Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki Jih je leta 1961 začel Izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani OSREDNJA NALOGA KOMUNISTOV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Hitrejše naraščanje produktivnosti dela in življenskega standarda IZ OBČINSKEGA POSVETOVANJA AKTIVA KOMUNISTOV IZ PROIZVODNIH ORGANIZACIJ Dne 2. t. m. je občinski komite ZKS organiziral posvetovanje komunistov iz proizvodnih delovnih organizacij na območju naše občine, ki so se ga udeležili sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sindikatov ter direktorji industrijskih podjetij. — Namen tega posvetovanja je bil ugotoviti in analizirati vpliv VIII. kongresa ZKJ, V. kongresa ZKS in VI. občinske konference ZK na gospodarjenje v podjetjih. Referat o analizi nekaterih problemov v gospodarskih organizacijah na območju naše občine, je pokazal, da komunisti v vseh gospodarskih organizacijah niso še storili vsega za kar največjo produktivnost dela. Še je možno: • boljše izkoriščanje delovnega časa, • zmanjšanje odpadkov, • zmanjšanje poslovnih stroškov itd. • hitrejše združevanje podjetij, • trajnejše oblike sodelovanja, • zoževanje in specializacija proizvodnje na podlagi kooperacije, • uspešnejše uvajanje sodobne organizacije in tehnologije, • večja strokovnost, • pospešeno raziskovalno delo, • učinkovitejše razvijanje samoupravljanja, • razmah proizvajalnih sil itd. Prva ugotovitev: PORAST PRODUKTIVNOSTI ZAOSTAJA ZA PORASTOM OSEBNIH DOHODKOV nega kadra pa povečali za 59,5 °/o. Podjetje Povprečni dvig oseb. dohodkov kolek- tivu vodil- nim SKIP 35,1 "/• 41,8 ‘le Color 32,6 »/0 38,9 ‘le Ljubljana-transp. 41,9 '/• 47,5 ‘le Drogerija 37,9 ‘le 42,2 •/• Hotel Ilirija 40,5 ‘le 54 Ve Motel Medno 51 •/• 63,8 ‘le Agrostroj Avtopopravljal- 38,4 ‘le 48,6 ‘le niča 46,7 ‘le 64 ‘le Avtoser. Medvode 14,5 ‘le 27,1 ‘le Mizar. Šiška 65,2 ‘le 73,6 ‘le Graverstvo 41,5 ‘le 71,4 ‘le Kovinar 23,8 ‘le 42 •/• Spectrum 42,7 ‘le 50,4 ‘le V odnosu do predlanskega leta je lani porasla produktivnost za 24,9 °/o, osebni dohodek pa na območju naše občine povprečno kar za 34,2 °/o ter tako zaostaja porast produktivnosti za celih 9,3 °/o za porastom osebnih dohodkov. To je razmeroma zelo veliko zaostajanje produktivnosti, zlasti če upoštevamo, da predstavljajo ti podatki le občinsko povprečje in da so razlike med porastom osebnih dohodkov in porastom produktivnosti v nekaterih gospodarskih panogah in podjetjih še večje. Tako so npr. v gradbenih Podjetjih dvignili osebne dohodke povprečno za 48,3 odstotke (mesečni povprečni osebni dohodek 43.211 di-narjev), v podjetju Ljublja-na-transport pa kar za 41,9 Hruga ugotovitev: Ponekod so vodilnim kadrom povečali osebni dohodek za večji odstotek kot drugim, kar nam najlepše Prikazuje naslednji pregled: Največja nasprotja so na Primer v podjetju Galis, odstotka ter je povprečni osebni dohodek v višini 55.573 din v panogi prometa hkrati najvišji povprečni osebni dohodek po panogah na območju naše občine. Vsakemu delovnemu človeku, zlasti pa komunistu, mora biti jasno, da vsako povečevanje osebnih dohodkov iznad istočasnega povečanja produktivnosti vodi do povečanja pritiska potrošnikov na tržišče, do večjega povpraševanja po raznih izdelkih ter s tem do dviganja cen oziroma padanja vrednosti dinarja. Rešitev torej ni v stalnem povečevanju osebnih dohodkov, temveč edino v povečevanju produktivnosti dela in šele nato v ustreznem povečevanju osebnih dohodkov. kjer so se osebni dohodki zmanjšali povprečno za 6,5 odstotka, vodilnim kadrom pa povečali za 29 %> ali pa v podjetju Krovstvo-kle-parstvo, kjer so se povprečni osebni dohodki znižali za 9,5 °/o, osebni dohodki vodil- Ne trdimo, da ni v vsakem primeru opravičljiv višji dvig osebnih dohodkov vodilnih kadrov od povprečnega dviga osebnih dohodkov v določenem podjetju, vendar take tendence v bistvu ne prispevajo k večji zainteresiranosti in večjemu delovnemu poletu prav vsakega neposrednega proizvajalca, kar želimo doseči prav s pravičnim in objektivnim nagrajevanjem vseh po delu. Tretja ugotovitev: POTREBNA JE VEČJA EKONOMIČNOST IN RENTABILNOST POSLOVANJA Ekonomičnost v gospodarskih organizacijah na območju naše občine je lani v primerjavi s predlanskim letom porasla povprečno za 2,1 °/o ali konkretno od 0,6°/o v trgovini do 6,20/0 v prometu. Edino v kmetijstvu (KZ) je padla za 1,3 “/0. Upoštevati moramo, da so na tak porast ekonomičnosti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans-Nadaljevanje na 2. strani Nezdrava stremljenja po povečanju Razpona med najviSjimi in najniZjimi osebnimi dohodki Zanimivi kontrasti današnje Šiške V tej številki objavljamo za Vas: 9 Kje so vzroki za razne težave v našem gospodarstvu? Kaj moramo ukreniti, da se bodo ustalile cene. O tem bomo v teh dneh razpravljali povsod, zato preberite več o tem na 2. strani! AKakšne so ugotovitve o letošnjih volitvah na območju naše občine nas seznanja predsednik občinskega odbora SZDL, inženir Marcel SVETE na 3. strani! • Več vem o Combeju, kot pa o dogodkih na območju naše krajevne skupnosti, trdi marsikdo. Ali je to res? Kje so vzroki? Več o tem preberite na 4. str.! • Zanimive so tudi drobne novice iz skoraj vseh naših krajev. Takih novic bi želeli še več. Preberite torej tudi 5. stran lista! • Ali kulturno-prosvetni amaterizem pri nas res odmira? Samokritično moramo predvsem ugotoviti vzroke za tako stanje ter jih odpraviti. O tem so razpravljali naši kulturno-prosvetni aktivisti, več o njihovih ugotovitvah preberite na 6. strani! • Kaj je pri nas odveč, to je naša nova rubrika, ki prav na kratko ugotavlja razne pomanjkljivosti na območju naše komune. Preberite tudi to in sodelujte v tej rubriki! • Oko in uho naših občanov je odkrilo vrsto raznih napak in slabosti, ki nam grenijo življenje. Več o tem preberite na 7. str. • Urbanizem in občani je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno obnovimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. • Vi vprašujete — mi odgovarjamo je naša nova rubrika. V njej bomo odgovarjali na razna vprašanja naših stalnih naročnikov, ki so že poravnali letno naročnino za list. ® Tribuna mladih biča nepravilni odnos do mladine in opozarja na pravilno izbiro poklica. Več o tem preberite na 8. strani! • 22. april je dan tabornikov, kajti na ta dan pred 14. leti je bilo ustanovljeno Združenje tabornikov Slovenije in sicer v počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Več o taborništvu preberite na 8. strani! • Objavljamo še vrsto raznih drugih zanimivosti. Preberite jih in nam sporočite svoje mnenje in predloge! Priloga Tokrat ne objavljamo odlokov občinske skupščine, pač pa Vas obveščamo: • o izvoljenih odbornikih občinske skupščine, 9 o izvolitvi predsednika in podpredsednikov občinske skupščine, • o izvolitvi predsednika občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, 9 o izvolitvi raznih komisij naše občinske skupščine. Postani naš naročnik dopisnik in svetovalec! Odpravljajmo družbena protislovja RES TEŽAVNO JE Hitrejše naraščanje produktivnosti dela in standarda Res težavno je delavskim svetom, svetom krajevnih skupnosti in drugim samoupravnim organom v celoti in vsakemu članu posebej prevzemati nase odgovornost za delo in odločitve, če se ni mogoče poglobiti v zadeve in si na podlagi dobrega poznavanja problematike ustvariti trdno lastno sodbo. NE ODLAŠAJTE VEC! Takoj preskrbite, da bo vsak član vašega upravnega organa naročen na naše občinsko glasilo, da bo tako temeljiteje seznanjen s problematiko naše komune. Letna naročnina je samo 200 din. Nadaljevanje s 1. strani port prav zaradi zvišanja cen svojih uslug dosegla »najvišji« porast ekonomičnosti. Rentabilnost v gospodarstvu na območju naše ob- Cetrta ugotovitev: Na območju naše občine planirajo letos gospodarske organizacije za VI °/o več investicijskih vlaganj v osnovna sredstva kot leta 1963. Pri tem izstopajo zlasti Ljubljana-transport (indeks 363), gradbena podjetja (indeks 304), deloma gostinstvo in kmetijstvo, najmanj pa industrijska podjetja. Komunisti in člani delavskega samoupravljanja naj budno pazijo, da v dani gospodarski situaciji načeloma njihova podjetja ne investirajo v tista osnovna sredstva, ki samo povečujejo obseg proizvodnje, temveč predvsem v tista, ki odpravljajo »ozka grla« in Peta ugotovitev: čine je lani narasla v primerjavi s predlanskim letom povprečno za 12,4 °/o. Edino v kmetijstvu in gostinstvu beležimo lani padec rentabilnosti. omogočajo boljšo organizacijo tehnološkega procesa ter povečano proizvodnjo za izvoz pod pogojem, da hkrati ne obremenjujejo naše plačilne bilance. Pri tem naj delovni kolektivi računajo predvsem na sredstva, ki jih sami ustvarjajo, ne pa na kredite in druge vrste pomoč od zunaj. Delovni kolektivi si morajo za povečani obseg proizvodnje zagotoviti tudi potrebna lastna obratna sredstva. Pri vsem tem pa ne pozabiti na ustrezne investicije za dvig življenjskega standarda zaposlenih in njihovih družin. Predlanskim so delovne organizacije vseh gospodarskih panog na območju naše občine izkoristile le okrog 58 %>, lani pa samo 53 % svojih sredstev, ki so jih namenila za izobraževanje svojih kadrov. Zlasti v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini, obrti in kmetijstvu je premalo skrbi za ustrezno strokovno usposabljanje kadrov, torej prav tam, kjer je strokovna usposobljenost kadrov najbolj kritična. Nujno je torej, vlagati več sredstev za izobraževa- Osma ugotovitev: V V delitvi narodnega dohodka med delovnimi orga-zinacijami in družbo so nastale določene spremembe v korist delovnih organizacij, tako so te ustvarile lani približno 8,6 milijard din več čistega dohodka. Razumljivo je, da bodo delovne organizacije zaradi tega morale biti v prihodnje mnogo bolj zainteresirane tudi za probleme uspešnejšega dviganja dru- nje kadrov ter jih nato tudi racionalno uporabiti, kar bo možno predvsem z združevanjem sredstev, ki so namenjena za financiranje strokovnega šolstva. žbenega standarda (stanovanja, rekreacija itd.) in za razvoj družbenih služb (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, komunalna