorelcev je bilo
prenizko zavarovanih!
dar več. Blagopokojnemu gospodu želimo, da bi si odpočil od trudapolnega dela. Prosimo ga pa, naj nam bo priprošnjik pri Bogu in naj nam odpusti, če ga včasih nismo razumeli. Njegov duh naj nam bo vodnik v naprej, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Poleg tega moramo poročati iz naše vasi še o dveh smrtnih slučajih. Umrla je Krem-ser Marija. — V potoku, kateri teče skozi vas, pa je utonil triletni Stefan Krbpfl. Obema zaostalima družinama izrekamo prisrčno sožalje.
Janezu Žagarju v spomin
Meseca julija 1942 nas je prišlo 16 mož iz taborišča Schvvarzenberg v Stuttgart na prisilno delo. Tam so nam odkazali skupno stanovanje v Kepler-jevi dvorani, ki je preje služila zabavi in za zborovanje. Tedaj pa je bila spremenjena ta dvorana v množično stanovanje za prisilne delavce. Postelje so bile v vrsti druga poleg druge in še druga nad drugo. Na vsaki je bilo malo slame v blazini in pa dve odeji. Med posteljami je bila še omara ter par miz ob zidu pri oknih. Tik njih je bil edini vhod v stranišče, iz katerega se je širil neprijeten duh po vsej dvorani. To j,e bilo bivališče za 96 mož, ki so bili iz raznih taborišč širom Nemčije prignani semkaj kot popolnoma brezpravna raja na prisilno delo.
V tej človeka nevredni dvorani, ki nikakor ni bila v čast nemškemu narodu, smo poleg neštetih drugih znanih in neznanih izseljencev koroških Slovencev in Jugoslovanov našli tudi Janeza Žagarja, ki je bil doma na Brodeh pri Kotmari vasi. Čvrst, krepak, tih in nad vse pošten mož se nam je vsem brez, izjeme takoj priljubil in je užival med nami splošno spoštovanje. Težko je prenašal usodo izseljenstva in neprestano je mislil na svoj dom, na katerem se je šopiril malovreden nacist. Skrbela ga je usoda ljubljene žene in hčerke, ki sta bili daleč v taborišču Hagenbuehach. Edino veselje in uteha mu je bil sin Toni, ki je bil tudi z njim v izseljenstvu. Bil je šele 17 let star, toda bil je pošten, pameten fant in na splošno priljubljen. Tekom časa smo se prisilni prebivalci neprijazne dvorane popolnoma pobratili. Padle so med nami Karavanke kot umetna meja sredi živega narodnega telesa. Možje od Zilje, Celovca in Pliberka pa tja do hrvaške meje smo se spoznali in vzljubili, rodili so se neizbrisni spomini. Ko se je Žagar po enoletnem bivanju med nami s sinom poslavljal od nas, ker je odhajal na neko Marischevo posestvo v Miesachtalu, je bilo ob slovesu marsikatero oko rosno. Pri srcu pa nam je bilo tesno, da beseda ni mogla na dan. Pa tudi na novem mestu Žagar svojih sotrpinov ni
pozabil, neprestano nam je dopisoval in se zanimal za našo usodo. Globoko ga je pretresla vest, da je našlo devet naših sotrpinov smrt pod bombami, med njimi tudi brata Močilnik iz Pliberka.
Po zlomu nacizma smo se z vso vnemo spet lotili dela za svoj dom in rod. Večkrat je tožil Žagar, da je pri tem doživel marsi-kako razočaranje. Posebno spor med brati ga je srčno bolel.
Dragi, nepozabni Janez, ki si v veliki meri okušal trpljenje in krivice tega sveta, pa kljub temu nisi klonil, ker si bil prepričan in uverjen v zmago pravice in resnice. Bil si pripravljen žrtvovati vse v zaupanju na Večnega, ki edini vodi usodo poedincev in narodov. Nisi tožil in tarnal nad krivico, ki se ti je godila. Vsemogočni Ti* podeli milost večne srečne domovine. Nam ostaneš vedno v neizbrisnem spominu. Lahka Ti bodi zemlja slovenska, katero si tako ljubil.
Tvoj nepozabniL.P.
(Poročilo o pogrebu priobčimo v prihodnji številki ,Našega tednika”).
Avto <za vsakega
Za časa tretjega rajha so tudi pri nas bile vplačane precejšnje vsote kot predujem in naročilo za male ljudske avtomobile (Volkstvagen). Zaradi vojnih razmer pa do tega avtomobila naročniki, ki jih je v Avstriji okrog 10.000, niso prišli. Pred kratkim je bila ustanovljena na Dunaju (Wien IV., Prinz-Eugen-Strasse 4) informacijska pisarna, ki naj bi obveščala in pozneje mogoče tudi zastopala vse plačnike za zgoraj omenjeni avtomobil pri razpravi proti tvomici avtomobilov pri višjem deželnem sodišču v Celic v Nemčiji. Kdor piše na zgornji naslov, dobi vse podatke, kako poteka proces. Priporočamo pa vsem zanimancem, naj javijo takoj pismeno svoj naslov gornji poslovalnici na Dunaju, od koder bodo dobili vse zaželjene podatke. Prijave sprejema omenjena poslovalnica le' do 31. maja 1953.
*%itiacfierfPfingsi\Bi!au
Čudovita kapljica
ŠT. RUPERT
Kot mnogo drugih, sem se tudi jaz udeležil prireditve in razstave ob zaključku gospodinjskega tečaja v St. Rupertu. Videl sem marsikaj in reči moram, da kaj takega nisem pričakoval. V teh kratkih mesecih so se naša dekleta res toliko naučila, da se sko-ro ne da povedati. Zato bi pa vsem našim ljudem po širni slovenski Koroški priporočal to šolo, kajiti edino iz take šole bodo izšla dekleta in poznejše matere, ki bodo zmožne nositi breme slovenskih žena na naši zemlji. Edino tako dekle bo ostalo zvesto načelom naših prednikov in ta načela so: Bog — slovenski narod — slovenski dom.
Prijetno iznenaden sem pa bil tudi, ko sem videl na tej prireditvi tudi naše slovenske ljudi iz Trsta in sicer slovenske uči-teljiščnike iz Trsta. Oh, ko bi mi imeli kaj takega na Koroškem. Koliko bi se lahko naredilo za naš narod!
