PRIMORCI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovim Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 156 (9158)
TRST, sreda, 9. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SKUPŠČINA POSLANCEV KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
PICCOLI 0 VZROKIH PORAZA KD NA JUNIJSKIH VOLITVAH
V'
Čeprav je predsednik poslanske skupine KD kritično ocenil dosedanjo strankino in vladno politiko, vendar vidi v levi sredini še vedno edini izhod za nadaljnje vladanje
RIM, 8. — V krščanski demokraciji nadaljujejo s sestanki in razpravami o notranjem položaju in o politiki, ki jo mora stranka voditi na osnovi izidov junijskih volitev, zlasti pa še o potrebi po razčiščenju notranjih odnosov, ki naj privedejo, kot je tudi danes izjavil predsednik demokristjanske poslanske skupine Piccoli, «do pogojev, ki bodo omogočili novo politiko ne samo krščanske demokracije, ampak vseh strank, ki so do sedaj sodelovale in vladale v državi».
V tem okviru je bila danes skupščina demokristjanskih poslancev, na kateri je imel Piccoli poročilo.
Skupščina se bo nadaljevala jutri in se zaključila baje šele v četrtek. Osnovne postavke Piccolije-vega poročila so bile: organizacija skupine, proučitev političnega položaja, odno.sj s KPI in odnosi s PSI ter ostalimi zavezniki.
Piccoli je bil v svojem poročilu zelo jasen in odkrit tam, kjer je hotel dokazati, da je bila dosedanja politika tajništva stranke in celo vlade popolnoma zgrešena. V tej zvezi je' poudaril, da morajo biti poslanci nujno protagonisti življenja stranke in njene politike v «odkritem in i-skrenem boju za resnico». Predsednik poslanske skupine KD je govoril o nujnosti spremembe načina sestavljanja vlade, da je treba omogočiti pooblaščenemu predsedniku, da izbere ministre, da je treba odpraviti stremuštvo po ministrskih mestih posameznih strankinih skupin in skupinic in da je treba vlado prenoviti z ukinitvijo predvsem ministrskih mest brez listnice in o-mejitvijo števila ministrskih podtajnikov.
V svojem dolgem poročilu je Piccoli označil za «zdrav» protest v stranki proti «hegemonistični politiki tako imenovanih voditeljev», obenem pa je zavrnil tezo, da so struje nepotrebne, češ da so vedno odigrale in da bodo še lahko imele veliko vlogo pri notranjem strankinem političnem ravnovesju.
Velik del poročila je posvetil posledicam volilnih izidov 15. junija, ki so povzročili pravi potres in «smo sedaj — je dejal Piccoli — v
najbolj resnem položaju od leta 1945.» Priznal je, da se je krščanska demokracija uštela, ko je ocenjevala politični položaj v državi in ni upoštevala kulturnega in socialnega napredka prebivalstva, ki je v novih gospodarskih in socialnih pogojih dobilo novo zavest. To je po njegovi ugotovitvi odločujoče vplivalo na volilni izid in na spremembo vsedržavnega političnega obzorja. Priznal je tudi, da je mnogo tradicionalnih volivcev krščanske demokracije tokrat neposredno glasovalo za komunistično partijo in da zato javnost sedaj pričakuje od krščanske demokracije in njenih izvoljenih predstavnikov «jasnost in dejanja».
Junijske volitve, je še dejal Piccoli, so pokazale, da je za krščansko demokracijo «minilo večinsko obdobje» in da se bo morala privaditi tudi na do sedaj še neobičajno dimenzijo «opozicije».
