GDK: 182.2:(497.12 Kras) Spontano vračanje gozda na Kras Spontaneous Returning of Forest to the Karst Boštjan KOŠIČEK* Izvleček Košiček, B.: Spontano vračanje gozda na Kras. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Članek podaja rezultate raziskave o vlogi in pomenu črnega bora (Pinus nigra), črnega gabra (Ostrya carpinifolia) in malega jesena (Fraxinus ornus) pri zaraščanju nekdanjih pašnikov in gmajn na Krasu. Analizirane so bile površinske razpore- ditve teh vrst in soodvisnosti med njimi. lzraženost pionirske narave drevesnih vrst so preverjane z odvisnostjo med uspevanjem teh vrst in zastrtos- tjo tal. Podane so višinske rastne krivulje za navedene tri vrste in analizirane njihove strategije v tleh. Primerjana so semena oziroma plodovi teh drevesnih vrst s plodovi drugih drevesnih in grmovnih vrst v območju . Ključne besede : zaraščanje, ekološka niša, · črni bor, črni gaber, mali jesen. 1. UVOD 1. INTRODUCTION 1 .1 Zgodovina Krasa 1 .1 The history of Kras Kras je pokrajina, ki leži ob južnem delu slovenske meje z Italijo in deloma še on- stran meje. V glavnem je to planeta, po- znana tudi pod imenom nizki kras, s pri- bližno 200 do 500 m nadmorske višine. Kraški gozd je dosegel svoj najmanjši obseg sredi prejšnjega stoletja. Tedaj so se ekonomske, socialne in gozdarske raz- mere končno obrnile njemu v prid . Avstro- Ogrska je sprejela gozdne rede in organizi- rala gozdarsko službo (Gašperšič, Winkler 1986, cit. Anka 1988), med gozdarji se je • B. K. , dipl. inž. gozd., Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, 6621 O Sežana, Partizanska c. 49, SLO 250 GozdV 51, 1993 Synopsis Košiček, B.: Spontaneous Returning of Forest to the Karst. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 14. The article presents the results of a research on the role and significance of Austrian pine (Pinus nigra), Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia) and Flowering Ash (Fraxinus ornus) in the refore- station of the areas which used to be pastures and common thin woods in the Karst. Analyses as to the spatial arrangement of these area types and the ir correlation were carried out. The expres- sion of the pioneer nature of tree species was tested with the relation between the development of these species and ground shelter. Height growth curves are given for the three above mentioned species and their strategies under the surface tried to be established. A comparison as to the seeds and fruits of these tree species with the fruits of other tree und shrub species in the region was done as well. Key words: reforestation, ecologic niche, Ostrya carpinifolia, Pinus nigra, Fraxinus ornus. razvila zavest o nujnosti sprememb nega- tivnih trendov na Krasu, ustanavljala so se gozdarska društva. Posledica tega je bila, da so sestavili načrte za splošen razvoj Krasa (Ressel 1852), da so s črnim borom našli pravo vrsto za pogozdovanje (Koller 1859) in da so pogozdovanje tudi organizi- rali. Na drugi strani se je zmanjševalo število ljudi na Krasu in delež kmečkega prebivalstva med njimi, zato je odpadel eden od glavnih razlogov za katastrofalno stanje gozdov. Dela so stekla in gozdnatost se je hitro večala. Naravni mehanizmi so se ob prene- hanju škodljivih vplivov človeka zelo močno odzvali in gozdna vegetacija se je pozneje začela sama širiti na opuščene pašnike in travnike, pa tudi polja. Gozdnatost je danes presegla 50 %. Spontano vračanje gozda na Kras 1.2 Vračanje gozda na Gmajne 1.2 The returning of Forest to the Areas of Thin Wood Pomembno vlogo pri reaktivaciji naravnih mehanizmov je do sedaj opravil črni bor. Pokazal se je kot odličen pionir na golih kraških tleh in še danes se zelo močno širi na gole površine, tokrat povsem spontano. V nekaj več kot sto letih je v takšni meri popravil rastišča, da je omogočil naselitev avtohtoni, listnati vegetaciji. Ta se je najprej naselila pod bori, ki se v sklenjenem sestoju ne pomlajujejo ali zelo slabo (Škulj 1988), potem pa se je začela širiti tudi zunaj borovih sestojev, med redko posejane bore in grmovje. V raziskavi smo poiskali glavne drevesne vrste, ki sodelujejo pri zaraščanju kraških gmajn, in poskušali določiti njihovo vlogo v novonastajajočih prehodnih rastlin- skih skupnostih. 