YU ISSIM 0040-1978 LETO XXXVI, ŠT. 24 Ptuj, 23. junija 1983 CENA 9 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Pred problemi ne gre zapirati oči (stran 2) Za učinkovitejše delovanje ... (stran 3) Koristna naloga iz racionalizacije (stran 4) Pogoji zamenjave in odkupa pšenice (stran 5) Prvo leto celodnevne OŠ v Stopercah (stran 7) Z OSREDNJE PROSLAVE OB DNEVU CIVILNE ZASCITE V PTUJSKI OBČINI TRI ZLATE ZNAČKE IN 29 ZNAČK IN PRIZNANJ CIVILNE ZASCITE V gasilskem domu v Ptuju je bila v ponedeljek zvečer osrednja občinska proslava ob 20. juniju — dnevu civilne zaščite Jugoslavije. Ob tej priložnosti se je v domu zbralo veliko predstavnikov ob- činskega družbeno-političnega življenja, prevladovali pa so predstavniki civilne zaščite iz krajevnih skupnosti ter organiza- cij združenega dela. S kulturnim nastopom so se tokrat predstavili mladi iz osnovne šole Tone Žni- darič iz Ptuja in glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja. Vodih pa sta jih tovarišici Greta Glatz in Nada Gojčič. Udeleženci proslave so jih za njihov prisrčen nastop toplo pozdravih. Slavnostni govornik na osred- nji proslavi je bil Stanko Lepej, predsednik občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Ptuj. Govoril je o razvoju civilne zaščite in njenih nalogah danes. Med drugim je dejal: »Civilna zaščita je danes najširša oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanj a n aj širše m nožice Ij udi in občanov ter drugih subjektov v zaščiti in reševanju prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, ki jih je ustvaril naš delovni človek. To je bilo v praksi že večkrat potrjeno tako ob potresih, popla- vah, požarih . . . Civilna zaščita nikoli ni bila in ne more biti samo .pasivna struktura obrambno-za- ' ščitnega mehanizma niti v miru; v izrednem stanju, v vojni pa še to- liko manj. Danes je vanjo vključenih 13 odstotkov aktivnega prebivalstva SFRJ. Skratka na tisoče enot ci- vilne zaščite z okrog 3 milijone pripadnikov in prek 25U tisoč čla- nov poveljstev oziroma štabov civilne zaščite. Gotovo ni kraje- vne skupnosti, organizacije zdru- ženega dela ali družbeno-politič- ne skupnosti, kjer niso razvite določene enote civilne zaščite. Z njo je pokrito celotno območje Jugoslavije.« V nadaljevanju slovesnosti je Stanko MegUč, načelnik oddelka za LO pri SO Ptuj izročil občinski gasilski zvezi Ptuj priznanje za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne Ljudske obrambe, ki se podeljuje ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije. Priznanje je občinski gasilski zvezi Ptuj podelil repu- bhški sekretariat za SLO in DS in sicer na predlog sveta za SLO in DS skupščine občine Ptuj. Občinska gasilska zveza Ptuj kot strokovno-operativni organ na področju požarnega varstva v občini združuje 10 gasilskih cen- trov, v katerih je vključenih 57 teritorialnih prostovoljnih gasil- skih društev in 5 industrijskih gasilskih društev. V gasilskih društvih je včlanjenih 2659 pro- stovoljnih operativnih članov, 200 članic m preT( 2D00 pionirjev m mladincev. Občinska gasilska zveza usklajuje in koordinira delo vseh gasilskih društev na območju občine in je osnova za organizi- ranje enot civilne zaščite, za de- lovanje v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni in ob elementarnih nesre- čah. Na osrednji slovesnosti ob dnevu civilne zaščite so podelili tudi tri zlate znake civilne zaščite in 29 značk in priznanja civilne zaščite za posebne in izredne uspehe, dosežene na področju razvoja in krepitve civilne zaščite. Znake so sprejeli štabi civilne za- ščite, društva, organizacije in po- samezni obvezniki civilne zaščite. Zlati znak civilne zaščite so prejeli: koordinacijski štab civilne zaščite Mesokombinata Perutni- ne Ptuj, dr. Aljoša Planinšek, član občinskega štaba civilne zaščite občine Ptuj in Jože Vratič iz od- delka za LO občine Ptuj. Značke in priznanje civilne zaščite pa so prejeli: Jože Pleteršek iz Cirkovec, Ivan Auer iz Hajdine, Ema Pod- goršek iz Kidričevega, Anica Ca- futa od Lovrenca na Dravskem polju, Ludvik Milošič iz Leskov- ca, Danica Tement iz Markovec, Frida Brenčič s Polenšaka, Stan- ko Menoni iz Rogoznice, Franc Širovnik iz Stoperc, Jože Mere iz KS Ivan Spolenjak, Anton Banko iz TGA Boris Kidrič Kidričevo, Stanko Gregorec iz Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živi- norejo, Štefan Bolkovič iz Meso- kombinata Perutnina, Stanko Čihal iz Mesokombinata Peru- tnina, Ivan Maher iz TOZD za PTT promet Ptuj, Anton Kovačec iz GD Žamenci, Milan Mahorič iz GD Ptuj, Albert Krapež iz GD Ptujska gora. Vlado Vihar iz G D Mezgovci, Štefan Ekart iz GD Šikole, Anton Travnikar iz G D Apače, Janez Kmetec iz G D Le- skovec, Stanko Glažar iz GD Ha- jdoše, gasilsko društvo Bukovci, Janko Šalamun, član občinskega specializiranega gasilskega voda. Rudi Čeh, član občinskega speci- aliziranega gasilskega vod a, J ulka Križančič, član občinskega spe- cializiranega voda prve medicin- ske pomoči, Tomislav Kolar, član občinskega speciahziranega RBK voda in Vlado Pavlinek, član ob- činskega specializiranega tehnič- no reševalnega voda. MG Stanko Lepej, slavnostni govornik na osrednji proslavi v gasilskem domu v Ptuju. Foto: L. Cajnko OB 27. JUNUU - DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV Okrogla miza in priložnostna slovesnost v Labodu — TOZD Delta v Ptuju bo v sobo- to, 25. junija dopoldan okrogla miza, ki jo v po- častitev dneva samoupravljalcev pripravlja klub samoupravljalcev pri občinskem svetu zveze sin- dikatov v Ptuju. Okrogla miza bo na temo ,.Vlo- ga in delovanje samoupravne delavske kontrole in delovanje delegatskega sistema v združenem delu". Z razpravo bodo sodelovali predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij ZS in predsedniki samoupravnih delavskih kontrol. Po okrogli mizi bo priložnostna slovenost, na kateri bo o pomenu dneva samoupravljalcev go- voril Edvard Kupčič, predsednik občinskega sveta ZSS v Ptuju. V kulturnem programu pa bo sodelovala godba na pihala iz Bukovec in KUD iz Pregrade — program sodi v 22. srečanje brat- stva in prijateljstva sodelujočih občin. Na slovesnost in na okroglo mizo bodo vozili tudi avtobusi in sicer ob 7.00 in 7.15 ter 9.30 z avtobusne postaje v Ptuju.4)rganiziran pa bo tu- di prevoz s proslave. Na okrogli mizi oziroma na proslavi dneva samoupravljalcev se bomo spomnili zgodovin- skih začetkov samoupravljanja, skušali bomo aktualizirani današnji trenutek v razvoju samo- upravljanja in ponoviti tisto, kar že vsi po- znamo, pa vendar ne uresničujemo. Manjka nam odgovornosti. Samoupravna odgovornost pa je sposobnost za sporazumevanje, spoštova- nje in usklajevanje različnih interesov, sposob- nost ravnanja fJb sprejetih dogovorih in spreje- manje njihovih posledic. Samoupravljanje je proces, v katerem se pri- bližujeta vlogi proizvajalca in upravljalca ter združujeta v isti osebi, — v istem družbenem slo- ju, — v delavskem razredu. Samoupravljanje se je pri nas začelo s t. i. delavskim samoupravlja- njem leta 1950. Samoupravljanje je bilo najprej uvedeno v gospodarstvu in šele kasneje tudi v družbenih dejavnostih. Iz delovnih organizacij se je razširilo v organizacijo celotne jugoslo- vanske družbe. S tem so delavci dobili novo možnost, da o svojem delu in njegovih rezultatih prično odloča- ti tudi zunaj okvira svoje delovne organizacije, torej v družbeno-politični skupnosti. Samo- upravljanje postane integralni družbeni pro- ces — že po ustavi iz leta 1963. Naš sistem je sistem socialističnega samoupravljanja — s tem pa ne želimo poudariti le samoupravljanja de- lovnih ljudi in občanov v temeljnih organizaci- jah in skupnostih, temveč tudi njihovo pravilno vlogo in odločanje v družbeno-ekonomskem si- stemu in političnem sistemu — nasploh oziroma oblast, ki izvira iz njih samih in ki jo tudi sami izvršujejo. Vendar pa, — ne glede na rezultate, dosežene v razvoju samoupravljanja kot integralnem družbenem procesu, — samoupravljanje še ni dokončno razbilo tehnokratizma in drugih struktur družbene moči. Samoupravljanje lahko postane revolucionarni proces in bistvo družbe- nopolitičnega sistema le, če ga bodo nosili samo- upravljalci, ne pa institucije. Pravica do samoupravljanja je brez dvoma velika pravica, hkrati pa tudi velika odgovor- nost, kot poudarja Edvard Kradelj — ,,V si- stemu samoupravne demokracije mora človek polno odgovarjati za usodo drugega človeka. Zato se v naši samoupravni socialistični družbi uresničujejo svobode in pravice človeka in obča- na le v medsebojni solidarnosti ljudi — z izpol- njevanjem dolžnosti ter odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar oziroma vsakdo je dolžan spoštovati svobode in pravice drugih ter je odgovoren za to." MG Če bi šlo zares, bi verjetno po- ročali nekako: »V nedeljo je v ju- jranjih urah sovražnik izvedel letalski napad na mariborsko le- tališče in diverzanski vpad v to- varno kemičnih polizdelkov PI- I^OS v Račah. Njegov namen je uničiti letališče, z aviacijo pa tiničiti tovarniške naprave. Pri 'sm bi prišlo do zastrupitve širše okolice.« bila tudi predpostavka F^iCTjsE^vaje enot in štabov ci- ^e zal^e v organizaciji mes- štijfc za civilno zaščito •^al^tr, Štaba za civilno zaščito i^bčhf^ /ribor-rezno. Na vaji so ^^ enote in štabi vseh ^fiajstih bratskih občin SR Hr- vatske in Slovenije (Šmaije pri Jelšah le kot opazovalka). Bli- skovita akcija, usposobljenost enot in štabov in že visoko teh- nično opremljenost seje pokazala na tej vaji. Proti napadu iz zraka se je borila letališka obramba, di- verzante so zajeli pripadniki enot teritorialne obrambe, čeravno di- verzije niso uspeli preprečiti. Zato pa so enote civilne zaščite zmanj- šale učinke sovražnega napada. Podrobne analize vaje bodo pokazale na morebitne napake, vendar je nezpodbitno, da se je ponovno potrdilo bratstvo—eno- tnost—slidarnost, ne le sodelujo- čih občin, marveč vseh ljudi, ki se združujejo v obrambno moč naše družbe. Besedilo in posnetek: L. Cajnko Prizor iz vaje na letališču v Mariboru KATERA REŠITEV JE NAJBOUSA? Pretekli četrtek so sedli za mizo predstavniki šolstva in družbe- nopolitičnih organizacij občine Ptuj in člani delovne skupine Central- nega komiteja ZK Slovenije, ki jo je vodila Katja Vadnal, izvršna sekretarka za področje vzgoje in izobraževanja pri predsedstvu CK ZKS. Ptujčani so najprej predstavili razvoj občine in opozorili na opazno upadanje vpisa v srednje usmerjeno izobraževanje, kar je posledica manjšega števila usmeritev v Srednješolskem centru Ptuj. V zadnjih dveh letih se je vpis zmanjšal za 28 odstotkov, tistih učencev, ki po končani osnovni šoli ne nadaljujejo izobraževanja, pa je kar 208 ali polovica v vsej Sloveniji. Ptujski predstavniki so menili, da bi morali v Podravju izdelati tako mrežo šol, ki bo dejansko ustrezala potrebam združenega dela, upo- števati pa bi morali tudi število učencev na posameznem območju in njihov socialno ekonomski položaj ter seveda kadrovske in materialne pogoje izobraževalnih ustanov. V ptujski občini je na primer 15 od- stotkov kmečke mladine, ki bi se naj izobraževala v agroživilstvu, vendar se v regiji še vedno otepajo z vprašanjem, katero stopnjo izobraževanja v tej usmeritvi bi naj imeli v Ptuju. Približno enaki problemi so v elektrotehnični usmeritvi, kjer so učenci in njihovi starši postavljeni pred odločitev, kam naj se vpišejo — v Maribor ali v Ptuj. Člani delovne skupine centralnega komiteja so opozorih na neka- tera neskladja.Tako se v atraktivne programe — naravoslovno tehnični, program elektronike, medicine — vpisujejo odličnjaki. v ostale pa tisti s slabšim uspehom, čeprav bodo tudi oni po srednji šoli nadaljevali izo braževanje na višjih oziroma visokih šolah. Dejali so tudi, da bi morali v vseh srednješolskih centrih predvsem zagotoviti kakovostno pedago- ško delo, šolo podružbiti in delo racionalizirati. Ptuju pa glede na dane možnosti zagotoviti stabilne programe, ne pa jih iz leta v leto spreminjati. Kritike je bihdeležen koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa, čeprav nekaterih vidnih uspehov ni mogoče zanikati. Je že tako, da se na ptujskem območju odločajo za izobraževanje predvsem tisti učenci, ki imajo za to zagotovljena finančna sredstva doma ali pa s štipendijo. Vendar bi moral omenjeni odbor zasledovati dogajanja celovito, torej imeti pregled tudi nad tistimi učenci, ki se vpisujejo v šole v Mariboru ah izven Podravja, pa tudi nad tistimi, ki šolanja po osemletki ne nad- aljujejo. Predstavniki ptujske izobraževalne skupnosti so povedah, da od medobčinske skupnosti za zaposlovanje, ki bi naj vodila evidenco o celotni populaciji, teh podatkov za občino ne morejo dobiti. Na omenjenem sestanku, ki ga je sklicala občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi Ptuj, so omenili tudi ekonomski položaj učiteljev. Ugotavljajo namreč, da so v osebnih dohodkih precejšnje razlike med razvitimi in manj razvitimi. Ob tem pa je bilo jasno pove- dano, daje denarja le toliko, koliko ga pač je. In. če se bodo učitelji »kregali« za prazne oddelke, denarja zaradi tega ne bo nič več. Sicer pa bi lahko dejah, daje sestanek izzvenel bolj v stilu prepri- čevanja — Ptujčani so prepričevali predstavnike centralnega komiteja o nujnosti nekaterih sprememb v oblikovanju mreže šol, zagotavljanju finančnih sredstev za izobraževanje in možnosti izobraževanja, slednje pa so prišh na dan z nekaterimi v republiki zbranimi, vendar s ptujsko situacijo neprimerljivimi podatki, ki bi naj argumente ptujske občine, če že ne ovrgli pa vsaj ublažih. N. Dobljekar S SEJE PREDSEDSTVA OS ZSS ORMOŽ Kritični podatki iz družbenih dejavnosti člani predsedstva občinskega sveta ZSS Ormož so na seji, 16. junija dali osrednji poudarek podatkom gospodarjenja na področju družbenih dejavnosti. S tem so tudi dopolnili razpravo z letne skupščine občinske organizacije zveze sindikatov, kije bila v mesecu maju in na kateri ie bilo več pripomb, da se naj podatki gospodarjenja gospodarstva in negospo- darstva obravnavajo skupaj in ne ločeno. Vendar obstoja vrsta objek- tivnih okoliščin, ki tako razpravo onemogočajo. Kazalo bi poenostaviti sistem zajemanja podatkov ter poiskati oblike, ki bi zagotovile takšno »skupno« razpravo. Kritično je predvsem na področju vzgoje in izobraževanja ter zdravstva. Zaskrbljujejo podatki glede nizkih osebnih dohodkov. To stanje se lahko v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja še poslabša, če vemo. da se družbene dejavnosti predvsem napajajo iz bruto osebnega dohodka. Trenutno je v občini Ormož pet zgubašev in če se bo stanje še poslabševalo, lahko število naraste; vse to pa lahko še poslabša položaj na omenjenih področjih. Ormoški sindikati so začrtali tudi že aktivnosti na področju letošnje akcije NNNP 83. Bistvo letošnjih aktivnosti je v tem, da ne bomo vodili zaključnih aktivnosti tako, da se bodo akcije vodile skozi vse leto. V aktivnosti pa se letos prvič vključuje tudi varstvo pri delu. Poleg tega bo dan poudarek cestni in prometni varnosti, požarni varnosti, usposab- ljanju civilne in narodne zaščite. Predsedstvo je razpravljalo tudi o SDorazumu o zbiranju sredstev za izgradnjo PTT objektov v občini Ormož. Po tem sporazumu bi se v petih letih zbralo 70 milijonov dinarjev; akcija teče v združenem delu zelo dobro, kljub nekaterim pomislekom. Stanje na px)dročju telefonije je v ormoški občini kritično; Ormožani pa tudi nujno potrebujejo novo pošto. Ob koncu so člani predsedstva obravnavali tudi predlog za spre- membo razmerij v delitvi sindikalne članarine. Dosedaj so osnovne organizacije zadržale 35 odstotkov članarine, v prihodnje pa se bo ta odstotek povečal za 5 odstotkov. Občinski svet ZSS Ormož pa bo glecie na novi predlog izgubil 1 %; dosedaj mu je ostalo 60 odstotkov zbrane članarine, v bodoče bo zadržal 59 odstotkov. Z uresničevanjem tega predloga, ki prične veljati 1. julija, se ure- sničuje tudi eden od sklepov 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. junij 1983 - TEDNIK BOLJŠI DELOVNI REZULTATI Brigadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice 83 so v naselju v Dornavi že dobrih 14 dni, za njimi pa je že prva delovna dekada na delo- višču. Čeprav so bili rezultati prvega tedna nezadovoljivi, so sedaj že nekoliko boljši. Namestnik komandanta za delovišče Franc Malek je o tem povedal: ,,Res je, v zadnjih dneh so se delovni rezultati brigadirjev nekoliko popravili, vendar z njimi še ne moremo biti zadovoljni. Trudimo se, da bi naše brigadirje čimbolje pripravili, tudi sami vlagajo večji napor, da bi bili ob zaključku izmene rezultati res zadovoljivi. Na delovišču pri Benediktu v Lenarški občini so brigadirji izkopali že 950 m jarka za vodovod, skoraj polovica je že zasipanega, s položenimi cevmi seveda. Pri vodohramu v ptujski občini pa je izkopanega precej manj, le okoli 300 m. Dodati je treba, da kopljejo v Ptuju nekoliko širši in globlji jarek. Učinki brigadirjev kljub vsemu niso takšni, kot smo jih pričakovali ali pa bili vajeni iz prejšnjih akcij. V prvi dekadi je brigada iz Titove Mitrovice dosegla poprečno normo 94,30 odstotka; brigada iz Pirana je dosegla normo s 114,42 odstotka; brigada iz Viča z 80,30 odstotka in bri- gada iz Goražda s 101,3 odstotka. Predvideno normo sta torej dosegli le brigadi iz Pirana in iz Goražda. Treba je povedati, da so na udarni dan brigadirji dosegli izredno dobre rezultate, brigada iz Kosova je dosegla celo 219 odstotno dnevno normo. V prvi dekadi nas je pri delu tudi močno motil dež, saj so zaradi njega odpadli kar 4 delovni dnevi. Delno je vzrok zaostanka v delu torej tudi zaradi slabega vremena. Prepričan sem, da bo do konca izmene zaostanek odpravljen in da bodo brigadirji odšli z akcije zadovoljni." Poglejmo še rezultate prve dekade na področju interesnih dejavnosti. Ocenila jih je Sanja Brezničar, namestnica komandanta za interesne deja- vnosti: ,,Tudi to področje v prvi dekadi ni najbolj spodbudno. Nobena od brigad si namreč ni prislužila priznanja za družbene dejavnosti. Glede na stanje pripravljenosti ali bolje rečeno nepripravljenosti brigad so sedaj brigadirji kar dobro vpeljani. Brigadirji so spoznali kakšne so njihove naloge, bilteni so že veliko boljši kot v začetku, tudi stenčasi, brigadirji so pričeli s kulturnimi večeri, skratka upa, da bo do konca izmene stanje veliko boljše." M. Ozmec OSEMINDVAJSETI KRAJEVNI PRAZNIK Ta konec tedna bo pri Miklavžu zelo slovesno. Izvedli bodo namreš številne prireditve v počastitev praznika krajevne skupnosti. V soboto bodo s prireditvami začeli ob 13. uri. To bo sprejem za starejše krajane. Uro za tem pa bodo začeli z nogometnim turnirjem, tek- movanjem strelskih družin občine Ormož in občinskim tekmovanjem pionirskih gasilskih enot. V nedeljo zjutraj, ob 7,30, se bo pričel nastop godbe na pihala. Uro kasneje bo slovesnost pred spomenikom žrtvam za svobodo, za tem pa v osnovni šoli slavnostna seja vodstev družbenopolitičnih organizacij in krajevne samouprave. Ob 10. uri se bo začelo občinsko tekmovanje gasil- skih članskih enot, tekmovanje ekip KK ZRVS, izvedli pa bodo tudi zelo zanimivo tekmovanje koscev. V prostorih osnovne šole bo na ogled tudi razstava o dejavnostih osnovne šole in v krajevni skupnosti. 