ŠMARJETA PRI VELIKOVCU
Na Vnebohod Kristusov smo spremili ob ogromni udeležbi vernikov od blizu in daleč — menda jih je bilo blizu tisoč — obče-spoštovano Sternovo mater, Ano Škofič, k zadnjemu počitku. V starosti 66 let je podlegla dolgotrajni bolezni, zelo potrpežljivo prenašani bolezni. Pogrebne obrede so o-pravili mil. g. prošt Anton Benetek iz Tinj ob asistenci desetih duhovnikov. Za krsto je šel mož s sedmimi doraslimi otroki, med njimi sin-duhovnik, g. Jakej Škofič, župnik v Slovenjem Plajberku. Bil je to pogreb, kot ga Smarjeta še ne pomni, kakršnega so med lajiki deležne le duhovniške matere.
Bila pa je pokojna takega pogreba tudi vredna, saj je vzgojila svojo družino za Boga in narod. Sin Jakej pastiruje v težavni plajberški fari, ki je tudi poslala k pogrebu zastopstvo, hčer Micka pa vrši službo organista in skrbi za lepoto cerkvenega petja pri fari. Mati je pridno prebirala vse naše liste: Nedeljo, Naš tednik, Vero in dom ter Mohorjeve knjige. Pokojna je bila tudi za nekaj časa izseljena in je morala tako piti iz keliha vsenarodnega trpljenja.
V pogrebnem govoru so primerjali g. prošt rajno mater z velikonočno svečo, ki smo jo na Vnebohod ugasnili. V slovo ji je /apel na domu plajberški moški zbor 2 pesmi žalostinki, na pokopališču pa združeni šmarješki in želinjski zbor pod vodstvom g. Holmarja. Vse pričujoče je globoko zgrabila pesem: „Jaz sem življenje in vstajenje.”
Blaga mati, počivaj v Bogu! Žalujoči družini naše sožalje!
ŠKOCJAN
(Naznanil o)
Redni kvatrni shod bo pri nas zadnjo nedeljo v maju, na praznik Presvete Trojice. Na predvečer bodo ob 8. uri šmarnice, blagoslov in prilika za spoved. — Na nedeljo od 6. ure dalje prilika za spoved. — Ob 7. uri sveta maša za farane, ob 8. uri sveta maša za otroke, ob 9. uri mladinska maša (ob lepem vremenu na prostem), ob I/911. uri slovesna sveta maša.
Pri mladinski maši bomo peli tele pesmi:
L Oče večni. 2. Ti o Marija. 3. Mogočno se dvigni nam spev iz srca. 4. Na nebu in na zemlji. 5. Povsod Boga. 6. Za Bogom najrajši Marijo častim.
Slišali boste peti tudi staro
PESEM OD BRIDKE MARTRE
Prideš romar v Sent Koncijan, farno cerkev vidiš tam, v cerkvi vidiš Jezusa, na svet križ razpetega.
Ker za greh naš on tipi, da nebesa nam dobi.
Tu se zgrevaj grešnih zmot, kliče ti nja smrtni pot.
Ta podoba, ki stoji, tebi romar pred očmi, ni še bila vselej tam, tak legenda pravi nam:
Križ se najde notri v Drav’ in se v vodi kvišku stav’.
Se več dalje ne poda bridka martra Jezusa.
Tak jo najdejo ljudje,
ki so u šent Lovrence,
iz šent Lovrenca neso
jo pa v to kapelico .
čudna reč se zdaj zgodi,
bridke martre več tu ni,
ker ponoči se poda
zad’ v šent Lovrenc, kjer je b’la.
Vse na noge stopi zdaj, se poda na tisti kraj.
(Farmani in vsi ljudi, tudi Turn, grof pliberški).
Prav slovesno jo nes6 /adi v to kapelico.
Tukaj gnade nam deli ljubi Jezus vsmiljeni.
Vslišan bodeš tudi ti, če prav srčno moliš tu.
MLADINA PIŠE:
iZrt. nulo Ulhuline	Ufa
IZ SLOVENSKEQA KULTURNEC/A ŽIVLJENJA
Celovška igralska skupina v Šmarjefi v Rožu
Ker ob tem lepem času drvi vse iz mesta in rajši uživa naravno lepoto na podeželju kakor v mestu, je tudi celovška igralska skupina sklenila, da gre na dan Vnebohoda, dne 14. maja, obiskat vesele Smarječa-ne in da se tam navžije šmarješke lepote, ki je bila obdana z najlepšim majniškim cvetjem.
Ob tej priliki smo jim pokazali lepo veseloigro »Svojeglavčdk”. Dvorana Farnega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička, kajti že lepo vreme je zjutraj, ko smo se poslavljali od Celovca, obetalo velik uspeh kulturne prireditve. S to prireditvijo smo hoteli pokazati tudi našim rojakom izven mesta, da v nemškem Celovcu še živi in cveti slovenska kultura. Kljub tozadevnim slabim razmeram v mestu si idealizma za dobro stvar ne pustimo vzeti. To je dokazalo jasno veselo razpoloženje naših igralcev na turneji, ki so z domačo pesmijo pokazali že vsem potnikom v avtobusu lepoto naše slovenske pesmi. Saj so vsi z zanimanjem prisluhnili milim melodijam.
Tako smo preživeli ta lepi pomladanski dan v zadovoljstvu nas vseh in, vsaj upamo, tudi Smarječanov, katerim se prav iskreno zahvaljujemo za njih dobro voljo in zanimanje, župnišču pa za lepo gostoljubnost.
IZ ŠMARJETE NAM PIŠEJO:
V četrtak, dne 14. majnika, je pri nas gostovala igralska skupina iz Celovca. V Farnem domu so uprizorili burko „Svojeglav-ček”. Gotovo ima tudi ta igra svoj pomen, če natančno premislimo, kako je pač včasih človek trmast in hoče s svojo glavo skozi zid. Vse občinstvo je bilo jako zadovoljno in smo se po dolgem času spet enkrat iz srca nasmejali, čestitamo vsem igralcem, ker so brez izjeme vsi svoje vloge izvrstno rešili. Posebno smešen je bil „Joža”, ki je spravil vse v smeh in v dobro voljo. Odmev igre pa je ta, da vsak, s katerim govoriš, pravi, da se je prav veselega počutil med celovško igralsko družino. Najprisrčnejša hvala vam, dragi igralci, za vesele urice, ki smo jih preživeli v lepi družabnosti.
Po lepi prireditvi smo vsi zadovoljni odhajali domov. Bog vas živi!
