Poštarina plačana Stev. 49, Posamezna Ifev, oin V Llublfani, v pesek dne 7» decembra 1923. Leto ¥1. Upravništvo „Dosnovina" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 6'—, polletno Ola 12—^ celoletno Dio 24-—. H@nec klerikalne sia^e t? V Ljubljani so živeli v občinski hiši klerikalci in komunisti med seboj v divjem zakonu. Črni in rdeči so se med seboj povezali. da so dobili večino v občinskem svetu v svoje roke. Zanimiv je bil ta zakon zlasti zato, ker je kazal dvoreznost in dvoličnost klerikalcev, ki so na deželi kmete hujskaii proti komunistom, govorili, da jih hočejo komunisti prepoditi iz njihovih domov ter z njihove zemlje, v Ljubljani so se pa na ro-tovžu na enem stolčku prav lepo objemali. Na katoliškem shodu je celo nastopil poseben govornik, da je bojazljivim ovčicam razkladal pogubnost komunizma. Razume se, da so te besede veljale le za kratkovidne pristaše SLS., dočim je vodstvo klerikalne stranke mislilo in delalo drugače. Klerikalno-komunistična zveza v Ljubljani je kmalu pokazala, da ni nič drugega kakor kompariija ljudskih sleparjev. Ljubljanska občina je tekom enega slabega leta, odkar so v njej zavladali črnuhi in rdeč-karji, postala skoraj beračica. Dokler so bili v občinskem odboru naprednjaki, so na vseli koncih in krajih varčevali, samo da ni bilo treba občin ar j eni plačevati večjih občinskih doklad. Zapustili so pri svojem odhodu občini krasno mestno premoženje. Napredni «šparovci» pa so dobili za naslednike strašno požrešne «cirovce». Klerikalci in komunisti so začeli razmetavati milijone kakor črepinje. Vse, kar jc bilo kaj vredno, so nasvedrali in navrtali. Ljubljana je danes zadolžena preko ušes in po mestnih blagajnah se love pajki. K sreči je bila ljubljanska mestna avtonomija še pod državnim nadzorstvom. Ako bi bili ti zapravi] i vci ljudskega premoženja čisto avtonomni. bi bile danes žc blagajne silno bogate Mestne hranilnice prazne iti morda hi pel boben že na samem magistratu. Par prijateljev klerikalnih in komunističnih občinskih očetov prešerno in v izobilici živi, vse drugo ljubljansko prebivalstvo pa ječi pod težkimi občinskimi bremeni. Klerikalno-komunistična večina je v Ljubljani pokazala, kako si črni in rdeči ptiči mislijo, da naj bo čistost in red v občinski upravi. Strašne reči se slišijo o njihovi lahkomiselnosti. V mestni elektrarni so njihovi somišljeniki kradli kakor srake. Ponoči so opetovano skozi zamrežena okna vlomili v uradne prostore. Celo to so šestkrat poskušali, da hi stroje mestne elektrarne hudodelsko pokvarili, da bi spravili Ljubljano in njeno prebivalstvo v strašno nesrečo. Dolgo časa so se te lutnparije prikrivale s plaščem krščanske usmiljenosti, na vse zadnje je pa smrad le udaril na dan. V torek zvečer je prišlo do razkola med klerikalci iti komunisti. Komunisti so imeli javen shod, na katerem so-sklenili, da za-puste svoje klerikalne zaveznike ter da gredo v opozicijo, ker ne morejo več nositi odgovornosti za klerikalno gospodarstvo v občinski hiši. S tem jc prišel tudi konec klerikalne slave v Ljubljani. Zupan Perič je bil! Z 19 glasovi se ne da županovati proti 30 glasovom opozicionalnih odbornikov. Kedaj bodo nove volitve, se še ne ve, eno pa je gotovo, da klerikalci v Ljubljani nikdar več ne bodo gospodarili v mestni hiši. Niti eno leto niso gospodarili, a so že dogospodarili. Vse jih preklinja in celo lastni pristaši SLS. odkrito in javno priznavajo, da je prav, ako je njihove vlade konec. Kakor mora je ležat klerikalec nad ljubljanskim mestom. Sedaj diha Ljubljančan zopet svobodno in opravičeno pričakuje, da pridejo v bodoči občiiiski svet pametni in pošteni možje. Tako neslavno, kakor je končala črnordeča koalicija v Ljubljani, pri nas še nobena politična stranka ni sramotno propadla. Prav je tako. Pravica se je izkazala. Ha igre geni poti V vasi nobenega človeka težje ne prenašajo kakor nadutega, domišljavega, povrh pa še sirovega zdražbarja. Tak človek vidi povsod samo sebe, kar stori, stori le v svojo korist in prav nič se ne ozira na blagor svojih bližnjih. Ako se mu posreči potegniti kaj ljudi na svojo stran, jih kvečjemu spravi na led in v škodo. Tako kot v navadnem življenju, je tudi v politiki. Le pametni, preudarni, v. svoji stroki dobro poučeni možje v politiki kaj dosežejo, ako so pridni 111 imajo res srce za ljudstvo. Ljudskim sleparjem se sicer lahko posreči, da dobe z nasilnimi ali pa zapeljivimi besedami ljudi za nekaj časa na svojo stran, a kmalu ljudstvo izpregleda in jim pokaže hrbet. Tako je bilo vedno in bo tudi v bodoče. Pa kaj bomo hodili kakor maček okoli vroče kaše. Kar odkrito na dan! Enkrat treba, da čisto odkrito izpregovorimo. V Sloveniji jc že od nekdaj teptalec ljudske svobode in zatiralec zdrave pameti ter vsega napredka klerikalizem. Kamorkoli pogledamo po deželi, vidimo, da je ljudstvo v glavnem razdeljeno le v dva tabora. Eni drže s farovžem in so njegovi hlapci, drugi pa nočejo pod farovški pod< plat. Prvi so klerikalci, drugi pa liberalci pa naj se potem že imenujejo tako ali tako„ Skušnja uči, in to so zlasti pokazale? zadnje volitve 18. marca, da za klerikalce: ni nič boljšega, kak&r če se bori proti njim veliko strank, ki se med seboj koljejo. Pri zadnjih volitvah so slovenski liberalci do-' bili radi medsebojnega klanja le dva mandata, dočim bi jih, ako bi nastopili složno skupaj, lahko dobili 5 in tudi 8 ali pa še več. Sloga jači, nesloga tlači! Vsak pameten človek — in zato niti ni treba, da je poseben politik — bolj in bolj uvideva, da je mogoče v bodoče popraviti pogreško 18. marca le, ako pri prihodnjih volitvah vsi napredni ljudje skupno nastopijo. Zato se je rodila srečna in odrešilna misel napredne koncentracije ali sloge. Vse je za to. Kmetje so za to, obrtniki so za to in celo delavci so za to. Komurkoli na deželi govoriš o tej stvari, vsakdo pravi, da je sloga naprednjakov neobhodno