2. RAZISKOVALNI OBJEKTI 2. RESEARCH PLOTS Predmet raziskave je bilo dogajanje na kraški gmajni, ki jo zarašča gozd po naravni poti, brez večjih človekovih posegov. "Na delu« smo želeli zajeti čim več vrst avtohM tone vegetacije in črni bor. To so bili te- meljni kriteriji pri izbiri območja raziskav. Primerno površino smo izločili med nase- ljema Kobjeglavo in Lukovec v katastrski občini Kobjeglava. Velikost objekta je približno 500 x 200m, razprostira se v smeri jugovzhod -severo- zahod, na nadmorski višini od 320 do 335m, z vzhodno ekspozicijo. Geološka podlaga je apnenec iz zgornje Krede, na katerem je razvita sprsteninasta rendzina (Prus). Po podatkih meteorološke postaje Ko- men iz let 1975 do 1985, ki je od objekta oddaljena približno dva kilometra, je podne- bje submediteranska s primesmi montan- skega. Rastišče na objektu in okolici je oprede- ljeno s subasociacijo Seslerio - Ostryetum typicum (Wraber 1957). Asociacija Seslerio -Ostryetum (HaN.) pokriva večji del Krasa in se pojavlja med asociacijama Carpine- tum orientalis adriaticum (HoN.) in Seslerio - Fagetum (HoN.). Rastišče asociacije Se- slerio - Ostryetum (HoN.) je na toplih ekspozicijah v relativno višjih, hladnejših legah submediterana. Tla so plitva rjava ali rendzine na apnencu ali dolomitu. Flori- stično je zelo bogata (Stefanovic 1986). Hitrost in jakost zaraščanja na izbrani oovršini nam razkrije raziskava dr. Boštjana Anka (Anke 1984), izvedena v neposredni bližini. Gozdnatost je dosegla najnižjo ra- ven (le 3%) okrog leta 1880, se povečala do leta 1930 na 15% in do leta 1980 na 48 %. Vzrok povečanja gozdnatosti v pNem obdobju je predvsem sadnja črnega bora, v drugem obdobju pa spontano širjenje črnega bora iz nasada in listavcev iz obsto- ječih jeder. 3. METODE 3. METHODS Na izbrani gmajni je zaraščanje na raznih mestih doseglo različno stopnjo. Že na pNi pogled je opazna pestrost grmovnih in dre- vesnih vrst in te so na vsakem koraku različno zastopane, v bolj ali manj omejenih skupnostih. Da bi spoznali vrste, ki so bile pozneje predmet zanimanja, smo čez ob- močje potegnili vzorčno mrežo s stranice 1 OO metrov. V vzorcu je bilo osem ploskev, njihova velikost je 25 x 25m. Na teh plos- kvah so bile preštete vse rastline lesnatih vrst, višje od 0,3 m. Analizo variance med ploskvami smo opravili z neparametričnim Friedmanovim testom. Za uspešno širjenje vsake vrste je med drugim pomembna tudi oblika njenega se- mena oziroma ploda in kdo ali kaj ta plod raznaša, razširja. Za vse lesnate vrste v območju smo njihov plod opisali s poudar- kom na času zorenja in načinu njihovega prenašanja. Proučevanje začetnih stadijev zarašča­ nja smo proučevali na vzorčnih ploskvah na gmajni oziroma pašniku v prvi fazi zarašM čanja. Na takšnih površinah je zastrtost manjša, rastline se grupirajo v šope in do izraza pride pionirski značaj posameznih vrst. Analizirali smo načine razmeščanja poM GozdV 51, 1993 251 Spontano vračanje gozda na Kras sameznih vrst pri naseljevanju golih površin in iz tega sklepali na njihove značilnosti in medsebojno soodvisnost. Pionirski značaj teh vrst smo ugotavljali z iskanjem odvisno- sti med zastrtostjo zemljišča in pojavljanjem vrst na njem. Na istem prostoru smo raz- iskali rastnost drevesnih vrst in opisali stra- tegijo teh vrst pod zemljo, glede na njihove koreninske sisteme. Za te analize smo uporabili dva ločena vzorca. Prvi je bil izbran tako, kot narekuje metoda Gre ig- Smith za ugotavljanje šopa- ste rasti. Vzorec je bil iz štirih značilnih ploskev velikosti 16 x 16m. Tlorisi vseh ploskev so bili narisani v merilu 1 : 66,7, vse grme in drevesa smo natančno locirali. .Vrisali smo tudi njihove tlorise in z rastrom 1 x 1 mm ugotovili zastrtost tal. S temi plos- kvarni smo iskali značilne razporeditve, ki jim sledijo posamezne vrste, jih primerjali med seboj in ugotavljali odvisnost med pojavljanjem drevesnih vrst in zastrtostjo zemljišča. Slika 1 : Gmajna - nekdanji pašnik na Krasu Z drugim vzorcem smo iskali rastnost drevesnih vrst. Izbrali smo ga na površini prvih dveh ploskev prejšnjega vzorca. Ho- teli smo ugotoviti višinske rastne krivulje za črni bor, črni gaber in mali jesen ter jih primerjati med seboj. Črni bor naredi vsako leto en venec vej. Dokler je mlad in raste na