1. kotar Lani je na svečanosti pred spomenikom žrtvam za svobodo govoril Av- gust Janežič (foto I. kotar) Pred problemi ne gre zapirati oči Delavski sveti temeljnih orga- nizacij v Tovarni ghnice in alumi- niia Boris Kidrič, razen v TOZD Proizvodnja aluminija, so pred kratkim sprejeli sklepe o poviša- nju vrednosti točke (za osebne dohodke) za 10 %. Delavski svet v tej temeljni organizaciji je menil, da za to še ni osnove, ker še ni podatkov o uspešnosti dela in poslovanja, v delovni skupnosti skupnih služb pa je vodja takšen sklep zadržal (so še pod ukrepom družbenega varstva). Zato so de- lavci dnevne izmene hale A v TOZD Proizvodnja aluminija (elektroliza) v sredo na sestanku po opravljenih delovnih nalogah zahtevali sklic delavskega sveta, ki naj med drugim sprejme sklep- kot drugi delavski sveti in da se delo v težkih delovnih pogojih (v elektrolizah so najtežji^bolje na- grajuje. Vodstvo TOZD in druž- benopolitičnih organizacij je to ocenilo kot štrajk ali izsiljeni se- stanek. Ta postopek delavcev dnevne izmene so v četrtek na sestanku obsodili delavci dnevne izmene hale B, v petek zjutraj pa so na seji delavskega sveta te- meljne organizacije »po hitrem postopku« suspendirali tri delav- ce. ki bi naj prekinitev (ali štrajk) organizirali. Stvari pa so dobile drugačni prizvok na razširjeni seji osnovne organizacije ZKS v TOZD Proiz- vodnja aluminija, ki so se je ob predstavnikih občinskih družbe- nopolitičnih organizacij udeležili člani delovne skupine CK ZKS, v kateri so bili tudi Štefan Korošec, Ivo Marenk in Francka Herga. Že v začetku razprave je bilo očitno, da komunisti v tej osnovni organizaciji niso enotni, da si na- sprotujejo. Člani so povedali, da se na sestankih ukvarjajo sami s seboj, problemi delavcev pa nikoli ne pridejo do izraza. Osnovna organizacija je bila zelo učinko- vita v kritiziranju drugih, manj pa pri izboljšanju stanja v temeljni organizaciji. Obveščenost je zelo slaba, pravtako medsebojni od- nosi, veliko je šikaniranja, troše- nja laži, zavajanja. Skratka, stanje v tej delovni sredini je vse prej kot dobro. Naj- slabše pa je, da se že delavci med .seboj kregajo. Na seji j'e bilo ugotovljeno, da v sredo ni šlo za noben štrajk, prekinitev dela ali izsiljeni sestanek, temveč za ob- ičajni sestanek po opravljenem delu, ki so ga zahtevali delavci in /a katerega so v vodstvu TOZD in družbenopolitičnih organizacij vedeli že nekaj dni prej. Ukrepali pa so napačno! O sedanjih raz- merah, zahtevah delavcev, je bilo veliko prepozno obve.?teno tudi vodstvo delovne organizacije. Štefan Korošec je v uvodu po- udaril, daje razprava pokaizala kje so problemi in da pred njimi in resnico ne gre zapirati oči. Prava pot je v reševanju od problema do problema, od vsebine do vsebine, zahteva pa tudi idejno razčišče- vanje, kjer je potrebno popolno p<)enotenje. Vzroki za takšno sta- nje so v problemih razvoja TGA, nerazvitosti samoupravnih odno- sov. N a seji zbora združenega dela SO Ptuj je bilo ugotovljeno, da gre v TGA za motnje v samoupra- vljanju, Štefan Korošec pa je stanje ocenil kot blokado samo- upravljanja! To potrjujejo tudi velike težave pri sprejemanju sa- moupravnih aktov, posebej pa še občutek delavcev, da nimajo vpliva. V takšnih razmerah in ob slabem delu družbenopolitičnih organizacij so velike možnosti za manipuhranje. Zato je nujno razčistiti znotraj osnovne organi- zacije Z K in doseči enotnost, za- vedati pa se Je potrebno, da de- lavci celoto svojih pravic in ob- veznosti ne uresničujejo le v TOZD. zato je zapiranje v okvire temeljne organizacije nesprejem- ljivo. Med vzroki za stanje so tudi neurejeni ekonomski odnosi, kjer brez dogovorjenih kriterijev za razdelitev ne bo šlo. Prav tako je nesprejemljivo, da še vedno niso sprejeh plana delovne o*rganiza- cije, da še ni urejeno nagrajevanje, ki bi spodbujalo proizvodno delo. Štefan Korošec je posebej poudaril, da v naši družbi ni druge poti kot pot dogovarjanja in Sporazumevanja. Konfliktov, teh lahko pričakujemo še več; na no- ben drugi način ni moč razrešiti! Na seji niso samo govorili, temveč so sprejeli tudi konkretne sklepe in naloge, ki jih bo po- trebno s polno odgovornostjo in zavzetostjo izvesti. Tako so po- slovodni delavci do ponedeljka izdelali platformo za boljše vre- dnotenje dela v težkih delovnih pogojih v elektrolizi (pri tem so izpustili vsa vodstvena in vodilna dela), v nadaljevanju pa bodo to pripravili tudi za celotno delovno organizacijo. Dogovorili so tudj ustrezno povišanje vrednosti toč. ke. V enem mesecu morajo v de- lovni organizaciji pripraviti osnutek samoupravnega spora- zuma, s katerim urejajo razdelitev skupnega prihodka in plan delo- vne organizacije. Ugotovili so, da sekretariat osnovne organizacije ni sposoben učinkovito voditi in ukrepati, zato so ga razrešili m izvoTiTi posebno delovno skupino (v njej so izključno komunisti — delavci v TGZD Proizvodnj-a aluminija) ki bo do ponedeljka pripravila politično očesno dela osnovne organizacije in nekaterih komunistov ter predlagala kon- kretne ukrepe. Prav tako.so se dogovorili, da se suspenz trem delavcem zadrži," saj postopek ugotavljanja njihove krivde ni bil pravilen. Prav tako je potrebno ugotoviti krivdo za napačne po- stopke ob zahtevah delavcev. Kaj je bil izvedeno in kako gre razre- ševanje bodo ugotavljali na ju- trišnji partijski konferenci. Naloga in odgovornost udele- žencev .seje pa je, da z ukrepi in stališči pravilno seznanijo in s svojim delom prispevajo k iz- boljšanju stanja. Med sejo je veliko delavcev dnevne izmene hale A v gardero- bah čakalo na izid, vendar proiz- vodnja ni stala! V pogovoru z Ivom Marenkom, člani delovne skupine in drugimi udeleženci, so poudarili, da bodo svoje delovne obveznosti izpolnili, zahtevajo pa, da jih tudi drugi, predvsem pri boljšem nagrajevanju in izboljša- nju delovnih pogojev. Sklepe in stališča s sestanka osnovne organizacije so na pone- deljkovi seji v celoti podprli tudi člani predsedstva OK ZKS Ptuj, pravtako tudi platformo za boljše nagrajevanje dela v težkih delo- vnih pogojih, od komunistov v TGA pa zahtevajo popolno eno- tnost in zavzetost za izboljšanje razmer, zlasti pri izvajanju do- govorjenega od prej, s seje zbora združenega dela in sedanjih skle- pov in stališč. i. kotar Elektrolizerji zahtevajo, da se proizvodno delo v težkih delovnih pogojih bolje nagrajuje (foto M. Ozmec) OBISK SINDIKALNE DELEGACIJE IZ INDUSTRIJE ELEKTROPORCELAN Pretekli petek se je mudila na obisku v delovni organizaciji MIP Ptuj sindikalna delegacija pobra- tenega kolektiva Elektroporcelan iz Arandjelovca. Povdariti žehmo, da prijateljstvo med obema ko- lektivoma traja že polnih enajst let. Po že ustaljeni praksi so bili tokrat gostitelji Ptujčani. V času bivanja so si gostje ogledali zna- menitosti mesta Ptuja, seznanili se z gospodarstvom občine in tudi delovne organizacije M — Izbira Panonija Ptuj. Seznanjeni so bili tudi s težavami nabave blaga vsakodnevne porabe, s povdar- kom, da bi bilo blaga dovolj ob zmernem nakupu. Kot običajno, so bila tudi tokrat odigranašportnatekmovanjamed obema kolektivoma in sicer: v malem nogometu, kegljanju, šahu in pikadu. To ni bilo tekmovanje, v katerem bi se tekmovalci borili za prva mesta. V soboto popoldan je delegacija položila cvetje k spomeniku narodnega heroja Jo- žeta Lacka v Ptuju. Na družabnem večeru, ki so ga delavci Ml"P priredili gostom iz Arandjelovca, je ta potekal v duhu prijateljstva, novih spoznanj in vezi. Zadnji dan obiska v Ptuju, so jih gostitelji popeljali še na ogled usmerjenih kmetij v krajevni skupnosti Hajdina in na kmečki turizem v Cirkulane. Sindikalna delegacija iz po- bratenega kolektiva Elektropo- rcelan seje v nedeljo poslovila od gostoljubnih Ptujčanov z željo, da se ti stiki nadaljujejo s povabilom, na snidenje prihodnje leto v Šu- madiji. ka Delegacija Elektroporcelana po- laga cvetje pred spomenik narod- nega heroja Jožeta Lacka Za letos predvidene melioracije z melioracijami na območju ptujske občine precej zaostajamo, čeprav so to največje investicije v tem srednjeročnem obdobju. Ce hoče- mo zamujeno nadoknaditi bo treba vpeti vse sile in sredstva. V letošnjem letu so bile končane lani začete melioracije na površini 257 ha v Polskavski dolini (Pragersko-Lave 65 ha, Stražgojnca 167 ha in Pragersko 25 ha) ter 220 ha v dolini Pesnice (Levajnci 110 ha in Biš 110 ha). Na projektih v Pesniški dolini so bile izvedene tudi komasacije, v Levanjcih pa je uspela tudi skupna setev koruze. Dela za nadaljnje melioracije so že razpisana in jih bodo začeli iz- vajati še v tem mesecu ali najkasneje v začetku julija. Gre za 417 ha v Pesniški dolini (Hvaletinci 360 ha, Svetinci 34 ha in Velovlak 23 ha. V Polskavski dolini pa na 345 ha, od tega na projektih od Mihove do Sp. Jablan 165 ha in Creta 180 ha. V izvajanju so tudi melioracije na projektu Slovenja vas —Mala vas na površini 80 ha. Na vseh teh projektih bodo izvajali tudi komasacije, dela pa bodo končana še v tem letu. Letos v jeseni bodo pričeli z melioracijami in komasacijami na 360 ha v dolini Pesnice (projekti: Grlinci 112 ha, ob Krki 100 ha in Gradiščak 180 ha), v dolini Polskave pa na 569 ha, (projekt 8 in 9 — 292 ha in Župečja vas—Mihovce 277 ha. Manjše melioracije bodo izvedene tudi v Janežovcih in Podlehniku, skupno 50 ha. Vzroki za zaostajanje so bili delno v tem, ker za vse projekte niso bi- la pravočasno zagotovljena sredstva, bilo pa je tudi nekaj subjekuvnih vzrokov, ker so bili z investitorji postavljeni drugačni roki za pričetek iz- vajanja kot je bilo načrtovano, vndar v soglasju z Zvezo vodnih skupno- sti Slovenije. V kmetijskih zadrugah še tudi nimajo zaposlenih strokovnjakov, ki bi izključno delali na melioracijah in zložbah ali komasacijah zemljišč- Ugotavljajo tudi, da so izredno pomanjkljivo izdelani izvedbeni projekti, zlasti so velike razlike in odstopanja med projekti in dejanskim stanjem na terenu. V dolini Polskave v projektih tudi niso upoštevali spremenje- nega stanja na nekaterih območjih po regulaciji. Kmetijski kombinat Ptuj kljub velikim naporom ne bo uresničil prO" grama odkupa zemlje. Zasebniki namreč le redko prodajo zemljo, večino- ma jo zamenjajo in si želijo zemljišče združiti, zato je v KK velik promet z zemljišči zaradi zamenjav in zaokrožitev, manjši pa je odkup zemljišč. Za uspešno izvajanje melioracij in komasacij je nujno potreba^ doseči zagotavljanje sredstev do polne vrednosti investicije in to brez limi- ta do mejnega zneska. Nadalje takšen sistem financiranja, ki bo omogo- čal dvostopnost izvedbe melioracije, kakovostno izdelavo projektov in izvajanje investicije ter orga.ii/.irano tržno proizvodnjo na melioriraniti površinah po proizvodnih programih kmetijske zadruge. (Po gradivu za sejo SO Ptuj) POPREČNA USPOSOBLJENOST ČLANOV CIVILNE ZAŠČITE Občinski štab civilne zaščite občine Ormož šteje 22 članov. V okviru Štaba deluje tudi občin- ska četa civilne zaščite, ki je namenjena za inter- vencije na najbolj ogroženih območjih v občini in sosednjih občinah. Četa je kadrovsko popol- no zasedena. Težave pa sov zagotavljanju mate- riala in pri opremljanju. Vse izhaja iz slabega fi- nančnega stanja, pa tudi tržišče je s potrebno opremo in materiali slabo založeno. V krajevnih skupnostih se enote civilne zašči- te opremljajo po programih, odvisno pač od te- ga, koliko je na voljo sredstev. V programu ima- jo zapisano, da bodo letos vsem pripadnikom zagotovili obleke. Se najbolje so opremljene ga- silske enote in enote prve medicinske pomoči. V OZD je stanje še slabše, kjer se izgovarjajo predvsem na pomanjkanje sredstev in zato ures- ničujejo le tiste naloge, ki so z zakonom določe- ne. Nekateri imajo od opreme le torbice. Usposabljanje pripadnikov enot (splošnih in posebnih) poteka po vsakoletnem programu. Ta- ko je štab v letu 1982 organiziral 19 tečajev za usposabljanje, obiskovalo pa jih je okrog 500 pripadnikov enot civilne zaščite. V vseh enotah je okoli 45 odstotkov žensk. Usposobljenost je povprečna in dosega okoli 40 odstotkov. §e naj- bolje so usposobljene gasilske enote in sicer 80- odstotno; enote prve pomoči pa dosegajo okrog 55-odstotno usposobljenost. Podobni so podatki tudi za opremljenost. Ostala usposobljenost je na precej nizki stopnji. V ormoški občini pri pregledu srednjeročnih planskih dokumentov za področje civilne zaščite ugotavljajo, da se še največ sredstev porabi za usposabljanje, vse kar ostane pa je za opremo. Za potrebe civilne zaščite je trenutno razpore- jenih 11 odstotkov prebivalcev. Ta podatek velja za leto 1982. Dodati je potrebno še na novo for- mirane splošne enote po hišnih svetih, vaseh in ulicah. Tako. da se število poveča za 3 odstotke in bi naj doseglo 14 odstotkov. Praktične vaje, na katerih enote dokazujejo svojo usposobljenost, organizirajo običajno ob praznikih krajevnih skupnosti. Vsako drugo leto pa štab organizira tekmovanja specializiranih enot. Letos so tekmovali gasilci, drugo leto pa bodo ekipe prve medicinske pomoči. Vsako leto organizirajo tudi mobihzacijsko vajo, s katero preverjajo uspešnost mobilizacije, obveščanja in alarmiranja. V aktivnostih letošnje akcije NNNP 83 daje občinski štab glavni poudarek nadaljnji organi- zaciji splošnih enot tam, kjer jih še ni. Druga na- loga pa je pri nabavi kompleta za osebno RBK zaščito — za občane in delovne organizacije. Po programu naj bi usposobljenost letno povečevali za okrog 8 odstotkov tako, da bi v 5 do 6-tih le- tih dosegli solidno usposobljenost. Dan civilne zaščite Jugoslavije — 20. junij so Ormožani proSlavili z osrednjo občinsko prosla- vo, ki je bila v ponedeljek, 20. junija. Ob tej pri- ložnosti so podelili tudi 21 značk civilne zaščite najzaslužnejšim pri uresničevanju nalog civilne zaščite. Republiško priznanje CZ pa so na slo- vesnosti podelili KS Velika Nedelja. Ta krajevna skupnost je namreč dosegla največje uspehe pri organiziranju splošnih enot. Slovesnost ob dne- vu f-i- lir'? zaščite so obogatili še s kulturnim pro- oraiTiom in s filmom o samozaščiti. MG TEDNIK - 23. junij 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Za učinkovitejše delovanje delegatskega sistema Delegatom zborov Skupščine občine Ptuj je predloženo obširno gradivo ..Nadaljnji ^voj delegatskega sistema in delegatskih (^nosov ter predlogi za racionalizacijo metod in ^činov dda delegatske skupščine". Gradivo je vsebinsko dobro, v njem je navedena vrsta podatkov in ugotovitev iz dosedanje prakse, lahko pa bi gradivu očitali nekoliko preveč pravniško zapleteno izražanje in pomanjkljivo jezikovno urejenost. Kljub temu gradivo daje jovolj bogato osnovo za poglobljeno razpravo v delegacijah in v družl>enopolitičnih organiza- cijah, ki naj ima za cilj kar najbolj konkretne usmeritve in stališča za nadaljnje delo. V uvodu so v gradivu navedene nekatere opredelitve iz ustave o pristojnosti skupščine občine. Posamezna poglavja se nanašajo na programiranje dela, na obveščanje delegatov za odločanje v skupščini in povratna informacija v delegatskem odločanju, ocenjeno je delovanje finske skuj^čine v prvem letu tretjega man- data z razčlenitvijo dela posameznih zborov, skupščinskih teles, predsedstva skupščine in delegatska vpraSanja. V nadaljevanju gradiva je obravnavana odgovornost delegatov in dele- gacij ter racionalizacija dela delegatske skupšči- ne. Omenjen je tudi svet skupnosti podravskih občin, vloga občinske skupščine kot konference delegacij za republiško in zvezno skupščino, nekateri pogledi na delovanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih in vloga družbenopolitičnih organizacij v. dele- gatskem sistemu. Ob koncu otJŠirnega gradiva je danih nekaj usmeritev in stališč za nadaljnje delo v delegat- skcp oiemu. V njih je poudarjeno, daje pose- bno pomembno usklajeno in f>ovezano progra- miranje dela. Opredeliti je treba načine, obseg in roke obravnavane zadeve in nakazati osno- vne cilje, ki jih želimo doseči. Obveščanje je treba bolj prilagoditi potrebam delegatskega odločanja, ki naj sega do vsakega delavca in občana. Sredstva javnega obveščanja naj bi se še bolj vključevala fe pri nastajanju in oblikovanju delegatskih odločitev, objavljala pomembnejšo vsebino posameznih gradiv ali krajše povzetke iz njih. Pri tem gre tudi za delegatska gradiva za republiško in zvezno skupščino. Po sredstvih javnega obveščanja naj bi bili delovni ljudje in občani sproti seznanjeni z dosežki na gospodarskem, kuhurnem. politi- čnem in na drugih področjih, obenem pa dobi- vali tudi povratno informacijo. Gre torej za nepretrgan pretok informacij. Delegacijam in konferencam delegacij je tudi naložena dolžnost, da takoj začnejo s pripravo svojih letnih programov dela, ki naj zajemajo pomembnejša vprašanja iz pristojnosti občin- ske, republiške in zvezne sku^čine. Potrebna je večja povezanost z delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti, s samoupravnimi organi in strokovnimi službami. Občinska skupščina in njeni zbori bodo v svoj program dela redno vključevali gradiva iz pristojnosti republiške in zvezne skupščine ter usklajevala program z družbenopolitičnimi or- ganizacijami. K oblikovanju stališč in usmeritev bo pritegovala izvirni svet, upravne organe in strokovne službe, da se tako celoviteje oceni posledica vsake predlagane rešitve. Zlasti za vprašanja s področja gospodarstva bodo pritegnili k sodelovanju organe zveze sindika- tov, gospodarske zbornice in po potrebi druge organe. Vsa gradiva bodo redno obravnavala tudi delovna telesa skujjščine in njenih zborov, ugotavljala skladnost ali različnost interesov delegatske baze, predvsem pa bodo aktivno posegala v razpravo že v fazi nastajanja gradiv. Pri samoupravnem odločanju bodo v večji meri upoštevali vlogo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kot četrtega zbora občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine bo pri programiranju dela dajalo večji poudarek samoupravnemu urejanju vseh odprtih vpra- šanj, s področja normativnega urejanja pa le najnujnejše zadeve. §e bolj kot doslej bo zahte- valo od delovnih teles skupščine in zborov, da Doeloblieno obravnavajo vsa gradiva in svoja stališča takoj posredujejo sestavljalcu gradiva ali predlagatelju. Odgovorna naloga je tudi aktiviranje dela družbenih svetov in njihovo vključevanje v obravnavo družbeno-ekonomskih in drugih vprašanj. Navedenih je le nekaj nalog iz obširnih usmeritev in stališč, ki pa so le podlaga za razpravo v delegacijah, družbenopolitičnih or- ganizacijah in končno na skupnem zasedanju zborov SO Ptuj, ki bo 30. junija. FF Izhodišča za problemsko konferenco o zaposlovanju Pod predsedstvom Marice Fajt, predsednice OK SZDL Ptuj je bila v petek, 17. junija v Ptuju skupna seja predsedstev občin- skih konferenc SZDL, ZSMS in OS ZSS Ptuj. Obravnavali so iz- hodišča za problemsko konfe- renco o zaposlovanju in povzetek javne razprave. P<^aga za raz- pravo jc Bilo delovno gradTvo stahšč-4c informaciji o zaposlova- nju, kijih v celoti objavljamo na 5. strani. Udeležba na seji sicer ni bila najboljša, bila pa je živahna in vsebinsko dobra razprava, ki je stališča v marsičem dopolnila. Bilo je poudarjeno, da je treba kritično ugotoviti, kaj smo nare- dili pri uresničitvi tistih sklepov, ki smo jih s tega področja že sprejeli, zlasti glede nadurnega in pogod- benega dela, zaposlovanja upo- kojencev, kadrovskega štipendi- ranja ipd. Predstavnika ZSS in ZSMS sta udeležence skupne seje podrob- neje seznanila s stališči, ki so jih glede zaposlovanja sprejeU že na njihovih problemskih konferen- cah. Poudarek je treba dati tudi prikriti nezaposlenosti, stališča pa dopolniti z usmeritvami za manj razvita območja. Na seji so posebej poudarih, da je ključ za uspešno reševanje problema nezaposlenosti v oži- vljanju gospodarstva in s tem po- vezanim odpiranjem novih delo- vnih mest. Predlagah so tudi, daje v okviru delegatskih skupščin treba začeti s pobudo za spre- membo obrtnega zakona, ki naj bi dal občinam pooblastilo, da same ocenijo, katerim zasebnim obr- tnikom bi dovoljevali zaposlitev več kot 5 delavcev, kar obstoječi zakon ne dovoljuje. Predlagali so tudi, da naj Zavod za zaposlovanje napravi analizo vseh iskalcev zaposlitve po sestavi in socialni oskrbljenosti, ker me- nijo, da je med iskalci zaposhtve tudi dosti takih, ki bi se lahko preživljali z delom na zemlji oz. kmetiji. Tak pregled bi dajal večje možnosti načrtnega zaposlovanja tistih, ki nimajo drugih možnosti za preživljanje. Po razpravi so imenovaU delo- vno skupino, ki naj že predložena stahšča dopolni s predlogi iz raz- prave in za vsako stališče ali sklep določiti nosilce, ki so zadolženi za izvajanje, določiti p? tudi roke za njihovo izvedbo. FF Sredstva za KS Stoperce in Polenšak Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja in i premljanje delovanja KS v občini Ptuj je pripravil predlog razdelitve sredstev zbranih na podlagi sa- moupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih sku- pnosti. O tem predlogu je na seji prejšiiji teden razpravljal izvršni svet SO Ptuj in ga v celoti potrdil. lako bodo krajevhi skupnosti Stoperce dodehh 300.000din za sofinanciranje zgraditve telefonskega omrežja, krajevni skupnosti Polenšak pa 30.000 din prav tako za zgraditev telefonskega omrežja. Sklep bo v naslednjih dneh izvršil odsek za proračun in knjigovodstvo uprave SO Ptuj. USPELE PRIREDITVE V krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu so v nedeljo, 19. junija sklenili bogat program prireditev v počastitev prvega krajevnega praznika, ki ga slavgo v spomin na 15. junij 1941, ko je skupina i^tih domačinov izvedla prvo diver- zantsko akcijo proti okupatoiju. S prireditvami so pričeli že prejšnjo nedeljo, 12. junija z ve- rižno mokro gasilsko vajo pri Tomažu, v kateri so sodelovali gasilci iz Pršetinc, Save, Koračic, Trnove in Ključarovc. Z vajo so prikazali, kako uspešno lahko pridobijo vodo tudi z razdalje 900 m. V ponedeljek, 13. junija je v tamkajšnji osnovni šoli [K)tekalo srečanje starejših občanov te K S. Pioniiji so 121 udeležencem pri- pravili kulturni program, kraje- vna skupnost pa jih je pogostila. V torek, 14. junija so pri Tomažu izvedli turnir v rokometu za sta- rejše pionirke. Udeležilo se ga je Več ekip iz občine Ormož, zaslu- žno pa so zmagale domačinke. V sredo, 15. junija so v osnovni šoli odprli razstavo likovnega ume- tnika — samouka Jožeta Luka6- ia. Opoldne pa so se sestali na slavnostni seji organov K S in vodstev družbeno političnih or- ganizacij. Slavnostni govor je imela Milena Bokša-Bac, ki je med drugim bila udeležena v prvi diverzantski akciji domačinov proti okupatorju, 15. junija 1941. S slovesnosti pa si.a dve delegaciji Doložili venca k spomeniku na- rodnega heroja ~Vinka Megle pri Tomažu ter spomeniku Katje Rupena. Popoldne so izvedU še mimohod kmetijske mehanizacije pred osnovno šolo. V povorki je sodelovalo 32 traktoijev s priko- Ucami, na katerih so domačini prikazaU kmečka oj)ravila nekoč in danes. V soboto, 18. junija je potekalo športno tekmovanje osnovnih or- ganizacij ZSMS ol)čine Ormož v malem nogometu. Udeležilo se ga je 8 ekip, zmagah pa so fantje iz Pršetinc, pred Sa\čani in doma- čini od Tomaža. Popoldne je v kulturnem domu uspel veseli ve- čer, ki so ga pripravili člani pro- svetnega društva Tomaž pri Or- možu. Najbolj množične pa so bile prav gotovo sklepne pnreditve v nedeljo. 