potrebna, ako nočemo, da bo farovž vse skupaj polirustal in povrhu še zopet uvedel nekako srednjeveško inkvizicijo. In kdo je proti temu? Neverjetno, in vendar resnično. To so voditelji SKS. Zakaj? Sam vrag vedi! Menda zato, ker so naduti, domišljavi in povrhu še sirovi zdražbarji. Le čitajte «Kinetijskl list», pa boste videli, da je res tako. In vendar vemo zakaj. Zato. ker tisti, ki vodijo danes SKS. v Ljubljani, ki pišejo v «Knietijskl list», ki se zbirajo okoli «Eko-, nonia» itd., niti ne poznajo kmeta. Saj glavni zdražbarji med tem niso niti kmet-; ski sinovi. Eden od teh še krave od vola' ne zna ločiti. Drugi je zopet lesni barantač. ki dela kupčije ha koži kmeta, ki mu z žulji in v znoju obraza dovaža les iz gozda. Potem je pa med želenimi generali še nekaj takih, ki ljubijo kmeta tako kakor nš kožuh. Pravega kmeta okoli kmečke zelene mize v Ljubljani nobenega ne vidite, zeleni generali so pa hudi komandanti, ki nikogar ne! poslušajo, katerim je vseeno, če tudi kmeta, vrag vzame, samo da bi se njim dobro godilo. Je sicer tudi nekaj prav dobrih, poštenih in iskreno mislečih mož med njimli ki ravno zato, ker so predobri in prepo« šteni, vedno ostanejo v manjšini. Je pač okoli te zelene mize ravno tako kakor okoli korita, h kateremu se pridrenjajo najprej močnejši in predrznejši, šibkejši pa ostanejo zadaj. Za danes naj zadostujejo le te splošne opazke. Napisali smo jih zato. da vidij« tudi pristaši SKS. na deželi, kako je v resnici in da uvidijo, da je danes politika SKS« na zgrešeni poti. G. Pucelj je že zadnjič le s preostankom zlezel v parlament, če se bo pa neumna politika zelenih ljubljanskih generalov nadaljevala, ni drugega pričakovati kakor zadnji poraz samostojne kmetijske misli. Danes je še čas, da sreča tudi nadute voditelje SKS. pamet. Naj se zavedajo, da se na svetu nič tako ne maščuje kakor napuh in lahkomiselno gizdalinstvo. Politični pregled V Ljubljani so v občinskem svetu skupno gospodarili klerikalci, komunisti in en del socijalistov. To skupno gospodarstvo je trajalo samo leto dni, sedaj se je pa klerikalno-komunistična zveza razbila. Komunisti so izstopili iz zveze, ker klerikalci niso nikaka delavska stranka in ni-kaki prijatelji delovnega ljudstva. Seveda so se klerikalci delali vedno prijatelje delovnega ljudstva, "da bi dobili čim več glasov pri raznih volitvah. V resnici so bili klerikalni voditelji vedno samo prijatelji samih sebe in habsburških mogočni-kov, za katerimi so šli čez drn in strn in vlekli za seboj tudi nezavedno ljudstvo. Posledice razbitja klerikalno-komunistične zveze v ljubljanskem občinskem svetu bodo zelo važne. Občinski svet postane s tem dela nezmožen, ker ni nobene prave večine v njem, občinski svet se bo moral razpustiti ter se bodo morale razpisati nove občinske volitve. No, pri teh volitvah bodo pa klerikalci strahovito tepeni, ker so se s svojo nesposobno, mestu sovražno občinsko politiko vsemu prebivalstvu tako zamerili kakor še nikdar nobena občinska uprava. Sploh klerikalci nazadujejo povsod. Zapuščajo jih že dosedanji najzvestejši in vsi, ki preudarno in pametno mislijo. Vsi ti, ki se odrekajo klerikalnim zapeljivcem, vstopajo po večini v demokratske vrste, ker vidijo, da je demokratska stranka po- Anton Stražar: Mošnifeov stric Ljubavna povest iz starih časov. (5. nadaljevanje.) VII. Dokler si Štefkov Boltižar ni Rezike vtepel v glavo, je bil le malo odločen človek. Kar pa se je zagledal vanjo, je sklenil: •»Moja mora biti, če mi tudi vsi vragovi svet postavijo po robu!» Ze je mislil, da je zmagovalec, odkar je očetu Slaparju očrnil Toneta in Rezikino razmerje, in je računal: Rezika je pobegnila k teti v Gradiše; to ne bo dolgo trajalo, si bo kmalu premislila, saj ji ne kaže drugače, ko da se vrne domov. In takrat, ptička, pojdeš v zakonsko kletko. Ko pa se je razvedel dogodek, kako je Tone otel Slaparja in da se je stvar obrnila preko noči, se je Boltižar strahovito zmedel. Znova mu je stopila teta Barba na pomoč ter mu besedičila: «Hej, Boltižar, kaj jezno gledaš v hruško in se ugonabljaš s skrbmi. Rečem ti gamo: pusti dekle neumno v miru! Dovolj je stena in resnično ljudska ter vodi ostro in odločno borbo za ljudske pravice sedaj, ko imamo tako slabo vlado, sestavljeno iz samih nazadnjaških radikalcev, ki so s klerikalno pomočjo prišli na površje. Ako se klerikalci izgovarjajo radi svojih političnih neuspehov na slabo vlado, naj jim ogoljufani volilci mirno zabrusijo v obraz: Saj ste vi, klerikalci, zahtevali tako vlado; ako so vas potem radikalci ogoljufali in potegnili za nos, pomeni, da ste nesposobni politiki. Gotova je stvar, da pri nas male stranke ne prihajajo v polni meri v poštev. Boj se bo vršil vedno Ie med radikalci in demokrati in od izida tega boja je odvisno, kake razmere bodo vladale v naši državi. Pod radi-kalsko vlado so razmere take, da se je ljudstvo v vsej državi začelo oklepati demokratske stranke. Pravimo: v vsej državi, torej tudi v slovenskem delu države. V logaškem okraju so pri naknadnih občinskih volitvah bili klerikalci občutno tepeni in nove krajevne organizacije demokratske stranke se pojavljajo v vedno večjem številu. Celo majhna, ali zelo napredna belokranjska vas Gradac je dobila preteklo nedeljo svojo krajevno organizacijo. Ta prijazna vas bo postala pravo središče demokratskega gibanja v Beli Krajini. Krajevne organizacijo so zelo važne ustanove, ker v njih se zbirajo in posvetujejo somišljeniki tudi o domačih potrebah. Radi nesoglasij, ki so nastala med Francijo in Anglijo, se danes lahko reče, da nekdanja antanta ne obstoja več v svoji stari obliki izza časov svetovne vojne in prvih let po njej. To je tudi za nas zelo važno dejstvo, ker je postalo odprto vprašanje, ali se bomo mi pridružili Franciji ali Angliji? Najboljše bi bilo, ako bi antanta ostala skupaj, kakor je bila doslej. Ako pri tem ne ostane, potem se bomo pač