dejavnost in podobno). Nekateri delovni kolektivi so letos v te namene že obljubili skupno okrog 305 milijonov din, kar pa je odločno premalo. Nekatera podjetja oziroma njihovi delovni kolektivi pa sploh ne marajo pogledati prek ograj svojih tovarn, čeprav se tudi člani njihovega delovnega kolektiva pojavljajo na območju občine kot potrošniki ter so zaradi tega dolžni prispevati tudi za družbeni standard in družbene službe. ZAKLJUČNA UGOTOVITEV Nekaj misli in ugotovitev, ki smo jih zajeli v to analizo, ne nudi celotne slike o vseh perečih problemih, s katerimi se danes srečujemo. To naj bo le vzpodbuda in uvod za najširše razpravljanje o teh in drugih problemih, za pravilno pojasnjevanje problemov in za aktivizacijo vseh, da se čimprej odstranijo razne prehodne težave današnjega dne in hitreje dviga tako proizvodnost dela, kakor tudi družbeni in osebni standard. NUJNA JE VEČJA VKLJUČITEV V MEDNARODNO MENJAVO IN POVEČAN IZVOZ ZLASTI NA TRŽIŠČA S ČVRSTO VALUTO SAMO INVESTICIJE ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI, PRODUKTIVNOSTI, EKONOMIČNOSTI PROIZVODNJE IN IZVOZA ZBOLJŠATI JE TREBA ODNOS DELOVNIH ORGANIZACIJ DO SKUPNIH POTREB Izvoz z območja naše občine sicer vsako leto narašča. Letos je npr. planiran za 67,5 °/o večji porast v odnosu na leto 1963, vendar ugotavljamo: — delež izvoza v vrednosti skupnega proizvoda je še vedno premajhen z ozirom na stopnjo razvitosti naših gospodarskih organizacij, — zlasti letos je občutno premajhno prizadevanje nekaterih gospodarskih organizacij za povečanje izvoza, in sicer posebno v podjetjih Kot, SKIP, Agrostroj, Tes-nilka, Alko, Igrodex, Torbica, kakor tudi v drugih podjetjih zlasti kemične, elek-tro, živilske in pretežnega dela tekstilne industrije. Tako se npr. pivovarna Union in Avtomontaža doslej še nista vključila v izvoz. Razen dveh podjetij lesne stroke .obrtnih podjetij in Rašice ne izkazuje nobeno drugo podjetje bistveno povečanega in hitrejšega dviga izvoza. Aktivo na račun izvoza v odnosu do uvoza ustvarjajo predvsem le Slovenija-vino, Rašica in podjetja kovinske stroke. Kje so druga? Prav tako bo nujno vložiti še več naporov za urav-novešenjc razmerja vrednosti med izvozom in uvozom iz posameznih valutnih področij, zlasti pa povečati izvoz na zahodna tržišča in uvoz z vzhodnih tržišč. Šesta ugotovitev: NUJNA JE STABILIZACIJA CEN Ker delovni kolektivi niso bili dovolj osveščeni in niso sami rešili nekaterih problemov v smeri hitrejšega in doslednejšega izvajanja našega gospodarskega sistema, je moral zvezni izvršni svet z začasnimi administrativnimi ukrepi kot so zmrzovanje cen, polaganje depozitov pri investicijski izgradnji, poostrena finančna disciplina za kritje izgub, za porabo obratnih sredstev za osnovna sredstva, za terjatve do investi- Scdma ugotovitev: HITREJŠA VZGOJA IN USPOSABLJANJE KADROV Razmeroma nezadovoljiva kvalifikacijska struktura in torjev itd., prepreči nadaljnje naraščanje cen in druge negativne pojave. Da bi dosegli čimprej uskladitev odnosov na tržišču, zmanjšanje investicijske potrošnje v gospodarstvu, usklajeno rast osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti dela itd., je nujno, da zlasti vsi komunisti kar največ prispevajo za dosledno izvajanje teh ukrepov ne glede na težave v svojem okolju. usposobljenost neposrednih proizvajalcev, kakor tudi vodilnih kadrov, je prav tako ena izmed bistvenih ovir hitrejše rasti produktivnosti in gospodarnosti v naših delovnih organizacijah. Iz naših delovnih kolektivov PODJETJE ZA OBNOVO PROG — LJUBLJANA V naši občini imamo tudi specializirano »Podjetje za obnovo prog«, ki ima v svojem sestavu tudi kamnolom Verd, kjer proizvajajo tolčenec za potrebe podjetja in drobne frakcije za široko potrošnjo, zlasti za cestna podjetja (posipanje in krpanje) ter za izdelavo cementnih in apnenih malt ter za vse vrste betona. Pod obnovo prog razumemo obnovitev (zamenjavo) gramozne grede, bankin in berm, kakor tudi pragov, tirnic in drobnotirnega materiala. Lani je podjetje obnovilo proge na odsekih Rakek—Postojna, Borovnica—Verd, Verd—Logatec, Pivka—Kilovče, Divača— Hrpelje, Ljubljana Šiška— Kranj in ozkotirno progo v Postojnski jami (čez 60 km). Pri tem je bilo ustvarjeno za 1056 mio din celotnega dohodka, kar predstavlja 65 odstotni dvig v primerjavi z istim obdobjem od I—XI leta 1963. Indeks čistega dohodka znaša 177 oziroma je bil ta v letu 1963 271 mio din proti 478 mio din v letu 1964. Z zboljšanjem tehnoloških postopkov posameznih faz dela in sploh organizacije dela znaša indeks osebnega dohodka proti letu 1963 145, osebni dohodki v letu 1964 znašajo 350 mio din. Razen tega podjetje skrbi predvsem za zboljšanje življenjskih pogojev delavcev, za strokovno izobraževanje in boljše poslovne uspehe kot celote. Dušan LAJOVIC dela kauče in fotelje. Sredi prejšnjega meseca so Ustanovili lastno osnovno organizacijo ZK. Hkrati so sklenili, da se bodo dosledno borili za večjo obveščenost in razgledanost članov kolektiva, za uspešnejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja, pravično delitev osebnih dohodkov po delu itd. Tudi ideološkemu in strokovnemu izobraževanju bodo posvetili več pozornosti. Člani delavskga samoupravljanja vrše svoje naloge zavestno in premišljeno v korist kolektiva in skupnosti. Tudi člani delovnega kolektiva kažejo potrebno razumevanje za razne težave, kakor tudi pripravljenost, da s prostovoljnim delom prispevajo k zboljševanju obstoječih razmer. M. H. UČILA. Založniško podjetje »Vuk Karadžič« iz Beograda je poslalo našemu podjetju »Učila« v Černetovi 13 dopis, v katerem ga obvešča, da mu odstopa polovico ustvarjenega lanskoletnega dobička v višini 1,433.672 din in sicer v znak zahvalnosti za nesebično sodelovanje in prizadevanje v izpolnitvi izvoznih obveznosti prek tega podjetja. Podjetje »Učila« je namreč lani izvažalo svoje izdelke na Madžarsko. • AGROKOMBINAT EMONA ima v Smledniku farmo telet s kapaciteto 7000 pitanih telet v poprečni teži od 400 do 430 kg. Gradnja tega pitališča je v glavnem zaključena, čeprav je imelo podjetje precej težav zaradi stalnih zviševanj gradbenih cen. Navzlic temu je farma v Smledniku ena najcenejših farm za pitanje telet v državi sploh, čeprav znašajo gradbeni stroški za stojišče enega teleta od 120.000 do 130.000 din, kar pa je še vedno okrog 100.000 ceneje od farm, ki so sedaj v gradnji. Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem kolektivu? Letna naročnina 200 din Vabimo Vas, da nam pošljete v objavo ustrezne fo-• TAPO je malo podjet- tografije in risbe. Tudi objavljene slike nato vračamo je na Trati. 70 ljudi v njem skupno z avtorskim honorarjem! letošnje leto je v znamenju volitev in rotacije v vseh samoupravnih organih Izredno aktivna in pestra volilna dejavnost posleni na raznih odgovornih mestih in bi zaradi tega ne mogli uspešno opravljati tudi dela v občinskih oziroma republiški skupščini. Leto 1965 smo začeli v znamenju ustavno predvidene rotacije vseh voljenih samoupravnih organov. Po volitvah v občinsko in republiško skupščino so na območju naše občine še ta mesec predvidene volitve v samoupravne organe delovnih organizacij in zadružni svet. Zaprosili smo predsednika občinske volilne komisije pri občinskem odboru SZDL, tovariša ing. Marcela Sveteta, da v krajšem razgovoru pojasni letošnje volitve polovice članov vseh samoupravnih organov ter s tem uveljavljanje ustavnega načela rotacije in pomlajevanja teh organov. OBČINSKE VOLITVE —ODRAZ LOSTI NAŠIH OBČANOV. POLITIČNE ZRE- • Kakšni so rezultati volitev polovice odbornikov obeh zborov naše občinske skupščine? Kot je znano se je zadnjih volitev odbornikov za zbor delovnih skupnosti naše občinske skupščine udeležilo nekaj več kot 91°/o vseh v volilni imenik vpisanih volilcev, medtem ko se je volitev odbornikov občinskega zbora naše skupščine udeležilo kar 96°/o vseh volivcev. To je doslej najugodnejši volilni rezultat na območju naše občine. • Kje so vzroki za tako lep volilni rezultat? Nedvomno je ta volilni uspeh posledica spremembe dosedanje kadrovske politike in vključitve volivcev že od vsega začetka v aktivno sodelovanje pri izbiranju in Predlaganju možnih kandidatov. Odločilno vlogo pri infor-nairanju, osveščanju in aktiviranju volivcev pa je nedvomno izvršil naš občinski list Javna tribuna s te-naeljitim pojasnjevanjem novega volilnega sistema, kriterijev za izbiro kandidatov in sploh pomena našega samoupravnega sistema, zlasti pa še z množič-uinn anketiranjem volilcev Slede možnih kandidatov. ® Kakšni so rezultati evidentiranja možnih kandidatov? £a odbornike občinske ubčinske skupščine je bilo Predlaganih skupno 440 Jhožnih kandidatov in sicer ■k51 moških ter 89 žensk, od teSa pa v občinski zbor 193 •boških in 48 žensk, v zbor delovnih skupnosti pa 158 •boških in 41 žensk. Za vse zbore republiške skupščine J° bilo predlaganih 106 •bežnih kandidatov, od tega moških in 24 žensk. V Litostroju so prav tako imeli v volilnem imeniku volivce, ki so začasno zaposleni v tujini ter po volilnem zakonu ne volijo na občinskih volitvah. Tudi Unitas je imel vpisane volivce, ki so zaposleni v drugih krajih in bi morali voliti tamkaj. Obrat Iskre v Pržanu je imel prav tako vpisanih 36 volivcev, ki so dejansko zaposleni v Črnučah, kakor tudi nekaj mladincev, ki še niso izpolnili 18. leta starosti in še nimajo volilne pravice. Takih primerov je še nekaj. Tudi v administraciji občinske tehnične volilne ko- misije je bila določena anarhija, zlasti v pogledu volivcev iz vrst privatnih obrtnikov, ki so deloma prejeli -npr. napačna vabila za volitve itd. Ker matični uradi prijavljajo umrle četrtletno, so ostali v volilnih imenikih skoraj vsi, ki so umrli šele letos. Mladi volivci so odhajali na odslu-ženje svojega vojaškega roka tik pred občinskimi volitvami ter so tako ostali v volilnih imenikih, čeprav po volilnem zakonu nimajo pravice voliti na občinskih in republiških volitvah, temveč samo na zveznih. Take in podobne napake v volilnih imenikih so seveda preprečile še boljše volilne rezultate. Potrebno je torej, da delovne organizacije in tudi sveti krajevnih skupnosti vodijo