KULTURNI RAZQLED PO SVETU
Cleveland, Ohio. Dne 10. majnika so v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju uprizorili Finžgarjevo igro »Razvalina življenja”. Nastopili so izvrstni igralci, med njimi trije priznani režiserji. čisti preostanek od te prireditve je namenjen zgradnji slovenskega katoliškega doma v Gorici, ki bo predstavljal nov steber slovenstva in slovenske vernosti na južnozahodni meji slovenskega ozemlja.
Akademija slovenskih srednjih šol. Tržaška študirajoči mladina je priredila sredi meseca aprila zelo uspelo šolsko akademijo. Akademija se je za-<Tela s Cankarjevo besedo »Nebesa pod Triglavom" ob spremljavi simboličnih vaj. Sledil je nastop pevskega zbora nižje srednje šole. Nižja industrijska šola sc je predstavila s simboličnimi vajami »Mladi delavci”. Višek akademije pa so bili trije belokranjski narodni plesi, ki so jih izvajali v pristnih oblačilih učenci trgovske akademije. Kot zadnji je nastopil pevski zbor učiteljišča.
Božidar Kramolc, mladi slovenski slikar, ki že nekaj let živi in dela ter sc bori za svoje umetniške ideale v Torontu v Kanadi kot novonaseljencc, se je koncem aprila prvič v celoti kot grafik predstavil javnosti v Clevelandu.
SEDANJA .LINCOLNOVA UNIVERZA” ZA ČRNCE BO POSTALA UNIVERZA ZA VISOKO ŠOLCE VSEH RAS
Znana ameriška »Lincolnova univerza” v Oxfor-du, v Pennsylvaniji, ki je najstarejša visoka šola, namenjena pred sto leti izključno za visokošolske študije črncev, bo z junijem prihodnjega leta postala enaka vsem drugim ameriškim visokim šolam in bo dostopna visokošolcem vseh ras.
»Lincolnova univerza” bo prihodnje leto praznovala stoletnico svojega delovanja in pričakujejo, da se bo že v prihodnjem akademskem letu vpisalo nanjo mnogo Evropcev, Azijcev in Afričanov.
»SEMINAR ZA AMERIŠKE ŠTUDIJE”
V SALZBURGU
Zavezniška čitalnica v Trstu javlja, da razpisuje ..Seminar za ameriške študije" v Salzburgu nove štipendije za tri poletne študijske tečaje. Tečaji bodo trajali po mesec dni in bodo posvečeni:
v juniju pravemu naziranju in pravemu redu v Združenih državah,
v juliju ameriški umetnosti, slovstvu, glasbi, filozofiji, političnim vedam in psihologiji, v septembru pa gospodarsko-socialni dinamiki.
Vse podrobnejše Informacije in tiskovine daje Zavezniška čitalnica v Trstu, ulica Trento št. 2.
Ql(tsa
V	pom lati ni dan je sonce nas zbudilo!
V	ogradah so jablane se razcvetele. Kaj mojo dušo je mehko ganilo? Nešteto ran, ki v boli krvavele,
bo cvetje majsko zacelilo!
Pomlad, saj ti prinašaš odrešenje!
Kipe iz zemlje naših žit valovi.
Nasadi novo nosijo življenje
in v lipah se nastavljajo cvetovi-----
dni naših vseh so koprnenje ...
. MLADI ROD” ŠTEV. 9-10
Vedno vlada v šolah veselje, če dobijo otroci novo številko »Mladega rodu” v roke, ker se, kakor je razvidno iz otroških poročil in mladinskih člankov, za svoj šolski list jako zanimajo in jim kar ugaja.
Prejšnji teden je izšla spet nova številka omenjenega lista, in sicer štev. 9/10 za mesec junij in jdlijj. V tej številki bodo našli naši šolarji marsikaj lepega. Tu so poleg poučnih člankov tudi zabavni članki, številka je iposvečena polletju in predpočitni-škemu šolskemu času. Slike nas peljejo od najpreprostejše otroške zamisli preko Baškega jezera in poletnega dela do »Miklove Zale” in naših vzorov Otona Župančiča in Treiberja, in še do avstrijskega državnega predsednika.
„KRES„ MED NAMI
Spet so se spomnili dijaki marijaniščniki na Plešivcu (Tan/enberg-u) svojih zvestih bralcev in so jim kljub velikemu delu, ki ga terjajo od njih zaključni izpiti šolskega leta, ustregli z novo številko dijaške družine.
Če vestno prečkaš list, imaš občutek, da
NIZOZEMSKI IN KANADSKI ZNANSTVENIK SPREJETA V AMERIŠKO NARODNO AKADE MIJO ZNANOSTI
Pred dnevi sta bila sprejeta v ameriško Narodno akademijo znanosti dva tuja znanstvenika svetovnega slovesa. Prvi je Nizozemec, dr. Jan Hendrik Oort, ki je ravnatelj observatorija v Leidcnu, drugi pa Kanadčan, dr. Wilder Panfield, ravnatelj neurološ-kega instituta v Montrealu. Po pravilih ameriške Narodne akademije lahko ta šteje največ 50 članov, tujih znanstvenikov. S sprejemom v preteklem tednu je število sedanjih članov akademije te vrste narastlo že na 49.
POTA AMERIŠKIH VISOKOŠOLCEV LETOŠNJE POLETJE V TUJINO
2 ameriški univerzi, v St. Izniisu in Seton Hallu, sta pripravili svojim visokošolcem za letošnje po-
pomlail
Natrgaj zdaj, moj bratec, šopek v travi. Ti sestrica, pripni dehteči cvet na grudi In kdor potuješ sam na poti pravi, nič cvetja v zori naši ne zamudi — oj, ki cveti ob Zilji, Dravi--
— zdravilnih rož za naše bolečine, potrtim srcem upov še zelišča, ki dajo ga domače zelenine...
V domačih logov pojdimo svetišča po lek, bogastvo, medenine.
naši dijakiipisatdji kakor tudi mladi pesniki napredujejo, članki v »Kresu” obravnavajo literarne teme, n. pr. o Milki Hairt-inanovi, o materinskem dnevu, o domovini, in spodbujajo našo mladino k pravemu in značajnemu življenju. Navmes pa ne manjka lepih pesmic in pristnega dijaškega humorja.
Naše prireditve
Slovenska igralska družina v Celovcu VABILO
Sporočamo vsem ljubiteljem prosvete v Bilčovsu in okolici, da gostuje v nedeljo, dne 7. junija, »Slovenska igralska družina” i/ Celovca z veseloigro »Svojeglavček” v Bilčovsu.