morali približati Franciji, ki je bila vedno odkrita i drugih. Če si si jo pa z vso silo vtepel v bučo, jo boš tudi dobil! Stopi enkrat na Prevalje k staremu Kurdežu, da ti razodene prihodnje reči in ti da kakšne vražje kapljice. Mnogim je že srečo povedal, pa jo bo tudi tebi. Stari Kurdež nima zastonj črnih bukev Boltižarju se zjasni obraz, še muhe ne čuti, ki mu sede na uho. «Saj res, teta! Še jutri pojdem h Kurdežu. Naj mi zlodej prinese srečo, mi je itak že vso odnesel! Samo tisto me skrbi, da me kdo ne opazi na poti. Oni malhar Jurca me zmeraj zalezuje, aa bi se ta vrag kam potegnil. Če izve in raznese po vasi, mi zmeša štreno in bo sramota!» «Uh, berača se ne boš bal! Ko gre za tvojo srečo, ne bodi obziren z nikomur. Hencaj, moj Boltižar, veš, kaj mi je še prišlo v glavo? Kar dve muhi udariš na en mah! Stopi mimogrede h graščinskim lovcem, ki fante lovijo za vojaščino. Plačaj jim kak bokal in jim povej, da bi se Močnikovega rad znebil in da je v vasi nepotreben. Ga bodo že prijeli, vsaj za nekaj časa.» Boltižar je ves v veselju, da ima tako zvito teto, ki mesto njega kuje hudobije: prijateljica Slovanov, med tem ko je Anglija Slovane vedno oškodovala, kjer je le mogla. To prihaja odtod, ker se Anglija dobro zaveda, da so njenim gospodstva željnim načrtom nevarni samo Slovani, predvsem Rusija. V Nemčiji imajo zopet novo vlado, ki jo pa že takoj po njenem imenovanju imenujejo vlado par dni, ali vsaj vlado prav kratkega časa, ker so razmere v Nemčiji tako razdrapane, da jih nobena vlada ne more urediti. Vrednost denarja je padla že tako nizko, da se dobi za en sam naš dinar celih 40 milijard nemških mark. Iz tega se jasno vidi, da drvi Nemčija v neko negotovost, ki si je nihče ne more prav predstavljati. Mogoče je, da se bo Nemčija razdružila v neštevilne male državice. Zborovanje zaupnikov JDS. v Mariboru (Resolucije) I. Poudarjamo, da smatramo slej ko prej za nujno potrebno, da se ustava izvede in da se poleg uvedbe državne oblastne organizacije izvede tudi oblastna In sreska samouprava, da bo tako ljudstvu dana prilika sodelovanja pri upravi domačih pokrajin in da se zasigura varstvo posebnih socialnih in gospodarskih interesov mariborske oblasti II. Pri posebnih, zlasti nacijonalnih razmerah v naši mariborski oblasti ponovno poudarjamo potrebo naprednega zedinje-nja in se načelstvu naroča, da dela tudi še naprej na dosego sodelovanja naprednih strank; zlasti to poudarjamo glede na predstoječe volitve v občine, v sreske in oblastno skupščino ter Trgovsko in obrtniško zbornico, katerih volitev demokrat-i ska stranka ne smatra za čisto politične. «Nak, teta, to vam pa ne bo zastonj. Novo obleko vam kupim na sejmu. Juhi opravim vse potrebno Med tem važnim pogovorom je Boltižarju in Barbi potekel popoldan. Solnce se je pomikalo na zapad, meglica se je razpredala po dolini, ožarjeni z večernim zlatom. Teta se je odpravila kuhat večerjo. Boltižar je šel krmit živino. • V sredo po tisti nedelji, ko ga je Jurca prišel ponoči obvestit, se je Tone odpravljal v štajerske planine. S svežnjem na rami je v torek zvečer prišel do Slaparja in v kratkih besedah razložil, kako se mora ravnati. Očetu Slaparju in materi se je fant zasmilil, najbolj pa seveda Reziki; toda vsi trije so odobravali njegov sklep. Le ko je Slapar videl svojo hčer potrto, je razločno dejal: «Ne jemlji si tega preveč k srcu, Rezika! Kaj potem, če se Tone malo umakne iz domačega kraja! Še raje ga boš imela potem. Jaz pa bom medtem tudi gledal, da izsledim za vaju kako primerno kmetijo, potem se ti, Tone, ne bo več treba bati preganjanja.» Oče Slapar je resno mislil tako. Svoje domače kmetije ne more izročiti Reziki in so interesi teh pokrajin pri pogodbi z Avstrijo najbolj prizadeti. Zahtevamo, da se k vsem pogajanjem pritegnejo tudi strokovnjaki iz teh pokrajin. VIII. Glede na eventualno oddajo državnih zdravilišč v zakup izjavljamo, da glede državnih zdravilišč Rogaške Slatine in Dobrne, ki sta bili last dežele Štajerske, reklamiramo lastništvo istih za mariborsko oblast kot avtonomno premoženje in ne moremo prepustiti dispozicije glede teh zdravilišč brez poprejšnjega sporazuma z legalnim zastopstvom oblasti. IX. Uradniško vprašanje smatramo za po-i vsem nerešeno in naprošamo glavni odbori stranke, da podvzame vse korake, da sel ustvari odgovarjajoči gmotni položaj urad • j ništva, ker si ne moremo misliti dobre! uprave brez zadovoljnega uradništva. Isto velja v polnem obsegu za državne upokojence. X. Dvigamo ponovno odločen protest proii vsakršnim političnim kupčijam z Nemci v Sloveniji na škodo naših narodnih interesov. XI " Ob koncu poslovne dobe ministra n. r. g. dr.Vekosiava Kukovca kot poslanca mu izreka oblastni občni zbor stranke, ko mu daje absolutorij, svojo zahvalo za dolgoletno nesebično požrtvovalno in uspešno delo, katero je vršil kot voditelj in manda-tor stranke, in mu izraža svoje polno zaupanje. Pismo iz Hercegovine Koncem novembra 1923. Mnogokrat se čita v «Domovini» o nepravilnem postopanju duhovništva napram narodu, a podoba je, da je vsak opomin zastonj. Kakor na Kranjskem tako se obnašajo ti gospodje tudi v Hercegovini. Kako po- gubne posledice ima tako izrabljanje vere v politične svrhe, se more opažati poseli no v krajih, kjer imamo po tri veroizpovedi. Ob nedeljah slišiš katoliškega župnika, kako za-bičuje svojim vernim, da naj nikar ne pose-čajo hiš, trgovin in gostiln od diueovcrctv. Prikazuje jih kot neveraike, pogubljence, zasmehuje njihove obrede in običaje, skratka, ščuva enega proti drugemu. Slučaj je nattesel, da je neko katoliško dekle imelo dete s pravoslavnim fantom. Pred 14 dnevi pa je dekle umorilo svoje dete, kakor pravijo, samo zaradi groženj svojega župnika. Ker sem večkrat slišal o Čudnih pridigah omenjenega župnika, sem !4a prosto nedeljo Šel poslušat. Po običajnih obredni nagovoril svoje farane in jim ukazal, ako