19. junija, čeprav je or- ganizatorje motil dež. 2e ob osmih zjutraj so v osnovni šoli odprU bogato razstavo kuhnarič- nih izdelkov domačih gospodinj. popestreno z ročnimi izdelki. Po deveti uri pa so ob lovskem domu pričeli s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe. Udeležilo se ga je več lovskih družin iz ptujske in ormoške občine. Najvišje prizna- nje — pokal KS Tomaž pa je osvojil Jože Rajh, član domače lovske družine. Razen tega so med udeležence razdelih tudi več bo- gatih praktičnih nagrad. Istoča- sno je ob rokometnem igrišču potekalo tekmovanje v stre^anju z zračno puško, v katerem je so- delovalo več ekip občinske strel- ske zveze Ormož. Popoldne pa so se člani krajevnih odborov ZRVS občine Ormož jx)merili še v stre- ljanju z vojaško pištolo. Sodelo- valo je 7 ekip, zmagala pa je prva ekipa ZRVS Ormož. Med posa- mezniki je zbral največ krogov Ivan Ivanuša iz Ormoža. Vse prireditve v počastitev pr- vega krajevnega praznika K S Tomaž, je predsednik sveta KS Alojz Hergula ugodno ocenil in izrazil upanje, da bo praznovanje postalo tradicionalno in še bolj množično. Posebej je pohvalil delo pripravljalnega odbora, kije s skupnimi močmi vse prireditve odlično izpeljal. M.Ozmec Alojz Hergula, predsednik sveta KS Tomaž ^ fazitave kulinaričnih izdelkov in ročnih del v OŠ 1 omaž. Kljub dežju je tekmovanje v streljanju na glinaste golobe uspelo Delo na meji strokovnosti Na seji konference osnovnih organizacij sindikata v Zdravstvenem centru dr. Jože Potrč Ormož—Ptuj, pred tednom dni, so največ pozor- nosti namenili težkemu maicnalnemu stanju tuai v zaravstvenih orga- niz.acijah združenega dela na tem območju. Vsi razpravljalci, iz vsake temeljne organizacije, so kot osnovni problem izpostavili visok porast materialnih stroškov. Ta je delo pripeljal že, kot so poudarili, na mejo strokovnosti, saj še bolj drastično varčevanje prav pri vsem že gre na škodo uporabnikov. Pomanjkanje materialov, njihovi visoki stroški, občutijo tako oboji, saj bi Nravstveni delavci želeh delati kar se da strokovno, uporabniki pa pričakujejo strokovne in hitre usluge. Eden izmed vodij TOZD je dejal, da si več ne bo upal podpisovati naročilnic za materila, ker so cene izredno poskočile, plan materialnih stroškov pa močno presegajo. Plan stroškov za letos je za 20 % večji od lanskega oziroma le 3 % večji od lani realiziranega. Že iz tega je na dlani, da ob visokem porastb cen ni šlo brez preseganja plana. Podobno je z družbenim standardom zdravstvenih delavcev, nji- hovimi osebnimi dohodki. Vendar v drugi smeri. Ne gre za porast temveč njihovo krepko zaost^anje. Ugotavljajo, da jim za sedanje osebne dohodke manjka denaija, kje pa ga doFiti za vsaj majhno izboljšanje ob že tako visokih življenskih stroških. V Zdravstvenem centru desetina delavcev zasluži do 7000 din na mesec, do 10.000 din pa sežejo vsi zaposleni do medicinskih sester. Ne glede na etične norme moramo priznati, da to ne more spodbuditi kakovostnejšega dela za- p>oslenih. Takšno stanje je posledica stabilizcijskih ukrepov na vseh področjih porabe, skupna pa je še najbolj na udaru. Pričakujemo pa lahko še večje omejevanje, glede na polletne rezultate. Vprašanje pa je, ali pri tem omejevati selektivno ah linearno — vse enaka. Zdravstveni delavci pieuiagaju, oa sc amzoene aBjavnosu pnjseonega družbenega pomena — zdravstvo in šolstvo — v stabilizacijskih prizadevanjih ne obravnava linearno z drugimi družbenimi dejavnostmi. Menijo, da so del našega gosp(xlarstva. ki še kako prispeva k večji storilnosti. Pri tem pa se pohio zavedajo, da morajo tudi sami nositi določen delež v stabilizacijskih prizadevanjih, vseh pa na svojih ramenih gotovo ne bodo zmo^i. Z varčevanjem in omejevanjem so namreč že na skrani meji strokovnosti, kot smo zapisali v naslovu. Na rezultate gospodarjenja pa bo gotovo vplivalo tudi to, da še niso podpisali letošnjih sporazumov o svobodni menjavi dela, zato so tudi dolgo poslovali po starih cenah. Med vzroki za takšno materialno stanje je tudi dejstvo, da imamo v ptujski občini prispevne stopnje za družbene dejavnosti med najnižjimi v Sloveniji, drugod zaposleni izdvajajo več, tako izgubljamo tudi sred- stva solidarnosti. Zato si prizadevamo za drugačen način solidarnosti, ki bi ga dogovorili p>o uskladitvi stopenj po vsej republiki. Zdravstveni delavci bodo nadaljevali s prizadevanji za ublažitev stanja, tako materialnega kot družbenega standarda zaposlenih. Pa ne samo na našem območju, saj je velika večina drugih zdravstvenih organizacij pravtako v težkem materialnem položaju, v izgubah. L kotar SVET ZKS KS KIDRIČEVO Z združenimi močmi za napredek krajevne skupnosti v krajevni skupnosti Kidričevo so ustanovili Svet ZKS, ki povezuje 11 osnovnih organizacij ZKS tega območja. Po predhodni razpravi v osnovnih oreanizaaiah ZKS so na drugi redni seji, 16. junija 1983 soglasno izvolili za sekretaija Sveta Borisa Urbančiča iz TGA »Boris Kidrič« Kidričevo — TOZD Promet^ za namestnika sekretaija pa Ivanko Gorše iz osnovno šele Borisa Kidriča Kidričevo. Razprava o programski usmeritvi dela je bila živa, zlasti še, ker so se seje udeležili predstavniki vseh družbenopohtičnih organizacij in kra- jevne samouprave KS Kidričevo. Gostje smo dobih vtis, da zaseda samoupravna delegatska skupščina, ki s čutom odgovornosti obravnava izvirne interese delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti. V razpravi so določili prednostne naloge sveta ZKS: oceniti aktivnost komunistov v krajevni skupnosti; razvoj krajevne samouprave, delo delegacij in de- legatskih odnosov; vlogo in položaj mladih ter aktualna vprašanja vzgoje in izobraževanja; obrambno-zaščitno sposobnost krajevne skupnosti z vidika povezanosti združenega dela in krajevne skupnosti ter vlogo in polož.aj družbenih organizacij in društev. Sklenili so, da bo v drugi polovici septembra zbor komunistov, na katerem bodo ocenili aktivnost komunistov v KS in izvajanje srednje- ročnega plana razvoja krajevne skupnosti. Svet ZK S je soglasno podprl prizadevanje mladih, da se v dogovoru s TGA »Boris Kidrič« reši problem prostorov Kluba mladih v Kidri- čevem, s katerim naj upravlja Zveza socialistične mladine, v njem pa morajo imeti mesto vse oblike organiziranosti mladih. Zavzeli so se, da mora Svet ZKS obravnavati vsa tista vprašanja, ki jih bodo v ospredje postavljali krajani. Poudarili,so, da je potrebno v krajevni skupnosti združiti vse sile za ustvaritev takih pogojev m mož- nosti. da bodo krajani samoupravno urejali vpašanja zadovoljevanja skupin potreb in interesov v svojih zaseljih ter krajevni skupnosti kot celoti. Izražena je bila pripravljenost za skupno delo združenega dela in krajevne skupnosti, kot oblike f>oenotenega dela osnovnih organizacij in članov ZKS, ker bo .spodbudno vplivalo na učinkovitejše delo in vlogo organiziranih socialističnih sil v krajevni skupnosti Kidričevo. Jasno oblikovana stališča Sveta ZKS so trdno jamstvo, da bodo družbeno politične organizacije m organi krajevne samouprave imele v Svetu ZKS močno oporo, zlasti še, če bodo vsi člani ZKS uresničevali dolžjiosti in pravice, ki so jasno opredeljene v statutih ZKS in ZKJ. FB PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE V ORMOŽU Na osrednji proslavi ob dnevu civilne zaSčite v ormoški občini so poleg priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki ga je prejela KS Velika Nedelja, podelili tudi 21 značk civilne zaščite. Značko je prejelo 19 posameznikov in dve enoti. Prejeli so jih: Franc Pukiavec in Štefan Bok:ar iz Hardeka, Drago Klobučar, Alojz Terbuc, Jakob Boj in Jakob Lukman iz Središča, Anton Kuharič iz Loperšic, Stanko Strucl in Jože Lah od Miklavža, Franc Rajh in Ivan Seruga iz Ivanjkovec. Janez Kupčič in Franc Mak rab od Tomažaj Jože Palčič in Elica Kokc; ir Pndgc.c, Ivan Petek in Karel Plečko iz Veli- ke Nedelje, Ivan Simonič in Franc Vrečer iz Ormoža ter gasilska enota CZ pri Miklavžu in ekipa prve medicinske pomoči pri KK Jeruzalem Ormož. MG 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 23. junij }983 - TEDNIlt Preizkus pri sebi N ihče, ki pije ne priznava, daje alkohcothk. Lahko pa sebe preizku- site po navodilih našega aiani^a strokovnjaka dr. V. Hudolina in zvedeli boste ali ste že ^kobolik. Pravi takole: »ne poskusite prav nobene alkohol- ne puaCe Sest tednov vam to uspe brez kakršnih- koli težav in k)TREBE po pitju? poskus ponavljajte vsakih Sest mesecev, dokler bo Slo brez težav ni NEVARNOSTI. DA STE ODVISNI OD ALKOHOLA CE PA VAM JE SESTTEDENSKA POPOLNA VZDRŽANOST OD ALKOHOL- NIH PIJAC TEŽKA, TAKRAT VAM JEŽIVUENJSKA NALOGA. DA ZVESTE clm VEC O ALKOHOLU, SVOJEM POPIVANJU IN ALKOHOLIZMU.« Vse znanje o »emc lahko preberete v knjigah Bolezen odvisnosti (dr. Hudotin). Dolga pol Idr. Janez Rugelj). Alko- holno omamljen (dr. Jože Ramovž).. Če samo majhen delček vasv ki popivate, napravite ta poskus in se resno zamislite nad svojim popivanjem. bio(g*eolwairovah najprej sebe. a tudi vse okoli sebe pred tistitčerimi ncvSežmostmi. Daje temu tako. ni potrebno dvomiti, ker so vsi alkoholiki biih s|w\a zmerni pivci. Dr Z. I PODNAJEMNIK, KDO JE TO? Vedno in povsod poudarjamo, daje ^vek naše največje bogastvo in mu je potrebno zagotovili in omogočiti otioovna sredstva za življe- nje. Nedvomno, da se v večini lega madi držiinao.. V bistvu da. toda. če bi na primer pogledali v statute in praviillmiike o stanovanjski politiki, bi prišli do spoznanja, da v teh pravilnikih niKnto zasledili ničesar napisa- nega o podnajemniških stanovanjih in o podna^mnikih samih. Že iz naslova tega zapisa je razvidtaoL da želim opozoriti širšo javnost na pomanjkljivotsti slalutov o !aainovanjs,ki politiki v Ptuju. Predvsem pravilnika o pravicah in doSžnostih koristnikov podnajemni- ških stanovanj. Žal se vse pogosteje dog^a. da so prav podnajemniki predani v nemilost stanodaj^cev. ki la]^o brez kakiršraihkoh posledic odpovedo stanovanje brez roka odpovedi, ker pravilnik o podnajemniških pravicah tako na eni kot na dni^ sttrami bbc obrtajia in se nihče od tistih, ki naj bi bili zadolženi za to ne vpraSa v kakSniih pogojih podnajemniki splošno živijo. Zmotno bi bilo irdilL da jje tiako vsepovsod, vendar v veliko primerih prihaja do nesfKMazBinuDtv mmed stanodajalci in podna- jemniki. Pretirano visoke cene sianarimc. ki se prosto gibljejo in jih stanodajalci urejajo samL so v večini piriii)3ies»>v nedostopne in nespre- jemljive. O takšnih in podolmih anoHonaiijafliL ki so vse pogosJejše. bi moral nekdo voditi računa in tudi zaščitili podnn^emnika. Sami dobro vemo. da so takšni primeri vse pogoslejS in se kcmčmjejo v večini primerov na sodiščih. Zato je prav in skrajni čas. da o taktih problemih razmišlja- mo skupaj in tudi na tem podro^ iiLjgdegmio sku|mi imenovalec. Ne samo v ožjer- cAviru. verjetno bo ta piroblem potrebno reševa- ti v okviru delovnih organizac^ s^ jc prav v delovni organizacijah veliko delavcev, ki imajo s4tatus podnajjemniiniika. V razgovoru s socialno službo v enii Szmnied ve«^ delov, organiza- cij v Ptuju so mi povedali da veliko dmuižin njihovih delavcev dobi stanovanja prav prek njihove delovne offgamizadje. vendar delavcem, ki nimajo družin stanovanj niso zagolav|j^ Dej^o pa je. da tudi takšni delavci potrebujejo sirdio nad glav«[» in jih ne moremo postaviti na cesto. Pozabih smo na njih. čeprav izpolnjuj«^ vse pogoje in so potrebni stanovanja. Vse manj j'e družin, ki 1» ždrfe pMtoajjemnike in še tisti, ki jih imajo razmišljajo o tem. da jim bodo sfiaroovanje v kratkem odpoveda- h. Naj ta sestavek zaključim z misl^. da bomo v bodoče morali nekaj storiti tudi na tem področjju. zašattiti pravice podnajemnikov ter preprečiti korupcije in manipulacije, ki s«i vse pogostejše. Na koncu so žrtve podnajemniki sami. ker osu^a^ iTiiiez stirs^e lEad glavo! Zakaj? Predvsem zaradi tega. ker smo ptnabih z zakonom zaščititi njihove pravice in dolžnosti, čeprav vemo. da so enakopravni člani "•^družbe! MDB Dušan Kveder-Tomaž na SOR A »Partizanski put 83" Ptujski bngadiiji snno v sobo&o pospeK v mladinsko naselje Fruškogorski partizanski odred na L^ernkL Štabovo nas niso pričako- vali. saj je bila ura šele š.uri. Radovvdnm. pvesebli in nekoliko zaspani, oprtani s pretežkimi nahrbtnikL smo se odpraviti vneznano. Kmalu smo zagledali dolgo vrsto hišic. Zavili smov nagliitt^. Zbasali smo se v sobe. >>Delno prekaljeni« brigad^ismo biilikar sn^oliko presenečeni, ko smo zagledali postlane poslej in tapisoo na tkh. Kmahi smo odkrili še celo vrsto omar. stranišča, štab in ^dnevno sobm. Postajah smo vedno bolj zaspani. Toda niso nam daU miru. Zasipali so nas z m2yicami. unifor- mami. copati, našitki... ObsedmiJti) ^tra| smozačefi z veliko seUtvijo. prenašali smo omare in poslej Bih smo že lelo lačni. Zeblo nas je. Začelo je deževati. Čez dve uri so se nas uianilih in nas poklkrah Ob desetih smo odprli šivalnico in začeli z modno revijo (hlače so nam trikrat predolge in šest krat pre^Hokel. Fd) kosahi smo se odpravili na »veliko raziskovanje«. Odkrih smo dve košarkaški igrišči in eno nogo- metno, centralno ploščad, majhen sampatičem amfiteater. štab. »sani- tarni čvor« ali umivalnice in drui^ zaninnmivosti. V nedeljo smo se dolgočasili in si želeli, da b« bil čim pvi^ ponaede^ek.. V ponedeljek pa se je začekt Ne čk«© rares^ začelo pa se je le. Domačini v Pavlovaft. kjer sinodtelaliiL sonains pripravih sprejem in nas pogostili. Odšh smosevedašeisalrasB^^KBidošzaiMn jezero na Fruški gori. Tri ure lopatanja se nain je prav prileglo in veseli smo se vračali v naselje. I\>poldiie seje akc^ tudi uradno začela in v torek naj bi resno začeh didalL Toda naše vroče želje se nam niso uresničile in bili smo »zelo« žalostni, ko smo ugotovili, da spet dežuje. Torej smo spali, jedli, risali. {Hsali tipkali iisii čakali sredo. Naše vroče želje so se nam tokrat umcacičile in ob štirih zjutraj smo v podobi ledenih kock odpekelaU na igr^čeL Naša »fiskica« nas je pošteno razgibala in odpeljali smo se na traso. Poigralbifi smo kose. vile. grablje in sekire ter se lotili košenja na Ležimini v masodnem parku Fruška gora. V začetku nam košenje nekako m ^ od rok. vendar smo se kmalu privadili. Sest ur je hitromiriiloino«lpe|)aismosenazaji v naselje. Vroče smo si želeli vročih tušev. toda nid^jer se mi pirikazala niti kapljica nizkokalorične osvežilne p«jače ah na kratko klorirane vode. Oslaii smo iMiI umazani. Akaib«lio.božekako.smosirekU. saj bo jutri tako ali takodež. Pa šcuganihsmo. Včemucksmosev ledenem vetru razgibali, se odpeljali na traso, pol ure sedett v avtobusu, opazovali dež in ladje na Donavi in se nato vrnih v nase^ Pirecaočeni in prezebli smo sanjali o vročem soncu, ki se noče in moče pokazati. LačnL ker smo morali vrniti malico, smo premišljevalL kap bo raasliedicjji dan.. Čeprav brigadirji ljubimo, dež si Bimi vroče žehmo vročega sonca in upamo, da bo kmalu p^ukalo izza olblakov. DO takrat in seveda tudi |X)tem. pa bor^o -^ridno obisko^ah lec^ nnii kiožke. prirejah brigadirske večere, izdajali biltene in risaU stenčase. tjopkah in sklepali nova prija- teljstva. Brig*lin^ MDB *Dušan Kveder-Tomaž« ,,,., kratko in jedrnato po vsebini, aH tudi obrazložitev." (ALi RAZMIŠLJANJE O NEKEM DELEGATSKEM GRADIVU) Naslov bi lahko bil tudi drugačen. Npr.: »Prizadevanja za lepo in razumljivo slo- venščino v delegatskih gradivih niso hiJa zaman.* Tak naslov ni ne kratek in ne jedrnat, zalo sem /anj uporabil kar del stavka iz skupščin- skega gradiva. Mislim, da je to tudi (tako opevana) racionalizacija, ki naj ... ■>prispevak uresničevanju ciljev ekonomske siahilizacije« V tem gradivu predsedstva skupščine ob- čine Ptuj. ki sti ga delegacije dobile za zasedanje občinske skupščine (o nadaljnjem razvoju de- legatskega sistema) je tudi zapisano, da gradiva »ne smejo hiti preobsežna, napisana pa morajo bili v razumljivem jeziku.<< Se .strinjam. Navedeno gradivo je (ni) obsežno, ima (samo) 19 tipkanih strani. Glede »razumljivega jezika<( pa ml je že stavek, iz katerega sem si sposodil del za gornji naslov, delal težave. Sprva sem menil, da sem sam kriv. da ne razumem celotnega gradiva. V njem je celo zapisano: »Gradiva in informacije za določanje v de- legatski skupščini morajo bili prilagojena strukturi delegatov . . .« Tako! Gradivo je torej prilagojeno, očitno pa ne vem. v katero strukturo spadam: v mlade ali stare, v ženske ali moške, z osnovno šolo ali z doktoratom znanosti, član ZK ali samo SZDL. kmet ali delavec, kovač ali slavist itd., da ne naštevam narodnosti, verske pripadnosti, barve kože pa še kaj. Na koncu sem ugotovil.da to vendar ni tako hudo. saj gradivo obljublja, da bcxio '>.. . službe morale nuditi več pomoči de- legacijam. zlasti tam. kjer delegacije niso dovolj strokovno kadrovsko zasedene. . . .« Do takrat pa. ko bo gradivo prilagojeno tudi »moji strukturi« in ko bom dobil pomoč služb, ker nisem v delegaciji, ki je dovolj stro- kovno zasedena, si bom moral sam pnjiskati pomoč. Kje jo potrebujem ? N a primer pri takih stavkih: "Informtniiski sistem za potnehe spreje- manja odlociifi delegatov in fuidzonM nad izva- janjem teh odločiiev hi s podatki in informaci- jami povezoval i.stf udeležence v skupščinski si- Ktem* Dalje: »Iz prvdpisŽe sedaj N morali po poslovniku leze za osnutek odloka obravnavati z vidika ustavne podlage obsega urejanja bistvene rešitve v pred- logu za izdajo odloka, teze na naj presojajo z vidika zavzetih stališč o načelnih vprašanjih, če pa se obravnava prva in druga faza skupaj, je v obrazložitvi potrebno še poiskali način izvrše- vanja akta in druge pravno tehnične določbe.« Pa še naj kdo trdi, da naš postopek ni kratek in jedrnat po vsebini. To velja tudi za obra- vnavo gradiv za republiško .skupščino, saj je ugotovljeno, da: «I ečino in pretežni del gradit obravnavajo skupine delegatov.* ()bv eščan^ je eden tzmed pogojev za dobro vimoupravljanje. Že prej smo ugoliovili. da bo »informacijski sistem povezoval vse udele- žence v skupščinski sistem.