prostem, ohrani vse veje. Zato smo enostavno prešteli vence in izmerili višine dreves. Pri vseh smo prešteli vence tudi do višine en meter. Vseh dreves v vzorcu je bilo petdeset in trudili smo se jih izbrati enakomerno po višinah. V vzorcu za črni gaber je bilo zajetih le devet dreves, ker jih več ni bilo na vzorčni površini. Vsa so bila podrta in sekcionirana na O, 1 m; 0,2 m: 0,5 m in naprej po pol metra do največje višine 7 m. Vseh parov podatkov je bilo 91 . V vzorec za mali jesen je bilo zajetih štiriintrideset dreves. Od tega je bilo dvajset sekcioniranih enako kot črni gaber, ostalih štirinajst pa le na O, 1 in 2,5 m. Vseh parov podatkov je bilo sto- Picture 1 : A Common This Wood - a Former Pasture in Kras 252 GozdV 51 , 1993 Spontano vračanje gozda na Kras osemdeset Podatki za vse tri drevesne vrste so bili izravnani s funkcijo tipa Y = a. x', kjer Y pomeni višino, x starost, a in b pa parame- tra. Značilne vzorce oziroma razporeditve posameznih vrst smo iskali z metodo po Greig - Smithu, ki zahteva uporabo mreže dotikajočih se kvadratov (Greig - Smith 1964). Tako sestavljene ploskve morajo biti kvadrati ali pravokotniki iz dveh kvadratov in vsebujejo število osnovnih kvadratov, ki je potenca številke dva. Osnovne kvadrate združujemo po dva in dva na vedno višjih nivojih, dokler ni cela ploskev en sam kvadrat oziroma pravokotnik. V osnovnih kvadratih preštejemo osebke in na vseh nivojih izračunamo ocene varianc, ki jih primerjamo med seboj. Sama metoda temelji na Poisonovi raz- poreditvi, ki velja, če je zasedenost možnih mest razmeroma majhna. Tedaj je pri slu- čajnostni razporeditvi osebkov varianca med ploskvami enaka aritmetični sredini. Če je razporeditev pravilnejša od slučajnos­ tne, je varianca manjša od sredine. če pa je razporeditev manj pravilna od slučaj nos- tne, šopasta, tedaj je varianca večja. Pri slučajnostni razporeditvi rastlin se varianca z večanjem osnovne ploskve enakomerno dviga. Pri pravilnejši razporeditvi ostaja va- rianca vseskozi majhna, pri šopasti razpo- reditvi pa se varianca poveča pri velikosti ploskve enaki velikosti šopa in pri poveča­ nju velikosti ploskve spet pade, če je na tem nivoju razporeditev pravilnejša. Na istem vzorcu smo ugotavljali pionirski značaj črnega bora, črnega gabra, malega jesena, brina, rešeljike in ruja iz odvisnosti med pojavljanjem teh vrst in zastrtostjo tal. Za informacijo o koreninskih sistemih smo odkopali po en osebek črnega bora, črnega gabra, malega jesena in navadnega brina. Odkopane rastline so bile z izjemo brina manjše, vse pa so rastle na prostem (na gmajni). Izmerili smo globino in površin- sko razprostranjenost korenin, starost in višino osebkov ter jih opisali. 4. REZULTATI 4. RESULTS 4.1 Lesnate rastline v območju 4.1 Woody Plants of the Region Na osmih ploskvah velikosti 25 x 25m smo našli deset drevesnih in dvanajst grmovnih vrst Na vseh ploskvah je prisot- nih devet vrst, na eni manj pa še nadaljnje tri vrste. Lahko bi rekli, da so razmere v območju kar homogene, čeprav smo s Friedmanovim testom ugotovili značilne razlike med ploskvami s tveganjem manj kot en odslotek. Upoštevati moramo pač dejstvo, da imamo opravka z inicialno fazo, v kateri se vrste v naravi med seboj združu- jejo v veliko možnih kombinacijah. Med drevesni mi vrstami prevladujejo tri: črni gaber ( Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus) in črni bor (Pinus nigra). Vse tri so zelo primerne pionirske vrste za Kras, saj po Ellenbergu (1982) nobena ne potrebuje veliko vlage in dušika v tleh. Vse tri potrebujejo suboceansko klimo, veliko toplote, visok pH tal - razen gabra, ki je glede slednjega indiferenten. Poleg teh so že prisotne tudi vrste, primerne za gradnjo višjih razvojnih stadijev vegetacije: cer in puhasti hrast, velikolistna lipa, češnja in goli brest Robinija in trepetlika bosta najbrž množičneje sodelovali v prehodnih fazah. Za pestro vrstno sestavo prihodnjih sukce- sivnih stadijev je torej že poskrbljeno. Grmovne vrste so zelo pomembne pri osvajanju praznih površin. Od dvanajstih najdenih vrst imajo vse bolj ali manj izražen pionirski značaj. Sposobne so ustvariti ne- šteto možnih kombinacij, se prilagoditi deta- ljem in zavzeti neprijazno kraško gmajna. Na ta način ustvarijo potrebne