kdo hoče, ca mu pride na obhajilo, krst ali pogreb, naj najprej prinese *e-la ali ovsa za konja, da ga nahrani za pot. Torej: ako si potreben duševnega okrepčila, glej, da bo najprej župnikov konj sit, zatem pride tvoja duša na vrsto. Menda nikjer na svetu nimajo tako Žalostnega pogreba in pokopališča kakor katoliki v fari omenjene.il župnika. Pokopališče je kos zemlje med velikimi kamenji in grmičevjem robide. Videl sem pokopavati neko ubogo žensko. Prinesli so jo trez krste v vreči na deski. Brez župnika, brez običajnih molitev so jo položili v pol metra globoko luknjo med kamenje in zagrnili z malo zemlje. Vprašal sem seijake, zakaj nimajo na pokopališču kakega križa ali kapelice, pa pravijo, da so dali za to župniku denar, a da vseeno ni nič. Seljaki si za pogreb ne upajo najeti duhovnika, ker jim ta za pogreb preveč zaračuna. Kakor sem pozneje izvedel, je omenjeni župnik postal tekom ne baš dolgoletnega službovanja milijonar. — Pa pravijo gospodje duhovniki, da vera propada . . . Početje teh gospodov je najbolj pokazalo svoj uspeh pri zadnjih volitvah. Katoliki posebej, pravoslavni v radikale, muslimani v spahinovce, to so bila gesla duhovništva vseh treh veroizpovedanj. In kaj so s tem dosegli? Razprtijo in mržnjo med narodom. Oblastnemu tajništvu se naloži, da tekom treh mesecev po zaslišanju vseh gospodarskih in socialnih slojev za vse sreze pripravi srezke in oblastne kandidatske liste in izvrši vse ožje priprave za skupen uspešen nastop pri srezkih in oblastnih volitvah. III. Odločno obsojamo finančno, zlasti davčno politiko sedanje vlade, ki ogroža v eksistenci malega kmeta in obrtnika, pa tudi našo trgovino in industrijo; protestiramo proti pretirani davčni praksi v Sloveniji in zahtevamo izvedbo izenačenja iavčne zakonodaje. IV. Pridružujemo se protestu industrijskih in trgovskih krogov proti uvedbi koncesijskega sistema, ki bi dajal ministru za trgovino in industrijo izključno pristojnost, da daje dovoljenja za ustanavljanje novih industrijskih podjetij v vsej državi. Obenem odločno odklanjamo namero gotovih krogov, izvabiti vso industrijo na jug, ker se s tem ogroža napredek Maribora in vse mariborske oblasti. V. Opozarjamo z ozirom na obstoječo denarno krizo vlado in vodstvo Narodne banke, naj ne vodi računa o interesih velikih industrij in bank, ampak naj predvsem preskrbi za kreditne potrebe tudi sreduie iu male obrti in trgovine, kmetijstva in zadružništva. VI Pozivamo vlado, da že enkrat izvede prečiščenje tujcev v podjetjih na naši zemlji. ker smatramo, da imamo dovolj popolnoma sposobnih domačih moči, ki morejo nadomestiti tujce. VII. Pri predstoječih trgovinskih pogajanjih zlasti z našo neposredno sosedo Avstrijo zahtevamo, da sc jemlje poseben ozir na gospodarske potrebe, zlasti naše severne obmejne pokrajine ter vse Slovenije, ker Tonetu, ker je namenjena starejšemu sinu. Odkar pa je privolil v razmerje med Reziko in Tonetom, je itak s trdnim sklepom iskal priložnosti, da jima najde kako primerno novo domačijo. Tisto noč je Tone prenočil pri Slaparju. V ranem jutru se je odpravila na pot. Rezika ga je spremljala, šla je gredoč v mlin. Za slovo sta si imela silno dosti povedati. Dospela sta črez Kremen, koder vodi strma pot nizdol v Tuhinjsko dolino, ko nenadoma iz grmovja stopi — Jurca. Oba se čudoma zavzameta, toda šaljivi mož takoj zastavi besedo: «Sem vaju prestrašil, kaj? Pa je že prav tako. Moram ti še nekaj povedati, Tone! Veš, da sem jo v ponedeljek zjutraj z vašega skednja udaril na slepo srečo po božjem svetu. Zaneslo me je na Prevalje, šent vedi zakaj. In ni bilo napak; kakor da sem si od lisjaka nos izposodil, ha-ha... Grem proti Kurdeževi bajti, saj ga poznata sleparskega vražarja, pa ugledam z druge strani Štefko-vega Boltižarja. Kako je sopihal navkreber! Opazil me ni. Jaz ne bodi len se skrijem v grmovje, šel je tako blizu mene, da bi ga bil lahko potegnil za njegova štrleča ušesa. Pa sem raie zahrul kakor medved. Hola, da si ga videl, Tone, kako jo je ta zajec ubiral proti Kurdežu. Jaz za njim. Splazim se ob bajti čisto pod okno, ni zlodej, da ne bi vjel besede. Že sta se menila, kako in kaj. Kurdež tedaj razgreje v žerjavici železen križ in ga da Boltižarju v roke. Ta tepec se je kremžil in zdihoval, da sem mu kar privoščil tako veselje. Kurdež mu naposled reče: Vsa znamenja kažejo dobro za tebe. Tu imaš še vražje zelišče, Reziki ga stresi na pot in se ji bo ljubezen vnela kakor bi smolo vžgal... To pa, to, sem si mislil, če si le Boltižar ne bo lastne smole vžgal, ha-ha-ha.. > S to smešno pripombo je Jurca dobro vplival na mlada zaljubljenca in Tone reče smehljaje Reziki: «Vidiš, zdaj si izgubljena, Kurdeževo zelišče ti bo ljubezen spremenilo!» «Čisto gotovo!» se zasmeje Rezika in objame Toneta. Jurca pa nadaljuje: «Boltižar je Kurdežu vražo plačal s tolarjem. Nato pa, poslušaj Tone, je dejal, da pojde k velikemu rihtarju, ki ima lovce v oblasti, da izsledijo tebe. Kurdež mu je pritrdil, da je prav tako in podlež se je nato res odpravil na Brdo. Tako, Tone, zdaj veš, s kakim ziodejem imaš opravka. Lovci te gotovo že zalezujejo. Zato, Tone, kar srečno pot. Nič se ne obotavljaj in oprezaj, dokler ne boš na varnem!» «A, tako stoji stvar!