Predsednik poslanske skupine KD Flaminio Piccoli
vf!iim!uiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiii"“">lilllimiil11
Ì
::::::::::::::::
Poslanska skupina krščanske demokracije je imela včeraj skupščino, na kateri je načelnik Piccoli poročal o političnem položaju po junijskih volitvah. Z govorom, ki je bil v mnogih točkah zelo kritičen do samega de-mokristjanskega vodstva in do sedanje strankine politike, je Piccoli že sedaj postavil kandidaturo za morebitnega novega predsednika vlade, potem ko bodo demokristjani razčistili svoje notranje odnose in odslovili Mora. Zato je posvetil del govora tudi novemu načinu vladanja in celo organizacijski obliki vlade. Zanj morajo ostati komunisti vedno v opoziciji in edina alternativa vladanja ostaje še vedno leva sredina. Zato je povabil socialiste na nadaljnje sodelovanje.
V okviru pogovorov, ki jih je predsednik vlade Moro začej s predstavniki strank, ki ga podpirajo, je bil včeraj sestanek med predsednikom vlade in predsednikom ter tajnikom PSI. Nenni in De Martino sta Moru obrazložila stališče socialistov do vlade in mu zagotovila, da PSI v sedanjem položaju ne bo sprožil vladne krize. Obenem sta mu predočila vprašanja, za katera socialisti menijo, da je dolžnost vlade, da jih začenja čimprej reševati. V palači Chigi je bil včeraj tudi medministrski sestanek, na katerem so govorili o gospodarski krizi in o «ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti».
Mlada «napistka» je bila ubita včeraj ponoči v Rimu v spopadu z agenti protiterorističnega oddelka, ki so ji postavili zasedo v njenem stanovanju. Dekle je bilo, sicer neuradno, identificirano za 22-letno Anno Mario Mantini iz Firenc, sestro študenta Luca Man-tinija, ki je bil prav tako ubit oktobra iani v Firencah v spopadu s policijo.
Koalicija leve sredine v trža-Ski občini je v očitnih težavah, fli bolje rečeno je ni več. To je prišlo jasno do izraza sinoči med glasovanjem o resoluciji, ki jo je vložil tajnik KPI Rossetti in zahteval takojšnjo razpravo o političnem položaju. Večina se je namreč razbila, resolucija je presegla večino glasov, značilna pa je bila tudi odsotnost številnih svetovalcev koalicije.
Pokrajinsko vodstvo PSI je u-radno potrdilo sporazume, ki so jih sprejeli sekcije PSI Milj, Doline, Repentabra, Zgonika in De-vina-Nabrežina. S tem so urejene zadnje podrobnosti in se bodo prihodnji teden sestali občinski sveti, ki bodo izvolili župane, tako da bodo uprave pričele z rednim delom.
DANES VES PROMET USTAVLJEN ZA 4 URE
RIM, 8. — Delavci zaposleni v prevoznih podjetjih, v avtomobilski in sorodni industriji bodo jutri stavkali po vsej državi štiri ure, in sicer od 9. do 13. ure. Stavka je povezana z delavskim bojem za razvoj javnih prevoznih sredstev, ki so danes izredno pomanjkljiva in za okrepitev tistih dejavnosti industrij, ki prevozna sredstva gradijo. Gre torej za boj za boljše prometne mestne in medmestne povezave, kakor tutji za zagotovitev in za in^vxcauje delovnih'mesi Stavkali bodo torej železničarji, uslužbenci mestnih tramvajskih in avtobusnih podjetij, letalskih družb, prevozniki, pomorščaki, prista-niščniki in delavci tovarn avtomobilov in industrijskih vozil, ladjedelnic itd.
Poročajo, da bodo železničarji začeli stavkati pol ure prej. To pomeni, da se bodo vlaki ustavili, ali ne bodo odpotovali s postaje že ob 8.30. Vlaki, ki bodo na poti, se bodo ustavili na prvi postaji med 8.30 in 9. uro. Vsi vlaki bodo torej nato ustavljeni štiri ure.
Uslužbenci letalskih družb bodo stavkali od 9. do 13. ure. Letala na mednarodnih progah ne bodo odletela pred 9. uro; na notranjih progah pa bodo ukinili vse polete letal, ki ne bodo pristala na letališčih do 9. ure.