« Kako bomo to uresničili, pa jc zapisano v tem odstavku: tSredsiv a javnega obveščanja bomo sproti seznanjali z vsebinsko problematiko, ne samo preko radia v i>bčini. ampak tudi preko lokal, nega čas«.)pisa in tovarniških glasil«. Popolnoma prav. Prvič: ne bomo več obr». vnavali nevsebinske problematike. Drugič. sredstviHn jav nega obv eščanja se obet^o dobri časi. Ne hodo imela več težav z novinarji, saj lx>di) z v>»em seznanjeni in to ne samo preko radia, ampak tudi preko časopisa in tovarni- ških glasil (ki torej niso sredstva javnega ob- veščanja). Skupščini občine so v gradivu nar- ložene štev ilne naloge. Veijamem. da jih bo uresničevala. Pomislek pa vendar imam na eno izmed teh nalog, ko bo (skupščina)c »Spremljala zamenljivost delegatov v leme^ nih delegacijah .. .r Najprej bo potrebno ugotoviti katere so to »temelje* delegaaje (torq imamo stopnjeva- nje tudi pri delegacijah?) Nalo pa začeti po- stopek za dopolnitev ustreznega zakona (o volitv ah I saj sedanji ni predvidel delegatov v delegacijah- še manj zamenljivih. Delegacijo sestavljajo čbni ko pa so v del^aciji določeni (izvoljeni), da gredo s stališči na zasedanje skupščine, so delegati Zamenljivost je torq možno (in umestiK>) »spremljati« le med de- legati v zborih skupščine. Ne glede na zapisano, sem optimist. Pred- sedstvo SO se je v gradivu zadolžilo tudi za to nak^o: »Ce gradivo ne bo primerno za obravnavo v delegaciji, ga zadržalo in od predlagatelja /ahtevak). da ga dopolni«. Up nam je dan! -op- KORiSTNA NALOGA 12 RACKINALiZACUE Z diplomsko nalogo do racionalizacije v zadnjem času je vse več de- lavcev. ki na svojih delovnih me- stih dajo več od sebe. kot pa to določajo njihovi opisi del in nalog; prav tako pa s svojim i inventivnimi predlogi, tehničnimi izboljšavami in racionalizacijami presegajo »službeno« dolžnost. Tako tudi negirajo znani stavek, da na de- lovnem mestu ne smemo delati izgub. Ta stavek je uporabil tudi pro- fest>r dr. Vojko Ozim. ki je Ireni Lešnik, inženirju kemijske teh- m)logije. zaposleni v tovarni mtKnih krmil Emona K K Ptuj. ptimagal pri sestavi diplomske naloge: Optimiranje mešalnega časa pri proizvtxinji krmnih me- šanic v tovarni močnih krmil v Emona K K Ptuj. Irena Lešnik je s to nalogo 25. maja diplomii^a; študirala pa je ob delu. Za kakšno racionalizacijo gre v bistvu v vaši nalogi? »v tej nalogi gre za povečanje tehnoloških zmogljivosti v proiz- vtxlnji v naši tovarni. Povečali smo zmogljivost iz 20 ton krmnih mešanic na 24 ton na uro. To je povečanje za okrog 20 odstotkov. Za to pa je bilo potrebnih 2(K) analiz. Po tehnološki shemi je bil čas mešanja ene p)opolne krmne me- šanice oziroma ene šarže natanč- no 6 minut. Mi smo sedaj samo s časom mešanja spremenili to tehnološko zmogljivost iz 20 ton na 24 ton. Z zasledovanjem po- razdelitve nekaterih elementov v krmni mešanici smo to zmoglji- vost lahko povečali. Mešali smo kompletno krmno mešanico za živino. V njq pa so različne surovine: od koruze, ječ- mena, .soje. ribje moke, vitami- nov. mineralov — odvisno pač od recepture. Vzeli smo krmno mešanico, za kaieu* je potrebna dobra homo- gen<.»si. ker je to za pujske v rasti iiziroma i>d 5 do 15 kg teže; zanje pa je zelo pomembno, da je me- šanica zelo homogena. Homogenost pa z znanimi me- todami določuješ tako, da vzameš enega ali dva elementa v mešanici in jo nato na osnovi statistične obdelave podatkov zasleduješ pri različnih časih mešanja. Potem ugotoviš ali je ta meša- nica hiHnogena pri nekem kraj- šem času ali je obv ezno mešanje 6 minut. Vzeb smo različne čase mešanja in za vsak čas mešanja sn[K> ugotav^ali homogenost me- šanja. Sedaj je ta čas oki^ 5 minut m nekaj sekund, možno bi bilo tudi. da je čas 3 minute, kar bi prineslo sto odstotno povečanje zmogljivosti; vendar je ozko grlo pri dt»zininju. Mešatec preprečuje tako izvedbo.« Imate tudi že izračune za fi- nančne učinke te racionalizacije? »Teh izn^nov še ni Osnovni namen je bil pt>večati zmogljivost in t»> smo opravili« le ti> va.ša prv a r JckmaUzacija? ♦Ja.« Sle naleteli na kakšne ovire pri sestavi naloge? »Ovir ni bik). Imela sem veliko pomoči, še posebej od šole (VTS) in profcs4.)rja dr. Ozima.« Kakšne načrte imate v zvezi s tem v bodoče? «»N ak)ga je zak^nčena. Preosta- ne pa delo v naprej, če so še kakšne n>oži>osti na tem podro^u. Da lahko tako stvar izpelješ moraš poznati metode, ki ^ potem uporabiš v praksi« je zaključila Irena Lešnik. MG Irena LešnS^ foto: ZK SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V PODLEHNIKU v nedeljo 12. junija je bilo v p^Hllehniškem Zadružnem domu že peto srečanje občanov starejših 1x1 sedemdeset let. Srečanja, ki so ga pripravili krajevna skupnost. Socialno skrbstvo in odbor Rde- čega križa, seje od 160 vabljenih udeležilo 97 ostarehh. Tiste od- daljene. ali že preveč oslabele med njimi na srečanje pripeljali gasilci. Zbrane je najprej pozdra- vil pred.sednik odbora Rdečega križa Ptxllehnik Stanko Vaupotič ter jim zaželel dobrega počutja; predsednik sveta Ludvik Maučič pa je govoril o dosedanjem in nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti. Sledil je kulturni pro- gram. ki so ga za priliko pod vcxlstvom mentoric Lojzke Mere in Rozalije Cafuta. pripravili učenci osnovne šole Martin Kores ter domača skupina ljudskih pevcev z imenom Kopači. Po skromni zakuski je vzdušje po- stajalo čedalje bolj prijetno, po- čutje čedalje bolj sproščeno tako. da st> nekateri ob zvokih doma- čega harmonikarja Jožeta Sven- ška IZ Kozminc, celo zaplesali. Tisti, ki so se srečanja prvič ude- ležili kar ni.so mogli verjeli, da kljub t>siarelosli. ko družbi ne morejo več koristiti kot nekoč, še nist) pozabljeni. Ostarele, ki se srečanja zaradi K>lezni. ali nepokretnosli niso mogli udeležiti, bodo organizato- rji v pnhtxinjih dneh obiskali na domu in jih pnmemo obdarili. C Planinci so aktivni Stoperško planinsko društvo je eno najmlajših v Sloveniji, vsekakor pa najmlajše v ptujski občini. V treh letih so pridobili precej članov in jih usposobili, posebno lani. ko so izvedh planinsko šolo. V njej je sodelovalo 40 planincev. Sicer pa so od ustanovitve dalje izvajali razna sirokovna predavanja o pla- ninskih ptiieh in o opremi, skratka o vsem. kar mora vedeti planinec. Seveda pa so organizirali tudi nekaj izletov, planinskih tur, maTk:irali so tudi planinske ptiti v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj. »SPodpisali smo družbeni dogovor o ustanovitvi k(X)rdinacijskega odbora planinskih društev v ob- čini. Dokaj redno se sestajamo in dogovaijamo za skupne skcije. Ena od večjih akcij jc izdelava hak>ške planinske poti. kjer st>delujemo tri planmska dru- štva. ker se društvo iz Kidričevega v to akcijo ni \ključik>. Delo smo si razdelili, tako da majšperško in naše društvo irasiramo in markiran>o pot na svojem t>bmočju. Vključeni smo tudi v meddruštveni odbor pla- ninskih društev v Mariboru, kjer se mesečno sesta- jamo. to pa je tudi vez z glavnim odborom Planinske zveze Slovenije in njenimi komisijami.« K ako pa je s prostori za delo m seveda z denarjem za redno dejavnost? »V domu krajanov v Slc^rcah smo dobih svc^ prostor, ki ga moramo še urediti. Sredstva posku- šamo dobili z organizacijo raznih prireditev — lani smo izvedli kviz o poznavanju Donadie gore. Reči pa moram, da smo se v okviru občme dogovorili za merila, po katerih ocenjujemo aktivnost in enotno nastopamo do telesnokultume skupnosti, ki daje za planinsko dejavnost določena sred^a.« Kakšni pa so načrti društva za v prihodnje? »Načrti so skromni, predvsem v tem smislu, da ne nameravamo bistveno povečevati števila članov. Sedaj nas je 170, kar jc za ruš kr^" vsekakor prec^ Povedali pa morami, da so v naše društvo včlanjeni tudi člani iz drugih krajevnih skupnosti. Pridobili pa žeUmo strokovni kader. Trenutno imamo dva mladinska vodnika, lo pa je premalo za organizacijo izletov v visoko gorstvo. Poleg teg3 nameravamo še bolj utrditi sodelovanje s planinskih sekcijo v osnovni š^ Stoperce. Poleg tega imamo v načrtu urejanje planinskih poli. S ptujskim društvom smo se dogovorili da bomo uredili pot od Sloperc do Donačke gore. urejujemo pa tudi pot, ki vodi k spominskemu ob; eležju iz NOB v Suqu. Seveda paje v programu tudi s«.xlelovanje z ostalimi društvi iz stoperške krajevne skupnosti. Nadalje načrtujemo izlete planincev, pa tudi kondicijske priprave za ture v visokogorski svet.« N. Dobljekaf TEDNIK - 23. junij 1983 NASE KMETIJSTVO - 5 Stališča k informaciji o zaposlovanju v občini Ptuj je potekala o problematiki zaposlovanja široka javna razprava. Kot osnova za razpravo so med drugim služila: — Izhodišča za problemsko konferenco o zaptislovanju, ki jih je posredovala Republiška konferenca SZDL — Poročilo o uresničevanju politike zapo- slovanja v letu 1982 — skupščina SR Slovenije — Podatki o gibanju zaposlovanja in brez- poselno.sti v SRS — Uresničevanje politike zaposlovanja za leto 1982 ter v obdobju januar-april 1983 — Usmeritve za delovanje Zveze sindikatov Slovenije nri ustvarjanju pogojev za pospeše- canje produktivnega zaposlovanja — Analiza uresničevanja politike zaposlo- vanja v občini Ptuj — Stališča Občmskega sveta zveze sindika- tov Ptuj in Izvršnega sveta Skupščine občine o problematiki zaposlovanja v občini Ptuj, ki so )ila obravnavana na zborih Skupščine občine Ptuj — Vprašanja zaposlenosti in smernice de- javnosti za njihovo reševanje — komisija zve- znih družbenih svetov. Na temelju dosedanje razprave predlagamo sledeče ugotovitve, sklepe in stališča: — Problem ob razreševanju produktivnega zaposlovanja in nezaposlenosti imajo v vsaki regiji in občini svoje specifičnosti. V naši ob- čini, ki obsega tudi manj razvita območja, so težave pn zaposlovanju m nezaposlenosti še posebej "težke. Pokažejo se zelo hitro že pri manjših odstopanjih. — Na razpolago je manjše število delovnih mest, ki ne nudijo zaposlitve za prirast prebi- valstva, tako, da so mnogi prisiljeni iskati za- poslitev izven občine. — Večanje nezaposlenosti pospešujejo tudi zaostreni pogoji gospodarjenja, ki so v manj razvitih sredinah še bolj očitni. — Število opravljenih nadur in sklenjenih pogodb o pogodbenem delu je še vedno pre- veliko. Potrebno jih je zmanjšati na najmanjše možno mero in s tem omogočiti nove zapo- slitve. — Zaposlovanje pripravnikov ne poteka v skladu samoupravnega sporazuma. Pri tem pa je tudi prevelik procent pripravnikov zaposle- nih za določen čas, samo za pripravniško dobo. — Nimamo sočasno kadrovskih planov s proizvodnimi plani v OZD. Kadrovske službe v večini OZD so prešibko strokovno zasedene. Tako ne morejo zadovoljiti opravljati vse- stransko zahtevnih nalog kadrovskih služb. Zato je potrebno dati kadrovskim službam večji ix)udarek. prav tako tudi izboljšanju izobrazbene strukture in planiranju kadrov v OZD. S tem bo dobilo svoj pt^men in veljavo tudi usmerjeno izobraževanje. — Izobrazbena struktura v OZD še ni za- dovoljiva. Zato je nujno izobraževanje, zapo- slovanje strokovnih delavcev. Tako bomo omogočili rast proizvodnje in nove zaposlitve. — Izobraževanje ob delu je še večinoma prepuščeno interesu posameznega delavca, ne pa odraz potreb združenega dela. Zato morajo biti ugodnosti za šolanje delavcev v skladu z usmeritvami OZD mnogo večje od tistih, kijih dobi delavec, ki se izobražuje po svoji usme- ritvi. — Spodbujati je potrebno nagrajevanje po delu in nagrajevanje kreativnega dela. — Ustvarjati pogoje in omogočiti nove za- p<.xslitve je naloge vseh zaposlenih. Z boljšo organizacijo dela (možnost za krajši delovni čas), novo tehnologijo, boljšim izkoriščanjem kapacitet (večizmensko delo), novimi nalož- bami, omogočiti nove zaposlitve. — Skupnost za zaposlovanje mora aktivno vplivati na dogajanje pri zaposlovanju. Posebej pri u-^meritvi izobraževanja in zaposlovanja delavcev in s tem zmanjševati število iskalcev zaposlitve. — Skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji se morajo povezati in vplivati na razporejanje delavcev in s tem na njihovo mobilnost. Saj je struktura iskalcev zaposlitve in potreb po de- lavcih v posameznih delih Slovenije zelo raz- lična. — Kot nezaposleni se prijavljajo študentje absolventi zaradi zdravstvenega varstva, pa tudi člani kmečke družine ob nosilcu proiz- vodnje. Odločajo se kot jim bolj odgovarja. To govori za neusklajeno zdravstveno politiko. Potrebno je narediti analizo prijavljenih iskalcev zaposlitve v krajevni skupnosti. Le tako bomo dobili točne podatke, ki so tudi dejanski iskalci zaposlitve. — Potrebno je razrešiti problem popoldan- ske obrti. Podpirati moramo obrt in organizi- ranje PZD-<.)v. ki omogočajo večje vključe- vanje obrtnih delavcev v redno delo. — Pri vračanju delavcev iz tujine moramo spodbujati njihovo vlaganje lastnih sredstev za odpiranje novih delovnih mest v obrti in pro- izvodnih OZD. — Pri sedanjih usmeritvi ima kmetijstvo možnosti razvoja in zaposlovanja. Za dosego tega cilja je potrebno: — razvijati strokovno pospeševalne službe na vsem območju občine — Izobraževati proizodne kadre v kmetij- stvu v domačem okolju (verifikacija kmetijske šole v Ptuju) — Omogočiti večje naložbe v kmetijstvu — Skrajšati in poenostaviti postopke pri iz- dajanju gradbenih in drugih dovoljenj za vla- ganja v kmetijstvu — Posebno prioriteto naj ima v živinoreji pc)speševanje povečanja števila osnovne ple- menske črede — krav in svinj — Razvijati postavljeni model intenzivne proizvodnje na malih površinah — mleka, prašičev, perutnine — V programe intenzivnega pospeševanja vključiti tudi sadjarstvo in vinogradništvo, saj jih je možno tako kot živinorejo z intenzivnim izkoriščanjem zemljišč organizirati tudi na manjših lastniških površinah in tako povečati zaposlitev. Za povečanje zaposhtve in zmanjšanje ne- zaposlenih v naši občini je še posebej po- membno povečanje izvoza, dokončanje pred- nostnih naložb ter razvoj kmetijstva. Kot občina z manj razvitimi območji pa pričakujemo, da bodo OZD in razvitih območij z razvito tehnologijo, z odpiranjem obratov, delovnih enot oziroma prenosom določenih faz proizvodnega procesa prispevali k reševanju naših problemov zaposlovanja mladih, stro- kovnih delavcev. Ob dokaj razviti infrastrukturi — tehnološka voda, energija, komunikacije — se lahko po- nudijo primerne lokacije za zahteven proiz- vodni proces. V celoti z manjšimi naložbami kot drugje. — Z izvajanjem sprejetih usmeritev in vključevanju OZD iz razvitih območij lahko bistveno vplivamo na normalni tek zaposlo- vanje nezaposlenosti v naši občini. Pogoji zamenjave in odkupa pšenice Pred nami je izredno po- I nembna akcija — žetev in odkup krušnih žitaric. Akcija je toliko pomembnejša zaradi tega, ker je od njenega izida odvisna tudi naša prehrambena bilanca do prihod- nje žetve. Po dosedanjih pripra- vah sodeč, lahko mirno pričaku- jemo dobre rezultate, seveda pa ix) za dokončno oceno potrebno počakati do konca julija. Lansko jesen smo v ptujski ob- čini posejali v družbenem sektorju pšenico na .1132 hektarih, v za- sebnem sektorju pa v kmetijski zadrugi Ptuj 821 hektarov in v KZ Lovrenc 136 hektarov. Računajo, da je tudi v neorganizirani kme- tijski proizvodnji posejanih prav tohko hektarov. Vreme je bilo je- seni izredno naklonjeno razvoju posevkov, nekoliko manj je bilo naklonjeno spomladi, predvsem suša je naredila nekaj škode. Kljub temu pa tako strokovnjaki. kot pridelovalci pričakujejo dober pridelek. Slab pridelek bo le tam, kjer pridelovalci niso opravili dobrega spomladanskega dogno- jevanja in izdatne zaščite posev- kov. Tudi pri pridelovalcih je opaziti večjo pripravljenost za oddajo in zamenjavo pšenice. Plan odkupa pšenice v Sloveniji je 64 tisoč ton pšenice, od tega je delež ptujske občine 6 tisoč ton. Odkupni pogoji so gotovo že znani slehernemu, pridelovalcu. Odkupna cena za kilogram pše- nice je 15, 14 in 13 dinarjev, od- visno od kvalitete. Poleg tega do- bijo pridelovalci enotno premijo — dinar za vsak kilogram oddane pšenice. Glede na to, daje pšenica v Sloveniji pretežno kvalitete drugega razreda, bo odkupna cena 14 dinarjev ter dinar pre- mije, dinar za vsak kilogram od- dane pšenice pa dobijo pridelo- valci za nakup umetnih gonojil. Zamenjava pšenice za koruzo bo potekala v količinskem raz- merju 1:1. vrednostno pa v raz- merju 1:1,3 v korist pšenice. Obe kmetijski zadrugi sta do- bro založeni s koruzo, žal pa se kmetovalci še premalo poslužu- jejo ugodne zamenjave. Vsak, ki oddal pšenico, je upravičen ti^di do 15 odstotkov pšenične krmilne moke ali otrobov. Vse to bo gotovo ugodno vplivalo na odločitev pridelovalcev, da bodo pšenico oddali za prehrano ljudi in bo le malo tistih, ki jo bodo kljub tem ugodnostim namenili za živinsTčo krmo. Ob prevzemu pšenice bodo ugotavljali tudi njeno kvaliteto in to posebej za vsako količino na 500 kilogramov. Do te količine pa bodo ugotavljali povprečno kva- liteto pšenice, ki jo bodo s kami- onom pripeljali z odkupnih mest. Pridelovalci, ki bodo pripeljali pšenico na odkupno mesto za- druge, bodo prejeli za pokritje stroškov prevoza 15 par po kilo- gramu oddane pšenice, za prevoz v silos ali skladišče Intesa pa bodo prejeli za prevoz do 15 kilometrov 30 par, za prevoz do 30 kilometrov 50 par za kilogram pšenice, za večje razdalje pa 70 par. jg Ječmen (levo) že lepo zori, pa tudi pšenica ponekod že izgublja zeleno barvo. Foto: M. Ozmec PETINDVAJSET ODKUPNIH MEST PŠENICE Kmetijska zadruga Ptuj bo prevzemala pšenico na 21 mestih in sicer v Slovenji vasi. Vidmu pri"Ptuju, Markovcih, Bukovcih, Muretincih, Gorišnici, Moškanjcih, Domavi, Pacinju, Polenšaku, Juršincih, Vito- marcih. Trnovski vasi,,Destrniku, Rogoznici, Grajeni, Podlehniku, Majšperku, Stopercah, Žetalah in v Cirkulanah. Odkupna mesta kmetijske zadruge Lovrenc pa bodo v Selah, Lo^ vrencu, Cirkovcah in Sikolah. Ve^e količine pa bodo prevzemali neposredno v tovarni močnih krmil v Dražencih in pri Intesovem mlinu na Mlinski cesti, vendar bodo tu prevzemali manjše količine. Mreža odkupnih postaj je torej tako široka, da ni potrebno, da bi kmetovalci vozili v silos manjše količine, saj bi tako povzročali nepo- trebno gnečo. Na zadružnih odkupnih postajah bo potekal prevzem pšenice vsak dan, tudi ob nedeljah m praznikih, od 6. do 22. ure. Denar za plačilo odkupljenih količin pšenice je v celoti zagotovljen zadruge pa bodo obračunale in izplačale vse oddane količine v roku 10 dni. Na območju občine Ptuj bo želo 58 kombajnov, kmetijska zadruga nuj je za novoustanovljene strojne skupnosti v Hajdini, Markovcih m Gorišnici nabavila štiri nove kombajne. Kombajniranje bo potekalo pod Vodstvom in po razporedu zadružnih pospeševalcev, najprej pa bodo poželi pšenico pri tistih pridelovalcih, ki imajo z zadrugo pogodbo o '^daji tržnih viškov pšenice. JB Letos nad 200 ha novih površin Družbeni plan občine Slovenska Bistrica predvideva, da bodo do konca letošnjega leta na zasebnem in družbenem delu kmetijstva pridobili nad 200 hektarjev obdelovalnih površin. V ta namen bodo meliorirali zemljišča, predvsem v dolini Polskave in Dravinje. Med največjimi deli bo melioracija okoli 120 hektarjev zemljišč v kraju Stari log. Investitor teh del bo kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, zaključena pa naj bi bila do konca letošnjega oktobra. Drugo večje območje, ki ga bodo prav tako meliorirali, pa je na območju KS Makole. območje Marof, kjer načrtujejo pridobiti blizu sto hektarjev novih obdelovalnih površin. Na tem območju bodo s prvimi deU pričeli letošnjega oktobra, da bi bila zemlja pripravljena za prvo oranje že prihodnjo pomlad. Investitor teh del je Kmetijski kombinat Sloven- ska Bistrica. S temi pridobitvami bi v občini Slovenska Bistrica v precejšnji meri izboljšali delež kmetijstva v gospodarstvu občine. To je samo nekaj pomembnejših posegov v naravo z namenom izboljšanja in koristne spremembe namembnosti zemljišč v bistriški občini, kjer je podobnih neizkoriščenih površin še veliko. Potrebno bo samo nadalje- vati zagnanost, s katero so v zadnjih letih v občini, predvsem na področju melioracije in komasacije, naredili velik korak naprej. To je še toliko pomembneje, ker se dogaja prav v času prizadevanj zagota- vljanja kar največ hrane iz domačih virov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ni več daleč čas, ko si bodo pred že tradicionalnimi jesenskimi in pomladanskimi poplavami oddahnili tudi prebivalci Dravinjske doline na območju KS Studenice (na posnetku) in KS Makole. Ali bo obramba pred točo z letali zanesljiva? Krajani Podlehnika se sprašujemo, kaj bo z letošnjim pridelkom, ko nam je ukinjena obramba oz. strelsko mesto pri Kondradu Vaupotiču. Kot seje izvedelo, bi naj letos zamenjali raketna izstrelišča z letali, toda kaj takrat, če pride široka nevihtna fronta in avioni ne zmorejo. Takrat bi naj nastopili raketarji in če teh ni, kaj potem? DosedanjaobrambapriVaupotičujebilauspešna.Mnogokratbibila toča klestila, če ne bi budno spremljal vse dogodke Kondrad Vaupotič m sin Stanko. Za njiju človek lahko reče, da opravičujeta zaupanje naše JLA, saj sta oba rezervne vojaške starešine. Mnogi smo Vaupotiča obiskali ob najbolj kritičnih trenutkih in spremljali dogodke iz glavnega komandantnega mesta, ko se ponekod strelci sploh niso javljali, še manj, da bi posredovali, zato ni čudno, daje ponekod kljub obrambi klestila toča. Pri Stanku Vaupotiču in njegovem očetu Kondradu se kaj takega ni zgodilo. Neko noč ob dveh zjutraj je Stanko Vaupotič kar v spodnjih hlačah in z baterijo v roki hitel na strelsko mesto. Kako minuto za tem so mu iz Žikarc že dali komando za izstrehtev treh raket in pozneje še dveh. Prav v takih trenutkih človek lahko oceni pravo vojaško veščino človeka, ki zna v mirnem času varovati ljudi pred naravno katastrofo. Mnogim krajanom je vinograd tudi kruh, povezan z dajatvami, saj vemo kako drago je dandanes škropivo. Verjetno ni krajana, ki se mu ne bi odvalil kamen od srca, ko je ob nevihti zaslišal žvižg raket iz pod domače rečeno Kondradove rampe. Zanesljiv je bil, zato je tudi vsakdo rad dal tisti dinar, namenjen za obrambo proti toči. Zaradi tega ne bi bilo odveč, če bi namestih rakete nazaj pri Vaupotiču, ki smo ga domačini že kar poimenovali »naš branitelj pred točo.