Prireditev bo pri »Miklavžu”.
OBVESTILO
Na binkoštni ponedeljek je, kakor vsako leto oznanjena procesija iz Kotmare vasi v St. Janž. Naši igralci pa so sklenili, da poromajo tja z igro »Gnovefa” in bodo nastopili popoldne v Tišlerjevi dvorani.
Ictje nov načrt, po katerem bodo ti lahko na samih evropskih univerzah poslušali predavanja iz »sodobne prcoblematikc zahodne Evrope”. Predavanja bodo na katoliškem institutu v Parizu, na vseučilišču v Miinchenu, v »Domus Pacis" v Rimu in v Ženevi, kjer bo ob koncu sedemtedenskega tečaja tudi kongres evropskih katoliških visokošolcev.
ZA DOBRO VOLJO
»Narišite nam torej električni motor!” Mladi kandidat nariše v nekaj potezah zaboj in naznani, da je gotov.
»Kaj, to je motor? Ali norite!?”
»Zakaj? To je zaboj, ne? In v zaboju je motor, ki se ne vidi!” se je odrezal doktor in napravil izpit.
Tisočere pozdrave vam pošiljam, prijateljice v Švici, Ameriki in drugod v tujini! Gotovo se še večkrat spominjate svoje domače zemlje. Prav gotovo ste šele v tujini prav spoznale lepoto domačega kraja in življenja in si sedaj morda večkrat želite domov. Saj ste daleč, daleč proč. — Pa saj ni tako daleč. Nekaj dni in prišle bi lahko domov, en sam trenutek in doma ste lahko s svojimi mislimi in željami, doma pri starših, bratih in sestrah. Doma! Tako majhna in vendar tako velika beseda, tako polna spominov izza brezskrbnih otroških let, beseda miru in zavetja. Oj, čuvajte jo, besedo o domu, 'kot svoj dragoceni biser, v težkih urah vam bo tolažilo in krepčilo. —
Majnik imamo, mesec cvetja in vstajenja. Naši zvonovi pojejo in oznanjajo ter nam vzbujajo z vstajajočo naravo vred vstajenje in spomine na naše ljube mamice. Njihove gllasove naj bi vzel veter v svoje naročje in jih nesel tja do vas in vam z njimi prinesel naše pozdrave in naša voščila. Ali jih boste slišale? Gotovo so v tem lepem mesecu odprta vaša srca in vaše misli romajo čez planine in morja tja k vašim mamicam. Tedaj se spomnite še svojega doma in lep bo tudi vaš majnik.
Vismo- i<z AMsicatife
Koroški mladini v dopolnilo k zadnjemu mojemu pismu, še nekaj misli, ker bi se sicer lahko pripetilo, da poreče dečva svoje-nm ,pob’ču: »V Tedniku smo brali pismo iz Avstralije, kje neki je ta dežela in kakšna je, saj je menda sama puščava.” Zato sem se odločil, da to vrzel premostim. Skušal pa bom čisto na kratko povedati veliko o Avstraliji.
Avstralski kontitent leži med ekvatorjem in 45. vzporednikom južne poloble in med 113. do 153. poldnevnikom (po Green-wichu). Torej, mi imamo jesen 26. aprila ob 10. uri dopoldne, takrat ko je pri vtis vigred in ob eni uri zjutraj. Da bo slika jasnejša, navedem še številke velikosti itd.
Površina suhega ozemlja Avstralije meri 7,703.850 km5. (Avstrija: 83.867 km-). Avstralija ima 7, 448.601 prebivalcev. Glavno mesto je Canberra.
Ena tretjina avstralskega ozemlja je nerodovitnega in puščava (Arid grasland). Dežja pade ob severni, severovzhodni in jugovzhodni obali nad 60 palcev na leto. Za 100—200 miles v notranjost od obale, razen zapadne obale, pa 20 do JO palcev, vsi ostali kraji pa imajo manj dežja v letu. Tundre Avstralija nima. Queensland in del severnega ozemlja so tropični gozdovi, ostalo pa razen puščav skoraj sami pašniki. V splošnem ima Avstralija razmeroma malo prebivalcev, saj pride na 1 km5 komaj en sam prebivalec (v Avstriji 81).
Oglejmo si še na kratko, kako zgleda uh-ša zemlja: Blizu vzhodne obale je črna prst, približno 100 miles od jugovzhodne obale pa je rdeče-rjava. V širšo notranjost cele vzhodne obale sega siva in rjava prst Dobra ena tretjina površine je puščavsko-step-ska prst, skoraj ena petina ozemlja pa puščavski pesek.
Ovac ima Avstralija nad 95 milijonov in nastriže letno nad 950 mil. Ibs. volne (Ib je kratica za pound = 453,59 gramov). Največ volne eksportira Avstralija v USA in skoro l>o vseh evropskih državah. Goveje živine je pri nas ca. 15 milijonov, masla nad 150 tisoč ton in sira nad 42 milijonov Ibs. letno. Kar se tiče gospodarskih pridelkov, je pri nas razdeljeno približno tako: pol žita, ena .petina sena, ostalo pa je sadje, sladkor itd. Sladkorja je letno n. pr. nad 8 milijonov avstralskih kvinlalov(l kvinta! je 45.36 kg.) rudi vina pridela Avstralija letno nad 30 tisoč ton, okoli 20 tisoč ton pa prodajo grozdja po mestih.
Zelo bogata je Avstralija na mineralnih proizvodih: pol premoga (20 milijonov ton letno), ena petina zlata, ostalo pa je srebro, baker itd. Petroleja Avstralija nima. Hi-drocentral ima malo, tako da jo na tem področju prekaša marsikatera evropska država.
Opomba: Vse navedene številke sem prepisal i/. šolsih knjig. Statistika izvira iz let od 1945—48 in so povprečne številke. Morem pa trditi, da se je v vseh produktivnih številkah statistika danes obogatila).
(Opomba: ena milja je 1855 m, en palec je 251 mm).
(Konec prihodnjič)
Bralcem ,,Našega tednika44 sporočamo, da bo v soboto, dne 30. in v nedeljo,
dne 31. maja, gostovala v
celovškem gledališču ljubljanska opera.
Oskrbite si pravočasno vstopnice!
einer gufen/ "KŠnig
^^^selbst. gebackenentorte,wunscht^£
mit eten (ftiMeVtetee/t/ei
Kako bomo kosili?