Mestni prevozi bodo prav tako ustavljeni od 9. do 13. ure. Vozili ne bodo tramvaji, avtobusi in filobusi. Prav tako ne bodo vozile ladje na krajevnih obalnih progah.
Od 9. do 13. ure bo ustavljeno vse delo v pristaniščih.
V istem času, kot smo že omenili bodo prekinili delo tudi delavci v vseh kovinarskih podjetjih, ki so posredno ali neposredno povezana z izdelavo prevoznih sredstev.
SESTANEK V PALACI CHIGI
Nenni in De Martino obrazložila Moru zahteve socialistov
Vlada razpravljala o gospodarskem položaju
Potem ko je navedel vzroke, ki so negativno vplivali na volivne rezultate za njegovo stranko je Piccoli dejal, da se mora krščanska demokracija spremeniti tudi kot katoliška stranka in da ne sme več obremenjevati drugih s svojim verovanjem.. Postati mora iz «zaprte», «odprta» stranka, obnoviti mora dialog s kulturnim svetom in vzpostaviti iskrene odnose s sindikalnim gibanjem. V tem okviru je treba tudi iskati odnos do komunistične partije.
Kljub vsem kritikam pa se Piccoli ni mogel izogniti potrditvi dosedanje politike krščanske demokracije v odnosu do KPI, kot «opozicijske stranke, ki mora ostati v opoziciji», čeprav v vsem poročilu ni nikoli ome-
nil Fanfanijeve «kontrapozicije KPI».
O socialistih je Piccoli dejal, da jih KD ima za «stranko osnovnega pomena za sedanji demokratični sistem, za kar bomo vložili vse naše možne napore, za ponovno vzpostavitev zveze s socialisti». V tej zvezi je tudi poudaril, da je danes še vedno edina možna alternativa vladanja sodelovanje štirih strank, ki so do sedaj sodelovale v levosredinski koaliciji. Zato je Piccoli poudaril, da ne sme biti kraščanski demokraciji žal nekaterih žrtev za ponovno srečanje s socialisti. V tej zvezi je dodal, da je treba svoje zaveznike navezati na odgovornost s tem, da se jim priznajo tudi mesta, ki jim jih je do sedaj krščanska demokracija odklanjala.
RIM, 8. — Predsednik vlade Moro je nocoj sprejel v palači Chigi predsednika in tajnika socialistične stranke Nennija in De Martina. Malo pred sprejemom socialističnih voditeljev je Moro potrdil, da se bo v prihodnjih dneh pogovarjal s tajnikom republikanske stranke Biagini-jem, nato pa z delegacijo krščanske demokracije. Pogovori so v okviru poskusa predsednika vlade, da bi sporazumno z vsemi štirimi strankami, ki vlado podpirajo, sestavili dodatni vladni program za prihodnje mesece, dokler se ne bodo razčistili odnosi v krščanski demokraciji.
Nenni in De Martino sta se pogovarjala z Morom več kot poldrugo uro. Ob odhodu iz palače Chigi sta izjavila, da sta predsedniku vlade tolmačila zaskrbljenost socialistov zaradi izjav nekaterih vplivnih voditeljev krščanske demokracije v zvezi z morebitno vladno krizo in mu potrdila, da socialistična stranka, v sedanjem položaju, ne bo dala pobude za vladno krizo. Povedala Sta tudi, da sta izjavila Moru, da socialistična stranka bo ocenila splošni položaj šele po sklepih vsedržavnega sveta kraščanske demokracije.
V pogledu sestavljanja novih deželnih in krajevnih odborov sta Nenni in De Martino obrazložila predsedniku vlade, da je socialistična stranka sklenila podpreti najširše demokratične večine izven katerega koli shematizma, ki bodo ustrezale pomenu volilnih izidov 15. junija.