ažurno evidenco o gibanju in dejanskem stanju števila volilnih upravičencev na njihovem območju. REPUBLIŠKE VOLITVE 9 Kako so potekale priprave in volitve v vse zbore republiške skupščine? Občani so predlagali 106 možnih kandidatov za volitve v vse zbore republiške skupščine. Na zadnji seji je občinska skupščina s posrednimi volitvami izvolila vse poslance za gospodarski, socialno - zdravstveni, kulturno-prosvetni in orga-nizacijsko-politični zbor republiške skupščine ter potrdila kandidata za poslanca republiškega zbora republiške skupščine, ki jih bodo volilci 63. in 65. republiške volilne enote na nedeljskih neposrednih volitvah dokončno izvolih. ©Kakšno udeležbo pričakujete na teh volitvah? Že v pripravah za občinske volitve so občani in njihove družbene organizacije pokazali izredno aktivnost, samoinicativnost in pe- strost raznih akcij. Volišča so bila lepo okrašena in ozvočena. Kulturno-pro-svetne skupine, zlasti Lito-strojska godba, Veseli Šent-vidčani, pevski zbori pionirskih odredov in odraslih ter drugi so poskrbeli za svečano in praznično razpoloženje na voliščih. Marsikje so organizirali še posebne razstave ob voliščih. Tako so lahko volivci mimogrede temeljiteje spoznali delo naših družbenih organizacij itd. Nedvomno je lep uspeh pri občinskih volitvah tudi zasluga aktivistov SZDL, sindikatov in drugih družbenih organizacij, kakor tudi zavesti samih občanov, ki jim ni vseeno, kdo jih bo zastopal v naši občinski in republiški skupščini. Prav zaradi tega pričakujemo na nedeljskih republiških volitvah lepše repultate. Pred nami so tudi volitve v delavske svete ... © Katere slabosti so se navzlic vsemu pojavile pri °neinskih volitvah? Nedvomno bi bilo pred sem potrebno več resnos [L1 Pregledovanju volilni v’ sai 80 slabši re i .M volitev v zbor dc ni‘1 skupnosti naše ot v«« e skuPšfine bili pred m Posledica malomarne kovpregleda volilnih imeni (>r v. Posameznih delovni organizaeijah. ni^!Udbem> Podjetje »Teh lom-,* je n- Pr- skrajno ma imeml?0 vPisalo v volih na ?Kk sv°je volilne enot dj 7!)Drnočju naše občine tu niso ,se^onskih delavcev, 1 hioči,Vet vzaPosleni na ob di te„ na^.e občine ter žara ga niso volili pri na • Kako je s pripravami za volitve v samoupravne organe delovnih organizacij? Nahajamo se že sredi najživahnejšega volilnega obdobja za volitve polovice članov delavskih svetov in in njihovih upravnih odborov. Zdaj, ko se je samoupravljanje že utrdilo in uveljavilo predvsem v naših gospodarskih organizacijah in ko se vsi vedno bolj zavedamo, da so uspehi v našem gospodarstvu čedalje bolj odvisni od aktivnosti delavskih svetov, narašča med člani delovnih kolektivov zlasti zanimanje za volitve v delavske svete, saj je od osveščenosti, sposobnosti in aktivnosti teh samouprav- nih organov vedno bolj odvisen tudi uspeh njihove delovne organizacije. ... IN V ZADRUŽNI SVET © Kako jc s pripravami za volitve v zadružni svet naše kmetijske zadruge? Po uveljavitvi novega zakona o zadrugah kot kmetijsko-gospodarskih organizacijah je nedvomno zelo pomembno, da naša kmetijska zadruga pritegne v svoje samupravne organe res najboljše člane svojih obratov, kakor tudi najboljše kmete-kooperante. Edino tako bo sodelovanje KZ s kmeti imelo vse pogoje za uspešnejši razvoj. Zaradi tega moramo volit- vam v zadružni svet naše KZ posvetiti prav tako vso potrebno pozornost, saj bo ta samoupravni organ odločal o nadaljnjem razvoju in uspehu zasebne in zadružne kmetijske proizvodnje. KAJ PA NEIZVOLJENI KANDIDATI? • Občani so predlagali za občinsko in republiško skupščino izredno veliko število možnih kandidatov. Izvoljena je bila lahko komaj ena desetina, kaj pa drugi? Mnogi predlagani kandidati so takoj sami odklonili kandidaturo, ker so že za- Razumljivo je, da so izmed drugih predlaganih kandidatov bili lahko izvoljeni le nekateri. Popolnoma napačno pa bi bilo, če bi kandidati, ki tokrat niso bili izvoljeni, imeli kakršne koli občutke ponižanja, po-raženosti ali prizadetosti. 2e to, da so jih občani izbrali iz svojih vrst in predlagali, pomeni zanje priznanje. Te tovariše bomo koristno vključili v razne druge organe, ki so sestavni del našega samoupravnega sistema na območju komune ter upamo, da bodo tudi tamkaj razvili svojo aktivnost in iniciativnost v korist skupnosti. Predlagani možni kandidati za republiške volitve REPUBLIŠKI ZBOR Barle ing. Matevž Bizant-Babič Malka Brajnik Štefan-Edo Damjan Mirko Golob Miro Goslar Miran Grošelj Olga Humar Jože Jovan Milka-Majda Juren Peter Kastelic Alojzij Kraljič Boris Krošelj Miha Logar Božo Martinšek Anton Meglič Viktor Notar Karel Oman Mirko Peterca Jože Pirkovič Janko Platner Jože Podgoršek Franc Pokovec Franc Poplar Franc Potisek Amalija Prelc ing. Tone Prosen Ivica Rehberger Peter Rode ing. Vitja Strle Miroslav Svetličič ing. Adolf Umek ing. Jože Tomc Vinko Vadnjal Miran Vajda Milan Vidmar Ludvik Vogrič Ludvik Zemljak Jože Zontar Franc Žorž Cvetka GOSPODARSKI ZBOR Dolinar Marija Hribar Franc Jelen Lado Jurič Ludvik Kogovšek Ivan Koritnik Jože Kovač Mario Kovič ing. Tone Kožuh Stane Nagy dr. Ernest, Nedog Janez Novljan Julij Marinovič Mijo Oman Ivan Osredkar Uči Pezdirc Jože Pirnar Dušan Pratnekar ing. Maks Ribnikar Miran Senica Jože Smole Janez Smrekar Ludvik Špolar Milan Tomažin Dominik Trnovec Karel Vratnik Edo Vonta Jože Zupančič Vinko Zebovec Jože Mlakar Nada Okršlar Anica Rebec Štefka Sešek Nasta Šrot dr. Janez Šušteršič dr. Boris Tomič Zora Vudler dr. Frida KULTURNO- PROSVETNI ZBOR Baznik Albin Dobnikar Janez Drev Marija Gosnar Jože Habjan Vinko Hladnik Anica Janežič Zinči Kolar Vinko Kuhar Janez Ljubič Tone Poljanšek Miloš Premeč Hrabro-slav Ravnikar Božidar Stepančič Zdenka Šegula Pavle Šenk Marjan Šubic Ive Topolšek Jelka SOCIALNO- ZDRAVSTVENI ZBOR Bizant Ivan Božič Ljubo Brežic dr. Danijel Cibic m. ph. Nada Gostiša Mihaela Humar Marija Jezeršek dr. Pavle Kerne dr. Tine Klobučar Janez Kobal dr. Vida Kukovec Ivanka ORGANIZA- CIJSKO POLITIČNI ZBOR Barovič Rado Damjan Mirko Dermaša Roman Frahm Vinko ml. Jovan Milka Mehle Janko Mislej Albert Peterca Stane Posavc Jože Premože Rafko Vogrič Nada Zavašnik Bojan VOLIVCI • 63. republiške volilne enote, ki jo sestavljajo območja krajevnih skupnosti Dravlje, Litostroj in Zg. Šiška ter • 65. republiške volilne enote, ki jo sestavlja ob-moeje bivše občine Medvode volimo v nedeljo, 18. aprila letos, poslance za republiški zbor Skupščine SR Slovenije. Potrjena kandidata sta: • v 63. volilni enoti: EDO BRAJNIK, • v 65. volilni enoti: Inž. MATEVŽ BARLE. Imena izvoljenih odbornikov in poslancev so objavljena v prilogi te številke. Več vemo o Čombeju, kakor o dogajanjih na območju naše krajevne skupnosti Precej časa je že prešlo, odkar sem se preselil v' Ljubljano in sicer v novozgrajeni blok Na jami, vendar sem še vedno nekako osamljen, nam piše tovariš J. I. ter nadaljuje: • Na območju terena Zg. Šiške je že okrog 20.000 prebivalcev. Med njimi in vodstvi terenskih družbenih organizacij pa ni pravzaprav skoro nobene povezave. ® Nikjer ni nobenega krajevnega družbenega centra, kluba ali kakršne koli druge možnosti za shajanje prebivalcev, za nevezane medsebojne razgovore o naših terenskih problemih in za aktivno vključevanje v neko skupno delo. • Nikjer ni nobenih obvestil o delu in sklepih raznih terenskih družbenih organizacij in sveta krajevne skupnosti (KS). ® Vsi družbeni prostori (Dom Svobode, TVD Partizan itd.) so stisnjeni na skrajnem zapadnem robu terena in so stalno zaprti. Tako sem osamljen in izoliran od vsega. • Vedno poudarjamo, da je krajevna skupnost razširjena družina, katere člani sodelujejo in aktivno rešujejo razna skupna vpra- šanja. No pri nas tega sploh ni. • Izvoljeni člani sveta KS pa tudi člani odborov raznih terenskih družbenih organizacij delajo in rešujejo vse sami. Na svoje člane in potrebno povezavo z njimi pa se sploh ne spomnijo. Edino pobiralci raznih članarin še najdejo pot do nas. • Res je: manj vem o dogajanjih na območju naše krajevne skupnosti kot pa o Čombeju. INFORMATIVNE OMARIC^ ® V stavbi, kjer se nahaja sedež tajništva sveta KS, pa tudi na drugih ustreznih mestih, naj bodo posebne informativne omarice, v katerih naj svet KS obvezno objavlja: — seznam članov sveta KS, njegovih komisij in odborov, — letni plan dela in predračun skupno z obvestili o izvršeni realizaciji, — uradne ure tajništva, predsedstva, predsednika in drugih pomožnih organov sveta KS, — dnevne rede vseh sej sveta KS in njegovih pomožnih organov z izrecnim vabilom, da so te seje javne ter se jih lahko udeleže kot opazovalci vsi prebivalci s področja KS, — vse sprejete sklepe teh sej itd. INFORMIRANJE PREK TISKA IN RADIA • Svet KS naj izkoristi tudi vsa druga sredstva množičnega informiranja občanov o tekočih vprašanjih, ki jih obravnava, kakor tudi o svojih sklepih itd. kot npr.: — pogostejše informiranje prek dnevnega tiska, zlasti Ljubljanskega dnevnika ter oddaj RTV; — zlasti naš občinski list daje vsem svetom KS možnosti, da temeljiteje obveščajo občane o svojem delu; — svet KS lahko občasno izdaja tudi lastne informativne biltene npr. o izvršitvi svojega letnega plana, predračunu itd. Nič brez mnenja občanov VEČJE SODELOVANJE S KRAJEVNIMI DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI OBSTAJAJO ŠTEVILNE MOŽNOSTI ZA BOLJŠE INFORMIRANJE OBČANOV ODGOVOR: Res je, občani so razmeroma zelo slabo informirani ne samo o problematiki, ki jo trenutno rešujejo sveti KS, temveč sploh o vseh tekočih vprašanjih, ki jih obravnavajo v njihovi delovni skupnosti, občinski skupščini in v katerem koli družbenem samoupravnem organu. • Prav zaradi tega vlagata občinska skupščina in občinski odbor SZDL precej naporov in sredstev v to, da bi seizboljšala infor-mativnost in aktivnost občanov. Tudi Javna tribuna delovnega ljudstva naše občine ima ta namen. O Bila je dana tudi pobuda, da se na območju vsake krajevne skupnosti osnuje krajevni družbeni center, ki naj bi s koordiniranim programiranjem dela vseh krajevnih družbenih organizacij omogočil vsakodnevno povezavo in tekoče obveščanje občanov o vsem, kar se dogaja pomembnejšega pri nas. ® Nobenega dvoma ni, da