« Prav je. da se tudi obramba pred točo modernizira, kljub temu ne smemo pozabiti, da avion potrebuje nekaj minut, da doseže kritično točko, raketa pa le nekaj sekund, zato tudi ni zagotovila da ne bo klestila toča. Franc Drobnič NAJVEČJI PROBLEM JE CESTA v tej manj razviti haloški kra- jevni skupnosti so krajani s pro- stovoljnim delom in z lastnim denarjem že marsikaj uredili. Najbolj ponosni so seveda na dom krajanov, s širšo družbeno po- močjo pa so dokaj ublažili te- žave. ki so jih imeli s pitno vodo in z elektriko. Tudi krajevne ceste so še kar urejene, le tista, ki jih po- vezuje s Ptujem, je še vedno pro- blem. Obljubljenega asfalta še vedno ni, že lep čas pa imajo te- žave tudi z avtobusi. Spremenjen vozni red je prinesel Stopercam m ljudem, ki žive po okoliških vaseh dodatne probleme. Zjutraj, ko je treba na delo. se stiskajo v pre- polnem vozilu, popoldne pa mo- rajo nazaj iz Ptuja že ob 16. uri, sicer morajo od Majšperka do Stoperc pešačiti. In kot pravijo, nič ne kaže. da bo kaj kmalu bolje. Sicer pa življenje teče dalje in krajani, ki so se s to novo težavo morali sprijazniti in že tako rahle delegatske vezi še bolj zrahljati, delajo kar se da aktivno v svoji krajevni skupnosti. K temu so pripomogle predčasne volitve v krajevni konferenci socialistične zveze, uredili pa so tudi razmere v mladinski organizaciji. Tako so tesneje povezali delovanje druž- benopolitičnih organizacij, kraje- vne samoupravne in društev, da bi s skupnimi močmi prispevali k hitrejšemu razvoju kraja. To se že (Klraža v delo socialistične zveze, o čemer je predsednik krajevne konference Srečko Kolar pove- dal: »Pripravih smo razpravo o od- loku o zaščitenih kmetijah, o osnutku zakona o invalidsko po- kojninskem zavarovanju in o delu pospeševalne službe. Ta pro- blemska konferenca je imela velik odziv med ljudmi, posebej še zato, ker smo na njej govorili o težavah, s katerimi se srečujemo v naši krajevni skupnosti. Ljudje so opozorili na slabosti, ki se pojavljajo v kmetijstvu. Predvsem so opozorili na delo pospeševalne službe, ker z njim niso zadovoljni, na nerešeni problem srednjih kmetij. V našem kraju so razvijali predvsem velike kmetije, malo pa je bilo nareje- nega pri razvoju manjših kmetij, kjer bi tudi lahko pridelovali tržne viške. Zato smo dali pobudo kmetijski zadrugi in pospeševalni .službi, naj se začneta s takimi kmetijami bolj ukvarjati. Drug problem, ki smo ga uspešno rešili, je celodnevna osnovnašola.Naseji predsedstva K K SZDL smo ocenili enoletno delovanje te šole in ugotovih, daje potrebno sodelovanje šole z zu- nanjimi dejavniki na nekaterih področjih okrepiti. Ne nazadnje je tu še problem prometne povezave s Ptujem in ostalimi kraji, ki se odraža na manj aktivnem delovanju v dele- gatskem sistemu, saj so naši dele- gati, povezani v konferencah de- legacij, zaradi slabe prometne pt)vezave, manj aktivni kot prej. Pravzaprav imamo občutek, daje sedaj naš vpliv pri delegatskih odločitvah manj odločujoč kot je bil prej. Menimo, da bi avtobusni prevozniki lahko zagotovili pro- metno zvezo med Ptujem in Sto- percami tudi v večernih urah.« Cesta in slaba avtobusna po- vezanost Stoperc z ostalimi kraji prav gotovo vpliva na to, da se število prebivalcev na tem ob- močju iz leta v leto zmanjšuje. V zadnjih tridesetih letih seje nam- reč število prebivalcev v krajevni skupnosti Stoperce zmanjšalo kar za polovico. Kaj je treba storiti, da mladi ne bi odhajali, v Stopercah dobro vedo. vendar brez pomoči širše skupnosti ne bo šlo. N. Dobljekar KAKO JE Z BREZPLAČNO ZASCITO POSEVKOV SLADKORNE PESE , Prejeli smo vprašanje bralca, ki sprašuje, če bo '^polnjena obljuba, dana pred setvijo sladkorne Pese, o za pridelovalce sladkorne pese brezplačni ^ščiti posevkov pred cerkosporo. Vprašanje smo posredovali Janku Mlakarju, predsedniku komiteja ^ kmetijstvo občine Ptuj in prejeli naslednji odgo- vor: »Vorganih samoupravnega sklada za intervencije " "^"letijstvu smo se dogovarjali o možnosti stimu- liranja pridelovanja sladkorne pese in se dogovorih tudi za stimulacijo v obliki pokrivanja stroškov en- kratnega škropljenja sladkorne pese proti cerko- spori. Obveza kmetijskih zadrug je. da organizirajo in izvedejo škropljenje vseh posevkov, ne glede na površmo. stroške škropljenja, ki znašajo približno 1500 dinarjev po hektarju, pa bomo krili iz sredstev samoupravnega sklada.« JB 6 - IZ NASrH KRAJfcV 23. junij 1983 - TEDNIK Ali je otvoritev vodovoda v Sestržah dosegla svoj namen? v mesecu maju ob krajevnem prazniku KS Majšperk, bi tudi v Sestržah naj slavih še eno delovno zmago in sicer po regionalnem vodu Majšperk—Sestrže naj bi stekla pitna voda. Zato je bila tudi v Sestržah otvoritev vodovoda, ki so se zraven predstavnikov K S Majšperk, va- ščanov. tudi udeležili predstavniki Samoupravne komunalne skupnosti Ptuj in izvajalcev del Komunalno podjetje Ptuj — TOZD Nizke grad- nje—h idrograd nje. Z otvoritvijo) regionalnega vodovoda so vaščani Scstrž pričakovali, da bodo dobili priključke in s tem pitno vodo v stanovanjske hiše. Vendar od tega je že dober mesec in se zadeva ni premaknila naprej, torej ostalo je le pri besedah in obljubah. Ob tem pa se postavlja vprašanje ali je otvoritev regionalnega vodovoda Majšperk—Sestrže. kije bila že planirana lansko leto za 29. november — dan republike dosegla svoj namen? Po mnenju vaščanov je še bolj razburila duhove, kajti z otvoritvijo vodovoda so tudi računali, da bodo dobili priključke in s tem zdravo pitno vodo. Vendar stanje se na žalost ni premaknilo naprej, čeprav v sušnem obdobju v vasi primanjkuje vode. Kje je zastoj se sprašujejo? Pri finančnih sredstvih verjetno ne. saj so bila za omenjen projekt nakazana. Že v mesecu oktobru so imeli vaščani Medvede in Sestrž razgovore s predstavniki Samoupravne komunalne skupnosti Ptuj in Komunal- nim podjetjem Ptuj — TOZD Nizke gradnje — hidrogradnje, ki so jih tudi informirali o poteku in izvajanju del. Takrat je bilo vse pripravljeno za svečano otvoritev, ki bi naj bila 29. novembra — dan republike v lanskem letu. Takoj pozneje seje pojavil kol edini večji problem ta, da zaradi slabega vremena bodo dela potekala z manjšo zamudo. Zaradi zamujevanja z deli je bila otvoritev presta- vljena. Po več kot polletni zamudi otvoritve pa se je pojavil drugi problem, kot pravijo, kije objektiva narave, torej izvajalec del. Komunalno podjetje Ptuj TOZD Nizke gradnje—hidrogradnje ima težave z uvozom nekaterih agregatov in zaradi tega so dela v zastoju. Torej očitno je šlo za izijravanje oziroma za nepravilne intormacije, kajti v mesecu novembru takšni problemi niso bili"nakazani. Takšne nepra- vilne informacije pa vaščani obsojajo, dobro se zavedajo, da smo v zaostrenih gospodarskih razmerah in da so težave pri dobavi materiala, posebno pa iz uvoza, vendar z resničnim prikazom stanja bi razumeli težave Komunalnega podjetja Ptuj TOZD Nizke gradnje—hidro- gradnje. takšen način pa jih ne zadovoljuje m si predstavljajo takšno delo neodgovorno. Ob tem se jjm postavlja vprašanje kaj v tem TOZD-u delajo DPO in vodstveni kader, ki bi si prav v sedanjem času moral prizadevati za čimbolj kvalitetno in učinkovito realizacijo nalog. Samoupravna komunalna skupnost Ptuj in komunalno podjetje Ptuj TOZD Nizke gradnje—hidrogradnje postavljata v ospredje veliko objektivnih težav, čeprav se v teh skrivajo tudi subjektivne, kajti tudi odnos do ostalega materiala ni bil najboljši, saj je po več mesecev skoraj pozabljen ležal na trasi. Na to pa so jih va.ščani opozarjali. Kot sami pravijo v kolikor se pri manjših stvareh pojavlja takšen odnos, torej vidijo prav takšna prizadevanja za izdelke, kijih mora izvajalec del uvoziti ah pa nabaviti pri kooperantu. Kdo je krivec za takšno zamujanje? Seveda v tej birokratski verigi je težko pokazati na konkretno osebo, kije odgovorna za izvajanje del na regionalnem vodovodu. Pa tudi takšnega ni. ki bi zadovoljivo odgovorili na omenjene težave in nakazal rešitev. Prav tako vaščane Sestrž zanima, kako lahko podjetja, ki se ukva- rjajo z enako dejavnostjo tako različno delajo? V sosednji vasi Trnovec in Vrhloga v KS Crešnjevec. v občini Slovenska Bistrica so pričeli z gradnjo vodovoda mnogo kasneje pa že imajo vaščani omenjenih vasi pitno vodo v stanovanjskih hišah. Prav gotovo se je izvajalec del Komunalno podjetje Slovenska Bistrica tudi srečeval s težavami, predvsem objektivne narave pa jih je uspešno in v kratkem času rešil. Takšno delo kot pravijo vaščani pa ne more biti vzor in ponos širši družbeni skupnosti, posebno v sedanjem času ne, ko si celotna družba prizadeva stabihzirati naše gospodarstvo. Torej še zmeraj obstajajo takšni, ki za slabo delo dobivajo plačilo, še obstoja nedelo zmeraj družbeno ovrednoteno? V današnjem času dajemo velik poudarek kadrovski politiki, ki o<:itno v vseh sredinah še ni prišla do izraza. Vaščani se počutijo pre- varane in s tem primerom tudi z nezaupanjem gledajo na ostale družbene akcije, ki so jih bili zmeraj z razumevanjem sprejemali in jih tudi materialno podpisali. Kljub prizadevanjem ostajajo nemočni, samo od »obljub se ne da živeti.« Posebno v poletnih mesecih primanjkuje pitne vode, saj seje poraba vode v zadnjih letih precej povečala. Vzrok porabe večjih količin vode pa je ta. da seje precej kmetij preusmerilo v živinorejo in s tem seje tudi povečala prireja mesa in mleka. Njihova usmeritev je bila pravilna, saj prav v sedanjem času v kmetijstvu vidimo še neizkoriščene rezerve in tako izhod iz težkega gospodarskega položaja. Prav zaradi tega pa bi se moralo stvarem, ki so vezane na kmetijsko proizvodnjo dajati prioriteten pomen, sem pa verjetno tudi sodi zdrava pitna voda. S pridobitvijo pitne vode bi tudi počutje vaščanov bilo boljše, pa tudi manj dela in trpljenja bi imeli, ki gaje že z drugimi kmečkimi deli na tem razmeroma težkem obdelovalnem območju več kot dovolj. Branko Beranič Sodelovanje z gozdarji z gozdovi na območju ptujske občine gospodari Gozdno gospodarst- vo Maribor, ki ima v Ptuju dve temeljni organizaciji. Z gozdovi družbene- ga sektorja na površini 4.147 ha gospodari TOZD Gozdarstvo, TOK Gozdarstvo pa s 14.621 ha, ki so last 11.000 gozdnih posestnikov. Obe te- meljni organizaciji dobro sodelujeta s krajevnimi skupnostmi, prav tako z lovskimi družinami, ponekod pa tudi z osnovnimi šolami, zlasti pri akcijah spomladanskih pogozdovanj. V bodoče pa bo potrebno zagotoviti boljše sodelovanje tudi s kmetijsko zemljiško skupnostjo. f KRVODAJALCI IZ TGA KIDRIČEVO v veliki dvorani družbene prehrane v Kidričevem se je v petek, 10. junija sestal aktiv krvodajalcev iz TGA Kidričevo. Zbranim krvodajalcem je najprej spregovoril predsednik aktiva Maks Potočnik, ki je posebej pozdravil dr. Lojzeta Arka, Janka Korparja in številne druge goste. Poudaril je pomen 30-letnice krvodajalstva v Sloveniji in tudi v aktivu TGA Kidričevo, kjer je kar 492 delavcev vpisno med krvodajalce. V letu 1982 je bilo 453 odvzemov krvi, od tega 8 izrednih, na kar so delavci upravičeno lahko ponosni. Ce primerjamo podatek, da na 100 Jugoslovanov prideta 2 krvodajalca, na 100 Slovencev šest, na sto delavcev v TGA pa kar 24 krvodajalcev, potem nas to lahko prevzema s ponosom. Ob tem se je treba zavedati, da človeške krvi ni moč kupiti, mogoče jo je le podariti tistemu, ki jo potrebuje, da mu reši življenje. Po govoru je sledila podelitev priznanj in pohval tistim, ki so največ prispevali za uspeh krvodajalskih akcij. V kulturnem programu proslave so sodelovali še godba na pihala sindikata TGA, mladi iz 0§ Boris Kidrič s folklorno skupino in recitatorji. Konrad Zoreč Slučaj Otkud u ovo doba da vjetar duva i donese kisu smokrene uzdišu šume Kako smiraj dana da o ros i oči f^d/e zapad loči zrak. Zar da lamo krene kuda se poči zna iiv/ek pri/e sna okoni. .\ek se nevrijeme niz razum spusli. ORB >Džemal Bijedič« Goražde Akciaška leta Uvjek ču nosil u sebi sječanje na jedno akciaško leto. Uvjek ču se s/ečal lega. / sada na irasi i u naselju. Najviše pa jednog komandira zeleno plavih oči. Kažu mi. da hrzo češ zaboravili. LjeU). te ljude. a ja znam, j a os ječam, da nitko nikad ne može, da zaboravi akciaške dane, ili bar jednog čovjeka, koji ti je bio najbližji. Nitko nikad ne može izbrisati iz svog srca uspomena. BRIGADA PARTIZANOV POMORŠČAKOV Začeli bi pri začetku, to se nravi pri ustanovitvi naše delovne brigade, kije bila ustanovljena leta 1977. Istega leta je brigada že izvedla nekai večjih lokalnih akcij. Sele leta 1978 je odšla na svojo prvo republiško M DA v (ioriško, kjer so osvtyili vsa priznanja razen traka akcije. Le teRa ni M DA Partizanov Pomorščakov dc^bila. ker je manjkalo nekaj brigadirjev za popolnost brigade, kljub temu da .so normo po- vprečno presegli za 2o /o. Tega leta je brigad^a tudi dobila svoje ime in to po partizanih pomorščakih, saj so prav tedaj njim v spomin naredih spomenik v Portorožu. Tako ime pa je dobila tudi zato, ker je bilo tedaj v brigadi največ učencev 1 ehnične poq:iorske in strojne šole'Piran. Tudi na tej akciji je največ učencev s TPSES! Leta 1979-80je M DB Partizanov pomorščakov sodelovala na več lokalnih akcijah, ki jih je v piranski občini organiziral OK ZSMS. Te lokalne delovne akcije so pomagale pri izbiri kandidatov za M DA Brkini 80. ki se je je udeležila nasa brigada. Poleg te akcije so nekateri brigadirji odšli na M DA Bohinj 80 in Istro 80. Na M DA Brkini 80 je bila naša brigada med najboljšimi. Leta 81 je naša brieada sodelovala v 1. izmeni ZMDA Niš81. PrejšnjeletosmoseudeležihZMDA SUHA KRAJINA 82. kjer smo dobili kot najboljša brigada traK aKcije. loje zgodovina naše brigade. Prireditveni oder v naselju koristno služi tudi za oddih po napornem delu. Foto: M. Ozmec Prihod naMDA \ sobt)to. 4. junija 83, smo zju- traj ob 10. uri krenili iz Ljubljane na \11)A v Slovenske gorice. V SKncnske gt)rice smo prispeli ob 15. uri. Nato nas je pred zgradbo sprejel komandant akcije. Potem so nas razvrstili v spalnice, kjer bomo prebili 30 dni. Odšli smo na kosilo. Po končanem kosilu smo se založili z brigadirkami in špor- tnimi copati. V vas brigade nas je prišlo 11 brigadirjev, v nedeljo pa smo dobili še 16 brigadirjev iz 1 ajkovca. ki so prišli v našo bri- gado. Z občino Lajkovac smo ptibratena občina. Zato so nam prišli na pomoč, za kar smo jim bili hvaležni. Pri nas v Ljubljani je bilo letos zelo težko za brigado oz. prvo izmeno. Predvsem zaradi tega. ker nekateri še niso zaključili ocen v šoli. Prvi vtisi v soboto, 4. junija 1983 smo po naporni vožnji prispeli iz Pirana v Dornavo, kjer nas je lepo sprejel tovariš komandant naselja in štab. Razkazali so nam spalnice in ostale prostore v stari osnovni šoli. Sprva so se mi zdeli hladni in zo- prni. povsem tuji. Toda kmalu so oživeli in zdaj so polni smeha in veselja brigacfirjev. Tri dni smo že tu in počutim se kot doma. Lahko rečem, daje res malo bolj vojaško, a se da prestati. V nedeljo je bila otvoritev ak- cije SLOVENSKE GORICE 1983. Domačini so nam pripravili zanimiv in pester kulturni pro- gram. Tudi prvi dan dela na trasi v majhni vasici Cerkvenjak (v ob- čim Lenart) je že za nami. Ob prihodu na traso sO nas pozdravili domačini in nam j)ripravili lep sprejem. Khub dezju smo udar- niško vihrah s krampi in z lopa- tami. Domačini so se izkazali s svojo gostoljubnostjo — imeli smo obilno malico m z vehkim užitkom smo jo pojedli^ Siti in zadovoljni smo se vrnilf na delo. Na rokah smo dobili prve žulje, a volje za delo nismo izgubili. Z ostalimi brigadami smo na- vezali tople odnose in prijateljstvo in bratstvo se kali v znoju in s pjesmijo in z nasmehom na ustih. ORB „TREPCA" TITOVA MITROVICA Za poverenje SSO kombinata godinu 1977 u dogovoru sa svim 00 SSO kombinata postiglisuda formiraju prvu ORB koju su imenovali imenom svoje »TREPČE«. Prvi pozitivni rezultati ORB »TREPCE« suočeni su odmah u početku formiranja ove ORB kadasu postignuti dobri rezultati. Od formiranja ove ORB omla- dinci omladinke »TREPČE« po- stižu dobre rezultate na širenju svoje slobodne aktivnosti, učvr- ščivanja integriteta, medjuljud- skih i medjunacionalnih odnosa isto lako pokazuju svoju moralnu ujedinjenosli nad svojo zemljo, svoga rada tako veoma uspiješnog ORB »Trepče« koja je formirana iniciativom ujedinjenih i brati- njenih mladih radnika kombina- ta. pokazali su kao uspešni i udarnici pogotovo u svim SORA gde je učeslO|Vala, do sada. Odmah posle formiranja ORB »Trepča« godine 1977 počela je veoma uspešan rad i organizacija sa omladincima gde su u prvom ORA koju su učestovali vračali su se kao najbolji. Prvo akcijško mjesto mladih Trepčanaca bila je »Hruška gora 77« gde sa radom angažovanjem. disciplinom, mo- bilisani radom i različitim akti- vnostima vračala se kao udarnič- ka i ponosna što je dobila največu priznanju plaketu Velko Vlaho- vič. Osim ove oni su pokazali kako treba čuvati bratstvo i jedinstvo medju nacijama u cijelu našu zemlju. Isti uspeh je postigao i na SOR »Osijek 80« isto tako i na ovu SORA suočeni sa zalaganjem na radu. disciplinu in drugim akti- vnostima gde je dobijo največu priznanjju plaketu »Veljko Vla- hovič«. Sledeči uspeh ORB »Trepča« na SORA »Cakovec 81« isto tako i sa ove ORA vratili su se uzdignutom glavom jer pred nji- ma i na njihovim rukama stoji največa priznanja »Veljka Vla- hoviča«. Samo ovi nisu bili po- slednji uspesi jer dolazi i SORA »Kragujevac 82« gde su ovde do- bili akcijašku traku. Ovi su bili uspesi ORB »Trep- ča« gde su svugda izašli kao udarnici ali i ove godine nadaju se na SORA »Slovenske gorice 83«. ORB »Trepča« sačinjavaju mladi radnici iz svih RO u okviru kombinata »Trepča«. Kao pre- ihodne godine isto tako i ove AK SSO kombinata pratio je rad mladih radnika, ponašanje a po- sebno je saradjivap sa komisijom za pračenje i proglašenje najbo- Ijeg mladog radnika samoupra- vi ača. Ovakav način rada predsedni- štva AK SSO kombinata došlo je do lakšeg odredjivanja brigadira za SOR »Slovenske gorice 83«. Predsedništvo AK SSO kom- binata organizovala je nekoliko skupova sa mladim radnicima brigadira gde je upoznao sa pra- vilima i propisima u toku ove ra- dne akcije. Rad oko odredjivanja brigadira predsedništvu kombi- nata olakšao je i predsedništvo opštinskog komiteta SSO, ovo je jedan pogled koja pokazuju da rezultati nedostaju kada je u ni- vou suradnja medju obe konfe- rencije. Odredjivanje brigadira je utvr- djena od strane predsedništva AK SSO kombinata i opštinske kon- ferencije SSO u suradnji sa ruko- vodečim strukturama RO. ORB »Trepča« sačinjavanju i jedan mali broj brigadira iz mjesnih zajednica gde i iz predsedništva ovih mjesnih zajednica dobit je suglasnost za učešče ovih omla- dinaca na ovu ORA. Dviganje zastave v brigadirskem naselju Foto: M. Ozmec OB 95. OBLETNICI NOVI GASILSKI DOM V POLJCANAH Prebivalci krajevne skupnosti Poljčane so krajevni praznik vsako leto proslavili zelo svečano, pa naj bo to na gospodarskem, družbeno političnem ali kulturnem področju. Tudi letošnji praznik so obeležili nadvse svečano, saj .so ga proslavili uspešneje leta nazaj. Medlem ko so se že ves teden v Poljča- nah odvijale številne športne in kulturne manifestacije, je bil osrednji dogodek v nedeljo. 12. junija, ko so se številni prebivalci KS Poljčane. družbenopolitičnega življenja občine zbrali pred novim gasilskim domom v Poljčanah. Svojo 95. obletnico člani PCiD Poljčane prav gotovo ne bi mogli proslaviti bolj svečano kol so to storili. Svojemu name- nu so predali nov gasilski dom in družbene samoza.