* se zavzame Tone, Reziki pa se v očeh zaiskri srd in zaničevanje. «Tudi za Boltižarja pride dan plačila!» Naglo stopajo dalje do mlina v dolini. Tam se poslovijo. Tone obljubi Reziki, da pride o božiču za vsako ceno domov pogledat, nato jo poljubi, Jurci pa krepko stisne roko ter zgine za mlinom med grmičevjem navkreber proti sosednji Štajerski. VIII Minulo je poletje, tudi jesen, bližali so se božični prazniki. Od Toneta ni bilo sporočila. Grajski lovci so tirali in preganjali fante, toda po Jurčevem nasvetu je še marsikateri pravočasno odnesel pete. Posebno pa so prve dni povpraševali za Tonetom, toda Jurca in Rezika sta se smejala v pest, Boltižar pa si je grizel ustnice, ker za Tonetom ni bilo sledu. Bilo je na Sveti večer. Sneg in mraz je bil zunaj, da je škripalo. Rezika je v kuhinji pripravljala peč. Naenkrat zavzeni okno. Rezika stopi odpirat — [Tone se pojavi na vratih. v v T Razveseljivo je dejstvo, da se je vendarle ludi v Hercegovini pričelo svitati na političnem obzorju, da zavzema demokratska stranka vedno trdnejši položaj v narodu. Seveda bo treba še ostrih bojev, največ proti' konservativnemu duhovništvu vseh ver. Duhovščina dobro ve; čim se okrepi pri nas demokratska ideja pravicoljubja in enakopravnosti, je odklenkalo vsem sebičnim mračnjaškim zajedalcem, ki se še danes, žal, rede na račun izsesanega narodnega telesa. Ko se otrese teh, bo živel tudi Hercegovinec dneve zadovoljstva. ©opisi BOROVNICA. Naš Sokol je priredil v soboto 1.1, m. v proslavo uedinjenja akademijo. Telovadba na orodju ter proste vaje članstva pod spretnim vodstvom br. Miklaviča so izpadle povsem častno. Pomen državnega praznika je v slavnostnem govoru primerno pojasnil br. podstarosta Fr. Drašler. Kot novost za Borovnico pa je bil koncertni del večera. S. Suhadolnikova je igrala klavirske točke s pravim razumevanjem in izvežbanost-jo; nič manj nas ni presenetil br. Gabriel z izbornim igranjem na goslih. Zelo ljubko nam je zapela več pesmi gdč. P. Dolenčeva. Vsem sodelujočim se za ta izredni užitek toplo zahvaljujemo. GORNJI LOGATEC. Naše vrlo Sokolsko društvo nam je na praznik Uedinjenja priredilo prav lep večer. Slavnostni govornik nadzornik Punčuh nam je v jedrnatem govoru podal zgodovinski razvoj dogodkov, ki so do-vedli do našega državnega uedinjenja, in posebno naglašal, da to uedinjenje ni popolno, dokler ga niso deležni tudi naši danes še zasužnjeni bratje. Po govoru smo navdušeno vsi skupaj zapeli «Bože pravde», nakar je s. Julči Punčuhova z občutkom deklamirala Gregorčičevo *Domovini». Veselo razpoloženje, ki se je razvilo med navzočim občinstvom, sta v pohvalnem tekmovanju povečala tainburaški in pevski zbor. čisti dobiček te prireditve se bo odposlal Jugoslovenskemu Milost božja, prišel si? Hvala Bogu!» «Pst, Rezika!» jo naglo objame. «še se moram skrivati. Kmalu pridem zopet,' toda najprej moram poiskati Jurco, da mi pove, kako se moram ravnati.» «Pridi, pridi zopet!» Tone stisne Reziki roko in že izgine po snegu. Pride domov in pošlje mlajšega brata iskat Jurco. Ne mine pol ure in Jurca je že pri Mošnikovih. S Tonetom se zakleneta v čumuato in Jurca pravi: «Ni še varno za tebe. Povsod vohunim in vem, da bi te lovci popadli s posebnim veseljem. Saj imate sušilnico za sadje, tjakaj hodi spat te dni, kar ostaneš tu. Če te bo zeblo, zakuri. Vsak večer te pridem obiskat. Morda tudi Rezika ...» Tone je storil kakor mu je svetoval Jurca. » Na znani «Stari posti», pred vhodom v 'Črni graben, se je tiste čase nahajala dobra gostilnica, kjer so se ustavljali tuji vozniki, izpregali konje in tam nočevali. Bilo jc na šenijanževo po božičnih praznikih. Za mizo je sedela vesela pivska družba, nekaj mož in fantov ter par voznikov. V topli sobi in ob izvrstnem vincu se jim je sokolskemu savezu. — V nedeljo se je vršil pri nas javen shod voliicev, ki ga je sklicala krajevna pol. organizacija JDS z namenom, da se pogovorimo o predstoječih Obč. volitvah. Povabljeni so bili z listki in oklicom pred cerkvijo volilci vseh strank in pričakovali smo upravičeno, da se bodo udeležili shoda tudi tisti volilci, ki niso bili zadovoljni z dosedanjim obč. gospodarstvom. Toda ni jih bilo junakov, ki svojemu bližnjemu kradejo čast in dobro ime za hrbtom urednika-poslanca, pač pa so poslali predsedniku JDS šele drugi dan po shodu nostopni dopis: «Prosim, prečitajte na Vašem jutrajšnjem shodu sledečo izjavo: Krajevna organizacija JDS je povabila na naše zborovanje tudi «klerikalce». Predno se «klerikalci» udeležijo našega zborovanja, zahtevajo, da bi mi naše pristaše skultivirali, cla bodo «klerikalci» varni pred zavratnimi razbojniškimi liberalnimi napadi. Volilni pozdrav! Akcijski odbor SLS.» Dopis navajamo doslovno, ker je najboljši dokument za našo trditev, da imamo opravka z nepoštenim nasprotnikom. V pozni noči vdirajo v naše hiše in napadajo nič hudega sluteče ljudi, potem pa zavijajo pobožno oči in imajo sebe za na-padence. Za danes naj zadostuje ta ugotovitev, ko bo govorila sodnija, se k stvari še povrnemo. Shod je bil izvrstno obiskan. Vodil je zborovanje Jakob Nagode iz Gor. vasi. Kot prvi govornik je nastopil notar Tavzes, ki se je predvsem pečal z nalogami občinskega odbora. Ostro je kritiziral volilne metode klerikalcev, ki na skrivaj in za hrbtom lažejo in opravljajo, nimajo pa korajže, da bi javno nastopili in obstali mož-beseda za svojim govorjenjem. Zupan Punčuh je nato točko za točko odgovarjal na «Domoljubove» laži glede dosedanjega občinskega gospodarstva. Tako so dobili poslušalci jasno sliko, "kje je vera, kje nejevera». Posebno pozornost je vzbudila županova opozoritev, da klerikalni županski kandidat oča Sajovic občini še danes doiguje takso v znesku 500 K za sprejem v občinsko zvezo. In tak mož naj bi upravljal našo občino? Koncem zborovanja je oblastni tajnik JDS dr. Rape iz Ljubljane imel zelo učinkovit govor, ki je navzoče vo-1 razvezala beseda, Govprjli so eno in drugo ter končno prišli tudi na fante, kakšni siromaki da so, ker se morajo v mrazu skrivati pred lovci in vojaščino... Tedaj pravi Pavličev Janez, ki je bil že precej vinjen: «Enega pa vendarle poznam, ki se pametno skriva in ne bo padel v past. Saj vam lahko povem kakor mi je zaupal Balantov Jurca: Tone Mošnikov hodi v sušilnico spat in se mu ni več treba klatiti po štajerskih planinah.» Vinjeni gostje med razgovorom niso opazili, da je ob teh besedah vstopil v sobo in takoj nato tudi tiho izginil — Štefkov Bolti-žar. Sam zlodej ga je privedel baš o pravi priliki, da je zvedel za Tonetovo skrivališče. Več