Našim gospodinjam
Vedno sproti je treba pripovedovati, da je treba začeti pravočasno kositi in da ima seno iz zgodaj pokošenih travnikov veliko več lahko prebavljive beljakovine kakor pa seno od stare trave.
Vendar je mogoče samo na splošno reči, da je treba pravočasno in da je treba zgodaj kositi. Za vsak posamezni slučaj pa bo moral gospodar sam odločiti in določiti, kdaj je pravi čas košnje. Ako pomislimo nazaj, kako smo lansko leto začeli s košnjo, bo vsak priznal, da se mu je bilo težko odločiti samo z ozirom na navodilo in priporočilo, da je pač treba zgodaj začeti s košnjo. Saj je treba pri začetku košnje upoštevati še tudi to, kakšno vreme je, oziroma kakšno vreme moremo pričakovati. Odvisen je pričetek košnje tudi od tega, kako smo gotovi z ostalimi deli na polju, ako nimamo ravno takrat posla z okopavanjem itd. Razen tega pa tudi niso vsi travniki enaki in je treba na dobrih travnikih pač pričeti preje s košnjo, na slabih pa pozneje. Saj vemo, da imamo travnike, na katerih kosimo tudi trikrat, spet pa so travniki (in to je večina), na katerih kosimo le dvakrat. So pa tudi travniki, kjer kosimo enkrat, pozneje pa na njih pasemo.
Gotovo je, da bomo začeli najpreje s košnjo na dobrih travnikih, kjer je trava najbolj gosta in kjer je tudi nevarnost, da trava poleže.
Navadno 'je tako, da pridejo pri košnji
vedno isti travniki vsako leto kot prvi na vrsto. To pa ni popolnoma pravilno. Pri zgodnji košnji je gotovo, da vsaj nekatere krmne rastline ne morejo nabrati zadosti rezervnih snovi in zato oslabijo. Ker ne moremo vseh travnikov kositi naenkrat, je najbolj priporočljivo, da pri isti kakovosti travnikov menjamo čas košnje in da letos začnemo s košnjo na enem travniku, naslednje leto pa na drugem.
Najboljše pa nam pokaže čas prave košnje travniška bilnica (Wiesenschwingel). Na travnikih z večkratno košnjo začnemo kositi, kadar travniška bolnica še ne cvete. Na travnikih z dvakratno košnjo začnemo kositi takrat, ko začne bilnica cveteti in na travnikih z enkratno košnjo začnemo kositi, ko je bilnica odcvetela.
Na splošno pa bodimo prepričani, da bomo manj škodovali, ako začnemo kositi malo prehitro, kakor pa bomo samim sebi škodovali, ako začnemo kositi prepozno. Zato s košnjo ne odlašajmo, ampak začnimo kositi čim preje. Tako bomo dobili zdravo, okusno in tečno krmo, ki vsebuje največ lahko prebavljivih hranilnih snovi. Pokla-danje take krme je tudi najcenejše krmljenje, ker ni treba dokupovati dragih krepkih krmil. Vedno se moramo zavedati, ko določamo čas košnje, da seno ni seno, to se pravi, daje kakovost sena odvisna od časa košnje. Dobro seno pomaga do donosne živinoreje in zagotavlja pri živinoreji dobiček tudi pri današnjih cenah.
Proti
Gospodinje! Zopet smo v mesecu maju. Se še spominjate lanskega 20. maja, ko nam je slana prizadejala toliko škode? Na vrtu je bil uničen ves paradižnik, paprika, zgodnji fižol in kumare. Na polju sta bila uničena koruza in fižol, še manj občutljivemu krompirju slana ni prizanesla. V sadovnjaku je bilo uničeno skoraj vse sadje. Vkljub škodi, ki je bila res velika, pa povem, da smo se zopet nekaj naučili. In kaj nam je prizadejala škode slana v letošnji noči od 10. na 11. maj? Te škode danes še v celoti ne moremo pregledati in presoditi.
Paradižnika, od kar sem se nanj navadila, pri pripravi okusnih jedi več pogrešati ne morem. Zato si ga vsako leto za svoje gospodinjstvo doma dovolj pridelam. Imam pa to navado, da ga sadim precej globoko, ker vem, da iz očesc v zemlji poženejo močne korenine, ki se razrastejo v širino in globino, od koder zlasti v bolj suhih in vročih poletnih mesecih dobivajo potrebno vlago.
Paradižnike in nač manj občutljivo papriko sadim šele po 15. maju. Zato sem tudi lansko leto imela v nekaj dneh že vse zasajeno. V eni sami noči pa je bilo vse uničeno. Četudi smo kurili že pred svitanjem, je bilo že vse prepozno. Bolj gotovo bi največ rešila, ako bi zalivala z velikim ra/pršilnikom, saj ima naša voda le 10—12 sto-
slani
pinj Celzija toplote. Namrzle rastline bi počasi oživele, podobno kakor če omrzle ude drgnemo s snegom. Seveda bi morala zalivati vsaj toliko časa, da bi sonce posijalo.
Potrti smo hodili po vrtu, polju in sadovnjaku. Drugi dan sem se odpeljala v mesto k vrtnarjem, da bi kupila vsaj nekaj sadik paradižnika in paprike. Mnogi poklicni vrtnarji pa sb imeli tudi velike nasade uničene in v gnojakih nobene sadike več.
Med potjo domov mi pride na misel, da bom pogledala, če je mogoče pri rastlinicah oko, ki je v zemlji bolj pri vrhu, še živo. In res. Takoj sem šla na vrt in pazljivo zemljo odgrnila. Na moje veliko veselje, je bilo steblo v zemlji popolnoma ohranjeno in oko živo. Vse sem odkopala in iz tega očesa je pognal močan vrh. Paradižnik si je opomogel ter bogato cvetel in rodil, četudi več tednov pozneje.
Paprika je bila bolj prizadeta. Te pa sem imela še nekaj v majhni gnojni gredici.
Nizki zgodnji fižol sem slučajno tisto popoldne pred slano okopala in precej visoko prisula z rahlo zemljo. Vršiček in listi, ki so gledali iz zemlje, so zmrznili, vsa očesca v zemlji pa so ostala nepoškodovana. Iz teh so pognali novi vrhovi in fižola smo imeli za potrebo pri hiši dovolj.
Letos pa sem z glavno saditvijo malo počakala, ker pri vsej pridnosti še vedno velja: — bolje držati, kakor loviti!