ščile Poljčane. Dom ima okoli 500 kvadratnih metrov površine, ki si jo delijo s člani AMD Boris \ intcr Poljčane. Gasilci in AMZ Poljčane so si ludi sedaj delili prostore v vse prej kot primernem starem gasilskem domu v Poljča- nah. zalo ludi skupna odločitev o gradnji novega doma. Z gradnjo novega doma gasilcev in. družbe- ne samozaščite so pričeli pred dobrim letom. Odločitev o novi gradnji pa je bila podprla od krajevnih organizacij in ludi od krajanov. Ti niso dajali samo besedne privolitve, ampak so ob gradnji doma ludi veliko prispevali, saj društva sama takšnega bremena ne bi zmogla kljub veliko dobre volje in pripravljenosti, da si dom zgradijo predvsem z lastnim delom. Vrednost objekta je znašala 17.5 milijona dinarjev, del sredstev je primaknila občinska požarna skupnost Slovenska Bistrica, največ pa so prispevali krajani in društva z lastnimi prispevki. Ob tem pa so samo gasilci pri gradnji doma opravili blizu 3500 udarniških ur. Pomemben delež so prispevali ludi posa- mezniki. Tako so lastniki gozdov brezplačno odstopili les. avioprevozniki pa so opravili vse potrebne prevoze prav lako brezplačno. Oh icm ni mogoče pozabili velikega deleža k skupni gradnji doma od .AMD Boris \ inler. S lo delovno zmago so gasilci in ludi člani .AMD Poljčane veliko pridobili. Najpomemb- neje pri lem pa je. da st) si izboljšali delovne pogoje, saj so v domu velike garaže, posebna učilnica, avla in dvorana za prireditve, sanita- rije s kopalnicami in še bi lahko naštevali. S to pridobitvijo so izboljšali ludi pogoji izobraže- viima. P(jl) Poljčane šteje ob 95. obletnici društva blizu 50 članov, prav toliko pa je tudi mladih gasilcev. To je za nadaljnji razvoj in delo društva še posebno pomembno, saj se jim predvsem pridobivanje mladega kadra danes že obrestuje, zato so med najaktivnejšimi P(jl) na območju občine Slovenska Bistrica, l-na od pomembnih oblik je prisotnost gasilstva v osnovni šoli Edvard Kardelj v Poljčanah. kjer v okviru celodnevne šole uspešno deluje gasilski krožek. S pridobitvijo novega doma postajajo mo/nosii razširitve vseh vrst dejavnosti tako pri A NIZ kot ludi gasilskega društva mnogo \očjc in ludi re/ullali dela bodo kvalitetnejši. \ CLje bodo ludi mo/nosii v ključevanja novih CL»io\. saj jc v kraju m okolici Se veliko lakšnih. ki bi se želeli vključiti v gasilske vrste. Viktor Horvat TEDNIK - 23. junij 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 TUDI V MAJŠPERŠKI SVOBODI BODO POTREBNE POMLADITVE v majšperški Svobodi ugotavljajo, da je nekaj več kot štirideset članov premalo za uspešno delo štirih sekcij in da bi morali pomla- diti predvsem pevski zbor, ki je po letih članov najstarejši. Poleg moškega pevskega zbora pa deluje v okviru DPD Svoboda Majšperk še tamburaški orkester, ansambel Tornado in kino sekcija. ,,Ze dolga leta imamo težave s prostori in upamo, da jih bomo v naslednjem letu kon- čno odpravili," nam je ob obisku v Majšperku povedal predsednik društva Jože Kolar, ki nam je takole predstavil delo majšperške Svobode: ,,Za izboljšanje delovnih pogojev sekcij predvidevamo v prihosnjem letu adaptacijo dvorane v kateri ima svoj sedež kino sekcija. Res pa je, da še nismo uspeli narediti finančne konstrukcije, ker tudi mi ne razpolagamo s potrebnim denarjem. Računamo na pomoč delovnih organizacij iz našega območja in na širšo družbeno podporo, torej tistih, ki jim je kaj do kulture in ki so za njen razvoj in obstoj tudi dolžni skrbeti. Ce pa analiziram malo našo člansko struktu- ro moram poVedati da imamo v društvu kmete, obrtnike, dijake in študente ter delavce, skratka vse, ki so v ljubiteljski kulturi voljni delati. V moškem pevskem zboru so v glavnem starejši člani, orkester Tornado je razmeroma mlad, v tamburaškem orkestru pa imamo predvsem šolarje od 4. do 8. razreda osnovne šole. Ravno v tej sekciji računamo, da bomo imeli nasle- dnjih nekaj let zagotovljeni kader. Med tistimi, ki največ nastopajo v domačem kraju in tudi v okviru delavskih srečanj bratstva in prijateljstva pa sta moški zbor in ansambel 1 ornado. Sodelujemo povsod kamor nas pova- bijo, največ pa seveda v domači krajevni skupnosti in sosednjih krajih ptujske občine." Ob koncu letošnje sezone so v Majšperku še kar zadovoljni z opravljenim delom, sprejeli pa so tudi program, ki predvideva nadaljne akti- vnosti v društvu. Usmerili so ga zlasti na področje pevske dejavnosti kjer morajo poskr- beti za kvaliteten izbor pesmi s čimer si bodo omogočili nastop na vseh občinskih prireditvah. Nekoliko težje bo v tamburaškem orkestru kjer nimajo ustreznega strokovnega vodstva, več pozornosti pa bodo morali nameniti tudi izboru filmov, predvsem kvalitetnim filmom, da bi ta- ko krog gledalcev povečali. Skratka — mnogo je še neizpolnjenega v programu in željah čla- nov DPD Svoboda v Majšperku, pred njenim vodstvom pa v prihodnji sezoni tudi naloga, da čimveč tega realizira. mš Prva izmena je že v Biogradu Za letošnje letovanje na morju v počitniški koloniji Biograd je bilo izredno zanimanje, celo rekordno bi lahko rekli. Pri skupnosti otro- škega varstva, ki s tem počitniškim domom upravlja, so takorekoč napolnili vseh sedem letošnjih izmen in tako omogočili letovanje okrog 700 mladim iz ptujske in omjoške občine. Za 10-dnevno letovanje je potrebno za šolarja odšteti 3420 dinarjev, za predšol- skega otroka pa 2954 dinaijev. V ponedeljek zvečer je v Bi- ograd prispela prva izmena šola- rjev iz osnovne šole Franc Belšak v Gorišnici. Tam bodo prebili deset dni tako imenovane šole v naravi. Staršem sporočajo, da so vsi zdravi in da bodo prišli domov 1. julija med 14. in 15. uro. Mišo Damiš v v*Iogl očeta v Vražjem fantu z zahodne strani. Mišu Damišu zlata Linhartova značka Letošnje srečanje gledali- ških skupin Slovenije, ki je potekalo tri tedne na območju novomeške, črnomaljske in trebanske občine — ni bilo najbolj posrečeno izpeljano — ocenjujejo to prireditev člani gledališča delavsko prosvetnega društva Svoboda v Ptuju, ki so letos po dolgem času ponovno nastopili na tej republiški manifestaciji ama- terske gledališke dejavnosti. Mnenje je, da so predstave preveč razvlečene in da jih tako ni možno spremljati drugim gledališkim skupi- nam. Razporejene pa so bile v take kraje, kjer tudi gledalcev ni bilo moč zagotoviti, stroški za gostovanje pa odločno previsoki. Vse to je bilo vzrok, da izbrani za republiško gle- dališko revijo niso mogli do- živeti tistega vzdušja, ki bi ga taka revija naj dala niti spo- znati predstave drugih gleda- lišč. Kljub vsemu pa lahko za- pišemo. daje bila letošnja se- zona za Ptujčane dokaj uspe- šna. Dramsko delo Fant z za- hodne strani si je ogledalo v Ptuju prek 3000 gledalcev na skupno devetnajstih predsta- vah in kar je še posebej po- hvalno, — delo je bilo izbrano za republiško srečanje in predstavljeno v Trebnjem. Območni odbor združenja gledaliških skupin Slovenije paje izbral MISA DAMIŠA za zlato Linhartovo značko, ki jo podeljuje republiški odbor združenja gledaliških skupin Slovenije in Zveza kulturnih organizacij za izjemne igral- ske dosežke v sezoni. V Sloveniji je bilo letos po- deljenih 16 zlatih Linhartovih značk in za območje seve- rovzhodne Slovenije le Ptuj- čanu Mišu Damišu, ki nam je ob tej priložnosti dejal: »Tež- ko je govoriti o sebi. Vesel in ponosem sem, da sem dobil zlato Linhartovo značko za vlogo očeta v Vražjem fantu z zahodne strani. Mishm pa, da to ni priznanje samo meni. To je zahvala vsem, ki smo v predstavi sodelovali in po dolgih letih spodbuda za delo celotnemu ansamblu.« ms Osvojili značke delfinčka Vzgojno, varstveni zavod Ptuj je tudi letos pripravil za male šolarje iz vseh svojih enot plavalni tečaj, ki je po- tekal v Ptujskih toplicah v maju. Udeležilo se gaje okoh 200 otrok, glavni name tečaja, ki so ga vodili vaditelji ZTKO Ptuj pa je bil obdržati se na vodi, zgubiti strah pred njo. Pri večini otrok so to dosegli, precej pa je tudi takih malč- kov, ki so prvič splavah. Vsi ti so prejeli nalepke delfinčka, kot priznanje, da so opravili osnovni tečaj v plavanju. Prejšnji teden pa so ob veli- kem bazenu Ptujskih toplic podelili še posebna priznanja — značko — delfinčka, šestim malim šolarjem, ki so edini preplavah 25 m dolg bazen. Za ta uspeh, jim je značke in pismena priznanja izročil Ivo Klarič, sekretar ZTKO Ptuj, čestitali pa sta jim tudi tova- rišici Vasiljka Vamberger in Marta Mršek, ki sta bili v ko- misiji. Daje bilo vmes veliko ploskanja in bodrenja malč- cov, tega verjetno ni treba posebej poudarjati. Čestita- mo tudi mi! M. Ozmec Srečni mladi plavalci s priznanji in delfinčki v rokah, skupaj s svojimi tovarišicami in Ivom Klaričem, po podelitvi v Ptujskih toplicah. Razvid del in nalog Iz neke delovne organizacije smo dobili naslednji dopis: »Predlagamo, da presodite ustre- znost izraza »razvid (del in na- log)«. Menimo, da pozna sloven- ski jezik dovolj drugih ustreznih izrazov, kot npr. seznam, pre- gled . ..«. Beseda razvid označuje v slo- venščini v svojem splošnem po- menu glagolsko dejanje oziroma učinek glagolskega dejanja, ki ga izražamo z glagolom razvideti v pomenih 'z gledanjem, opazova- njem česa, ugotoviti, spoznati kaj' in ugotoviti, spoznati kaj sploh'. Na ta pomen kažeta naslednja zgleda: »imeti kaj v razvidu«, »biti v razvidu«. Drugi pomen besede razvid je nekoliko ožji. Gre za terminološki, strokovni pomen besede, ki bi ga lahko opisali kot 'namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem' in 'zbirka, seznam takih podatkov'. Nanj kažejo naslednji zgledi rabe: »voditi razvid knjig v knjižnicah«, »razvid volilnih imenikov«, »razvid raziskovalnih organizacij«, »razvid samoupra- vnih sporazumov«. V tem pome- nu je razvid sinonim za besedo evidenca in se kot tak uporablja že od druge polovice 19. stoletja. V zvezi razvid del in nalog iz- raža beseda razvid dejstvo, da gre za sistematično urejen seznam z opisom del in nalog delavcev v kaki delovni organizaciji. Tak se- znam vsebuje tudi oceno posa- meznihidel in nalog ter omogoča pregled nad njimi. Vseh teh po- menskih sestavin besede opis, se- znam, pregled nimajo. Ker je be- seda razvid v strokovnem (zlasti poslovalnem in pravnem) jeziku že ustaljena — zglede, ki smo jih našteli najdemo v Uradnem listu, na obrazcih, v samoupravnih in drugih uradnih aktih — in ker v primeri s svojimi delnimi sinoni- mi tudi pomensko natančneje določa vsebino tega, kar izraža, je za poslovalno zvrst jezika ustre- zna. Za razlago, pojasnjevanje in v vsakdanjem sporazumevanju pa se seveda lahko uporabljajo tudi njeni delni sinonimi, kot so opis, seznam, pregled. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana, Komenske- ga7. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Na ceno izdelkov je vplivala kvaliteta materiala (čim tanjši je, več dela je) ter vrsta izdelave. Tako je npr. pred 2. sv. vojno »vrv za dol privezat« stala 4 dinarje. Dobra plača je takrat znašala 3 dinarje na uro (npr. zidarja). Krava je stala takrat približno 700 din, 1 liter vina pa 8 din. Danes stane ta vrv 60 din. 1 liter vina stane tudi približno 60 din, krava pa od 80000 din navzdol. Ljudje cenijo vrvarske izdelke po kvaliteti. Pri vrvarju Španerju so bili izdelki dražji kot drugod, vendar je prav zaradi kvalitete vzdržal konkurenco. V glavnem izdeluje vrvar le nove izdelke, saj se večinoma teh izdelkov ne da popraviti. Ko je predmet izrabljen, je tudi odslužil. »Vrvi za dol privezat« naredi približno 1000 letno, štrang pa 1(X). RalfČeplak Vrvaijeva žena pripravlja tanjše sisalove vrvi za izdelavo 8 m dolge »vože«. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Ceplak, Marec 1983. Tudi letos organiziramo letovanje otrok ob morju Kot v preteklih letih bodo letos nekateri predšolski in šolski otroci iz ptujske, nekaj pa tudi iz orrrioške občine letovalo prek skupnosti otroškega varstva občine Ptuj v počitniški koloniji v Biogradu na morju. Skupno bo v počitniški koloniji, ki jo ima ptujska občina v Biogradu na morju letovalo iz obeh občin 650 otrok. Letovanje otrok bo organizirano po deset dni in v vsaki izmeni bo letovalo 90 do 100 otrok. Z letovanjem bodo pričeli z 20. junijem s šolo v naravi, predvideno paje, da se bo končalo 30. avgusta. Cena 10-dnevnega letovanja, ki jo plačajo starši za šolske otroke znaša 3420 din. dočim za predšolske pa 2954 din, enako pa stane tudi šola v naravi. Med zaposlenimi starši v ptujski občini je za organizirano letovanje svojih otrok v počitniški koloniji v Biogradu na morju precejšnje zani- manje. Zlatko Novak Slovo od šole Tudi mi bi lahko zapisali v rimi, tako kot se glasi pesem: ,,Kam le čas beži, kam se mu mudi"? Zdi se mi, da Se ni dolgo od tega, ko smo spoznavali prve črke abecede pa že jemljemo slovo od lepega brezskrbnega otroštva in osnovne šole. Ni lahko to slovo, kajti dobro se zavedmo, da stopamo na drugo, težjo pot, ki nas vodi v drugo življenje, kakršnega je komu namenila usoda. Stopamo torej na pot v neznano, ki jo obdaja strah in negotovost. Za vedno je konec lepih iger in preproste otroške norčavosti. Ze sama misel, da se bomo morali raziti s prijatelji in prijateljicami iz šolskih dni je boleča. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da bomo našli druge, nove neznane prijatelje. Dragi tovariši in tovarišice! Naj bo ob tem slovesu tudi vam namenjenih nekai skromnih besed, saj ste nam v teh letih bili, ne samo učitelji in vzgojitelji, ampak čestokrat tudi drugi starši. Dostikrat ste znali celo boljše pokukati v naša otroška srca. Imeli ste veliko razumevanja in potrpljenja z nami, ko ste se trudili, da bi nas nekai naučili in tako postali dobri, pošteni in koristni člani naše skupnosti. Kako naj se vam za vse to oddolžimo? kajti to se ne da poplačati. Naj vam bo skromno povračilo za vaše žrtve, da vas bomo vzeli s sabo na pot v življenje, v naših srcih boste zavzeli najlepše mesto, združeno v eno, skupaj s spominom na minulo prelepo otroštvo in rano mladost. Torej dragi tovariši in tovarišice! Se enkrat v imenu vseh sošolk in sošolcev najlepša hvala za vaša prizadevanja. Želimo vam lepo prijetne počitnice in da bi v naslednjem šolskem letu dobili dobre in pridne učence, boljše kot smo bili mi! Emanuela, 8. r. OS Slovenjegoriške čete Juršinci PRVO LETO CELODNEVNE OSNOVNE SOLE V STOPERCAH Velikokrat prikrajšani za marsikatero dobrino so se s šolskim letom 1982/83 mladi Stoperčani raz- veselili odločitve, da bo njihova šola druga v ptujski občini, ki bo dobila tako imenovani COS ali ce- lodnevno šolo. S tem se Kidričani ponašajo že nekaj let in to dokaj uspešno, v Stopercah v Halozah pa so si letos nabrali prve izkušnje. Vodja podružnične šole Ivan Purg nam jih je takole razložil: »Na območju naše krajevne skupnosti je vedno večji padec števila rojstev, kar smo imeli za posle- dico, da je bilo v šoli precej neizkoriščenega pro- stora. Vse to nas je hkrati sililo v kombinirani pouk, zato smo vseskozi iskali obliko, ki bi omogočala učencem boljše pogoje dela. Na prehod v celodnevno šolo smo se učitelji v Stopercah pripravljali več let in sicer prek podalj- šanega bivanja, v katerega smo uspeli vključiti skoraj tri četrtine učencev. Tako smo starše kot otroke že deloma seznanjali s prednostmi, kijih tako delo ima. Izkušnje so bile že take, da smo začetne težave lažje premagali. Obiskali smo tudi OŠ v Kamnici oziroma njeno podružnico na Gaju. ki deluje v podobnih pogojih kot so naši. Enoletne izkušnje .so že skoraj za nami in lahko rečem, da je bilo to šolsko leto precej naporno. V izkanju novih oblik dela smo se morali znajti tako- rekoč sami. V tem kratkem času tudi pravih rezul- tatov še ne more biti in se bodo pokazali šele v naslednjem obdobju. Tudi za učence same je po- trebno neko obdobje, da se lahko prilagodijo novi obliki učenja. Nekoliko lažje je za tiste, ki so že bili v podaljšanem bivanju navajeni na kolektivno učenje in pod drugačnimi — skupinskimi pogoji. Pomembna pridobitev celodnevne šole paje go- tovo v tem, da lahko slehernemu nudimo pomoč tam, kjer jo najbolj potrebuje in ko sam ne zmore slediti učnemu programu. Omeniti pa je seveda potrebno še redno prehrano in druge prednosti, ki jih ta oblika daje. V šolskem letu 1982/83 imamo 67 učencev — kombinirani oddelek prvega in drugega razreda, tretji in četrti razred ter samostojni peti razred.« Večina staršev je sprejela prehod na celodnevno šolo fKizitivno. nekateri pa le niso hoteli ali pa mogU dojeti vseh prednosti, kijih taka oblika osnovne šole ima. Res paje tudi, da vsake novitete kar takoj ne sprejmemozodprtimi rokami in daseje le postpoma navadimo. Stoperčanom gotovo to ne bo težko. V šoli bo z leti tudi vse več prostora in tako bodo lahko največjo učilnico v celoti namenili za telovadnico. Primerno podobo bo dobila tudi okolica s potreb- nimi zelenimi površinami s čimer bodo na voljo vsi pogoji za nadaljnji razvoj celodnevne šole na nižji stopnji. In kaj menijo starši? Za mnenje smo povrašali predsednico sveta staršev podružnične osnovne šole v Stopercah Angelco K itak: »Moram priznati, daje bilo v začetku nekoliko težav, ker starši nismo vedeli kako bo. Sedaj vidimo, da .smo lahko zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi otroci. Veliko mi na primer pomeni, ko vem. da lahko otrok sproti sledi učenju in da ima ustrezno pomoč. Kolikokrat se zgodi, da otrok pride domov, vrže torbo v kot in če ga ne priganjaš je ne bi niti odprl. Zvečer je utrujen in spet ne more opraviti svoje naloge kot je potrebno. Imam dva sina — eden hodi v drugi razred, eden pa v malo šolo. V jesen bosta torej dva. Tu in tam je seveda pomoč tudi doma še potrebna. Zlasti, če se morajo naučiti kakšne pesmice, pa poštevanke in branja. Otroci se vrnejo iz šole ob 15. uri in 30 minut tako. da še lahko tudi kaj postorijo oziroma poma- gajo doma. Starši pa moramo priznati, da nam ce- lodnevna šola veliko pomaga tudi v prehrani otrok. Zgodi se. da doma nima človek časa, da bi skuhal, v šoli pa imajo otroci redno malico in kosilo. Pa tudi prispevek 700 dinarjev za malico in kosilo ni preti- ran. tudi za naše haloško območje ne. Veliko paje tudi takih otrok, ki dobivajo prehrano regresirano ali plačano v celoti in ravno starši takih bi lahko nekoliko več .sodelovali s šolo, in z delom na šolski njivi ali vrtu vsaj delno nadomestili tisto česer ne morejo plačati z denarjem. Na sestankih sveta staršev se veliko stvari dogo- vorimo skupaj z učitelji. Želela pa bi, da bi starši še bolj sodelovali in povedali tisto kar jih teži. Le tako bomo lahko pomagali drug drugemu in skupno našim otrokom.« mš 8 - NASI DOPISNIKI 23. junij 130'^ TEDNIK Srečanje nogome- tašev Aluminija Mladi in starejši člani NK Aluminij so se v soboto, 11. junija zbrali na nogometnem igrišču ob zaključku tekmovalne sezone in se dogovorili za delo v bodoče. V tekmovalni sezoni 1982/83 so nogometaši Aluminija dosegli kar lepe uspehe — od najmlajših do starejših. Zasedli so vidna mesta na lestvicah in upajo, da bo v bodoče še boljše, če se bodo za to zavzeli vsi tekmovalci. Izgleda, da je v Kidričevem nogomet glavni špct, ki privablja na stadion občinstvo. Ob tem pa ne bi smeli zanemarjati drugih športnih dejavnosti. Tako so v zadnjem času precej zanemarili trim stezo, ki je bila lepo urejena in prilagojena za mlado in staro za zdravo rekreacijo. Toda vrnimo se k nogometašem, ki so organizirali srečanje z lastnimi prispevki in krili vse stroške. K temu so precej prispevali nekateri sim- patizerji, kot je gospodinja Panikvarjeva od Kungote, ki je za nogometaše spekla dva čudovita kolača koruznega kruha in povrh še prispevala čebulo. Takšen kruh iz domače kmečke peči bi si marsikdo samo želel. Zal je srečanje in prijetno razpoloženje nogometašev Aluminija prekinil dež. Skupna ugotovitev vseh udeležencev srečanja je bila, da so taka srečanja mnogo bolj koristna tudi za skupni dogovor za delo v naprej kot pa uradni in dolgovezni sestanki. Zato ob koncu lahko zaželimo tako mlajšim kot starejšim nogometašem Aluminija, da bi v novi tekmovalni sezoni kar najdosledneje uresničili vse tisto, kar so se dogovorili na srečanju, seveda jim je ob tem potrebna še večja podpora simpatizerjev in večji obisk gledalcev na tekmah. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Mladi in starejši nogometaši skupaj z najbolj vnetimi simpatizerji na srečanju PISMO IZ IRAKA Utrinek iz življenja naših delavcev Ziveljenje v Iraku je zares pusto, saj ni čudno, ko pa živimo sredi puščave. Tukaj je okrog 1.200 delavcev iz vseh vetrov. Življenje je pač takšno kot si ga kdo uredi. Ob večerih se lahko ukvarjaš s športom in to kar v več panogah. Tukaj obstaja YU liga, v njej so vključeni vsi delavci — nogometaši, ki so na začasnem delu v Iraku. Tudi peska je dovolj, saj nas je pred tremi dnevi zajel tako močan vihar, da nisi videl niti 2 m pred seboj. Popoldan nekaj časa tudi delavci niso bili na gradbišču, seveda zaradi peska. Tudi kač in škorpijonov ne manjka. Določeni predeli gradbišča so tako polni škorpijonov in kač, da morajo delavci vedno nositi nogavice, dolge hlače, potlačene v noga- vice, visoke škornje, dolge rokave in zaščitne rokavice. Lahko si mislite, kako prijetnoje delati pri 45 do SOstopinj C v takšni opremi. Tukaj je tudi precej divjih psov, zato je ob večerih nevarno hoditi po gradbišču sam. Še nekaj o kačah: Imamo jih več vrst, različnih dolžin in barve. Najbolj strupena je zelena kača, dolga približno 60 cm. Najraje se zadržuje v pripeljanem materialu, še ne raztovorjenem, med deskami in slamo, zato morajo biti tukaj delavci zelo previdni. Na tem območju živi tudi kača, žal se ne spominjam imena, za katero da država 250 iranskih dinarjev, je zelo redka in njen strup predelujejo v zdravilo. Vsakič, ko pride na gradbišče nov delavec, je veselje nepopisno, in vedno znova je težko ko kdo odhaja. Čeprav veš, da si nekdo zelo žeh nazaj v domovino, ti je težko, ker veš, da se tukaj živi kot družina otrok brez očeta in matere. V zadnjem času se pojavlja vse več problemov z izplačevanjem OD delavcem, ki so na začasnem delu v tujini, saj investitor ne nakazuje denarja redno. V Iraku je zaposlenih od 10 do 13 tisoč jugoslovanskih delavcev. Nekatera gradbišča so urejena kar dobro. Naše gradbišče je eno izmed najbolj urejenih gradbišč. V zadnjem času se sem preseljuje vse več Arabcev, ki se usposabljajo za nadaljnje delo na gradbišču, kajti po novem letu, morda celo v kratkem, se bo število naših delavcev zmanjšalo za 60—70 %. Torej jih bo tukaj ostalo le dobrih 30 %,.najnujnejši ljudje, ki so odgovorni za posamezna področja dela. Tohko iz vročega in peščenega Iraka. Jana Hvaleč Obiskala nas je Tanja iz Avstralije Nekega juti a, ko je zazvonil zvonec in smo vsi zdirjaii v lazrede, se zagledam v tujo deklico. Vsi smo upirali poglede vanjo, za tovarišico pa se še zmenili nismo. Po klopeh seje slišalo samo šušljanje. Vsi bi nekaj vprašali, a nismo imeh besed. Tovarišica je gledala naše radovedne obraze in nas vprašala, če poznamo deklico. Vsi smo v en glas dejali: »Ne!