pogoje za · prihod zahtevnejše drevesne vegetacije in rast celotne skupnosti v višino. Od navede- nega odstopa le črni bor, ki uspe na goli površini. Da je to res, je dokazal v preteklih sto letih. ' 4.2 Opis semena lesnatih rastlin 4.2 A Description of Woody Plants' Seeds Vse tri najmočneje zastopane pionirske drevesne vrste: črni bor, črni gaber in mali jesen imajo majhno, lahko seme, z velikim GozdV 51, 1993 253 Spontano vračanje gozda na Kras krilcem ali obdano z velikim lahkim plodnim ovojem (gaber). Semena vseh treh vrst najbrž raznaša veter, saj imajo dobre poto- valne sposobnosti. Spontano širjenje črnega bora v smeri prevladujočih vetrov je dokazal Alojz Žgajnar (Žgajnar 1973) na istem območju pri Kobjeglavi. Soplodja črnega gabra so nekakšni hmelju podobni storži, vendar smo med travno rušo našli le posamezne plodiče. Na plodnih ovojih gabrovih semen so polegle a ostre dlačice, ki se zelo dobro primejo obleke. Pri črnem gabru je pomembna sposobnost odganja- nja iz pan ja. Zelo številni so namreč gabrovi šopi in sredi mnogih smo našli ostanek debla prvotnega drevesa. Izgleda, da se razmeroma velik vložek v koreninski sistem povrne_ v najmanj dveh generacijah. Seme malega jesena je podobno semenu črnega bora in ima podobne potovalne sposobno- sti. Dozori med zimo in za doseganje še večjih razdalj izkorišča močnejše vetrove, ki pihajo v 'tem letnem času. Od drugih drevesnih vrst ima najboljše potovalne lastnosti seme trepetlike, ki je majhno, lahko in dlakavo. Dobro leta tudi seme bresta z relativno velikim krilcem. Pri ostalih drevesnih vrstah pa sodelujejo pri njihovem razširjanju živali, predvsem ptiči . To bi še posebej lahko trdili za oba hrasta in češnjo . Edino najdeno češnjo je najbrž ptica prinesla iz območja bližnjih vasi Lu- kovca ali Kobjeglave, hrasti pa se zelo počasi širijo iz obstoječih starejših jeder. Seme robinije in lipe ima srednje dobre potovalne sposobnosti. Na večje razdalje ga najbrž ravno tako prenašajo ptiči , za naselitev neposredne b1ižine pa je pri robi- niji važnejše poganjanje iz korenin. Grmovne vrste imajo sočne, mesnate plodove. Pri njihovem razširjanju torej iz- ključno sodelujejo le živali, predvsem ptiči. Izjema je ruj ( Cotinus coggygria) katerega lahka semena so vtkana v fino, krhko, z dlačicami poraslo prostorsko mrežo. Pri njegovem razširjanju igra najpomembnejšo vlogo veter, seme z mrežo pa se prav dobro oprime tudi obleke ali dlake pri živa- lih. Ruj ima še sposobnost poganjanja iz korenin, o čemer pričajo rujevi šopi, jeseni značilnih rumenordečih barv. 254 Gozd V 51, 1993 4.3 Šopasta rast 4.3 Cluster Growth Šopasto rast posameznih vrst smo prou- čevali z namenom, da bi ugotovili soodvi- snosti med posameznimi vrstami, in to ali se njihova razporeditev s spremembo zastr- tosti tal oziroma z izgradnjo sestoja kaj spremeni . Soodvisnosti med posameznimi vrstami pri njihovi razmestitvi smo iskali s primerjavo razmestitev različnih vrst v po- sameznih ploskvah, spremembe pa z ugo- tavljanjem razlik med razmestitvami iste vrste med ploskvami. Podatki meritev so podani v tabeli 1. Črni bor in mali jesen sta prisotna na vseh štirih ploskvah. Njun vzorec je podoben in se od ploskve do ploskve skoraj ponavlja, lahko bi rekli, da ni odvisen od zasenčenosti. Podoben , neplastičen je tudi ruj, katerega vzorec na dveh različnih ploskvah se po- navlja in ima skupne poteze z malim jese- nom. Vzorca za brin in črni gaber se nas- protno ne ponavljala in sta torej odvisna od zasenčenosti . Po ploskvah so si vzorci bolj podobni, če je manjša zasenčenost. Na ploskvi 4 ima robinija enak vzorec kot črni bor, mali jesen in črni gaber pa podobnega. Pri večji zasenčenosti odstopa predvsem črni ~aber. Ponavljanje velikosti šopa 128m pri vseh vrstah na tretji ploskvi gre pripisati sestojnemu robu na polovici plos- kve. Na prostem delajo vse vrste zelo podobne vzorce, značilen je šop velikosti 2m2. Ko se sestoj sklene, podobnost med vzorci i~ginja, vendar so nekatere vrste pri tem bolJ, druge manj plastične. 