ni potreboval. Odšel je v mrzlo zimsko noč. * Dobro uro zatem že korači krdelo lovcev po škripajočem snegu po znanih Čevoah proti Čepijam. Vodnik oprezne druhali je — izdajalec Boltižar. Ko pridejo do Mošnikove sušilnice, ki stoji na samem, jo obkolijo in z divjim krikom prebudijo Tofceta. Ta plane kakor lev, popade cepec, ki ga je nosil s seboj v sušil- hlce tako navdušil, da so mu gromovito ploskali. Ves potek shoda, je ponovno dokazal, do Gornji Logatec je bil in ostane napreden, j Medtem, ko smo mi razpravljali na javnem shodu, so klerikalci na tihem" zborovali pri Sajovicu, to je v privatni hiši. Da so zopet z lažmi gradili gradove v oblakih, nam ni treba posebej poudarjati. Somišljeniki! Iz vsega volilnega boja razvidite, da se mi borimo javno in odkrito, naši nasprotniki pa zahrbtno in z lažmi, teptajoč božjo besedo: Ljubite resnico, hčerko božjo! Mi stojimo vsi za starim naprednim občinskim odborom in ne pustimo jemati poštenja možem, ki so osiveli pri nesebičnem delu za obči in javni blagor. Kdor še kaj da na osebno čast, bo volil napredno, demokratsko listo in spustil kroglico v drugo skrinjico! ŠMIKLAVŽ NAD LAŠKIM. Gotovo je ni pod mariborskim škofom bolj pobožne fare: kakor je naša, in ne bolj ubogljive klerikalne občine, kakor je marijagraška, h kateri pripadamo tudi mi Šmiklavčani. Ni ga med nami skoro nikogar, ki bi upal ali smel misliti s svojo glavo, ampak vsi storimo le tako, kakor nam ukažeta g. župnik in klerikalni agitator Flis, ki gotovo vse najboljše vesta in razumeta. Zato je pa tudi pri volitvah vedno tako lepo: 500 do 600 kroglic pade zanesljivo v skrinjico SLS, pa naj. kandidira Kugovhik ali Hrastnik ali Korošec ali kdorkoli, taka fara je nekaj vredna in njena čreda je vredna pastirja, kakršnega ima v osebi župnika g. Jakoba Čebaška. Spomladi nekoč je šel iz gostilne Franceta La-pornika vprašat neki fant g. župnika, zakaj njegovi sestri ni dal odveze. Od onega dne naprej se je srd župnika obrnila na Franceta Lapornika, ki je bil ravno tako bogaboječ kakor mi vsi. Prepovedal mu je, streči še j zanaprej kot cerkovnik pri sv. maši, in to je j nesrečnika tako bolelo, da si je pognal ; kroglo v glavo. A župnikov srd je šel še v grob. Ni dovolil pokojniku cerkvenega pogreba in zvonjenja. G. župnik sovraži tudi vso njegovo hišo ter jo preganja. V nedeljo, j 18. novembra, je s prižnice sramotil Lapor-nikovo rejenko, da je nepoštena, da je gnoj, nico; kamor udari, se zvali drug za drugim v sneg. Že se Tone misli zmagovalno pognati v beg, ko mu vodnik spretno spodtakne nogo. Tone pade in vsa druhal se zvali nanj kakor volkovi na konja. Zvežejo mu roke i m ga tirajo proti Lukovici. Rešitve ni več, pretrde so zanjke na rokah. Še gumbe mu po-režejo na hlačah... V splošni zmešnjavi pred sušilnico pa se je nenadno izgubil T ol-tižar. Vest ga je zaskefela... Naslednje jutro zarana so Toneta odpravili v Ljubljano. Pomilovala ga je vsa vas. Rezika in Jurca sta se dva dni zatem odpravila tjakaj. Jurca, ki se je vedno dobro spoznal na vojaške manire, je izvohal Tonetovo kasarno in pri pristojnem častniku z vso svojo nemščino izmoledoval kratek sestanek s Tonetom. Svidenje je bilo žalostno. Rezika je ihtela, Tonetu se je trgalo srce. še Jurci, staremu vojaku, so oči postale vlažne, s težavo se je premagoval in tolažil! « Tedaj zbogom, Rezika!« reče s tresočim glasom Tone. «Sam Bog v nebesih ve, ali se še kdaj vidiva ali nikoli več. Ti se boš omo-žila z drugim. Pozabi name, srečna bodi z njim... Moja nevesta pa bo koščena srort.» ki ga bo spravil iz šmiklavža, preden bo odtod sam Odšel. Pri tej priliki se jc znesel itad šmiklavškimi fanti, ki jih je gonil v cerkev in potem zopet s kora ter jih sramotil tako, da je še nas starejše može navdajala jeza. Pripovedujejo, da pojdejo župnika tožit, pa skoro hi verjetno, ker bi to vendar ne bilo po župnikovi in Flisovi volji, ampak po lastni glavi, česar pa šmiklavž do sedaj ni vajen. Poročal Vam bom, kako se bo stvar naprej razvila, ker je dobro, če pride tudi iz naše črne fare kdaj kak glas med svet. ZDOLE PRI BREŽICAH. Pred kratkim je naš župnik g. Lojze Soba zopet napadel bralce «Domovine» češ, dve hiši sta ničvredni v fari, ker bereta «Domovino». Povemo gosp. Lojzku, da še več nego samo dve hiši čita z največjim zanimanjem pošteni list <• Domovino«. G. župnik nam pač ne bo predpisoval, kaj naj čitamo. Smo dovolj izkušeni, da lahko presodimo dobro od slabega in «Domovina« ne piše slabih stvari. Če ne bo molčal s takimi stvarmi, se vidimo drugje, kjer mu ne bo baš všeč. ŽETALE. (Mošt 1923.). Čas mi ne dopušča, da bi Vam pogostokrat pisal. Letos sm6 imeli strašno točo in smo veliki reveži. Vrhu tega so nam še svinje počepale. Ko sle zadnjič napisali listek «Vino 1917», kako se oče iri sin nista poznala, ko sta prišla v gostilni skupaj, sem se spomnil, da bi bilo dobro iz našega kraja kaj sličnega in resničnega napisati. Naj se ljudje malo pozabavajo. Zgodba je naslednja: če jo kreneš iz Rogatca proti Ptuju po cesti, ki tik pred trgom vodi na desno, najdeš kako poldrugo uro hoda v prijazni dolinici naše Žetale. Žal, da je strašna toča dne 4. junija t. 1. napravila iz prijaznega kraja žalostno pustinjo, tako da imamo zelo malo pridelkov. En del občin Čermožiše in Žetale je toča tako strašno opu-stošila, da ni ostalo niti listje na drevju in na žitu nisi spoznal, ali je bila pšenica, ječmen ali rž. Tolažili smo se, da podpora gotovo pride. Zaupali smo v polni meri v naše poslance, katere smo pod pritiskom farovžev volili. Toda gospodom poslancem v Beogradu se pri mastnih plačah predobro godi * Nikoli,» se razvedri Rezika in se nasloni ob Tonetove prsi, «nikoii, Tone, se ne drao-žim z drugim, ni ga pod šolncem razen tebe! Dvoje prič imam, da me veže obljuba do tebe: Boga v nebesih in vas, Jurca!» Tone zavriska. Za tvojo ljubezen, Rezika, za tvojo zvestobo bi dal življenje. Tako pa hočem živeti, živeti! Smrt mi bo prizanesla, premočna je moja vera. Globoko v srcu slutim dan sreče, ki nama bo nekoč zasijala ...» Slovo je končano, Tone mora v kasarno, jurca in Rezika se potrta odpravita proti domu. Rezika misli samo na Toneta in njegove upa polne besede, Jurca pa na oba zaljubljenca. In v ušesih mu zazveni jo besede narodne pesmi, ki so jo fantje prepevali v poletni noči: m... al' božja roka naju je ločila, sam Bog ve, al' se kdaj še vidiva...» (Dalje prihodnjič.) . Pristopite .'