« Povedala nam je, da ji je ime Tanja. Z njo smo poklepetali. Vprašali smo od kod je? Odgovor je bil: »Sem iz Avstralije.« Pripove- dovala nam je, daje pripotovala z letalom. V Slovenijo je prišla na obisk. Zelo všeč ji je v naši domovini. Še dolgo, dolgo smo jo spraševali in še več bi jo. če nas ne bi prehitel zvonec. S table smo si prepisali njen naslov in se razpodili po hodniku, nekateri pa smo jo obkrožili in gledali. Kako lepo je bilo, da smo dobih obisk. Prosih smo jo naj nas še večkrat obišče. Obljubila je. Tanja nas je zapustila in spet seje začel navaden dolgočasen pouk. Mojca Kocmut. 5/b, OŠ Franc Osojnik NOVINARSKI KROŽEK ^Na naši šoli deluje poleg ostalih tudi novinarski krožek, v katerega sem tudi vključena. 2e (xl malega rada prebiram dopi.se in članke učencev v čast)- pisu. Zmeraj sem si želela, da bi tudi kdaj zagledala članek, pod katerim bi bilo moje ime. Ta pri- ložnost se mi je ponudila v 4. razredu, ko je na šoli pričel delo- vati literarnodopisniški krožek. Trajalo je nekaj časa in nekoč mi je tovarišica z veseljem ptwedala, da je moj dopis objavljen. Tega .sem bila neznansko vesela. Zato sem še naprej rada pisala. Enkrat se mi je celo posrečilo zložiti pe- sem. Objavljenih je bilo še več mojih dopisov. Vendar pozneje ta krožek nekaj časa ni deloval. Zato sem pisala doma in si prispevke shranjevala. Rada sem opazovala naravo in ljudi. Ko pa se mi je porodila kakšna misel, sem jo ta- koj zapisala. Lansko leto je novi- narski krožek spet začel delovati. Seveda .sem .se vključila in zaradi dobre volje je bil uspeh tu. Spet sem imela objavljene članke. V 8. razredu sem postala vodja krožka. Zadali smo si načrt dela in program po urah. Na.še delo je precej zahtevno, saj spremljamo razna dogajanja v kraju (seje ZZB, srečanja ost. krajanov, ipd.) Piše- mo tudi o dogajanju na šoli, o naravi. Ravno zdaj rešujemo na- logo, ki je bila izdana v Pionir- skem listu v okviru Jug. pionirskih iger na temo: »Kaj je novega v vašem kraju po vojni?« Izvedli smo prvi korak te naloge z ob- iskom tovariša Moravca, kije imel zasluge pri gradnji zadružnega doma pri Veliki Nedelji. Upamo, da bomo nalogo uspešno končali. Vsak objavljeni članek nas razveseli in nam daje voljo za nadaljnje delo. Žal mi je, da bom v tem novinarskem krožku sode- lovala le še malo časa, ver.jai upam. da bo na šoli. kamor se mislim vpisati, tudi deloval takšen krožek in bom potem svoje delo še lahko nadaljevala. Jožica Alt, 8/b PRI PRAVLJIČNEM KROŽKU Pravljični krožek je vsak petek. H krožku pridemo ob dvanajstih. Rada hodim h krožku. Pri krožku smo pridni. Poslušamo pravljice in gledamo filme. Brigita Škvorc. 1/b MOJ KROŽEK Hodim k likovnemu krožku. Do njega imam veselje. Pri njem rišemo. Tovarišica nam tudi da kek.se. Samo Trofenik, l/a STRELSKI KROŽEK Rad hodim k strelskemu krož- ku. Učimo se streljati. Krožek imamo vsak 1. in 3. torek. Hodim zato. ker imam veselje do tega. Uči nas tovariš Stanič. Sandi Rajšp. 1 /a RDEČI KRIŽ Na šoli imamo različne krožke. Odločil .sem se. da obiskujem Rdeči križ. Pri Rdečem križu se učimo: kako se obvežejo rane. kako pomagamo ranjencu, učimo .se ludi. kako se obveže glava. Zelo me bo veselilo, če bom lahko po- magal kaleremu ranjencu. Gustek Majcen, 2/b PRI LIKOVNEM KROŽKU Obiskujem likovni krožek, ki ga vodi tovarišica Elza Rajh. Za ta krožek sem se že odločila v prvem razredu, ker zelo rada rišem in slikam. Imamo ga vsak ponede- ljek po dve uri. Krožek obiskuje tudi moj sošolec, ki rad in lepo riše. Do .sedaj smo narisali že marsikaj zanimivega. H krožku hodim redno in se zelo trudim, da bi bila uspešna. Vladimira Erhatič. 2/a ŠAHOVSKI KROŽEK Tudi letos sem se odločil, da lx)m obiskoval šahovski krožek. Šah .sem se naučil igrati v bolni- šnici in od takrat ga redno igram. Mentor šahovskega krožka na naši šoli je Stanko Leben. ki nas uči že dve leti. Lani smo pionirji hodili na tekmovanje v Ormož, kjer smo zasedli predzadnje me- sto. Krožek imamo vsakosredoob 16.15. Kakor lani. smo tudi letos šli na šahovsko tekmovanje v Or- mož. kjer smo zasedli peto mesto. Zmagala je ekipa Sredi.šča. Člani naše dejavnosti krožka redno ne obiskuieio. nckaieii oridejo le ta- krat. ko gremo na tekmovanje. V krožek se vpisujejo predvsem učenci tretjega in četrtega razre- da. Nekiileii še sDloh ne znaio šahirati, zato jih mora učitelj naj- prej naučiti pravilnega igranja. Želim, da bi še v naslednjih letih mojega šolanja obiskoval šahov- ski krožek. p^anc Cajnko. 8/b Sa osnovni šoli Velika Nedelja aktivno deluje novinarski krožek, ki nam redno pošilja prispevke za naš Tednik. Tokrat pa člani novinarskega krožka želijo predstaviti pestro dejavnost tudi ostalih krožkov na šoli. Prosili so nas. da jim v Tedniku enkrat zagotovimo ustrezen prostor. Prošnjo smo jim poskušali vsaj delno uslišati. PRI KROŽKU NAJDEM SAMA SEBE Ukvarjam se s konjičkom, ki v zadnjem času nam ni več nepoznan; to je radioamaterizem. Čeprav imam še polno drugih dejavnosti, se pri tej dejavnosti najbolj sprostim. Pa pričnimo od začetka. Obiskovala sem četrti razred osnovne šole, ko sta se oče in mama pripravljala na izpit za radioamaterizem. Večkrat sem jima z veseljem postavljala vprašanja. Že takrat sem si zapomnila mnogo stvari. Opravila sta izpit. Nekaj časa smo imeli doma klubsko postajo. Takrat pa so se pri nas začele tudi težave. Sitnarila sem, da bi tudi jaz želela delati na postaji. Tako dolgo sem sitnarila, da sta me že oče in mama imela polno glavo. Oče meje res prijavil v tečaj, ki sem ga z veseljem dvakrat tedensko obiskovala v Ormožu. Ni me motilo, da smo bile na tem tečaju smo tri dekleta, ostalo pa sami moški. Tudi to me ni motilo, da sem bila ena izmed najmlajših. Bližal se je dan izpitov in bila sem zelo dobre volje. Takrat nisem imela nobene treme. Ko sem stopila v klubsko sobo. je polovica tečajnikov manjkala. »Cvikajo« sem mislila. Strahopetci. Sedla sem nekje v sredino. Zadaj je bilo v.se za.sedeno. v prve klopi pa nisem hotela, saj bi komisija slišala, če bi ti kateri kaj povedal. Za mizo je .sedela tričlanska komisija. Predsednik radio kluba in dva tovariša iz vojaškega odseka iz Ptuja. Karsimpatična možakarja. Kosem vstopila, meje eden zelo začudeno pogledal. Ta sije verjetno mislil: »Ta smrklja, pa bi rada naredila izpit?« Dt)bila sem šest vprašanj ZRS. mikrofon, slušalke in nekaj kratic iz Q-kadeksa. Šlo je brezhibno. Čez leden dni smo se zbrali v klubu in izvedeli, da smo vsi opravili izpite. Takrat pa seje pri nas doma pojavil drug problem. Sitnarila sem, naj mi starši kupijo postajo. Čez nekaj tednov se mi je želja uresničila. Takoj sem začela z delom na pt)staji. Prvo zvezo sem naredila z Lojzetom iz Cirkulan. Od vseh treh iz naše hiše sem bila seveda najbolj aktivna. Lansko leto sem opravila še en izpit, zanj je potrebna Morsejeva abeceda. Tega izpita pa sem se tako bala, da bi najraje ostala doma. Ko je šel oče z mano. mi je dajal pogum. Bila je ista komisija, kot pri prvem izpitu. Ni.sem si mislila, da bo šlo tako gladko. Spoznala sem mnogo prijateljev, tudi izven naše republike in dr- žave. Tudi če .sem ne vem kako slabe volje, me delo na postaji razvedri. Včasih .se zafrkavamo po cele ure. Želim si .še več uspehov na tem področju, želim pa si tudi spoznati še več prijateljev. Irena Pajek, 8/b KOLESARJENJE Letos sem se odločila, da bom obiskovala kolesarski krožek. Do šole imam tri kilometre. Vozim se kolesom, nimam pa kolesarskega izpila. Zalo si želim, da bi ga opravila. Sedaj imamo teoretični del. spomladi pa bomo imeli praktičnega. Krožek imamo vsa- ko drugo sredo. Z ve.seljem ga obiskujem. Tanja Šoštarič. 2/a PEVSKI KROŽEK Rad pojem, zalo obiskujem pevski zbor že tri leta. Pojem prvi glas. Vajo imamo v glasbeni učilnici, ki je na žalost v kleti, kjer pa ni prav nič prijetno. Preveč je temno in zadušljivo. Za petje pa rabiš sveži zrak. Učimo se precej težke pesmi, zato se moramo veliko trudili. Vsako pesem moramo" mnogokrat ponoviti, da jo utrdi- mo in osvojimo. Na.stopamo na šolskih proslavah. Še posebno vestno se pripravljamo za festival mladinskih pevskih zborov, ki je vsako leto v maju. Pevski zbor bvralno tekmo, kije bila na domačem terenu. Končno seje nekoliko pi>ka/al trud našega dela. nasprotnice iz Gorišnice smo uspele prema- gali. l a tekma nam je vlila tudi veselje za nadaljnje treninge, za tekme v spomladanskem prvenstvu. Zaradi mraza in vremena nam pozimi tre- ningi odpadejo, žal nimamo primerne telovadnice. Ko bo zgrajena nova št>la / lepo telovadnico, bomo imele boljše uspehe, takrat bodo tudi boljši rezultati. Takšnoje torej delo našega krožka m želim si. da bi dosegle še veliko dobrih rezultatov. Darja Kumer. 7/b TEHMČNO-MODELARSKI KROŽEK Prijavil sem se k tehnično mo- delarskemu krožku. Izdelke izde- lujemo v tehnični učilnici. V ta krožek sem se vključil zato. ker me ve.seli izdelovanje različ- nih modelov. V prvem polletju nas je vodil tovariš Vlado Pjek, a nismo imeli večjih uspehov, saj je tovariš imel mnogo dela s pro- metnim krožkom. Sedaj smo do- bili novega tovari.ša. V ta krožek se nas je prijavilo osem učencev. Najprej smo začeli z izdelovanjem zmajev, potem raket, sedaj pa izdelujemo padala. Izostal sem samo enkrat, ko smo imeli priprave za dedka Mraza. Želim, da bi se pri tem krožku nekaj naučili. Vojko Sok, 5/b TEDNIK - 23. junij 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT DRAVI NI USPELO M Udi Igrala rokometnega iluba Drava so sc v nede^ v Tr- bmljah udeležili kvalifikacij za vinop v vzhodno območno repu- bliko ligo članov. Na tumiiju so sodeknali Krmelj. DoL Pomuije iz Bdtincev in iSrava. V prvem tfcčanju so igralci Krmd|jja. do- sedanji dani republiške h^. Z2i- ncs^o z 21:10 (11:4) premagali Dravo. V tej- tekmi Ptujjčani- niso inicU možnosti. V drugem sreča- sa se v prvem dehi dobro upirali domačemu Dolu. vendar nisio zdržali in ob koncu izguteli s 16^28 (9:13). V zadnjem srečanju s)0)se pomeri s Pomuij^ in ga po dobri igri premagali z 19:18 (lOc 11). Vendar velja lakoj dodati, da so bile vse tri nasprotne ekipe fizično bistveno močni^ od mLiidih Ptujčanov in tu gre iskati vzrok za izločitev Drave. V roko- metnem znanju pa razlika ni bila lako očitna. V ligo sta se popol- noma zasluženo uvrstili ekipi Dol in Krmelj, Drava je osvojila tretje, Pomulje pa četrto mesto. Za Dravo so igrali: Matjašič, Sluga, Vukašinovič, Brmež, Go- bec. Koroar, Habjanič, Potočnik, Horvat. Žmavc. Terbuc, Milunič, lljavec in Tumpej, ekipo pa sta vtxiila Klanček in Gregorin. Kljub temu, da tokrat niso uspeli, bodo v RK Drava nadaljevali z delom na dvigu moškega roko- meta, saj bi v nasprotnem primeru čez nekaj let ostali tudi brez stro- kovnega in vodilnega kadra za ženski del. Ob igralski je to na- mreč tudi kadrovska šola. 1. kotar Mladi Ptujčani tokrat niso uspeli. S številko 13 je kapetan ekipe Terituc^B je Potočnik, t ozadju pa na^ioliši strelec ekipe v Trbovljah Habjanič (foto 1. kotar) Uspešen nastop Gerečje vasi N<(^metaSi Gere«^ vasi, zmagovalci A medobčinske nogomeme lige Ptuj, Ormož, Sk>venska Bistrica, so uspešno začeli kvalifikacije za v$top v vzho 'to območno repubUško ligo. V prvem srečanju z Opeka- ijjemjso v gosteh, v Ljubečni igrali 1:1. Tako imajo vse možnosti, da se prebijejo v drugo kolo. kjer jih čakajo Pekre, zmagovalec mariborske medobčinske lige. Zadetek za Gerečjo vas je v Ljubečni pri Celju dosegel Maijan Vogrinec. Ptmatno srečanje je bilo včeraj popoldan na stadionu Aluminija v Kidričevem. L k. S Gcre^ta «a;^Skorba, ko domačemu vratariu ni uspelo preprečiti *egega znietkai Skorbe (foto I. kotar) Ženska rokometna liga po novem Predstavniki khibov„ ki se v naši republiki ukvaijajo z ženskim ro- kometom, so se dogovcmlL da bo republiška liga članic v sezoni 1983/84 ddjena na vzhodno in zahodno skupino. Članice RK Drava bodo tako v nem sezKMii nastopale v vzhodni skupini. Iz prejšnje prve republiške lige bodo vtej sku(^ igrah Fužinar. Polana, Šmartno, Drava in Radgona ter še sedem ekip iz pre^^ drage republiške lige. Na ta način bodo stroški prrrazov nekoliko manj^ vprašanje pa je. če ne bo na ta način kakovost padla. Ob koncu prvenstva bodo štiri najboljše ekipe iz vzhoda in zahoda za naslov repubUikega prvaka odigrale takoimenovani superfmale. V moškem delu rokometa bo v prihodnji sezoni še po starem, torej enotna in dve dnigi republik ligi. Velika Nedelja bo tako še naprej v prvi. Oranož pa v drugi republiSki ligi. ' 1. kotar Republiški atletski miting v Pomurju Atletski khib Pomurje je v Murski Soboti ob sodelovanju z Atletsko zvezo ^vosije izvedel peti republiški miting za pionirske in mladinske kali^orije. v vsaki disciplini osvojijo atletsko majico, ki jo podelqopredstavil tovarn »»Beti« in »Radenska«. Ptujsko 12-člansko zaeslopsivoje osvežilo pel in^iic oz. prvih mest: Anamarija Kekec v teku na JOOm. Breda Zadlravec v suvanju krogle, Boris Krabonja v teku na 100 in 3Q0m ter Branko Kro^ na 3000 m. Ostalih osem je zasedlo naslednja mešata: Hedvika Konc«^ druga v skoku v višino in 100 m, Helena Meglič tro^ v skcku v viSkao, Lidija Vrabl četrto na 300 m, Hermina Svenšek petona300m, Vifana Osojnik četrto na 600m, Stanko Zebec četrto na 100 m in pelo na 300 m ter Vcjiko Bedrač (Videm) tretje na 8(X) m in peto Jia. 3000 m. L.Č. Padalci v Beogradu Od 26. do 30. maia se je v Beogradu odvijalo 9. padalsko študentsko prvenstvo J ugoslavije. N a prvenstvu je sodelovala tudi ekipa aK Ptuj, ki sojo sestavljali Zlatko Čuš, Bojan Žmauc in Janez Vrbai^č. Sodek)valo je 9 ekip iz vse Jugoslavije, skakali pa so tudi nasi državni reprezentantl, ki so poskrbeli za močno konkurenco in tesne rezultate. Tekmovanje je imelo dve disciplini: figurativne skoke in skoke na cilj. V figurativnih skokih padalec v prostem padu izvaja salte in zavoje v določenem zaporedju, zmaga pa tisti ki n^lep§e in i^hitreje izvede figuro. Tokrat je bil zmagovalec Bc^dan Jug iz Lesc, Bojan 2mauc je bil 6. Zlatko Čuš 10, Janez Vrbančič pa 20, V skokih naay je zmagal Dušan Intihar iz Lesc, Zlatko Čuš je bil 5, in je za prvim, ki ni zgrešil niti centimetra v 4 skokih, zaostal samo za 12 centimetrov. V skupni uvrstitvi je zmagal Intihar iz Lesc, Hatko Cuš je bU 6„ Bojan Žmauc 10. Janez Vrbančič pa 20. Ekipno so zmagali padalci 2. ekipe Alpskega letalskega centra iz Lesc pred prvo ekipo ALC in Novim Sadkalibrsko) puško(trostav3 x 20 strelov) za leto 1983. V soboto so se pi>merili pionirji-ke, mladinci-ke in članice, v nedeljo pa člani. Za strek:e naše občine je bila sobota nadvse uspešna in srečna, saj so na zaključku jiri objavi rezultatov, podelitvi medalj in diplom stopili na najvišje stopnice. Naša najuspešnejša dolgoletna strelka in večkratna republiška pr- vakinja Zdenka Matjašič, članica SD TurnLšče, je ta naslov osvojila tudi Tetos. S 486 krogi je bila prva m prejela zlato medaljo SZS, priborila pa sije tudi pravico nastopa na prvenstvu Jugoslavije. Se več kot je bilo pričakovati so dosegh mladinci. Zlato medaljo SZS in naslov prvaka Slovenije ie s 482 krosi osvojil Gorazd Maloič iz Kidričevega. Srebrno medaljo SZS pa Darko Jazbec iz Turnišča .«; 478 krogi, kije tako ponovil lanski u.speh. Fudi ekipa v sestavi Maloič, Jazbec in Bojan Mihelač je osvojila L mesto. ttonirskih udeležencev iz naše občine tokrat ni bilo. Za člane je bila nedelja manj uspešna. Njihova uvrstitevje od 10. do 25. mesta. Nobeden ni dosegel norme za prvenstvo Jugoslavije. Pšajdu je manjkalo le 8 krogov, Golcu 20 in Frčecu kar 32 krogov. Prihodnjo soboto in nedeljo bo republ. prvenstvo v pištolskih disciplinah. Sodelovalo bo 6 naših najboljših strelcev, od katerih pri- čakujemo in žehmo dobre rezultate. K. A. ŠPORT NA POHODU K USPEHOM V občini Sbvenska Kstrica se že inrsto let srečujejo s težavami na Športno rri^eativnnn področju. INia prvem mestu pa sta oedovoijna finančna sredstva in posnanjkanje ^imnih objektov. Čeprav sc s težavami ipomanjka- nja. predk^sem pokritils športnih objiektov, srečuj^ skorajda v večjih krajfli v občini., saj lami, kjer so, so ti največkrat pre^ majhni. INlajtežje je Djubitd^em Sprana v obanskon sredSču Slo- vonka Bistrica, kjer se z irekreativ- no, lekmovalno in tudi vihon&ko Spomtno d^vnostjo nkvairja okoli <«000 občanov, od leg* I2D0 učen- ce*. V Slovenski Bisnrki čakajo na novo telovadnico ie falizm deset let, od sega osem v okvira sa- oiiiiopris.pevka za gradn^ in obno- vo lots^ prostorov, saj bi novo tdmadnico nujno pocrebovala CKiiumna šola Pohov^ odred z Qk:iii 1200 učend, ki sedlai koristi- jo močno pretesno teiovadiiBco v Spemnem parku SiSovemka Bistri- ca, »j jo uporabljajo od ^iedtaK do Sesinajsie ure. Preosiali čas^ pa je na voljo Iteviinim lekreaiiiivnim in tekmovalnim ekipaunoL Ce za pri- nteriiavo povemo, da bi »nso judo kloil^ LVIPOL Slovcmka Bistrka potreboval prostore v cek^vadnici trikrat v tednu p>o nekaj ur, je do- volj povedanega. Ce vključimo še potrebe odboj- karskega in košarkarska kluba, je časa že veliko premalo. To pa je tudi vzrok, da v Slovenski Bistrici kot tudi na širšem prostoru občine ni mogoče razvijati tekmovalnega in rekreativnega športa v takem obsegu kot se _kažejo potrebe in želje občanov. Za rekreacijo v zaprtih prostorih v bistriški telo- vadnici skorajda ni prostora, ena- ko je tudi v drugih krajih. K tem temnim stranem športnih aktivnosti v občini Slovenska Bistrica pa lahko pripošemo tudi nekaj svetlejših spoznanj, saj so pred nedavnim, ob praznovanju meseca mladosti, 25. maja predali svojemu namenu v občinskem sre- dišču lepo urejeni športni park in nogometni stadUon, Na tej osnovi so pred kratkim ustanovili tudi atletski klub Slovenska Bistrica, ki je že zaSveL Atletske steze ne samevajo, na njih se srečujejo tako mlajše kot tudi starejše generacije, za sedaj še predvsem rekreativcev. Za razvoj športa v občini se kaže tudi možnost ob uspelem glasova- nju prebivalcev občine Slovenska Bistrica za 4, samoprispevek za otMiovo in izgradnjo in vzgojnovarstvenih objektm'. V tem programu je mod dnigim na pred- nostnem mestu tudi gradnja težko pričakovane tdovadnioe v nepo- srediu bližini osiHnue šole Pohor- dd odred. Referendum je bil v nedeljo, 19. junija. Sedanja teiovadiiica v Slovenski Bistrici je stara cez 20 let in ima okoi 450 kvadratnih metrov upo- rabTK površine, kar je mnogo pre- malo. V njej ni prostora za gle-- dalce. saj so v primeru prisotnosti skorajda že na sami tekmovalni površini. Pri vrhunskih športih, še posebno tekmovanjih pa takšno stanje ib dovoljeno, Besedik) in posnetek: Viktor Horvat Telovadnica (levo) in del športnega parka v občinskem središču Stoveaska Bistrica, pred nedavno obnovo igrišča 10 - ZA RAZVEDRILO 23. junij 1983 - TEDNIK TEDNIK - 23. junij 1983 OGLASI IN OB.IAVE - 11 Srečanje starejših krajanov v Zgornji Ložnici Na območju krajevne skupnosti Zg. Ložnica, ene naj- manjših v občini Slovenska Bistrica, živi prek 90 krajanov starejših od 7D Tet. Skoraj vsi so si svojo visoko starost zagotovili s trdim delom na kmetijah, ki se razstezajo po obronkih Pohorja. To paje še ena od mnogih potrditev, ki bo prav v današnjem času verjetno mnoge spodbudila k večjemu spoštovanju kmečkega dela. pa tudi njihovega vključevanja v to dejavnost. Med najstarejšimi krajani je 97-letna Terezija Ozimič ali kot ji po domače pravijo Vrabčeva mama. Krajevna skupnost Zg. Ložnica že vrsto let ohranja humano tradicijo srečanj najstarejših krajanov na svojem območju. Le- tošnje srečanje bo v nedeljo, 26. junija v Zg. Ložnici. Udele- žencem bodo pripravili učenci osnovne šole, člani K UD Alojz Aužner in člani mladinske organizacije Zg. Ložnica bogat kul- turni program. Srečanja bodo zaključili z obujanjem spominov iz trdega življenja. Da se bodo besede tekoče »sprehajale« skozi desetletja preteklosti, bo poskrbela dobra kapljica pa tudi pri- grizek, ici jim ga bodo pripravili domačini. Povabljene najstarejše krajane, ki se srečanja ne bodo mogli udeležiti pa bodo predstavniki krajevne skupnosti in drugih organizacij obiskali na njihovih domovih. Viktor Horvat Razvoj kmečkega turizma v Studenicah Majhna vasica Hrastovec leži na hribovitem področju KS Studenice pri Poljčanah. Tamkajšnji vaščani se v pre- težni meri ukvarjajo s kmetij- stvom, čeprav je na kmetiji delo potrebno opravljati roč- no. Prav ta lega kraja pa daje možnost kmetom, da na svo- jih kmetijah razvijejo kmečki turizem, ki se zadnje čase uveljavlja kot pomembna de- javnost. Ena izmed takšnih kmetij, ki daje poudarek izle- tniškemu turizmu, je tudi družina Lesnika. Sama kme- tija obsega okrog 6 ha obde- lovalne zemlje, med katerimi pa prevladuje vinogradništvo. Zaradi hribovitih predelov je potrebno zemljo ročno obde- lovati. Delo na tem področju je veliko težje, pa tudi več časa vzame. Čeprav je dela veliko, se najde vedno toliko časa, da Lesnikarjevi prijazno sprej- mejo slehernega obiskovalca. Njen gospodar Viktor Le- snika je o razvoju kmetijstva in delu spregovoril takole: »Delo in življenje na tem hribovitem področju je precej oteženo. Da smo zgradili hišo in jo uredili, je bilo potrebno precej trdne volje in dela. Zraven tega se ukvarjam z avtoprevozništvom, ki pa zadnje čase precej slabo kaže, kajti velike so težave z gori- vom in z uvozom rezervnih delov. Zato se še bolj posve- čamo kmetijstvu. Večkrat pridejo k nam obiskovalci, lo predv.sem ob vikendih. Ob takšnih priložnostih tudi sam zaigram harmoniko, daje bolj veselo, ob enem pa se poveseli tudi družina, saj ji je ob na- pornem delu razvedrilo po- trebno. CJostom običajno po- nudimo kar domače jedi in vino.