4.4 Vpliv zastrtosti tal na pojavljanje nekaterih vrst 4.4 The Influence of Ground Shelter on the Emergence of Some Species Željene podatke smo iskali na istih plos- kvah, na katerih smo izvedli predhodno raziskavo o značilnih razporeditvah posa- meznih vrst. Poleg že omenjenih treh dre- vesnih vrst smo iskali odvisnost tudi za tri grmovne vrste : navadni brin, rešeljiko in ruj, da bi imeli več vrst za primerjavo. Vendar so rezultati za te vrste preveč heterogeni za izvajanje kakršnihkoli za- Spontano 11račanje gozda na Kras ključkov. Podatki za tri drevesne vrste so prikazani v grafikonu 1. Za ponazoritev smo jih izravnali z linearnimi funkcijami. Črni bor prevladuje na manj zastrtih površi- nah, mali jesen in zlasti črni gaber pa sta številčnejša v gostejših združbah. 4.5 Rastnost črnega gabra, malega jesena in črnega bora na gmajni 4.5 The Growth of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus and Pinus nigra in a thin wood Podatki za vse tri drevesne vrste so bili izravnani s funkcijo y = a. xb. Mali jesen zelo močno odstopa od drugih dveh - v negativnem smislu, njegove vrednosti so približno za polovico manjše. Črni bor in črni gaber imata zelo podobni krivulji, črni bor je v rasti nekoliko hitrejši. 4.6 Koreninski sistemi črnega gabra, malega jesena, črnega bora in navadnega brina 4.6 Root Systems of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Pinus nigra and Juniperus communis Izkopali smo le eno rastline vsake vrste, da bi dobili najosnovnejše znanje o obliki koreninskih sistemov posameznih vrst v fazi mladja, ko je posamezna rastlina naj- bolj ogrožena od suše in drugih abiotskih dejavnikov. Obravnavane vrste so bile črni gaber, mali jesen, črni bor in navadni brin, ki smo ga vključili v primerjave, ker je po predvidevanjih glede tal najmanj zahtevna vrsta. Vse izkopane rastline so rasle na pro- stem, nezasenčene. Kljub različnim višinam in različnim starostim, tako absolutnim kot Tabela 1: Ploščine šopov posameznih vrst po ploskvah v m2 Table 1: The square dimension ofclusters of individuaf species according to areas in square meters VRSTE/SPEC/ES ploskev zastrtost% brin ruj m.jesen č.bor č. gaber robinija area shefter% J. communisC. coggygria F. ornus P. nigra O. carpinif. R.pseudo. 1 2 2 2 2 4 8 8 28 16 16 16 32 32 128 1 2 2 2 4 2 48 8 8 16 32 64 128 2 4 4 3 77 8 16 16 32 32 64 128 128 128 128 1 1 2 2 2 2 4 27 16 16 16 16 32 64 64 128 128 GozdV 51, 1993 255 Spontano vračanje gozda na Kras razvojnim, lahko povzamemo osnovne zna- čilnosti koreninskega sistema posameznih vrst Koreninski sistem črnega gabra je se- stavljen iz ene navpične korenine in nekaj stranskih, močnejših, v našem primeru dveh. Te ne segajo globoko pod površino, so zelo močne in razvejane. Glede na nadzemni del rastline je koreninski sistem razmeroma velik. Pri malem jesenu so vse korenine razpo- rejene radialno, blizu površine, v globino ne seže nobena. So pa te površinske korenine zelo številne, v našem primeru je bilo pet glavnih korenin, in razvejane. Črni bor ima eno samo močno korenino, ki raste navpično navzdol. Ima obliko ne- kakšnega korena. Deblo neopazno prehaja v korenino. Od te glavne korenine se odce- pijo le redke in tanke stranske, vodoravno ležeče koreninice. Izkopani navadni brin je irnel koreninski sistern podoben tistemu od črnega gabra, le da je bil obširnejši in bolj razvejan. Ena korenina je rastla navzdol, zelo veliko pa jih je rastlo naokrog pod površino, z veliko stranskimi vejami in vejicami. 5. RAZPRAVA 5. DISCUSSION Na osnovi predstavljene naloge lahko oblikujemo mnenje o dinamiki gozdne živ- ljenjske skupnosti na Krasu. Začetek raz- voja te skupnosti sega v sredino prejšnjega stoletja, ko vegetacije na Krasu, razen borne travne ruše, takorekoč ni bilo. Ker je manjkala osnova, prehranska baza za vse višie člene skupnosti, tudi skupnosti ni bilo. Crni bor, s katerim se je umetno začelo vračati rastlinstvo, je v taki meri popravil klimatske in talne rastne pogoje, da so se z njim začele vračati druge vrste. K temu je pripomoglo tudi zmanjšanje pritiska pre- bivalstva na krajino. V začetku so novo zavetje izkoristile grmovne vrste, ki so se razširile iz starejših jeder. Z njirni so prišle živali, predvsem male živali in ptiči, ki so se hran ile s plodovi grmov in jih razširjale. V naslednjem obdobju, v katerem smo danes, so se rastni pogoji še izboljšali in črnemu boru kot glavni vrsti sta se pridružila črni gaber in mali jesen. Te tri vrste se spontano širijo na