.vsi IcJugo* • slovanski in zato pozabljajo na nas siromake. Vrhu vsega tega pa smo dobili še šestkratno povišani davek. Nekateri trdnejši posestniki so plačali, čeravno so si večinoma morali izposoditi denar. Kdor pa ni mogel plačati, mu je prijazni gospod prinesel drugo položnico, na kateri je stala že dokaj večja vsota zapisana šment, pa si izposodi, če kdo revežu kaj da. Bogme, gospod urednik, da že mnogi zadnji les podirajo za denar, za hrano in najpotrebnejše. Toda ni bila vsa fara tako po-tolčena od toče; občini Kočice in Nadole sta imeli bogato jesen, posebno v sadju, ki je letos precej drago. In tako vozijo iz omenjenih občin jabolka tudi: v Ptuj. Neki posestnik jih je nedavno peljal. Ker se ga rad naseka, je šla poleg tudi ženka, da bi pazila na moža. Ker sta napravila tobro kupčijo, sta se ga nekoliko preveč narrkala, tako da nista drug drugega poznala, kakor oče in sin v Vašem podlistku. Ko sta se vračala domov po Ptujsl fm polju, sta se začela prepirati in ravsati. Bilo je že ponoči. Možak je končno obležal nekje na polju. Tudi žena je pozabila na voz, tako da je uboga žival tavala sama z vozom naprej. Kakor v Vašem podlistku sta tudi oba, mož in žena, kot neznanca prikolovratila domov. Možak je denar, dobljen za jabolka, izgubil in moral vrhu tega poravnati stroške in škodo za živino, ki so jo dobri ljudje vzeli pod streho.. To je ena posledic letošnjega mošta. Dotični možak pravi sedai, da toliko jabolk ne bo več, da bi jih vozii v Ptuj, «primojduh ne». Povedati moram še cn slučaj, v katerem je letošnji mošt pokazal svojo moč. Hudomušni ljudje pravijo, da je bila glavna oseba te žaloigre prav isti možak, ki je tako nesrečno vozil jabolka v Ptuj, Pijanček se je pri svojem vrednem tovarišu čvrsto nasrkal. V takem slučaju je človek rad bogat. Tudi omenjeni mož je bil, ko je šel k prvemu sosedu kupovat kravo. Ko so hudomušni ljudje videli, da je popolnoma trd, so mu v temnem hlevu pokazali bika. Ubogi pijanček ga je otipaval, če je brej in kako vime ima. No, bik je bil trezen in miren ter ni ničesar žalega storil kupcu pijančku. — Ako zvem še kaj takega, Vam bom pisal. Naj se bralci lar iz Ljubljane v daljšem na govoru orisal zgodovino našega državnega ujedinjenja. Po predavanju je tamburaški zbor Sokola zaigral naše državne hiinnc. Sledile so pevske točke, ki so jiii prav dobro izvajali g. župan Tome, gdč. Vera Bohinčeva, ga. dr. Ferjančičova in gdč. Petrovčičeva. Učiteljski orkester pa je pod vodstvom nadučitelja g. Rajka Gradnika zaigral nekaj komadov. * Pri Sv. Lovrencu nad Šroranii je podal ostavko na državno službo učitelj g. Joško Praznik. * V Rajkeitburgu je umrla v starosti 78 let veleposcstnica ga. Neža Kaeian, vzorna mati in naro'd;itl žena. N. p. v m.! * V Mali Mislmii je umrl invalid g. Ivan Krajniknr. Podlegel je bolezni, katero si je nakopal v vojni. N. p. v m.! * V Žalcu je vlomil nekdo v trgovino Justine Vrečarjeve ter ukradel mnogo lazno-vrsinega blaga v vrednosti 15.000 Din. * V Kunšpergu je bilo vlomljeno v shrambo Ivana Kunaja. Neznani vlomilci so odnesli dva konjska komata, eno odejo in 30 kg tur-ščice. * V Zaborštu je v tovarni dr. Kanskega mešal delavec Janez Kokalj neki prašek, ki je eksplodiral in je dobil Kokalj hude opekline po obrazu. * Na Ponikvah je vlomil Ivan Andrejčič, ki jc šele pred kratkim prišel iz zapora, pri posestniku Floriiančiču. Toda s tem šc ni bi zadovoljen ter je naslednjega dne napravil nepovabljen poset tudi pri posestniku Retlju v Lukovniku. Nevarni tolovaj jc žc pod ključem. * V Prevaljah je v noči od 1. na 2. decembra neznan storilec ukradel iz cerkve srebrno monštranco, vredno 15 tisoč dinarjev, iu srebrni pozlačen kelih, vreden 4 tisoč dinarjev. O storilcu ni sledu. ŽENSK BO ZMANJKALO. Kljub obče znanemu dejstvu, da je na svetu vedno več žensk, se je pojavil nemški učenjak dr. Vfirting, ki trdi v nekem časopisu, da bo žensk sploh zmanjkalo, [fa njegova trditev pa se ne sme vzeti dobesedno. On namreč pravi, da bodo izumrle ženske z današnjo od moških različno telesno obliko. Dr. Varting je navedel več primerov, kako ženske radi tega, ker dobivajo polagoma iste pravice kakor moški, izgubljajo svoje ženske oblike in se tako glede zunanjosti, govora in obnašanja polagoma pretvarjajo v bitja z moškimi oblikami. Dr. Varting je namreč mišljenja, da je ženska dobila svojo .sedanjo, obliko zaradi nadmoči moških. Ženska sc je razvijala v smeri, kakor je to hotel moški. Z vedno večjim pridobivanjem pravic izgubljajo ženske oblike, katere so razvile po moški volji. Najbolje se to po dr. Vtirtingovem mišljenju opaža v Ameriki, kjer jc enakopravnost žene z možem skoro popolna in kjer vedno bolj izginja tako zvani žer.slu tip. 2e pred davnim časom so se dobili preroki, ki so prerokovali, da v doglednem času sploh ne bo več razlike med žensko in moškim, in siccr se bo to zgodilo najprej v Ameriki. Omenjeni učenjak pravi, da ta proces zbližanja v oblikah obeh zastopnikov človeštva zelo napreduje. To da se vidi zlasti na 40 do 50 let starih fotografijah, na katerih je med moškim in žersko šc velika razlika. Pri ženskah vedno bolj izgineva vitki in nežni stas ter lepe velike grudi, dočim ima moški vedno slabejso brado. Tako trdi dr. Varting. Za točnost njegovih učenih izvaja tj pa nc prevzamemo odgovornosti. Zdi se nam, da si dar.chnai-nji moški teh izpremen h prav