AMERIŠKA PLEMENSKA ŽIVINA ZA IRAN
V Iran je dospelo iz Združenih držav 755 plemenskih ovnov, 320 ovac, 256 koz mlekaric, 20 švicarskih bikov in 20 švicarskih telic, skupaj 1400 glav, ki jih bodo razdelili za izboljšanje iranske živinoreje. Akcija je v okviru splošnega načrta za izboljšanje živinoreje, ki ga izvaja iranska vlada skupno z ameriško četrto točko pomoči tujini.
Pijača za hinkoštue pvuznike:
odlično SCHLEPPE-HERKULES pivo!
Pivovarna Schleppe - Klagenfurt—Celovec in Podgora—Unterbergen
Poletni vozni red
Od nedelje, dne 17. maja 1953, velja na železnicah in na avtobusnih progah poletni vozni red, ki je v veljavi do 3. oktobra 1953.
Izvleček iz voznega reda izrežite in spravite.
I. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED
(Brzovlaki so označeni z debelim tiskom).
Celovec-Beljak. Odhod iz Celovca ob: 3.47, 4.10, 6.03 (od Vrbe ob delavnikih), 5.30 (od 5. 7. - 7. 9.), 6.20, 7.33, 9.02, 11.30, 11.43, 12.40, 13.15, 13.46, 15.28, 16.03, 17.22,
18.00,	18.35, 19.43, 20.50, 22.50. - Odhod iz Beljaka ob: 0.50, 5.00, 5.40 (ob delavnikih), 6.35, 7.30, 8.45, 10.05, 11.28, 12.05, 13.26, 13.50, 15.28, (od 4. 7. do 6. 9.), 16.28,
17.20,	17.32, 18.42, 20.48, 21.10 (od 4. 7. -
6.	9.), 22.50.
Celovec-Pliberk. Odhod iz Celovca ob: 5.53. 9.10, 11.10, 13.35, 16.35 (od 4. 7. - 6. 9.), 18.10, 19.10. Odhod iz Pliberka ob: 6.08 7.32, 11.25, 14.05, 16.05, 18.31, 19.40 (od 4.
7.	- 6. 9.).
(Brzovlaki vozijo preko jugoslovanskega ozemlja do in od Volšperka).
Sinča vas-Železna Kapla. Odhod iz Sinče vasi ob: 6.50, 10.00, 14.30, 18.55. Odhod iz Železne Kaple ob: 5.00, 10.00, 14.30,
17.10.
Celovec-Podrožčica. Odhod iz Celovca ob: 6.25 (ob nedeljah in praznikih od 4. 7. — 6. 9.), 7.40, 13.30, 18.20. Odhod iz Podrož-čice ob: 6.20, 11.32, 16.05, 19.40 (ob nedeljah in praznikih od 5. 7. do 6. 9.). Beljak-Podrožčica. Odhod iz Beljaka ob: 0.10 (ob sredah, petkih in nedeljah), 7.35,
10.15,	13.30, 17.24, 17.42 (ob delavnikih), 18.48. Odhod iz Podrožčice ob: 5.45 (ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah), 6.25, 11.37, 12.04, 17.17, 19.47.
Beljak-Podklošter. Odhod iz Beljaka ob: 4.50, 5.55, 8.43, 12.00 (ob delavnikih), 13.35,
14.00,	16.44, 17.21, 18.54,21.11 (ob sredah, nedeljah in praznikih ter pred nedeljami in prazniki), 23.50 (od 4. 7. do 6. 9.). Od-
hod iz Podklloštra ob: 6.07 (od 5. 7. do 7. 9.), 6.51, 9.29, 11.40, 12.08, 12.50, 14.23 (ob delavnikih), 16.41, 18.10, 20.30, 23.00 (ob sredah, nedeljah in praznikih ter pred nedeljami in prazniki), 23.46.
Podklošter-šmohor. Odhod iz Podkloštra ob: 6.44, 9.34, 14.25, 17.10 (od 4. 7. do 6. 9.), 18.05 (ob delavnikih od 3. 7. do 7. 9.),
19.35.	Odhod iz Šmohorja ob: 5.31, 8.00, 10.51 (od 4. 7. do 6. 9.), 15.29, 19.07.
II. AVTOBUSNI VOZNI RED
(Ako je čas debelo tiskan, vozi avtobus le ob delavnikih).
Celovec-Borovlje. Odhod iz Celovca ob:
5.10,	6.10, 7.10, 8.10, 10.10, 11.10, 12.10,
13.10,	14.10. 15.10, 16.10, 17.10, 17.40, 18.10,
19.10,	21.40, 23.50. Odhod iz Borovelj ob:
6.10,	6.40, 7.10, 8.10, 9.10, 11.10, 12.10,
13.10,	14.10, 15.10, 16.10, 17.10, 18.10, 18.40,
19.10,	20.10, 22.30.
Celovec-Mostič. Odhod iz Celovca ob:
6.35,	8.00, 11.30, 13.00, 17.20, 18.20, 20.20, (ob nedeljah). Odhod iz Mostiča ob: 5.50,
6.20,	7.10, 11.50, 14.05, 16.50, 18.10 (ob nedeljah).
Celovec-Velikovec-Grebinj. Odhod iz Celovca ob: 6.15, 6.30 (do Doline), 8.00, 10.10,
12.10,	13.15, 15.15, 16.30, 17.20, 18.15, 18.30,
20.15.	Odhod i/. Velikovca ob: 5.20, 7.05 (iz Doline), 6.40, 7.05, 8.00, 8.05, 9.15, 11.50,
13.15.	14.45, 16.00, 17.00, 19.20, 21.25 (ob nedeljah in praznikih).
Celovec-Labud. Odhod iz Celovca ob:
8.00	(ob nedeljah), 12.10, 17.20, 18.15 (ob nedeljah). Odhod iz Labuda ob: 5.40, 7.15 (iz Rude), 14.50, 16.00 (ob nedeljah).
Velikovec-Djekše (ne vozi ob torkih in petkih). Odhod iz Velikovca ob: 7.10, 14.45,
16.00	(ob nedeljah). Odhod z Djekš ob: 8.05, 17.15.
Velikovec-Ruda. Odhod iz Velikovca ob
8.10,
Velikovec-Mostič. Odhod iz Velikovca ob: 6.20 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah), 7.00 (do Zg. Trušenj, ob torkih, četrtkih in petkih), 11.00 (ob nedeljah),
13.15.	Odhod iz Mostiča ob: 7.10 (ob pone-deljkih, sredah in sobotah), 7.30 (iz Zg.
Trušenj ob torkih, četrtkih in petkih), 13.40 (ob torkih, četrtkih in petkih), 14.05 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah).