travnate in z grmovjem porasle površine. Za grmovne vrste je tako Grafikon 1: število rastlin malega jesena, črnega gabra in črnega bora glede na zastrtost; velikost ploskev je 16 x 16 metrov Graph 1: The number of the plants of Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia and Pinus nigra as to the s he/ter; The size of the area is 16 x 16m. N 120 100 BO 60 40 20 o o 10 20 so 40 50 60 70 BO 90 100 zastrtosVshelter - % 256 GozdV 51, 1993 Spontano vra~anje gozda na Kras vse manj prostora in izgubljajo mesto, z njimi pa odhajajo tudi mnoge živalske vrste. Nadomeščajo jih večje živali goščav in gozdov, predvsem srnjad in divji prašiči. Z nadaljnjim razvojem se bo začel umi- kati tudi črni bor kot izrazito pionirska vrsta, saj je svojo ekološko vlogo opravil. črnemu gabru in malemu jesenu se bodo pridružile zahtevnejše drevesne vrste, npr. razni hra- sti, ki so v območju že prisotni. Srnjad in drugo rastlinojedo divjad pa bo potrebno omejevati, saj bo sicer pomlajevanje za- ustavljeno in s tem ves nadaljni razvoj kraških gozdov. 6. UGOTOVITVE IN SKLEPI 6. STATEMENTS AND CONCLUSIONS Proučevali smo vloge nekaterih vrst pri spontanem, naravnem zaraščanju nekda- njih pašnikov in gmajn na Krasu. Proces zaraščanja golega Krasa je bil sprožen v preteklem stoletju s prvimi pogozditvami in z zmanjšanjem pritiska prebivalstva na kra- jino. Poraščenost Krasa se je v nekaj več kot sto letih povečala od nekaj odstotkov na približno polovico in še napreduje. Pro- ces zaraščanja smo spoznali na gmajni v bližini kraške vasi Kobjeglave. Na izbranem območju smo našli zelo veliko rastlinskih vrst, deset drevesnih: Pi- nus nigra, Ostrya carpinifolia, Fraxinus or- nus, Quercus pubescens, Quercus cerris, Robinia pseudoacacia, Tilia platyphyllos, Populos tremula, Prunus avium, Ulm us gia- bra in dvanajst grmov nih: Cornus mas, Cornus sanguinea, Juniperus communis, Prunus mahaleb, Prunus spinosa, Cratae- gus monogyna, Rosa can ina, Ru bus canes- cens, Rhamnus fallax, Cotinus coggygria, Berberis vulgaris in Ligustrum vulgare. Na- rava ima torej glede vrstne sestave veliko želez v ognju in jih kombinira na različne načine med seboj, pač glede na potrebe. To je tudi eden od vzrokov za njeno uspe- šnost. Med naštetimi drevesnimi vrstami prevla- dujejo črni bor, črni gaber in mali jesen, ki so bile v središču pozornosti. Vse tri veljajo za pionirske drevesne vrste, njihovo seme prenašaveter. Večina najdenih grmovnih vrst prebiva na odprtih prostorih, torej so prav tako pionirji, njihovo seme pa, razen semena ruja, raznašajo ptiči. Tako razliko smo si razložili z razliko v habitusu enih in drugih vrst. Seme dreves dozori na visokem in je tako na ugodnem mestu za raznašanje z vetrovi, ki so na Krasu močni. Tak način Grafikon 2: Rastne krivulje črnega gabra, malega jesena in črnega bora Graph 2: Growth cuNes of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus and Pinus nigra 7 (m) ---------~ •t-------i------~-----~ 5 1 ;4 +---·----------' i ------~~c_ ______ _ i D' +---------+------,.,~ • (•+-------------~~~~----~~~~----------~ e '•+------"' j t·~~~===----L------------_J ____________ __J o 10 20 ,. starost (leta)/age (years) GozdV 51, 1993 257 Spontano vračanje gozda na Kras razširjanja pomeni tudi neodvisnost od biot- skih dejavnikov, ki so manj zanesljivi od abiotskih. Nasprotno so grmi nizki, prileglih oblik in zato zanje veter ni tako primeren za raznašanje semen. Ker grmovne vrste zelo tvorno sodelujejo pri širjenju gozda na gole površine, lahko sklepamo na velik pomen ptičev pri zaraščanju Krasa. Iskali smo značilne razporeditve, ki jih tvorijo navadni brin, ruj, mali jesen, črni bor, črni gaber in robinija. Ugotovili smo, da je večja podobnost med razmestitvami, če je zastrtost tal manjša. Različne vrste se pač grupirajo v skupni vzorec. Vedno enako razmestitev, torej ne glede na zastrtosttal, tvorita črni bor in deloma mali jesen. Vrsti imata nekakšno fiksno razmestitev na da- nem rastišču. Črni gaber je imel nasprotno na vsaki ploskvi drugačno razmestitev, za ostale vrste pa imamo premalo podatkov za znesljivejše sklepe. Pionirski značaj ma- lega jesena, črnega gabra, črnega bora, navadnega brina, rešeljike in ru ja smo iskali z odvisnostjo med številom rastlin in zastr- tostjo