bi svet JCS in krajevne družbene organizacije morale posvečati posebno pozornost predvsem na novo doseljenim prebivalcem ter jih vključevati v svoje krajevno družbeno-politič-no življenje, tako da bi se čimprej vživeli v novo okolje. PREVELIKE KRAJEVNE SKUPNOSTI NE MOREJO USPEŠNO DELATI Nobenega dvoma ni, da je npr. območje KS Zgornja Šiška mnogo preveliko saj je nemogoče, da bi svet KS ali pa odbor katere koli krajevne družbene organizacije lahko imel uspešno neposredno povezavo s skoraj 20.000 prebivalci. Tu je vsako res uspešno vključevanje in aktivno sodelovanje večine prebivalstva nemogoče. Po našem mnenju bi bilo zelo umestno, če bi se območje KS Zgornja Šiška razdelilo na 3 ali celo več samostojnih KS z lastnimi družbenimi organizacijami. Sele to bo omogočilo dobro medsebojno povezavo, boljšo obveščenost in aktivnost prebivalstva. Do- Ce hoče KS biti stvarno razširjena družina ter vključevati vse občane v soodločanje o raznih vprašanjih skrbi za delovnega človeka in njegovo družino potem morajo občani že pri sprejemanju statuta KS poskrbeti za ustrezna določila. O tem smo že ob-sežneje pisali v naši 33. številki. Aktivnost občanov in njihov interes za uspešno delo organov KS bomo žago-’ tovili, če proglasimo: predsednik sveta 83 predeedetro sveta K 0 •vet krajevne skupnosti — zbor občanov za krajevno skupščino, na kateri iahko vsak občan neposredno sodeluje in soodloča, da — svet KS kot organ posredne demokracije predstavlja predstavniško izvršni organ KS, da — predsedstvo sveta KS kot pomožni organ sveta KS vodi le tekoče posle, da je — predsednik sveta KS le predsedujoči član sveta KS, da so — komisije sveta KS le metoda dela sveta KS, da je ber primer je KS Dravlje, ki ima le okrog 3.000 prebivalcev, ki pa so družbe-no-politično precej razgibani. — tajništvo sveta KS samo administracija sveta KS in končno, da je — tajnik sveta KS sicer član sveta KS, toda brez vo-livne in glasovalne pravice, toda pri vsem tem — ostaja še vedno odprt in nerešen poglavitni in bistveni problem, da — občani dejansko sploh niso tekoče obveščeni o delu in sklepih sveta KS in njegovih organov in da prav ta — neobveščenost občanov onemogoča njihovo bolj živo zainteresiranost pri skupnem in aktivnem sodelovanju v reševanju tekočih problemov KS. Poglavitni in bistveni problem in pogoj za bolj živo zainteresiranost občanov na njihovih skupnih problemih v okviru KS je prav v tem: • Kako zagotoviti možnost, da bodo občani pravočasno obveščeni o problematiki, ki jo konkretno prav tedaj obravnava in rešuje svet KS? • Kako omogočiti občanom, da bodo lahko pravočasno vplivali in usmerjali razne odločitve sveta KS? • Kako preprečiti samovoljo ozkega kroga ali celo posameznikov pri reševanju skupnih zadev KS? Nedvomno spada med temeljne naloge in obveznosti vsakega sveta KS predvsem skrb, da bodo prebivalci njegovega področja res čim bolj obveščeni o problemih in nalogah, ki jih rešuje njihov svet KS. Kako to doseči: Krajevna skupnost KAKO NAJ BO ORGANIZIRANA KRAJEVNA SKUPNOST? • Ker združujejo krajevne družbene organizacije in društva najaktivnejši del prebivalstva ter predstavljajo poglavitno gibalo krajevnega družbenega življenja, naj išče svet KS poglavitno oporo za obveščanje in aktiviranje prebivalstva za posamezne konkretne akcije in naloge prav pri teh družbeno najbolj razgibanih in zainteresiranih občanih: — o dnevnih redih svojih sej naj obvešča pismeno zlasti vodstva krajevnih družbenih organizacij in društev ter jih posebej povabi, da se udeleže teh sej, zlasti še, če na njih obravnava svet KS zadeve, ki jih ima v svojem programu tudi ta ali ona ki-ajevna družbena organizacija; — izkorišča naj razne sestanke teh krajevnih družbenih organizacij za ustno informiranje o najvažnejših delovnih problemih sveta KS. Zaradi izogibanja večtir-nosti v izvajanju istih akcij na območju KS, naj svet KS uporablja krajevne družbene organizacije in društva kot nosilce in pobudnike za posamezne akcije v okviru KS, zlasti če so se te organizacije že doslej bavile s takšnimi vprašanji. Pri tem si seveda svet KS ne sme lastiti nekake pokroviteljske vloge nad katero koli krajevno družbeno organizacijo, niti je ne sme izkoriščati kot svojo podaljšano roko v obliki podrejanja sebi. © Prav zaradi tega, ker krajevne družbene organizacije združujejo družbeno najbolj zainteresirane in razgibane prebivalce določenega območja, imajo družbene organizacije in društva v odnosu do sveta KS zlasti še naslednje pravice in dolžnosti; — v imenu svojega članstva aktivno sodelujejo pri reševanju tekočih nalog organov sveta KS, s tem da spremljajo njihovo delo ter dajejo o problemih, ki jih trenutno rešuje svet KS, svoje mnenje, predloge in stališča; — aktivno sodelujejo na vseh področjih dela in skrbi za občane, zlasti če je določena dejavnost KS tudi sestavni del njihovega programa; — spremljajo vse probleme in pojave, ki so ali utegnejo biti pomembni za poslovanje, delo in naloge sveta KS in njegovih pomožnih organov; — o vseh teh vprašanjih obveščajo svoje članstvo ter o tem razpravljajo na svojih sejah in sestankih ter ugotovitve, mnenja in predloge dostavljajo svetu KS z zahtevo, da o njih razpravlja in da jih obvesti o dokončno zavzetih stališčih in sklepih; — zahtevajo sklic zbora občanov, če se pojavlja kak bolj pereč problem oziroma če so mnenja, da kakšen sklep sveta KS ni v interesu prebivalstva itd. NABIRALNIKI ZA PREDLOGE IN PRITOŽBE OBČANOV • Tudi vsakemu občanu je treba dati priliko in možnost, ne samo da na zgoraj navedene načine spremlja delo sveta KS in njegova prizadevanja za hitrejše zboljšanje osebnega in družbenega standarda prebivalstva, temveč da ima tudi sam vedno možnost neposredno dajati svetu KS svoje mnenje, predloge, proteste in kritike k raznim problemom, še preden so dokončno rešeni in sprejeti to- zadevni dokončni sklepi. Zaradi tega naj bo mimo informativnih omaric, o katerih smo zgoraj že podrobneje pisali, ob njih pritrjen še —• poseben nabiralnik za predloge in pritožbe občanov. Če bodo sveti posameznih KS izkoristili vse zgoraj navedene oblike in možnosti informiranja občanov na svojem področju, potem pač Nadaljevanje na 6. strani Novi odloki občinske skupščine Ljubljana - Šiška BrT-pMtma—ra«——KM—^ Priloga Javne tribune šišenskih občanov april 1965 šf. 4 Rezultati volitev za občinsko skupščino za občinski z jor Občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška Štev.: 27/65 Datum: 31/3-1965 V'smislu čl. 94/1 zakona o volitvah odbornikov občinski:). in okrajnih sk 'pščin (SRS št. 11/63) izdaja občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška POROČILO o izvoljenem kandidatu za odbornika za.volitve odbornikov občinskega zbora občinske skupščine Ljubljana-Šiška na dan 28. marca 1965. 1. volilna enota: Simončič Tone 3. volilna enota: Levak Milena 5. volilna enota: Pirkovič Janko 7. volilna enota: Franzot Anton 9. volilna enota: Damjan Mirko 11. volilna enota: Sbrizaj Danilo 13. volilna enota: Nolimal ing. Viktor 15. volilna enota: Božič Ljubo 17. volilna enota: Kr asove:: Lovro 19. volilna enota: Goslar Miran 21. volilna enota: Kranjc Ivan 23. volilna enota: Kristan Franc 25. volilna enota: Šinkovec Janko 27. volilna enota: Prinčič ing. Pavel 29. volilna1 enota: Petrovčič Anton 31. volilna enota: Zavodnik Franc 33. volilna enota: Brank Miroslav 35. volilna enota: Kušar Ivan 37. volilna enota: Borčnik Štefan 39. volilna enota: Sešek Avgust 41. volilna enota: Sušnik Andrej 43. volilna enota: Triler Ivan Tajnik: Predsednik: Vinko Borštner, s. r. Damijan Čonč, s. r. Član: Milan Seme, s. r. V V smislu 1. odstavka 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. 1. SRS št. 11/63) daje občinska volilna komisija Ljubljana-Si-ška POROČILO o izvoljenih kandidatih za odbornike na nadomestnih volitvah v občinski zbor občinske skupščine Ljubljana-Šiška na dan 28. marca 1965. v 2. volilni enoti: Ribnikar Miran v 12. volilni enoti: Bezinovič Liljana Tajnik: Predsednik: Vinko Borštner, s. r. Damijan Čonč, s. r. Član: Milan Seme, s. r. za zbor delovnih skupnosti Občinska volilna komisija Ljubljana-Ši'Va Štev.: 28/65 Datum: 31/3-1965 V smislu 94/1. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (SRS št. 11/63) izdaja občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška POROČILO o izvoljenem kandidatu za odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana-Šiška na dan 26. in 28. marca 1965. V SKUPINI GOSPODARSTVA: 3. volilna enota: Rehberger ing. Otmar 6. volilna enota: Žigon Savo 7. volilna enota: Žitnik Ančka 8. volilna enota: Brank Franc 9. volilna enota: Prosen Ivica 11. volilna enota: Luckman ing. Miha 12. volilna enota: Ribič Franc 15. volilna enota: Fajgelj Florjan 20. volilna enota: Kriče j Maks 21. volilna enota: Pertnik Boris 22. volilna enota: Miklavčič Marjan 24. volilna enota: Cebek Maks 25. volilna enota: Kovačec Franc 31. volilna enota: Trampuš Roman 32. volilna enota: Vončina Franc V PODSKUPINI: KMETIJSTVO 33. volilna enota: Černe Anton V SKUPINI: PROSVETA IN KULTURA 34. volilna enota: Šenk Tončka 37. volilna enota: Kolar Vinko 38. volilna enota: Tičar Nada V SKUPINI: ZDRAVSTVO IN SOČIALNO VARSTVO 39. volilna enota: Bežan Ivica 40. volilna enota: Draksler Rafael V SKUPINI: DRŽAVNI ORGANI, DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA 44. volilna enota: Križnar Janez URADNE URE ZA STRANKE V UPRAVNIH ORGANIH OBČINSKE SKUPŠČINE • od 1. aprila do vključno 30. septembra: ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 16.30 do 18.30 Vsebina te številke: Kadrovske spremembe Iz dela občinske skupščine Izvoljeni organi občinske skupščine Obiinska skupščina je na svoji seji, dne 4. tm., izvo-li'a iz svoje srede nove organe in sicer: Predsednik občinske skupščine Miran Goslar €> I. podpredsednik obč. skupščine Mirko Damjan €. II. podpredsednik obč. skupščine Zora Ogrizek ® Predsednik občinskega zbora Ivan Brumen ® Predsednik zbora del. skupnosti Pavla Zupančič C' Verifikacijska komisija občinskega zbora: predsednik Ivan Bizant, člana Franc Kristan in Anion Franzot. O Veuiikacijska komisija zbora delovnih skupnosti: predsednik Dušan Pirnar, člana Maks Cebek in Tončka Šenk © Mandatno-imunitetna komisija občinskega zbora: predsednik Pavle Rozman, člana Jelka Topolšek in Janko Šinkovec C Mandatno-imunitetna komisija zbora delovnih skupnosti: predsednik Vilko Kolar, člana Ivica Bežan in © Otmar Rehberger • Komisija za kadre, volitve in imenovanja: predsednik Janko Pirkovič, člani: Ljubo Božič, Jože Posavec, Jože Dimnik, Jože Vonta, Niko Kavčič, Marjana Draksler, Srečko Kušar, Dušan Vučer, Franc Hribar, Nada Tičar, Milan Batič in Jelka Topolšek. 