Velikovec-Pliberk-Labud. Odhod iz Velikovca ob: 13.10 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 11.7.— 14.9.), 14.45 (iz. Pliberka od 11. 7. do 14. 9.), 17.35 (do Pliberka), 18.45 (iz Pliberka od 12. 7. do 13.9.). Odhod iz Labuda ob 6.00.
Pliberk mesto-Pliberk kolodvor. Odhod iz Pliberka (mesto) ob: 6.45, 10.15, 13.45,
18.00.	Odhod iz Pliberka (kolodvor) ob:
7.00,	10.30, 14.50, 19.25.
Velikovec-Železna Kapla. Odhod iz Velikovca ob: 13.10, 17.30 (sreda in petek). Odhod iz. Žel. Kaple ob: 6.30, 15.40 (sreda in petek).
Žel. Kapla-Bela (samo ob sredah in sobotah). Odhod iz Žel. Kaple ob: 5.30, 10.20 (ob nedeljah ob zadostni udeležbi). 14.35. Odhod iz Bele ob: 6.05, 15.15, 16.30 (ob nedeljah ob zadostni udeležbi).
Celovec-Galicija-Žel. Kapla. Odhod iz Celovca ob: 8.30 (ob nedeljah), 13.00, 17.20,
18.15,	19.10 (ob nedeljah). Odhod iz Žel. Kaple ob: 6.30 (iz Galicije), 6.40, 14.15 (iz Miklavčevega), 17.00 (ob nedeljah).
Velikovec-Sinča vas-Škocijan. Odhod iz Velikovca ob: 5.30 (od 11. 7. - 14. 9.), 6.10, (od 12. 7. - 13. 9.), 8.15 (od 12. 7. - 13.9.),
9.15,	11.15 (od 12. 7. - 13.9.), 13.10, 14.25 (od Cuka), 17.00 (od 12. 7. - 13. 9.), 18.20, 19.20 (od 12. 7. - 13.9.). Odhod iz Škocija-na ob: 5.56, 7.10 (od 12- 7. - 13. 9.), 11.00, 13.55, 15.00, 17.00 (od 12. 7. - 13. 9.), 18.20 (od 12. 7. - 13.9.), 19.21.
Celovec-Tinje-Dobrla vas (od 12. 7. — 13. 9.). Odhod iz Celovca: 8.00, 12.10 (ponedeljek, četrtek, sobota), 12. 50, 17.20. Odhod iz Dobile vasi ob: 7.30 (ponedeljek, četrtek, sobota), 8.45 (iz Klopinja), 12.40,
18.20.
Borovlje-Šmarjeta-Klopinj. Odhod iz Borovelj ob: 6.10, 8.00 (ob nedeljah), 11.00 (ponedeljek, četrtek, sobota); 14.10, 19.00. Odhod iz Šmarjete ob: 5.15, 6.45, 12.20 (ponedeljek, četrtek, sobota), 15.25, 18.20 (nedelja).
Borovlje-Sele (Terki). Odhod iz Borovelj
ob: 8.00 (nedelja), 9.00 (ponedeljek, četrtek, sobota), 14.10, 19.00. Odhod iz Sel ob: 5.47, 10.00 (ponedeljek, četrtek, sobota),
16.10	(torek, sreda, petek), 18.00 (ponedeljek, četrtek, sobota, nedelja).
Borovlje-Slov. Plajberk-Brodi. Odhod iz. Borovelj ob: 8.00 (nedelja), 9.00 (razen sreda in petek), 14.10, 19.00 (razen torek, sreda in petek). Odhod iz Brodov ob: 6.15 (ponedeljek, četrtek, sobota), 6.35 (razen ponedeljek, četrtek in sobota), 12.00 (razen sreda in petek), 16.20 (ponedeljek in četrtek), 16.40 (sobota), 18.00 (nedelja).
Celovec-Št. Jakob v R. Odhod iz Celovca ob: 5.50, 11.50. Odhod iz št. Jakoba v R. ob: 7.30, 13.40.
Svetna vas-Borovlje. Odhod iz Svetne vasi ob: 6.55, 8.10, 12.05, 14.00, 16.40, 18.50,
20.00	(ob nedeljah od 5. 7. — 7.9.). Odhod iz Borovelj ob:	6.20, 7.40, 11.35, 13.30,
16.10,	18.20, 19.30 (ob nedeljah od 5. 7. do 7. 9.).
Celovec-Kotmara vas-Vrba. Odhod iz Celovca ob: 5.33 (od ponedeljka do petka),
6.35,	8.10 (ob nedeljah), 13.10, 17.15, 18.25. Odhod iz Vrbe ob: 5.25 (iz Zg. Vesce), 5.55, 6.25 (iz Zg. Vesce), 7.05 (ponedeljek, četrtek in sobota), 13.45, 14.25 (iz Zg. Vesce), 16.30 (ob nedeljah), 18.05 (od ponedeljka do petka), 19.30.
Celovec-Hodiše (Škofiče). Odhod iz Celovca ob 6.35, 8.15 (ob nedeljah), 13.10,
17.10	(razen sobote), 18.30, 20.15 (ob nedeljah od 28. 6. — 13. 9.). Odhod iz Hodiš ob: 5.50, 7.07 (razen sobote), 12.20 (ob nedeljah), 14.35, 17.42, 19.15 (ob nedeljah od 28. 6. - 13. 9.).
Celovec-Ribnica-Vrba (Rožek). Odhod iz Celovca ob: 12.10, 18.10, (od 28. 6. do 13. 9. tudi ob nedeljah). Odhod iz Vrbe: 6.00 (iz Rožeka), 13.20 (iz Hodiš, samo ob torkih, sredah in petkih).
Beljak-Vrba-Podgorje. Odhod iz Beljaka ob: 7.20, 12.15, 17.00, 18.05. Odhod iz Pod-gorij ob: 5.30, 7.00 (ob nedejah),
Beljak-Bistrica (Šmohor). Odhod iz Beljaka ob 7.20, 7.50, 11.25, 12.00,15.55, 16.25,
17.10.	Odhod iz Bistrice ob: 6.00 (iz Šmohorja), 6.15, 7.20, 8.40 (iz Vrat), 11.25, 17.00,
SimmsUc oddafe v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
24. 5.: 7.15 Verski govor - Pesmi. 25. 5.: 7.15 Slovenske pesmi. 26. 5. 14.30 Zdravnik. Mojstri besede. 18.30 Kulturno zrcalo meseca. 27. 5.: 14.30 Za ženo in dom. 28. 5.: 14.30 Spomini na Iv. Cankarja. 18.30 Solistična glasba (slov. klav. skladbe). 29. 5.: 14.30
Okno v svet (Španija, II). 30. 5.: 8.45 Za na5e male poslušalce. Zanimivosti (llraille —dobrotnik slepih).