tal. Le podatki za drevesne vrste izkazujejo določene zakonitosti. Največjo sposobnost zavzetja in preživetja na golih površinah ima črni bor. Ostali dve drevesni vrsti se veliko slabše odražala, nekoliko bolje mali jesen. Ko se zastor sklene, se črni bor umakne, ker potrebuje preveč sve- tlobe, prevlada pa črni gaber. Črni bor in črni gaber sta približno enako hitra v rasti, mali jesen za njima zaostaja približno za polovico. Črni bor prevlada na prostem, črni gaber pa v prvih oblikah sestaja. Mali jesen se obema le pridružuje. Da so razmere na Krasu še vedno razme- roma težke, nam kažejo absolutni rezultati: po tridesetih letih črni bor doseže 7 m višine, črni gaber 6,5 m in mali jesen 3,3 m. Proučevali smo koreninske sisteme črnega gabra, malega jesena, črnega bora in navadnega brina. Med naštetimi vrstami odstopa črni bor, ki ima močno, navpično korenino z zanemarljivimi stranskimi. Ostale tri vrste imajo razvit radialni, površin- ski koreninski sistem, najbolj navadni brin. Pri širjenju na gole površine imajo glavno vlogo razne grmovne vrste in črni bor. Grmovne vrste razširjajo ptiči, bor pa veter. 258 GozdV 51, 1993 Črni bor je dokaj toga, okorna, neplastična vrsta glede svojega habitusa in razmestitve rastlin. Vedno naredi simetrično, široko kro- šnjo in se ne prilagaja okolici. Glede na razmere relativno hitro raste, hitro rastejo tudi njegove korenine. V mladosti raste korenina navpično navzdol. Tudi značilna površinska razmestitev črnega bora je vedno enaka. Izgleda, da je takšna strate- gija zelo varčna, saj je črni bor ena najuspe- šnejših vrst pri osvajanju goličav. Črni bor ima hibo, ki ga hitro izloči iz novonastale skupnosti. Potrebuje namreč veliko svetlo- be. Ko se zastor sklene, se črni bor ne pomlajuje več. Nadomestila ga črni gaber in mali jesen, vrsti avtohtone vegetacije. Prisotna sta v šopih že sem ter tja po gmajni, njuno seme, podobno kot borovo, leti daleč. Njune potrebe po svetlobi so manjše. V novonastalem sestoju se rastni pogoji spremenijo. Glavno vlogo prevzame agre- sivnejši črni gaber, ki kot bor raste dvakrat hitreje od malega jese na. Obe vrsti sta bolj plastični kot črni bor, posebno črni gaber; bolje se prilagajala okolju. Iz takšnega se- stoja postopoma izginjajo tudi grmovne vrste, ostajajo le tiste, ki zdržijo povečano zasenčenje. Na Krasu je torej vse manj prostora za črni bor in večino grmovnih vrst, ki so krajini dajale značilen videz. Tu in tam, zlasti v vrtačah, pa se je na Krasu ohranila tudi starejša, klimaksna ve- getacija, ki se zadržano in sramežljivo širi v novonastalih razmerah. Prihodnost kra- ških gozdov je gotovo v domeni klimaksnih vrst, če le ne bo novih katastrofalnih člove­ kovih ali drugih motenj. SUMMARY ln Gmajna (common thin wood), the former pasture at Kobjeglava, the role and significance of the tree species now present in the sponta- neous afforestation of the barren land in the Karst were established. The latter was the conse- quence of man's ruthless treating of the environ- ment throughout severa! millennia of the Slove- nian Karst's history. Originally, the entire area was covered by forest. It has again been returning to the Karst in the recent hundred years due to a different social trend and reduced pressure of the inhabitants on the environment. Spontano vračanje gozda na Kras The selected area is typical of the environment in many ways. The overgrowing rate is a little less than 50%, which is also the average of the entire Karst. The natural site in the area is the most widespread type in the Karst, represented by the Seslerio-Ostryetum association, where the majo- rity of its typical tree and shrub species can be found. Three tree species, which are also the most frequent ones, were primarily investigated: Pinus nigra, Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus. They were compared with shrub species which also play an important role in the afforestation of barren land. It was established that the above mentioned tree species had similar seeds or fruits, the latter being different in shrub species. With trees, the seed is spread by wind and with shrubs by birds. An explanation for this can be greater heights and a better starting-point of tree seeds for the trasportation