9 Komisija za vloge in pritožbe: predsednik Peter Koleša, člani: Jože Posavec, Franc Zontar, Marija Mehle, Tone Avsec, Andrej Sušnik in Janez Kralj. -C Komisija za družbeni nadzor: predsednik Bojan Zavašnik, člani: Franc De jak, Ivan Bizant, Anton Kržišnik in Lovro Krašovec. © Komisija za narodno obrambo: predsednik Miran Goslar, člani' Mirko Damjan, Ludvik Golob, Janez Smrekar, Karel Zadnik, Mi-lorad Draškovič in Miloš Skalič. Izvoljeni odborniki zt* mestni svet Ljubljana ® V mestni svet Ljubljana so bili iz mestnega območja naše občine izvoljeni naslednji občinski odborniki: Ivan Brumen, Miran Goslar, Zora Ogrizek, Miran Ribnikar, Danilo Sbrizaj, Vilko Kolar, Mirko Damjan in Anton Petrovčič. Volitve za republiško skupščino Občinska volilna komisija Ljubljana-Šiška Štev.: 32/65 Datum: 5. aprila 1965 Občinska volilna komisija v Ljubljani-Šiški v smislu 96. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije / RAZGLAŠA 1 1. Potrjena sta kot kandidata za neposredne volitve, dne 18. aprila letos: ZA REPUBLIŠKI ZBOR v 63. volilni enoti: Brajnik Edo v 65. volilni enoti: Barle ing. Matevž 2. Dokončno so izvoljeni: V GOSPODARSKI ZBOR Kovič ing. Anton V KULTURNO-PROSVETNI ZBOR Ravnikar Dare V SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR Šušteršič dr. Boris V ORGANIZACIJSKO-POLITICNI zbor Jovan Milka Tajnik: Predsednik: Vinko Borštner, s. r. Damijan Conč, s. r. Član : Milan Seme, s. r. Novi odloki občinske skupščine LJublJana-SIška Izhajajo od začetka 1965. leta kot mesečna priloga Javne tribune delov-nega ljudstva občine LJubljana-Slška — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Pavle Šegula, Celovška cesta 121/IV, soba 495 (SZDL,), telefon 31-20-11, Interna 259 Naši kraji in ljudje BUKOVICA ® Dan žensk smo po stari krajevni navadi proslavili množično in svečano. ® Zbor volivcev je ponovno razpravljal o raznih perečih krajevnih problemih ter izbral dokončne kandidate za skupščinske volitve. DRAVIjJE ® Letna delovna konferenca RK je prikazala zelo bogato in razgibano dejavnost krajevne organizacije RK, ki je nedvomno prva v na-ši občini, kakor v pogledu krvodajalske akcije, tako tudi v organizaciji raznih seminarjev. ® Na zboru volivcev so prebivalci poudarili le najnujnejše komunalne ureditve, medtem ko so vse drugo odložili za poznejša leta. © Proslava 20-lctnice °svoboditvc bo ob sodelovanju vseh krajevnih družbenih organizacij, Kluba Dra-veljčanov, Lutkovnega gledališča in mladinskega veselega ansambla. Goričane - Rakovnik ®Zbor volivcev je med drugim priporočil delovnemu kolektivu podjetij CO-LOR in TESNILKA, naj Predvidena sredstva za nsfaltiranje ceste na starem medvoškem klancu (od motela dalje skozi Svetje in Seničico) uporabijo raje za modernizacijo in razširitev ceste, ki pelje iz naselja Rakovnik proti kopališču na Sori. Ta cesta je zelo strma, nepregledna in nemarna za vprežni in motori-zirani promet. Gameljne ® Dvajsetletnico osvoboditve bomo proslavili skupno s 100-letnico osnovne šoje na svečani prireditvi, na kateri bodo nastopili kra-•levno kulturno-prosvetno društvo ter pionirski odred m mladinska organizacija osnovne šole. HINKO SMREKAR ® Na kandidacijskem zboru s° volivci izrazili predvsem '■oljo, da bi se izvoljeni ob-. 'nski odborniki in repub-. ki poslanec večkrat Javila iim med volivci, lahko pojasnili Probleme. poda bi svoje MEDVODE ^ TVD Partizan v Sori je if^dnarja odprl novo 35-me-sko smučarsko skakalnico cr hkrati organiziral med-rustvene skakalne tekme, Hn katerih je sodelovalo " skakalcev. Načrte za ■čakalnico je napravil do-InnA Rranc Jenko. Nad 0 u° ur potrebnega dela so .Pravili prostovoljno, pri mer so se zlasti izkazali ?riadc Jenko, Milan Belec, pdravko Veber in Metod v-^cRko sankaško tekmo-» e TVD Partizan Sora j, t-loo m dolgi progi iz a13 je predstavljalo za okrog 60 tekmujočih zelo °reh. Za svojo aktiv- nost zasluži TVD Partizan Sora vsekakor priznanje in pohvalo. © Proslavo 20-letnice osvoboditve bodo proslavili 9. maja s partizanskim pohodom in nato skupno proslavo na prostem, kjer bo kot gost nastopalo akademsko kulturno-prosvetno društvo »Tine Rožanc« s folklornimi plesi. Za te prireditve se pripravljajo vse krajevne družbene organizacije. MILAN MAJCEN • Konferenca ZB terena Milana Majcna in Hinka Smrekarja je bila v znamenju pestre in živahne razprave o vseh tekočih in nerešenih vprašanjih. Sklenili so, da bodo osnovali meddruštveno komisijo za pogrebe. Posebno pozornost bodo posvetili vprašanju vzgoje mladine, zlasti pa nerešenim stanovanjskim problemom borcev, kakor tudi socialno in zdravstveno ogroženim. ©Čistoča in lep izgled ulic je zdaj temeljna skrb KS in vseh terenskih družbenih organizacij, kajti v mesecu aprilu bo v neposredni bližini svetovno prvenstvo v namiznem tenisu ter je zaradi tega nemogoče, da bi podjetja Slovenija vino, Slovenija avto, zelenjadna trgovina in trgovina »Kekec« imeli svojo embalažo in smetnjake nakopičene kar na prometnih ulicah. PIRNICE • Letna konferenca SZDL je bila ob rekordni udeležbi 127 članov lep dokaz celoletne aktivnosti odbora, ki se je delovno povezal z vsemi drugimi krajevnimi družbenimi organizacijami in KS. Vsekakor bo nujno, da bosta novoizvoljeni občinski odbornik in republiški poslanec prihajala občasno tudi v krajevni družbeni center ter pojasnjevala svojim volivcem konkretno politično in gospodarsko problematiko. • Aktiv Zveze mladine je zelo razgiban. Mladina zlasti sodeluje v TVD Partizan, želi pa si tudi klubsko sobo. • TVD Partizan je zelo aktivno, čeprav nima ustreznih prostorov za svoje redno delo. Predvsem bi bila nujno potrebna higienska ureditev tal v dvorani. •RK v Sp. Pirničah je pokazal zadovoljive uspehe. Vsekakor bi bilo umestno, če bi se obe organizacije RK v Sp. in Zg. Pirničah združili. •Rojstna hiša narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta bi vsaj za 20-let-nico osvoboditve zaslužila več pozornosti kot zgodovinski spomenik. • Povečanje trgovine je nujno, saj se v njej oskrbuje nad 2.000 prebivalcev, zato priporočamo trgovskemu podjetju »Loka«, da se čimprej loti pripravljalnih del. © Dvajsetletnico osvoboditve bomo tudi pri nas proslavili z ustreznim kul-turno-prosvetnim programom, v katerem bodo sodelovali krajevno kulturno-prosvetno društvo pionirski odred in mladinska organizacija osnovne šole, ZB, SZDL in druge družbene organizacije. V načrtu imamo tudi niz predavanj o naši osvobodilni borbi. PODUTIK • Zbor. volivcev je izbral dokončne kandidate za občinske volitve ter pripravil vse tehnično - organizacijske zadeve za čim-boljšo izvedbo občinskih volitev na obeh voliščih (Podutik in Dolnice). • Kamnolom v Podutiku povzroča s svojimi močnimi detonacijami okoliškemu prebivalstvu precej škode, saj so popokali vsi zidovi njihovih stavb. Tudi spravljena krma za živino postaja neužitna zaradi asfaltnega prahu in saj. ® V mladinskem klubu je bil na obisku TV mladinski klub. Naši mladinci so vrnili obisk, tako da smo jih lahko videli tudi na ekranih v oddaji Mladinski TV klub. REPNJE-DOBRUSA • Zbor volivcev je pregle-gledal osnutek občinskega družbenega plana ter dodal nekaj svojih dopolnilnih in spreminjevalnih predlogov, ki naj bi zboljšali življenjske pogoje prebivalstva. SKARUČNA • Zadružni dom s prosvetno dvorano potrebuje nujno dozidavo stranišč in smetišča, kakor tudi boljšo izrabo prostorov. Posebna klubska soba bi bila izredno potrebna, saj bi lahko bila v zimski dobi ustrezno ogrevana in tako balj privlačna. SMLEDNIK • Zbor volivcev je temeljito proučil perečo krajevno problematiko ter izbral dokončne kandidate za skupščinske volitve. • Dvajsetletnico osvoboditve bomo proslavili s kul-turno-prosvetnim programom, v katerem bodo sodelovali kulturno-prosvetno društvo, pionirska in mladinska organizacija, kakor tudi ZB, SZDL in druge krajevne organizacije. SORA • Proslava 20-letnice osvoboditve bo tudi pri nas organizirana ob sodelovanju pevskega zbora (narodne in umetne pesmi), dramske skupine, pionirske organizacije osnovne šole in drugih krajevnih organizacij. Šentvid © Dvajsetletnico osvoboditve bomo proslavili pri nas 27. aprila s svečano akademijo, na kateri bo nastopil harmonikarski orkester, pevski zbor in zabavni ansambel »Veseli Sentviča-ni«. Do skupnega sodelovanja vseh krajevnih družbenih organizacij pri tej proslavi žal ni prišlo. TACEN • Dvajsetletnico osvoboditve nameravamo proslaviti s skupnim izletom na Pohorje, kjer bomo počastili spomin na slavni Pohorski bataljon z ustreznim kul-turno-prosvetnim programom. VODICE • Kulturno-prosvetne organizacije iz Vodic, Bukovice in Skaručne bodo 13. junija skupno proslavile 20-letnico osvoboditve ter krajevni praznik tega območja s skupnim kulturno-pro-svetnim programom, v katerem bodo sodelovali tudi pionirski odred in mladinska organizacija osnovne šole, ZB in druge organizacije. ZBILJE • Zbor volivcev je zlasti poudaril nujnost ureditve ceste do tega pomembnega rekreacijskega centra. Razen tega so volivci tudi do- končno določili kandidate za skupščinske volitve. zgornja Siska • Osnovna šola Valentina Vodnika ima nad 1.400 učencev. Zaradi tega je nujno, da se za njihovo varnost na poti v šolo in iz nje uredi posebna pešpot ki naj bo ločena od motornega cestnega prometa tako, da bo povezovala ulico kneza Koclja in Draveljsko ulico. Ukreniti je tudi vse, da se začne urejanje Vodnikove ceste mimo šole takoj v začetku začetku počitnic ter se zaključi vsaj do začetka novega šolskega leta, ker bo ogrožena varnost učencev. • Aktiv komunistov, ki se pred kratkim sestal, je proučil razne probleme z območja te krajevne