nič ne želi in da bi v slučaju uresničenja teh prerokovanj zelo žaloval za starimi časi, ko je bila ženska vendarle ženska. X Ognjenik Vezuv postaja nevaren. Italijanski ognjenik Vezuv kaže že dalj časa znake novega delovanja. Dne 30. novembra so se odprla nova žrela, bruhati pa so začele tudi odprtine in razpoke, ki so mirovale že nad deset let. Iz glavnega žrela in sosednjih odprtin se vate gosti strupeni plini. Po več sto metrov visoko frči kamenje, ki pada s pepelom vred na vroča tla. Zadnji dan novembra je bruhnila iz žrela velika množina lave, ki jc s svojim žarom razsvetila okolico daleč na okrog. Ljudje so sc tako prestrašili, da so pobrali svoje nujne potrebščine ter se začeli seliti na varnejša mesta. Voditelj opazovalnice na ognjeniku jo radi nastalega položaja v res- nih .skrbeh ter opominja prebivalstvo,- naj bo oprezno. Znamenja, ki so se pojavila, so zelo neugodna in sc je bati najhujšega. X Krave, ki se hranijo z ribami. Ni še dolgo, ko smo poročali o mesojedem koštru-nu, pri čemer je pač mnogi nejeverni Tomaž kimal z glavo. Mnogo verjetnejša pa je vest, da krmijo na otoku Feru goveda z ribami. Tam je namreč jako malo krme in prebivalci ne morejo dobiti drugih nadomestil. Ribe najprej posušijo, nato pa jih s tolčejo v posebnih inož-iarjih. Baje je to izvrstna k m; a in dajejo krave po njej obilo mleka. X Strašno odkritje na nekdanjem bojnem polju. Blizu Verduna v Franciji, na nekdanjem bojnem bolju, so odkrili te dni dolg podzemeljski rov, v katerem so našli preko sto mrtvih trupel, večinoma samo okostja, ker je meso že odgnilo. Bili so to nemški vojaki in ugotovilo se je, da je morala biti v tem rovu nameščena majhna tvornica umetne kisle vode, ki so jo rabili Nemci za svoje čete na bojišču. Našla se jc namreč velika zaloga steklenic, napolnjenih s to vodo. Mrtva trupla so se nahajala skoro vsa na enem kupu in je bilo očitno, da so ti vojaki umrli zelo mučne smrti. Najbrže so jih zadušili strupeni plini. X Koliko ljudi ie poginilo pri potresu na Japonskem. Po japonski uradni statistiki jc pri potresu bilo ubitih 99.375 ljudi, od teh 63.250 v Tokiju, a 29.23S v Jokahami, ostali pa v drugih krajih. Število ranjenih znaša 113.071. Pogrešanih, ki pa so gotovo skoro vsi mrtvi, je 24.890. X Najlepša Američanka. Pri tekmi ameriških lepotic v Newyorku, ki sc je vršila te dni. je bila priznana kot najlepša ameriška žena Nora Nibleck iz Toronta. Pravijo, da ta žena ni nikdar uporabljata kakšnih lepotič-nih sredstev. X Poglavarica tibetske vere. O Tibetu, odkoder baje izhajajo naši predniki, se zelo malo ve. Tibet je dežela čudnih navad in čudnih ustanov. Tibetska vera, tako zvani lamaizem, prav za prav nima za svojega vrhovnega poglavarja moškega, temveč žensko, ki stanuje v mestu Sametigu, kamor ne sine stopiti noben drugoverec. Ta skrivnostna ženska se smatra kot vtelesenje tibet-sk? boginje Pogmo, kar pomeni diamant. Kadar ta ženski patriarh umre, ga balzami-rajo iu ga položijo v skrite prostore, ki se najstrožje čuvajo. Ključ od teh prostorov dobi novoizvoljena patriarhinja, ki sme v svojem življenju iti samo enkrat pogledat svojo mrtvo predhodnico. LISTNICA UREDNIŠTVA. Z. E., Maribor. Priobčili Vam bomo obe doposlani zgodbici. Posebno radi pa Vam bi sprejemali zgodbice iz preprostega življenja na deželi. Tudi y preprostosti je dovolj lepote. A. Ž. Maribor, žal, nam nedostaja prostora. Spis je predolg in premalo doumljiv, ker omenjeni pisatelj le še ni dovolj znan in vpoštevan na deželi. Take stvari morajo biti kratke in v lahkem stilu, potem imajo uspeh, ker jih vse čita. Pošljite nam še, a prav kratke stvari! Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Nevešči je do dela? Ali se pojavljajo večkrat različne bolečine? Dober prijatelj ob takih slabih dneh je pravi Fel'erjev Elza-Fluid! Dober prav tako za umivanje in obloge kakor kot kosme-tikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolje delujoč kakor francosko žganje! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Siubica Donja, Elza-trg št. 360, Hrvatsko. (b) Pohištvo fino vsake vrste, Kakor tud' mrtvaške krste; Okna in vrata Zaloga velika in bogata. Cena nizka ne robata. Delavnica strojnega obrata. Hmeljarji, vi ste vabljeni K liepičn na Polzeli. Za slabotne otroke« Emulzija ribjega olja, ca Vsak teden sveža. Mnogo učinkovitejša kot navadno ribje olje. Izdeluje jo: Lekarna RASVIOR v Ljubiranl, Miklošičeva cesta (pii glavnem kolodvoru). Zelo priročna lekarna za vse, ki hodijo v Ljubljano po zdravila. sv Elza-Fluid! Ako eprt-vidite, (ln Fellerjevega pravega lllsa-Fluida kje no morete dobiti, Vas to lia.namtr, takoj nato V«in bomo sporočili i.ajugodnojfce mesto, kjer so prodaja: prosimo, »a nam j To je aiab.-gtooljga, kag» sem kdaj okušal! j Pravi Fellerjev Elza-Fluid kot doUrodoino sredstvo za drgnjenje! '/>% ude! Za vrat! Za glavo I Za zobe ! Za negovaujo kožo ! Kot kosmotikum ! Za negovanje ust! Poumi I Po-iott! Pri tisoč priložnostih so pokaže kot blago delujoč, bolečino lajšajoč, koristoa in mnogostranisko uporabljiv. Je veliko močnejši in delujo bolje kakor francosko žganje. Sploh najboljšo sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi porečete: To Je naj boljše, kaa? asati kdaj okužal! j Z zavojnino in poštnino vred stane: 3 dvojno steklenice ali 1 specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih steklcnic ali 4 specialno steklenice 85 Dia; 2i dvojnih steklenic ali 8 specialnih steklenic 151 Din: 36 dvojnih steklenic ali 12 specialnih steklenic 214 Din. podgane In miži 6 dinarjev. Pri primatu sc zovojaina lil poit-iina poseba zaračunavata. K tem conam se prir&čuuava setlaj 10%fio doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takole: EVGEN V, FELLER, lekarnar, BTUB2CA DOM JA, Elza-trg St. 360, Hrvatsko. Odgovorni urednik Andrej Ražem. Izdaia konzorcij Domovine, Tiska Delaiška tiskarna, i d. v Ljubljana,