by wind, which is frequent and very strong in the Karst Shrubs have to find other ways and are therefore dependent on birds. It was also established that the smaller the ground shelter is or the more barren the areas are, the same or similar cluster size is made used by all the species asa strategy of their success. With the increasing shelter the explicitly pioneer species Pinus nigra preserves the same strategy, Fraxinus ornus keeps it only partially and Ostrya carpinifolia does not keep it at all. Pinus nigra is only found in areas with little shelter because it is highly successful there and it does not stand any shelter even if other growth conditions in a stand were improved. Ostrya carpinifolia is, however, much more successful in a stand and takes the initiative, which proves that its demands as to the illumination are different from those of Pinus nigra. Fraxinus ornus is somewhere between the other two species, yet closer to Ostrya carpinifolia. The height growth of Pinus nigra is the fastest of all the species until its thirtieth year, being closely followed by that of Ostrya carpinifolia. The height growth of Fraxinus ornus is approximately by half slower than that of the other two species, which is also one of the reasons for the prevalent position of Ostrya carpinifolia in the forest stand. ln spite of this fact, the growth of all species is slow, Pinus nigra reaching 7.0 m and Fraxinus ornus 3.3 m in thirty years. The root systems of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus are similar, radia! and on the surface. Pinus nigra has, on the contrary, one strong, deep and vertical root and almost no lateral ones. Juniperus communis's root system is similar to those of both deciduous trees yet it is more ramified. Pinus nigra is a most suitable tree species for barren areas. lts demands are small. Where it succeeds, it always forms a strong, deep roo,t, its growth is relatively fast and its tree crown is wide and symmetrical. These characteristics can be established no matter what the conditions are. This latter fact and the de mand of much illumina- tion are its only disadvantages which inhibit it in keeping its position after the canopy has beert formed. The demands of illumination are smaller with the deciduous tree species (Ostrya carpinifo- lia, Fraxinus ornus), which are also more flexible and adaptable, the consequence of which is their prevalent position in a stand. The main role is taken by Ostrya carpinifolia, whose growth is twice as fast as that of Fraxinus ornus. ' LITERATURA 1. ANKO Boštjan: The changing role of forest in the Karst landscape in Slovenia, Yugoslavia, Human influence on forest ecosystems develop- ment in Europe, str. 95-108, Pitagora Editrice, Bologna 1988. 2. ANKO Boštjan: Analiza stanja in razvoja krajine s ppmočjo metod daljinskega zaznavanja (na primeru Kobjeglave), Daljinsko pridobivanje podatkov o stanju in razvoju gozdnih sestojev in gozdnega prostora, Ljubljana, str. 179-189, 1984, BR. 3. GRE IG- SMITH, P.: Quantitive plant ecolo- gy, London, 1964, Butterworths, second edition. 4. KOTAR Marjan: Statistične metode v go- zdarstvu, BF, Ljubljana, 1. in 2. knjiga, 378 str. 5. PRUS Tomaž: Karta talnih profilov, M 1 :25.000, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. 6. STEFANOVIC Vitomir: Fitocenologija, Svjetlgst, ~ 986, Sarajevo 269 str. 7. SILIC Čedomir: Atlas drveča in grmija, Svjetlgst, 1983, Sarajevo, 217 str. 8. SKULJ Maja: Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra) na slovenskem Krasu, 1988, Ljubljana, magistrsko delo. 9. WRABER Maks: Splošna ekološka in vege- tacijska oznaka slovenskega Krasa, GV, 12, 1954. str. 269-282 10. WRABER Maks: Karta rastlinskih združb, 1957, M 1 :100.000, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. 11. ŽGAJNAR Alojz: Širjenje črnega bora na Krasu, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1973, 11, str. 199-233. 12. MARTINČIČ Andrej, SUŠNIK Franc: Mala flora Slovenije, DZS, Ljubljana 1984, 793 str. 13. ELLENBERG Hans: Vegetation Mitteleuro- peas mit den Alpen in oekologischer Sicht, Drite Auflage, Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 1982. 14. -: Osnovna geološka karta SFRJ: Gorica, M 1 :100.000. GozdV 51, 1993 259