skupnosti ter sklenil, da bo v prihodnje povečal svojo pomoč pri zboljševanju teh razmer. • OPIS KOMUNALNIH INVESTICIJ na območjih posameznih krajevnih skupnosti je podan v družbenem planu naše občine, ki ga objavljamo v uradni prilogi našega lista »Novi odloki občinske skupščine«, štev. 2____3. ŠE O TEM IN ONEM Društvo socialnih delavcev Konec marca letos je bil ustanovni občni zbor občinskega Društva socialnih delavcev, ki bo vključevalo socialne delavce z območja naše občine, in vse druge, ki neposredno delajo na področju socialnega dela. Društvo bo skrbelo za strokovno izpopolnjevanje socialnih delavcev, za ureditev statusa socialnih delavcev itd. VLOGA SOCIALNIH DELAVCEV Nekatere delovne organizacije še vedno ne vidijo potrebe po zaposlitvi socialnih delavcev, čeprav na drugi strani zelo poudarjajo svojo »skrb za človeka«. Ali problematike zaposlenih lahko rešujejo ljudje, ki nimajo zato strokovne kvalifikacije? Zavedati se moramo, da težkih in zapletenih situacij (problemov) ne moremo reševati nestrokovno, ker ima lahko to daljnosežne posledice za delovno organizacijo ali posameznika. Nerazumljivo je, da tudi šole še vedno nimajo sistematiziranih delovnih mest za socialne delavce, čeprav so ravno v šolah ti nujno potrebni. Precej zdravstvenih domov in pa bolnic ima že svojega socialnega delavca. J. Kukovec Ali si že plačal lefno naročnino za naš lisf? NOV RAZPORED DELOVNIH PROSTOROV OBČINSKIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Občinske družbene organizacije se nahajajo v IV nadstropju palače občinske skupščine na Celovški cesti 121 in sicer: • Občinski komite ZK, sobe od št. 407 do 411, telefon: 31-12-54 • Občinski odbor SZDL, sobi št. 412 in 413, telefon 31-20-11, interna 251 in 252 • Občinski sindikalni svet, sobi št. 416 in 417, telefon: 31-20-11, interna 285 in 286 • Občinski komite ZMS, soba št. 406, tel. 31-20-11 • Občinski odbori ZB, ZROP, ZVVI, soba št. 415 telefon: 31-20-11, interna 287 • Občinska zveza DPM, soba št. 420, telefon: 31-20-11, interna 282 • Počitniška skupnost, soba št. 418, tel.: 31-20-11 interna 284 • Delavska univerza, sobe št. 419, 421 in 422, telefon: 31-20-11, interna 283, 281 in 280 • Uredništvo Javne tribune, soba št. 405, telefon: 31-20-11, interna 259. KULTURNO - PROSVETNI AMATERIZEM DANES Aktivisti kulturno-prosvetnih organizacij naše občine so na občinski delovni konferenci v Dravljah v skladu z metodo in stališči VIII. kongresa ZKJ kritično pregledali raso kulturno-prosvetno amatersko dejavnost ter med drugim ugotovili: DRAVELJSKE ROČNE GLEDALIŠKE LUTKE Oljnata slika, za katero je avtor Mario L. Vilhar dobil de- ; cembra lani na L okrajni razstavi likovnikov-amaterjev v Trbovljah II. nagrado. Sliko je odkupilo DPM Dravlje ter jo poklonilo svojemu Lutkovnemu gledališču ob desetlet- > niči njegovega delovanja Kaj je pri nas odveč? O »Kriza in odmiranje« interesa za kulturno-prosvet-: i amaterizem imata tako drugod kakor tudi pri nas tvoj izvor predvsem: — v pretežno nesodobni idejni usmerjenosti naše dejavnosti — v enostranski, ozki, premalo zanimivi in privlačni vsebini dela — v pretežno nesodobnih, širšim delovnim množicam reustreznih oblikah in načinih dela v naših kulturno-prosvetnih organizacijah — v premajhnem poglabljanju v sodobno družbeno problematiko in dejanske potrebe in hotenja delovnih množic — v pomanjkljivi in ne dovolj ustrezni pomoči raznih profesionalnih kulturnih ustanov 0 Na podlagi teh osnovnih ugotovitev so delegati sklenili: — da bodo gornje pro-! leme, nakazane v referatu in razpravi, še nadalje proučevali in hkrati iskali re-: itve, ki bi v skladu z danimi možnostmi najbolj ustrezale sodobni idejni smerjenosti, privlačni vsebini in oblikam dela, — da bodo zlasti prouče-vali konkretne krajevne potrebe, pogoje in možnosti r a razvoj sodobnejših oblik liulturno-prosvetnega in 1 metniške^a amaterskega i dejstvovanja v okviru kra-j 2vnih družbenih centrov, klubov itd. ter jih tudi raz-vijali in pospeševali — da bodo posvetili več pozornosti in propagande : lasti pospeševanju in razvijanju samostojnega indi-vidualncga kulturno-pro- * i Nadaljevanje s 4. strani ne bodo občani brezbrižno : .ali ob strani, kadar se re-: ujejo najbolj konkretna vprašanja njihovega oseb-: ega in družbenega stan-( arda, temveč bodo z največjim zanimanjem spremljali tozadevne razprave, predloge in sklepe ter pri .jm tudi sami vedno bolj : avestno in zainteresirano : odelovali. S tako razširjenim aktivnim sodelovanjem prebival-f .va se bo delo sveta KS bi-ttveno zboljšalo, saj ne bo .< lonelo le na prizadevanju i azmeroma ozkega kroga i’anov tega sveta, temveč i a temeljito prediskutiranih r nenjih in predlogih vseh prebivalcev, vemo pa, da več glav več ve in lahko ! mogo pravilneje rešuje i azne pereče probleme oseb-. ega in družbenega stan-< arda na področju posameznih KS. Zaradi tega je prav aloga krajevnih organiza-ctjSZDL, da se bore za do-edno izvedbo teh načinov in sredstev množičnega ob-, eščanja in aktiviranja občanov na svojem območju. — v pomanjkanju ustreznih tekstov za pestre, zabavne in vsestransko privlačne klubske večere itd. — v prepočasnem razvijanju in utrjevanju krajevnih družbenih centrov — v pomanjkanju koordinacije, sodelovanja, enotnega programiranja in medsebojne pomoči vseh družbenih aktivistov na območju posameznih krajevnih skupnosti — v pomanjkanju ustreznih — zlasti mlajših kadrov za konkretno delo na terenu — končno tudi v pomanjkanju sodobnih, estetsko urejenih prostorov, tehničnih pripomočkov in sploh zadostnih materialnih sredstev. svetnega amaterizma kakor tudi raznim oblikam pasivnega uživanja kulturno-prosvetnih in umetniških dobrin v okviru krajevnih družbenih centrov ter v skladu s tem razvijali ustrezne nevezane razgovore o sodobni kulturno-pro-svetni in umetniški problematiki — da bodo na osnovi take dejavnosti iskali aktiviste za razne oblike aktivnega in kreativnega kultur-no-prosvetnega in umetniškega amaterskega udejstvovanja, ne da bi videli v teh oblikah edini in glavni namen našega dela — da bo občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij nudil več organizacijske in smotrno programirane pomoči posameznim krajevnim družbenim centrom in KPO v obliki organiziranja raznih gostovanj, posvetovanj, seminarjev itd. — da bo v okviru komune dajal pobude skupen koordinacijski organ, v katerem naj bi sodelovali vsi občinski odbori družbenih organizacij, kajti le če bo v občinskem merilu doseženo ustrezno razumevanje, sodelovanje in koordiniranje programov itd., bo to uspelo tudi na območju posameznih krajevnih skupnosti — da bo sam ali s pomočjo občinskega sveta za kulturo in prosveto vsako leto v občinskem merilu razpisal posebne Prešernove nagrade za: — znanstveno proučevanje naših razmer in pogojev za uspešnejši in sodobnejši razvoj kulturno-prosvetnega amaterizma na območju naše občine, kakor tudi za proučevanje posameznih panog kulturno — prosvetnih amaterskih dejavnosti v zvezi z organizacijskimi, metodičnimi in strokovnimi napotki za njihovo uspešno realizacijo na območju naše občine, — za ustrezne tekste za kulturno — prosvetne, umetniške ter zabavne prireditve, ki bodo idejno, vsebinsko in oblikovno sodobne družbene problematike ter kot take prispevale kakor k čimbolj zanimivim in privlačnim oblikam naših prireditev in tako tudi k osveščanju delovnih množic, — da bo v smislu teh sklepov dajal ustrezne pobude tudi raznim pristojnim činiteljem na območju naše občine in v naši republiki, ki bi s svojim delom uspešneje razvijali in podpirali sodobnejšo idejno, vsebinsko in oblikovno usmeritev kulturno-pro-svetnega in umetniškega amaterizma. Z zboljšanjem družbenega in osebnega standarda delovnih množic s skrajšanim delovnim časom bo postal takšen amaterizem vse večja in mno-žičnejša potreba in ga bo prav zaradi tega treba smotrno proučevati, sistematično razvijati in krepiti. PREŠERNOVA DRUŽBA Če ni drugih možnosti, se obrnimo na Prešernovo družbo! Postanimo njen poverjenik v naši vasi! Zahtevajmo, da se na območju naše občine osnuje občinski odbor Prešernove družbe! Povežimo se z drugimi ter razvijajmo našo kulturo vsaj z dobrimi in cenenimi slovenskimi knjigami, ki nam jih nudi Prešernova družba! Opozarjamo Vas zlasti na Prešernovo zbirko žepnih romanov »Ljudska knjiga«. Naše knjižnice Težave občinske knjižnice niso bistvena ovira Marsikje sicer imamo skromne knjižnice, toda vse knjige so prebrane ter zaradi tega leže neizkoriščene v kotu kakšne omare. Imamo pa, zlasti v hribovitih predelih, kraje, kjer bi tudi teh knjig bili veseli. Zaradi tega bi bilo nujno, da bi nekdo organiziral medsebojno zamenjavo knjig in seveda tudi skrbel za pomladitev vaških knjižnic, ki bi tako lahko zopet oživele ter postale nosilec kulturno-pro-svetne dejavnosti tam, kjer ni pogojev in možnosti za kakšno drugo, zahtevnejšo kultumo-prosvetno dejavnost. Nobenega dvoma ni, da bo z načrtno in sistematično dejavnostjo te vrste treba računati. Prav zaradi tega se vprašujemo, kje je in kaj dela naša občinska knjižnica. Kdaj bo prevzela vlogo občinske matične knjižnice ter poskrbela za potujoče knjižnice po se-vernozahodnem delu naše občine? Vsako odlašanje je tukaj neopravičljivo! Začeti je treba takoj, brez kakršnega koli izgovarjanja na te ali one težave, brez katerih ni niti dna kulturno-prosvetna institucija. • Razni poizkusi nekaterih delovnih organizacij, da bi izigrale zamrznjene cene in druge začasne predpise zveznega izvršnega sveta za ustalitev cen in ureditev naših gospodarskih razmer. ® Pomanjkanje smisla krajevnih družbenih organizacij za sodelovanje na enotnem koordiniranem programu vsega družbenega dela na območju posameznih krajevnih skupnosti. ® Malomarni pregledi volilnih imenikov, tako da so ponekod ostali med volivci umrli, izseljeni, kakor tudi mladi volivci, ki se na-tudi mladi volivci, ki na odsluženju vojaškega roka. • Pozabljivost arhitektov, ki so najprej odredili, da se trg pred palačo občinske skupščine najprej v celoti asfaltira, nato pa, da se s sekirami izsekajo debele plasti asfalta, izkoplje in odpelje gramoz ter nadomesti s