Zakaj inozemskih tovarniških izdelkov?
Harmonike in akordeone
samo specialni izdelki, najboljša kvaliteta, največja izbira, dostojne cene. Državno odlikov. 1951
R. N 4) V A K , Celovec — Kbcntaler Strasse 7.
INTERCONTINENTALE A. G.
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET, podružnica PODROŽČICA — ROSENBACH, Telefon 8 (248)
prevzema vse vrste prevozov v tu- iti inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni
p&ef It/mi&kdm
UMETNI MLIN
Celovec — Klagenfurf, Papiermiihlgasse 66, Tel, 20-99
PRODAJA
Po zadnjih 4 mesecih 31.78(i ZADOVOLJNIH KUPCEV, to je najboljši dokaz za: PRI MODENMtrLLER-ju GRAZ NAROČENO, PRIHRANI MNOGO ČASA, PRIHRANI MNOGO DENARJA. -Zahtevajte neobvezno naše brezplačne cenike, preglejte jih in primerjajte naše ponudbe in tudi vi boste takoj noročili. - POLNA GARANCIJA, ZATO NOBEN R1ZIKO ZA VAS: Ako vam ne ugaja, takoj zamenjamo ali vrnemo denar, SPECIALNA RAZPOSI-L JALNA HIŠA MODEN-MuLLER od 1891, GRAZ, MURGASSE.
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
Prechtl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Od 22. — 28. V.: „l>as verliebtc Klcchlatt”
PREPREČITE POŽARE
SKRBITE ZA ZAVAROVANJE
KOROŠKI TEDEN ZA VARSTVO PRED OGNJEM
Glasba - pihala - note -gramofonske plošče. Naj-večja izbira. Nizke cene.
S.?- Hec^eth.
Celovec Burggane 23
Dežna oblačila vseh vrst za otroke in odrasle najcenejše pri strokovnjaku GUMMIHAUK VViedner, Celovec, Bahnholstrassc 33.
Vrtno pohištvo, ležalni stoli, krtače, metle, pletena roba najceneje ,pri KORENJAK, Celovec, Benc-diktinerplatz.
Venčki za prvo obhajilo in birmo, poročni šopki, ELGETZ, Celovec-Klagcnfurt, Raincrhol.
,.Ne kakšen univerzalni meh za orgle”, ampak meh za orgle, pre-
računan in konstruiran vprav posebej za vaše orgle, z motorjem za vrtilni tok 0.6 konj. sil, 1400 obratov v min. dobite za 2400.— do 2700,— šil. popolnoma urejen in priključen ter z večletnim jamstvom pri Prazisionswerkstatte Leopaul Lindenfelscr, šmarjeta v R. — St. Margarethen i. Rosentale. Izvolite zahtevati reference, prospekte, cenike o odpravi lesnega črva.
Iščem služijo za hišnika ali pa za hišnega delavca. Ponudbe na upravo lista.
Akumulatorje za traktorje in avtomobile dobavlja VViescr v Celovcu-Klagcnfurt, Paradeisergasse 10.
Fotografski in kino-aparati ter ves pribor pri FOTO-KOFLER, Beljak, Bahnhofstrasse 15.
Stadttheater
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 22. - 25. V.: „Hcidi”
Od 26. - 28. V.: „Durch Liebe neu geborcn”
Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku
Od 23. - 25. V.: „Hal!o Dienst-iiiann”
Dne 27. V.: „Die schsvarze Maske”
DOBRLA VAS
Od 23. — 24. maja: „TorreanI” (ni za mladino).
Dne 25. maja: „Die ztveite Mutter” (tudi za mladino).
Dne 27. maja: „Sieben Jahre Glitck” (tudi za mladino).
Poceni prodaja po globoko znižanih cenah J. HEGENBART, Celovec, Villacher Str. 9
Oglašuj v našem listu I
Otvoritev trgovine z barvami
fadett-Hikd
CELOVEC - KLAGENFURT, PRIESTERHAUSCASSE 1
N A M E S T O R E K L A M E :
NIZKE CENE - DOBRO BLAGO - NAJBOLJŠA POSTREŽBA
Žimnice, (modroci) tridelni 90x190 cm dobro polnjeni 279.— žimnice, (modroci) tridelni 90x190 z. damast gradlom 285.— Prešite odeje (kovni) dvobarvni, kompletni po	135.—
Rjuhe, 220x145 molino................................42,—
Posteljno perje kg..................... 33.60	43.40	28.90
Posteljno perje izbrano belo kg.......................64.40
Pol gosje perje (pub) la kg...........................89,60
Posteljno blago, pretiskano iu tkano, dobre kakovosti, res poceni
Inlct, brisače, namizni prti — kvalitetno poceni...
Vaša nakupovalnica
Krischke
&Co.
CELOVEC 8,-Mai-Strassc in Novi trg
NA J NOVEJŠE
poletne obleke, plašče iz balonske svile, kostume in bluze priporoča
W A L C H E R
Celovec-Klagenfurt	I0.-Oktober-Strassc 2
200 fm Fichfenmasten
50% 10 m, 50% 11 m, Mindestdurchmesser am Zopf bci K) m 14 cm, bei 11 m 15 cm, zur Lieferung Mai-Juli gegen Akkreditivzahlung tvaggonverladen Auf-gabestation, zu kaufen gesucht.
H&toč IAXIM4%Q&C HOLZGROSSHANDEL, KLAGENFURT - Fernruf 15-95
Si koroški patriot? Pij Schleppe povsod
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248
Najbolj
priljubljena trgovska hiša, poznana po največji izbiri in najnižjili cenah je za naše podeželane že skozi desetletja in ostane
UmsclauUk
Celovec-Klagenfurt, am Flelschmarkt
| Na binkoštni ponedeljek gremo vsi w SELE na SEPLCE k blagoslovitvi zvonovi |
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved zn en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. — Telfonska številka uredništva in uprave 43-58.