« Gospodinja Anica Lesnika .skrbi za pripravo domačih jedi. predvsem domači kruh, potico, domači narezek in še bi lahko kaj našli v njenem bogatem jedilniku. Zraven lega pa opravlja tudi vsa dru- ga dela, ki jih na kmetiji ni malo. Vendar kljub naporne- mu delu ostaja vedno dobre volje, nasmejanega obraza. Seveda so jim pri delu v po- moč tudi že otroci. Res prijetna domačija na malce hribovitem območju. Od domačije je tudi lep raz- gled v dolino, ki privablja številne obiskovalce. O tem se lahko tudi sami prepričate. Be.sedilo in posnetek: Branko Beranič Na domačiji družine lesnika združujejo kmetovanje, avtopre- vozništvo in kmečki turizem. Pred nami so počitnice, čas brezsi^rbnih rx>letnih dni. časotroške razigranosti in veselia. Šolsko torbo bo za dva in pol meseca zamenjala takšna ali drugačna igra. morda žoga ali kaj podobn^a. Na ulicah in cestah bo precej več otrok, zaradi turistične sezone pa bo prav V^asu počitnic tudi gostejši promet. S tem pa bo po- sredno ptwečana tudi nevarnost za na.še šolarje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu SO Ptuj je skupaj s kolektivi osnovnih šol vložil veliko truda za nrometnopreventivno- vzeoio. z namenom, da bi šolarje čimbolje pripravili na prometne razmere v času počitnic. C) akcijah, ki so jih v ta namen pripravili je najprej stekla beseda z Ivanom. Šumandlom, predsednikom komisije za prometno vzgojo otrok, ki deluje v okviru občinskega sveta za preventivo in vzgojo: »Na zadnji se]i naše komisije, smo se že pred dvema mesecema dogovorili o vseh akcijah, ki smo jih pripravili za boljšo varnost otrok v prometu med počitnicami. Dogovorili smo se in ta dogovor tudi izpeljali, da bodo akcije x)tekale tako v vzgojno varstvenih ustanovah, (ot v osnovnih in srednjih šolah po vsej ptujski občini. Vodstva šol in vzgojno varstvenih ustanov smo opozorili, da prek svojih učiteljev in mentorjev na posebnih predavanjih opozo- rijo otroke na vse nevarnosti v brezskrbnih počitniških dnevih. Kakšna naj bo vožnja do najbližjega kopališča, po mestu, do najbližjega prijatelja, peš ali s kolesom? Na takšna in po- dobna vprašanja je bilo treba dati najbolj ustrezne odgovore, ki služijo za napotilo. Predvsem je pomembno, da se otroci igrajo zares samo na igriščih, ne pa na cestah ali manj prometnih ulicah. Skoraj na vseh šolah so imeli roditeljske sestanke in govorilne ure, na katerih so o prometno-preventivnih akcijah otrok seznanili tudi njihove starše. Opozorili smo tudi nekatere šole, ki mesec dni pred počitnicami še niso izvedle kolesar- skih izpitov za svoje šolarje. Nekaj šol sije od občinskega sveta izposodilo tudi filme s pro- metno preventivno tematiko, tako smo skupaj z mentorji in učitelji zares vsestransko delo- vali.« Tudi na osnovni šoli Tone Žnidarič, kjer ste vi mentor prometne vzgoje ste se na počitnice dobro pripravili, tudi kolesarske izpite ste že opravili, kako pa so potekale ostale akcije? »Na naši šoli skozi vse leto posvečamo pro- metno-preventivni vzgoji otrok precejšnjo skrb. Na zadnji učiteljski konferenci smo se dokončno dogovorili o zaključnih akcijah pred pričetkom počitnic. Razredniki so v mesecu juniju pt>svetili nekaj ur prometni vzgoji. Učence smo opozorili na vse nevarnosti, ki nastopijo v času turistične sezone. Tudi njihove starše smo na govorilnih urah seznanili z dol- žnostmi do otrok in njihove varnosti. Na šoli smo opravili tudi preventivne preglede koles s katerimi prihajajo učenci v šolo. Vsa pomanj- kljivo opremljena kolesa so učenci in tudi s pomočjo učiteljev ponovno usposobili za nor- malno vožnjo. Tudi starše moram opozoriti, da v bodoče svojih otrok ne bi smeli puščati v .šolo s takšnimi kolesi. Tudi akcija za prometno značko je dobro potekala in učencem jih bomo na posebni slovesnosti podelili pred podelitvjo izkazov. Opravili smo tudi izpite za kolesarje. Naj povem, daje kolesarski izpit opravilo prek 100 učencev in. daje bilo znanje precej dobro.« V preventivne akcije za učence se med po- čitnicami aktivneje vključujejo tudi miličniki ptistaje milice v Ptuju. O tem je Aleksander Majdič, namestnik komandirja PM povedal: »Tako kot v minulih letih se bo tudi v le- tošnjem poletju postaja milice Ptuj aktivno vključila v področje preventivnega delovanja, da bi tako zagotovili večjo varnost otrok v prometu. Naša aktivnost bo bolj preventivnega značaja, predvsem bodo miličniki pregledovali kolesa otrok, ugotavljali bodo tudi če imajo pri sebi kolesarske izkaznice in podobno. Prav- gotovo pa bo vseh teh kontrol več kot v prete- klosti, kajti žal ugotavljamo, da je prav v poletnih mesecih po navadi večji odstotek prometnih nesreč v katerih so udeleženi otro- ci.« Med drugim ste tudi aktivni član občinskega .sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu. Sodelovali ste v vseh akcijah, ki so jih izvedli člani skupaj z miličniki in člani AM D ter ZŠAM. Kakšno je vaše mnenje o rezultatih teh akcij? »Osebno menim, da bi morali na tem pod- ročju delati še več in v širšem merilu, čeprav je svet svojo aktivnost v zadnjih letih močno okrepil. V akcije bi se morali vključiti tudi v krajevnih skupnostih, predvsem mislim na komisije pri krajevnih konferencah SZDL, v združenem delu pa na sindikalne organizacije. Ti faktorji stojijo preveč ob strani in kot kaže jim je malo mar. kaj je z njihovimi občani in sodelavci. Menim, da ni cilj uspeha v poostreni ka- znovalni politiki, ampak v resnem pristopu k vzgoji in izobraževanju občanov vseh starosti o cestno prometnih predpisih. Ko smo ocenjevali stanje na področju prometnih nezgod za le- tošnje prve 4 mesece, smo ugotovili, daje bilo za 33 odstotkov manj nezgod, kot v istem ob- dobju lani. Zal pa smo letos v tem obdobju imeli dve otroški smrtni žrtvi, medtem ko lani tega nismo beležili. Kljub temu ugotavljamo, da so otroci v prometu že veliko bolj disciplinirani in po- učeni. kot v preteklosti, tako, da smo s trenu- tnim .stanjem glede na razmere tudi relativno zadovoljni. Moje mnenje je, da morajo vse šole nadaljevati z aktivnostmi na področju prome- tne preventive otrok, kajti le tako lahko sča- soma pričakujemo še boljše rezultate.« Za varnost otrok in vseh ostalih udeležencev v prometu pa nenehno skrbijo tudi pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj. Prav v tem času so na višku vseh pre- ventivnih akcij. O tem je stekla beseda s I rančem Jerenkom, tajnikom sveta, kije dejal: » Do sedaj smo izvedli že precej akcij in o njih ste v sredstvih javnega obveščanja tudi redno poročali. Zadnje akcije, ki so z naše strani do- bro uspele so bile »brezhibno vozilo je varno vozilo«, akcija »pešec v prometu « in »pravilno parkiraj!«. V teku pa je še akcija »za zagoto- vitev večje varnosti otrok ob koncu šolskega leta.« Žal statistični podatki povedo, da imamo na naših cestah iz leta v leto več mrtvih otrok, še več pa je trajno poškovanih. Največ otrok je v nesrečah udeleženo v starosti od 8 do 14 leta, zato je naš dogovor, da prav tej kategoriji po- svetimo največ pozornosti. S pomočjo mentorjev za prometno vzgojo, članov sveta in društev, smo po vseh šolah izvedli preventivna predavanja za učence in ponekod tudi za njihove starše. Sodelujemo pri opravljanju kolesarskih izpitov predvajamo poučne filme o prometu. Skratka do konca šolskega leta sem prepričan, da bodo vse naše akcije zaključene in, da bo od tega tudi precej koristi. Tako učenci, kot njihovi starši se mo- rajo zavedati nevarnosti v prometu, ki je v počitniškem času še podvojena. Opozoriti pa moram tudi vse voznike, kajti tudiod njihovega obnašanja med vožnjo je odvisen končni uspeh vseh preventivnih akcij.« Ne smemo pozabiti, da so počitnice name- njene počitku in razvedrilu, zato si ne smemo dovoliti, da bi nepremišljen korak ali dejanje med vožnjo povzročilo katastrofo. Preden po- .šljemo otroka na igrišče ali s kolesom na krajšo vožnjo ga obvezno opozorimo na nevarnosti. Opozoril nikoli ni dovolj in večjih bo, manj nesreč lahko pričakujemo. Pa srečno na poči- tnice in predvsem VARNO! M. Ozmec V tednu od 14. do vključno 21. junija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v sedmih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hujšo in tri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili predvsem v neprilagojeni hitrosti vožnje glede na stanje cestišča (dež — spolzke ceste), in v izsiljevanju prednosti. Na vozilih je za okoli 46.000 din materialne škode. PREHITRA VOŽNJA? Do hude nezgode je prišlo tudi v ponedeljek, 13. junija ob 18.30 na regionalni cesti v Podložah. Voznik osebnega avtomobila Jože Šprah iz Podlehnika je peljal iz Majšperka proti Lovrencu. V Podložah je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se pre- vrnil. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. TRČILA DVA KOLESARJA Dokaj nenavadna prometna nesreča seje pripetila prav tako v ponedeljek, 13. junija ob 17.20 na magistralni cesti v križišču Or- moške z Novo cesto. Kolesar — otrok R. S. iz Ptuja se je peljal po Ormoški cesti, ko je s stranske ceste nenadoma pripeljala kole- sarka Terezija Behrami iz Tibolc. Trenutek nepazljivosti je povzro- čil trčenje dveh kolesarjev, pri čemer je Behramijeva dobila hujše telesne poškodbe (zlom noge). TRČIL V MOTORISTA v četrtek, 16. junija ob 6.40 je prišlo do hujše prometne nesreče na magistralni cesti v Spuhlji. Voznik osebnega avtomobila Bo- jan Meznarič iz Spuhlje je peljal po lokalni cesti proti magistralni. V križišču pri transformatorju je zavil v levo proti Ptuju, pri tem pa zaprl pot vozniku motornega ko- lesa Antonu Polancu iz Bišečkega vrha. Prišlo je do trčenja, v kate- rem seje Polanec hudo poškodo- val in je na zdravljenju v ptujski bolnišnici. NAŠLI MRTVEGA v nedeljo, 19. junija okoli 10. dopoldne so našli na strmem po- bočju ptujskega gradu pod obzi- djem, v smeri proti Prešernovi ulici mrtvega 38-letnega Rada Majcenoviča iz Peršonove ulice, sicer trgovskega poslovodja, za- poslenega v Tehnoservisu. De- lavci UNZ so ugotovili, da na truplu ni bilo znakov nasilja. POZIV KOLESARKI! v sredo, 15. junija ob 14.25 je prišlo do lažje nesreče na Potrčevi cesti v Ptuju, ko je neznana kole- sarka zadela peško, zaradi česar sta obe padli. Zatem je kolesarka odpeljala naprej v smeri proti Ptuju. Postaja milice jo poziva, da se oglasi na najbližjem oddelku milice ali na M P zaradi informa- cij. Pozivajo tudi vse občane, ki bi karkoli vedeli o nesreči, da storijo enako. — OM Kje je krema za zobe? Na policah trgovin je ni, v skladiščih tudi ne, pri proizvajalcih prav tako ne. Ker smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, zapisano v naslovu, smo povprašali pri Mercator Izbiri Panoniji Ptuj. Povedali so, da so bih njihovi dobavitelji Saponija, Zlatorog, Lek, Ilirija, Nevena, Pliva, Krka in Tuba. Skoraj 80 odstotkov tega, sedaj tako iskanega artikla, so dobih iz Saponije, ki je trenutno brez surovin, tako kot ostah proizvajalci. Ljubljanski Mercator se sedaj dogovarja z Zlatorogom, Ihrijo in Lekom. Omenjenim organizacijam bodo zagotovili potrebna devizna sredstva za uvoz surovin. Pri Mipu menijo, da bo v začetku juhja na policah dovolj te robe za kolikor toliko normalno oskrbo. V začetku tega tedna so dobih od Leka zobno kremo Dan na dan, vendar le 40(X) tub. To pa je seveda za tržišče, ki ga oskrbujejo — cela severovzhodna Slovenija — odločno premalo. Obenem so povedali, da si prizadevajo za nemoteno oskrbo, pa so žal nemočni. Pa še to smo zvedeli pri Mipu. Belo tehniko je v njihovih proda- jalnah moč kupiti za dinarje deviznega izvora, pa še to zgolj tiste artikle, kijih Gorenje ne izvozi. Teh pa je zelo malo. N. Dobljekar V Sobetincih republiško tekmovanje gasilcev Prizadevni člani gasilskega društva Sobetinci bodo v nedeljo, 3. julija izvedli že tradicionalno republiško tekmovanje gasilcev za pokal Slovenskogoriške — Lackove čete. Člani gasilskih društev iz vse Slovenije in obmejnih društev sosednje Hrvatske se bodo pomerili v trodelnem gasil- skem napadu (vaja 3/1 a) in v štafeti s prenosom povelja za člane in članice. Prireditev sodi v okvir praznovanja praznika občine Ptuj, zato je ptikrovitelj tekmovanja SO Ptuj, izvedli pa ga bodo tudi v počastitev dneva borca. Čeprav je.uradni rok prijav že potekel, vabijo vsa gasilska društva, da se še prijavijo, saj želijo čimbolj množično udeležbo. Prijavijo se lahko tudi na sam dan tekmovanja. Med drugim bo ta dan organiziran tudi sku- pinski ogled spominskega parka v Mostju, kjer je bila svoj poslednji boj Slovenskogoriška — Lackova četa. — OM TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI v organizaciji občinske organizacije RK in sekretariata za ljudsko obrambi) Slovenska Bistrica je bilo v soboto, 18. junija na športnem igrišču pri osnovni šoli v Zg. Ložnici 13. tradicionalno tekmovanje ekip prve pomoči in civilne zaščite na območju občine Slovenska Bistrica. Letošnjega tekmovanja seje udeležilo nekoliko manj ekip kot na preteklih podobnih tekmovanjih, kjer seje pomerilo preko 60 ekip, zato, pa je kvaliteta prikazanega znanja, predvsem hitrega nudenja prve pomoči ponesrečencem, zabeležila glede na prikazano znanje v pretekhh letih, pomemben napredek. Uspešna je bila tudi organizacija tekmo- vanja. Vi.soko kvaliteto prikazanega znanja in spretnost tekmovalnih ekip potrjujejo tudi končni rezultati. Razlika med prvo in šesto uvrščeno ekipo je bila minimalna. Zelo pohvalne ocene pa so dobile tudi vse ostale ekipe. Ob tem je pomembno, da so prav v se udeležene ekipe dosegle več kot polovico možnih točk. Največ uspeha je na letošnjem 13. tekmovanju imela ekipa Lesno industrijskega obrata LIO Sp. Polskava, kije osvojila vseh 120 možnih točk. Tesno za njo se je uvrstila ekipa krajevne skupnosti Pohorski odred—Cvetlična ulica Slovenska Bistrica. Tretje mesto pa je osvojila ekipa (Jranitna industrija Oplotnica. Prvouvrščena ekipa je prejela pokal, tri prvouvrščene ekipe pa še medalje za dosežene uvrstitve. Ob tem je spodbudno spoznanje, da so ekipe, ki so na prejšnjih tekmovanjih skoraj redno ostajale na nižjih uvrstitvah, tokrat zasedle dobre uvrstitve v sredini pa tudi pri samem vrhu. Viktor Horvat Sprejem za krvodajalce V počastitev 30-letnice prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva je pripravil predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičko- vič sprejem za tiste aktivne krvodajalce ptujske občine, ki so svojo življenj- sko tekočino darovali že več kot petdeset krat. Rdeči križ Slovenije in občinska organizacija v Ptuju so jim že pred tem izročili plakete z diplomo za 50 in več kratno darovanje krvi in v obraz- ložitvi zapisali, da so to ljudje, ki svojo solidarnost in humanost izražajo z darovanjem krvi po družbeno sprejetih principih prostovoljnosti, anoni- mnosti in brezplačnosti. Takih krvodajalcev imamo v ptujski občini trenutno devet, na čelu z rekorderjem Antonom Lačnom iz Dragonje vasi 2, ki je bil na odvzemu krvi doslej že 59 krat. S 56. odvzemi mu sledi Oskar Sturm iz Rajčeve 7 v Ptuju, s 55. Štefan Hadler iz Potrčeve 50, s 54. Ivan Brglez iz Stogovc 3, s 53. Anton Dolenc iz Zg. Jablan 37, z 52. odvzemi Ivan Kokolj iz Njiverc 11 ter Bojan Stanič iz Mihove 7. Petdeset krat pa sta svojo kri darovala tudi Vida Resnik iz Sikol 79 in Jože Murata iz Kidričevega 2. mš OPOZORILO PRIDELOVALCEM SLADKORNE PESE Na posevkih sladkorne pese so se pojavile listne uši, ki lahko uničijo posevke, še večjo škodo pa povzročajo s prenašanjem bolezni, predvsem listne rumenice. Ta bolezen vpliva na manjši pridelek, pa tudi na manjšo vsebnost sladkorja v pesi. Posevke sladkorne pese je zato nujno škropiti z enim naslednjih preparatov: Metasistoks 0,0 — 1 liter na hektar, lebajcid 1,5 litra/ha, folimat 1.5 kg/ha, ultracid 2 litra/ha ali ekalux 0,8— 1 litra na hektar. Vse te priprave imajo v prodajalnah kmetijske zadruge JB Rodile so: Leopoldina Letonja, Popovci 16 — deklico; Božena Živčec. Dolga lesa 10, Ormož — Roberta; Anica Vek, Volkmerjeva 11 — dečka; Irena Sluga, Kraigherjeva 35 — Davorina; Viktorija Korez, Čermožiše 81 — dečka; Rozalija Kuri.Janežovci3— Jasno; Emica CizerI, Vinski vrh 66 — Danijela; Kristina Kostanjevec, Stojnci 80 — Kristijana; Dušanka Todosov- ski, Kvedrova 1 — Gorana; Me- lita Slaček, Hajdoše 109 - Ma- tejo; Silva Perša. Slavšina 16 — Davida; Marija Janžekovič, Po- lenci 11 — dečka; Vida Kolednik, Medribnik 14 — deklico; Mira Janžekovič, Bukovci 5 — dekli- co; Žinka Majer. Goršnica 133 — dečka; Ana Podkrižn , Kraighe- rjeva 19 — Vesno; Ida Jurgec, Kraigherjeva 26 — Sebastjana; Vesna Horvat, Slovenski trg 3 — Majo; Anica Peteršič, Dornava 2/c — Jerneja; Trezija Kukovec, Podgorci 12/a — dečka; Franči- ška Zerdin, Drakovci 110, Ljuto- mer — dečka; Milena Meglič, Spuhlja 65 — deklico;. Poroke: Franc Pauko, Jir.šovci 49 in Milena Bezjak. Drstelja 45; Ivan Pernat. Kozminci 16 in Ma- rjanca Krulc. Zg, Gruškovje 2; Marjan Simonič. Mostje I in Nada Murko, Zagrebška 43; Mirko Bom bek. Vel. Nedelja 10 in Milena Beranič, Finžgarjeva I; Marjan Kr^nčič. Sp. Velovlak 20 in Štefka Cuš. Sp. Velovlak 20, Rado Vodnik. Prešernova 18 in IdaŽirovnik. Prešernova 18. Umrli so: Terezija Ferlež, Kdričevo, Mladinska 5, roj. 1934, umrla 10. junija 1983; Ivan Vaupotič, Pu- šenci 18, Ormož, roj. 1902, umrl II. junija 1983; Alojz Petje, Ple- terje 3, roj. 1929, umrl 11. junija 1983; Marija Kuharič, Obrež 26, roj. 1907, umrla 13. junija 1983; Justina Dugulin, Čučkova 3, Ki- dričevo, roj. 1928, umrla 14. junija 1983; Katarina Gabrec, Pavlovski vrh 25, roj. 1912, umrla 13. junija 1983; Margareta Hriberšek, Can- karjeva 9, roj. 1893, umrla 15. ju- nija 1983; Jožef Štih, Savinjsko 39, roj. 1921, umrl 14. junija 1983; Matilda Tetičkovič, Grajena 7, roj. 1905, umrla 14. junija 1983; Jožef Velner, H um pri Ormožu 30, roj. 1929, umrl 16. junija 1983; Dušan Mikolič, Zavod M. Borš- tnarja, Dornava, roj. 1973, umrl 16. junija 1983; Janez Babošek, Peršonova II. roj. 1915, umrl 15. junija 1983; Jožef Zumer, Stra- žgojnca 54, roj. 1911, umrl 18. junija 1983; Ivan Horvat, Potrče- va 42, roj. 1922, umrl 19. junija 1983; Ana Slapničar, Belšakova 5, roj. 1900, umrla 19. junija 1983; lerezija Rakuš, Budina 33, roj. 1896. umrla 18.6. 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC L^ČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Ci^loletna oaročnioa zoaša 45Q di- narjev,^ za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.