humusom zaradi ozelenitve trga. Čemu dvojno delo in dvojni stroški? obiskovalce kina itd. — V i severnem delu predverja f avle občinske skupščine je 1 potrebna samo južna pre- » gradna stena s prodajnim šalterjem. Res skromna in- 'i vesticija z velikim učinkom. ( O Neresnična navedba razporeda delovnih prosto- ; rov občinskih družbenih organizacij, ki so se v začetku tega meseca preselile. Kdo 1 bo v avli in na vhodnih t vratih IV. nadstropja poskrbel za pregledno napisan nov razpored delovnih pro- I štorov in telefonov, o tem f obvestil vratarja in telefo- ] nista ter tako preprečil ne- * nepotrebne zmešnjave, do » katerih prihaja sedaj? G Nekulturni odnos pešcev do zelenice na novem odseku Celovške ceste od ■' prejšnje postaje Ljudske milice do Remize. Ta odsek modernizirane Celovške ce- | ste naj bi bil ločen z 2 m ši- i roko zelenico, ki jo pa ne-umorno teptajo res nekulturni pešci. • Razne druge nepravilnosti, o katerih bomo napisali več v prihodnji številki- • Brezbrižen odnos do občanov, ki prihajajo v urade občinske skupščine, nato pa morajo več kot 300 metrov daleč mimo semaforjev in prometnega križišča do najbližje trafike po — koleke in zopet po isti poti nazaj v občinsko skupščino. Že pred dvema letoma so volivci na svojih zborih predlagali, da se v avli palače občinske skupščine uredi trafika za prodajo kolekov, poštnih znamk, časopisov in tobačnih izdelkov. Taka trafika bi bila dobrodošla tudi za številne — Janez, takoj naroči i0 plačaj Javno tribuno, da bova imela možnost do denarne nagrade. — Saj res, Francka! Za SOv din sc pa res splača vse le*0 sprejemati tak list in še m®' goče 10.(100 din nagrade. KULTURA IN PROSVETA OKO IN UHO našiti občanov Morebitne dopolnitve oziroma ugovori zaželeni STAR SLOVENSKI PREGOVOR Me ve se, kdo pije, kdo plača ZA OBMOČJE NASE OBČINE NE VELJA V naši občini namreč dobro vemo, da pijejo komunalna nodjetja, plačuje občinska skupščina, zaradi slabo oprav-ijenih del pa se stalno in vedno bolj pritožujejo naši občani. Ljubljana je skupno s svojo neposredno okolico nekoč slovela kot lepo, priletno in čisto mesto, danes zal temu ni tako. Povsod 80 gradbišča. Vse je v razpadanju, nečisto, neurejeno, zanemarjeno. Občinska skupščina odvaja raznim specializiranim ko-niunalnim podjetjem težke jnuijone, toda sredstva se rosijo neracionalno in nenamensko. Vsa dela so pa opravljena več ali manj estrokovno, nevestno in krajno brezbrižno. Spomnimo se samo zim-kega čiščenja cest. Medju ko je npr. krajevna Kupnost Dravlje v letoš-mesecu januarju po-9a(rJa za čiščenje snega le ■bOO din po tekočem km, r? ri Jcntvidsko komunalno Podjetje TLAK porabilo istem mesecu za čiščenje za tekoči km popreč-„ Kar 92.000 din in vse-_ J So zlasti kolesarji mo-i voziti kar po debelem snegu. vsod je polno odpadkov in tla so nastlana kakor v hlevu, čeprav ima vsakdo pred nosom kovinske košarice za odpadke. Izvršili smo »akcijo opazovanja« in ugotovili: najbolj nekulturno se obnašajo pretežno odrasli. Stvari mečejo vstran, kjer se spom- nijo. Nedvomno s takim obnašanjem vzgojno slabo vplivajo na druge. »Listek vam je padel na tla. Ali 'ga smem pobrati in vreči v košarico za odpadke?« je pionirka prav vljudno opozorila znano starejšo ženo (tokrat je ne bomo imenovali). Namesto da bi se žena zahvalila pionirki, jo je prav grobo nahrulila: »Smrklja, kaj te briga, kam vržem svojo karto! Joj, kakšna je danes mladina!« Ali bi ne bilo pametneje, če bi se odrasli raje vprašali, kakšni so oni sami? Kako vplivajo s svojim slabim zgledom na — mladino? M. M. URBANIZEM IN OBČANI OK> 70 letnici potresa v Ljubljani SISKA — POTRESNO OBMOČJE Kje so vzroki? Osnovni vzrok vsemu te-.. , J® nedvomno v tem, ker šči^*Z°enc* občinske skup-šaln sl<'ePai0 preveč pav-- ne m nedognane pogod- dei 2 ,Jzvaialci komunalnih pogodbah ni Konkretnih določil o nujni slT?« del ter potrebnih k v. Primeru nestro- ševJ*ega in Površnega iz-nost;1'1^ po£°dbenih obvez-korn,* Zaradi tega delavci na^analnih podjetij slone ci °?atah ali sede v sen-pa °Z1,roma gostilni, ceste zimi sta}a''° luknjaste, porabo snega.Poleti pa je ti!a^Z^r^evane' Podobno vo 7nil Z- iavno razsvetlja-■ zelenicami, snago itd. imafoofff3 dvoma ni. da djetia ^ c?i komunalna poda nLdolofenc težave, to- n° vseen°ta dcla Potrcb-no vp!* °Pravljati skrb-stvo^° in v zadovolj-občanibea”°v' Seveda tudi Krivde Tovariš urednik, vsem je še v spominu katastrofalni potres v Skopju. Baje je vodja seizmološke postaje na ljubljanski univerzi prof. Ribarič, izjavil, da lahko podoben potres doživimo tudi v Ljubljani. Zanimajo nas podrobnosti v zvezi s tem. Z. A., Sp. Šiška ODGOVOR: Od leta 1000 je bilo v Ljubljani in njeni najožji okolici kar 79 potresov, ki so imeli jakost večjo od pete stopnje. Pri 22 potresih so nastale na stavbah večje škode, medtem ko so bili trije od omenjenih potresov celo — rušilni. Najhujša ljubljanska potresa sta bila leta 1511, in sicer s stopnjo 9 in 9,5. Najstarejši ljudje pa še pomnijo potres iz leta 1895 s stopnjo 8,5. Ljubljano in njeno ožje območje prištevajo torej v deveto potresno območje. Možnost novih potresov še obstaja kajti ljubljanska kotlina je najbolj severni del potresne cone, ki se razteza ob mediteranskem potresnem pasu od Azorov do Himala- je. Na tem območju se pogosto pojavljajo močni potresi. Razpokane kamenine, gube in prelomi v samem ljubljanskem gradu, zlasti pa ugotovitve pri gradnji predora pod ljubljanskim gradom, jasno potrjujejo gornje trditve. Mestni svet ljubljanski je že naročil pri najrazličnejših institutih ustrezne meritve, ki naj ugotove, katera območja v Ljubljani in njeni najbližji okolici so najbolj izpostavljena močnim potresnim sunkom in kakšna naj bo v zvezi s tem izgradnja novih objektov v Ljubljani. Dosedanje meritve so pokazale, da spada območje naše občine v razmerju do drugih predelov Ljubljane med najmanj nevarna območja glede potresov, torej zaključek, da je prav na območju naše občine možna in priporočljiva gradnja viso-vih stanovanjkih objektov, zlasti če bodo ti zidani z masivnimi stropi ter z zidnim armiranim betonskim vencem, kakor to zahtevajo gradbeni predpisi za Ljubljano že od leta 1895 dalje. Resno nas skrbi niso brez vsake marši),' J33, bi lahko bilo VSakdo r, df.ugaCe* ec bi Stočo ..sam na ČL gar k; Plavil vsako-škodo zP”V,fr°5a nam vsem Pim _nePrimer- zelenicdninS°mu do čistoče, svetjlave atdmh kl0pi’ raz' K’ER osel Lezi. tam... Smrekarja8 ^kJPnost Hinka jem območb°Č1Sti na sv°- tedensko* vseh «Uj dvakrat Celovški S f® Plenic <>b Pm je vse n’ toda vzlic to- JC Vse nasmeteno. Po- Tovariš urednik, večkrat sem slišal in bral, da gradimo v Tivoliju veliko športno halo za 12.000 gledalcev. Zgrozil sem se ob tej zamisli. Zavedati se namreč moramo, da se bo velika večina od teh 12 tisoč gledalcev pripeljala z avtomobili. Zaradi tega bodo morale ponovno velike površine našega Tivolija spremeniti svojo vlogo zelenega zaščitnega pasu. Ne bo pa z obsežnimi asfaltnimi parkirnimi prostori prizadet samo naš edinstveni Tivoli. Po vsej verjetnosti bomo zlasti prizadeti prebivalci naše občine tudi zaradi tega, ker bo vsaj po končanih športnih prireditvah Celovška cesta kot edina prometna zveza naše občine, Gorenjske in tudi številnih tujih turistov z ljubljanskim središčem zatrpana z avtomobili, ki bodo odhajali iz Tivolija. Tudi pri najbolj duhovitih rešitvah smiselnega urejanja prometa na omejenem prostoru (»trafic engineer-ing«) bodo nastale določene težave, saj bodo potrebni veliki rezervni prostori za izogibališča tistih vozil, ki bodo zavijala na levo, da Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Šiški SPENT 1965 Pod pokroviteljstvom predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita bo 10 dni v novi športni palači v parka ing. Stanka Bloudka v Šiški skoraj 500 tekmovalcev iz 49 držav vseh kontinentov sodelovalo v XXVIII. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. To veliko prireditev na območju naše občine bodo spremljali po televiziji, radiju in tisku milijoni ljudi po vsem svetu. V novi športni palači za 12.000 gledalcev, zgrajeni v rekordnem času in opremljeni z najsodobnejšimi tehničnimi napravami, je prvi nastopil Louis Armstrong. Tudi v prihodnje se bodo tu vrstile številne svetovne, mednarodne in druge množične prireditve. Za nas je ta reprezentančna velika palača vsekakor lepa pridobitev. bodo lahko počakala na praznino v prometu, ne da bi zavirala kačo vozil za njimi, ki bodo namenjena naravnost ali na desno ter tako zamašila edino prosto cestišče. I. P. ODGOVOR: Vsaka nova stavba, ki je namenjena razvedrilu občanov, med te pa nedvomno spada tudi novozgrajena športna hala v Tivoliju, je za Ljubljano in njeno prebivaltsvo velika pridobitev ter je moramo biti vsi veseli. Razne svetovne, mednarodne športne in druge množične prireditve bodo nedvomno vnesle v Ljubljano — novo življenje, večji dotok turistov in s tem več dohodkov. — Po trditvah prometnih strokovnajkov tudi povečani avtomobilski promet skupaj s parkiranjem v času večjih prireditev v Tivoliju ne bo predstavljal nobenih resnejših problemov in težav. Proučujejo se pa že tudi možnosti modernizacije našega cestnega prometa, tako da križišče Celovške in Prešernove ceste ne bo postalo preobremenjeno ozko grlo. vprašujte | odgovarjamo KOMUNALNI PRISPEVEK ZA POPRAVILA HIŠE VPRAŠANJE: Stare, dotrajane stanovanjske hiše so nujno potrebne popravila. Zanima me, kakšni so prispevki za popravilo takih zasebnih hiš, ki so izven mesta, vendar pa v turističnih krajih. • Ali je treba plačati komunalni prispevek in v kakšni višini? • Ali je ta prispevek za popravilo starih, zasebnih hiš izven mesta, toda v turističnem kraju, manjši, ali je za vse enak ne glede na to, ali je to delavec ali kmet? • Pod kakšnimi pogoji bi bil lahko oproščen tega prispevka? K. R. ODGOVOR: Stare stavbe se lahko povsod popravljajo brez doplačila komunalne- ga prispevka, če se obnavlja podstrešje, zamenjujejo c-kna, vrata ali podi in sc pri tem ne menja bistven.) konstrukcija stavbe ali njen namen. Pri dozidavi ali nadzidav' hiše ali gospodarskega po spodarskega poslopja morate plačati komunalni prispevek za celo hišo. Višina komunalnega prispevka je v krajih izven ožjega gradbenega okoliša enaka, vendar plača investitor, ki je v delovnem razmerju komunalni prispevek, v višini 8°/o, kmetijski zava • rovanec pa v višini 2%> od skupnih stroškov. Pri ter: se računa, da je investicijska vsota za 1 m2 stanc vanjske površine 70.000 din. (Odlok o komunalnem prispevku izven ožjih gradbenih okolišev v naši občin . — Glasnik 34-64) in sicer v primeru, da ta predraču ni realen. Sklad določi investitorju akontacijo na komunalni prispevek, ob dograditvi objekta pa ugotov. njegovo dejansko vrednot in dokončno določi komunalni prispevek. Noben investitor ne more biti oproščen plačila komunalnega prispevka, venda uživa ugodnosti obročneg: odplačevanja, če je bil ' NOB ali če je vojaški vojni invalid. Rok odplačevanja j v tem primeru odvisen o tega, od kdaj je investitc. udeleženec NOB oz. od stopnje invalidnosti. J. K. Komunalni prispevek za gospodarsko poslopje VPRAŠANJE: Želim zgrz: diti zraven gospodarskega poslopja zidano shrambo z: žito in kmetijske stroje. • Ali je tudi za tako gradnjo treba plačati komunalni prispevek in kako vc • lik je ta? P. J. ODGOVOR: Na podlag odloka o prispevku za ko munalne naprave izven ožjih gradbenih okolišev v naši občini (Glasnik 34-6 je kmetovalec dolžan plača ti komunalni prispevek • Nadaljevanje na 8. strani Samo za naše naročnike! '; _r- TRIBUNA MLADIH KJE JE VZROK ZA SLAB ODNOS DO MLADIH VOLIVCEV? Strinjam se s kritičnimi pripombami v zvezi z nepravilnim odnosom do mladine, ki je v zadnjih dveh letih dobila volilno pravico. Med temi sem tudi jaz. Postal sem polnoleten. Zaradi tega sem se samoiniciativno udeležil zbora volivcev. Pričakoval sem, da bo tamkaj več mladih, toda bil sem sam in — edini. Starejši so me le začudeno pogledali in — nič več. Stvari, o katerih so razpravljali, pretežno nisem razumel. Počutil sem se kakor tujec med tujci. Imel sem namen, da se vpišem tudi v SZDL, toda sedaj tega ne bom storil. Menim, da je polnoletnost vendarle pomemben dogodek v življenju vsakega človeka in da bi bilo prav, da bi naše družbeno-politične organizacije tudi temu posvetile določeno pozornost. Sosed (privatni obrtnik) je pravil, da so tudi za obrtnike priredili v naši občini poseben sestanek, na katerem so z diafilmom objasnili strukturo občinske, republiške in zvezne skupščine, sistem volitev in merila za izbiro kandidatov. Sosed pravi, da je bilo to zelo zanimivo in poučno, jaz pa vprašujem: zakaj in čemu niso tega nikjer naredili za nove, mlade volivce? Kje je krivda za tak slab odnos do mladih volivcev, zlasti novih, ki bi jim — po mojem mnenju — res lahko posvetili neko določeno pozornost ter jim omogočili, da bi se volitev udeleževali osveščeni in zavestno, ne pa le — mehanično. Milan Kakšen poklic naj si izberem? ŠTIPENDIJE ZA GOJENCE VOJNIH AKADEMIJ Dijaki gimnazije, učiteljišča, strojne, elektro, ke-mijsko-tehnološke, kemijske, gološke, gradbene, avto prometne in geodetske tehnične šole lahko dobe ob vstopu v vojno letalsko in vojno tehnično akademijo splošno tehnične službe mesečno štipendijo v višini 13.000 din, ki se nato vsako leto povečuje. Razen tega prejmejo v začetku vsakega šolskega leta še 10.000 din za šolske potrebščine. Obvezati pa se morajo, da bodo po dovršenem šolanju ostali kot aktivni oficirji JLA dvakrat tako dolgo, kolikor časa so uživali omenjeno štipendijo. Podrobnejše informacije o tem dobite na oddelku za narodno obrambo naše občinske skupščine. — veliko študirati — mnogo debatirati — iskati in boriti se za napredna stališča Nadaljevanje s 7. strani novozgrajeni del gospodarskega poslopja, in sicer v višini 2"/o od investicijske vsote zgradbe. Pri tem se računa, da je investicijska vsota za 1 m2 novozgrajenega gospodarskega poslopja 28.000 dinarjev. Prispevek bo investitor moral plačati takoj ob podpisu pogodbe o komunalnem prispevku s Skladom za komunalno urejanje zemljišč naše občine. Kmetovalec mora dokazati svojstvo kmetijskega zavarovanca. KATERE STROKE PROSVETNIH DELAVCEV SO PRI NAS NAJBOLJ POTREBNE? Tovariš urednik, veseli me poučevanje ter bi želel biti zaposlen na območju naše občine, zaradi tega Vas prosim, da mi odgovorite, katere vrste prosvetnih delavcev so najbolj potrebne na šolah naše občine? P. C. ODGOVOR: Na šolah naše občine primanjkuje zlasti profesorjev za matematiko, tehnični pouk, fiziko, telesno vzgojo itd. Zaradi tega je občinska komisija za štipendiranje razpisala večje število štipendij, ki so še vedno na razpolago. Zavedati se moramo tudi tega, da se bo materialni položaj prosvetnih delavcev do takrat nedvoumno popolnoma izenačil z materi- alnim položajem strokovnjakov v gospodarstvu in drugih družbenih službah. Tudi stanovanja bodo v večjem obsegu zagotovljena prosvetnim delavcem. Prav zaradi tega bi bilo priporočljivo, da dijaki in študentje izkoristijo priložnost, ki jo nudi občinska komisija za štipendiranje. POSTANI TABORNIK! Učenje je naša prva dolžnost, toda vseeno nam ostane vsak dan še precej prostega časa. Marsikdo ne ve, kako bi uporabil svoj prosti čas? S čim bi se ukvarjal? Kaj bi začel, da bi mu ne bi bilo neznosno dolg čas? Vse te vabimo v naše vrste. Postanite taborniki! V naši organizaciji je vedno zabavno, prijetno in zanimivo. Tedenski sestanki in izleti, taborniške igre in tekmovanja, zlasti pa letna taborenja so neizčrpen vir novih, zanimivih doživetij. V taborniški organizaciji si osvajamo razne spretnosti in znanja, ki so koristna za prijetno in uspešno življenje v naravi in družbi. Ob skupnem snovanju načrtov, ob skupnem delu, igrah, taborniških pesmih in zabavah razvijamo med nami smisel za samostojnost in tovarištvo, za medsebojno sodelovanje in samoupravljanje. Usposabljamo se za vodstvo raznih sestankov, izletov, iger, tekmovanj in taborjenj. Menda veste, da so skoro vsi slavni partizanski borci in poveljniki izšli iz predvojnih taborniških organizacij. V mladih letih so si v igri in delu med sovrstni-ki-taborniki razvijali tiste sposobnosti, ki so jim pozneje omogočile uspešno vodstvo partizanskih odredov, brigad in divizij do končne zmage. Tudi v povojni obnovi gospodarstva in graditvi socializma so jim prav take izkušnje in v taborniški organizaciji razvite sposobnosti in smisel za požrtvovalno delo in sodelovanje, za tovarištvo in odgovornost za boljšo izvedbo prevzetih nalog, omogočile uspešno in koristno delo. KAKŠNO MLADINSKO ORGANIZACIJO SI ŽELIMO? Ukinitev okrajnih komitejev ZMS zahteva med drugim tudi vse večjo samostojnost in aktivnost našega občinskega komiteja ZM tako posameznih mladinskih aktivov na šolah in v gospodarskih podjetjih kakor tudi na terenu. Zaradi tega je nujno, da prav sedaj kritično pregledamo in ocenimo dosedanje delo in razmere med našo mladino, kajti potrebno je, da najdemo naši mladinski organizaciji in sodobnim potrebam ustrezajočo vsebino dela, zanimivejše metode dela ter privlačnejše oblike udejstvovanja. To bo nedvomno bistveno prispevalo k večji množičnosti, razgibanosti in boljšemu idejno-vzgojnemu delu naše organizacije. O vseh teh zadevah bomo razpravljali povsod in končno tudi na izredni občinski konferenci ZM. To bo hkrati najboljša priprava za zvezno konferenco ZM. Mladinci, zdaj je čas, da poveste, kakšno mladinsko organizacijo želite in kakšno naj bo njeno nadaljnje delovanje! Kam na dopust Komaj je skopnel sneg že vsak pameten človek misli na prijeten letni oddih. Kaj pa Vi? Počitniška skupnost Vam daje priložnost, da že sedaj rezervirate ustrezno število mest v enem izmed sedmih raz- ličnih turističnih krajev na j jadranski obali ali otokih j oziroma v alpskih predelih Gorenjske. Podrobnejše in- I formacije dobite po telefo- j nu št.31-20-11, int. 284. Na j sliki Dom naše počitniške ! skupnosti v Kranjski gori. TABORNIKI V nedeljo, 22. aprila 1951, je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Združenja tabornikov Sloveniije. Ta dan praz- ; njujejo taborniki vse Slovenije kot svoj praznik. SONCE SIJE, DEŽEK GRE. Vse prej kot prijetno prebujanje po končanem popoldnevnem počitku v taboru Na tak zabaven in zanimiv način se želimo tudi mi usposabljati za razne naloge v našem poznejšem življenju. Zaradi tega vabimo v svoje vrste vse, k ijih mika sodelovanje v taborniški organizaciji. organizirali prijateljsko športno srečanje z mladinci podjetja Avtomontaža. V namiznem tenisu in v stre-I Ijanju z zračno puško sol zmagali Draveljčani, ki pri- j pravi ja jo podobna srečanja tudi z mladino drugih po-; PLENUM OBČINSKE GASILSKE ZVEZE V začetku tega meseca je imela Občinska gasilska zveza plenum, na katerem je vzbudilo precej pozornosti temeljito poročilo komandirja odreda. DRAVLJE • V okviru proslav 20-letnice osvoboditve Ljubljane so draveljski mladinci MILAN MAJCEN • Mladinski klub je dobil svoje programsko vod-’ stvo in šele s tem možnost za nadaljnji uspešni raz-: voj, kajti ustrezen prosto! in televizor še nista klub temveč komaj osnovna pogoja za smotrno programi'^ ranje in realiziranje klubskega življenja. Nujno je da mu družbene organizacij je posvetijo čimveč pomoči' m Našim naročnikom in bralcem • Dopisnike prosimo, da nam takoj sporočajo razne novice, sporočila itd., kajti v prihodnje ne nameravamo več objavljivati starih vesti z »dolgo brado«. • Vaši nasveti in predlogi so nam zelo dragoceni, zato nam vedno pišite in prispevajte k zboljšanju vsebine našega lista. • Ali ste že plačali letno naročnino 200 din? Ali ste že v Vašem podjetju zbrali nove naročnike? Če ne’,, storite to še ta teden! Po' trebne obrazce in informaj cije lahko dobite v upraV1 lista. • Delovni kolektivi s|1 preveč zaprti vase. Korist' na in potrebna je večja p°' vezava .v okviru komunf Vez za medsebojno infof' miranje naj bo med drd' gim tudi naš list. O dog3' janjih v delovnih kolekti' vih preberite več na 1. in * strani te številke! BORCI PREKOMORSKIH BRIGAD! Vse preživele borce in svojce padlih borcev Pre’ komorskih brigad, ki še niso dali svojih podatka našemu občinskemu Združenju borcev NOV, p!L simo, da nam do 25. tega meseca pošljejo svol naslove. ZB NOV občine Ljubljana-Sišk« J. K.