Glede delovanja vlade pa sta dejala, da je njena dolžnost takoj sprejeti ukrepe za obrambo demokratičnega reda, za preureditev državnih služb, za omiljenje gospodarske krize, proti kateri se je treba odločno boriti. Poudarila sta predvsem nujnost boja proti gospodarski recesiji, ki je povzročila občuten padec industrijske proizvodnje in predstavlja nevarnost za povečanje brezposelnosti.
Poleg tega sta socialistična voditelja predlagala Moru, da je treba z javnim denarjem okrepiti kmetijstvo, ljudske in socialne gradnje ter javna prometna sredstva. Zato bo morala vlada poskrbeti za ustrezno spremembo razdelitve javnega denarja v okviru državnega proračuna, ki naj da deželnim upravam več denarja za naložbe. Nenni in De Martino sta dejala predsedniku vlade, la mora vlada spoštovati svoje obveznosti do Juga.
Predsednik vlade Moro je dopoldan predsedoval v palači Chigi sestanku medministrskega odbora, na katerem so obravnavali gospodarska vprašanja. Sestanka so se udeležili podpredsednik vlade La Malfa, ministri Visentin!, Colombo, Andreotti, Moriino, Bisaglia, Donat Cattin, Marcora, Martinelli in Gui. O gospodarskem položaju je poročal zakladni minister Colombo, ki je o-sredotočil svojo pozornost predvsem na vprašanja upadanja industrijske proizvodnje, kar pa je povezal s, splošno gospodarsko recesijo v svetu. Zakladni minister je dal tudi nekaj predlogov za odmrznitev nekaterih skladov in za določitev denarja za izvoz, kmetijsko mehanizacijo, javne gradnje itd.
Podpredsednik La Malfa pa je med razpravo zahteval, da se vsi omenjeni ukrepi upoštevajo v okviru celotne politike plač in izdatkov krajevnih ustanov. Na sestanku so pooblastili podpredsednika vlade La Malfo, da sestavi osnutek predlogov, ki jih bodo dali v proučitev strankam, ki podpirajo
l■Illllllllllllllllllllll■lllll■lllllllllllllllglllfrlllllUIllllIlllllll■I■llllllullllllllllllllllllIl||||||||||I|||fIrI|I|||||I^l|||||||ullllllllIlllllllllllllllllllullllllllIllIlllmIllllll||||lu
SZDL Hrvaške na obisku v Trstu
Sinoči sta se v hotelu ENALC sestali delegaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške in deželnega komiteja PSI. Delegacijo^ SZDL Hrvaške je vodil predsednik Ivo Morgan, sestavljali pa so jo:
Ante Ferlin, Ivekovič, Klarič in Luigi Ferri. Delegacijo deželnega ■vodstva PSI je vodil tajnik Gioacchino Tringaile, sestavljali pa so jo Arnaldo Pittoni, Francesco De Carli in Josip Pečenko.
Danes dopoldne se bo delegacija SZDL Hrvaške sestala s predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, popoldne pa z deželnim vodstvom PSDI.
vlado. V pogovoru s časnikarji je minister Colombo izjavil, v zvezi s finansiranjem pobud na energetskem področju, da bodo denar med drugim iskali tudi v postopnem letnem povišanju električnih tarif v prihodnjih petih letih. Govor je bil že, da namerava vlada povišati za prihodnjih pet let električne tarife za 10 odst. letno.
Callaghan v Kinšasi
KINŠASA, 8. — Britanski zunanji minister Callaghan je prispel v Kin-šaso, kjer bo imel pogovore z zairskim predsednikom Mobutujem, ki je imel odločilno vlogo v zadevi britanskega pisatelja Dennisa Hill-sa, ki ga je ugandski predsednik Amin obsodil na smrt. Ob svojem prihodu se je šef britanske diplomacije zahvalil zairskemu predsedniku za njegovo posredovanje.
Callaghan bo odpotoval iz Zaira jutri zjutraj, na vprašanje ali gre v Ugando pa ni hotel odgovoriti.
V OKVIRU OBISKA IZRAELSKEGA PREMIERA V ZRN
V soboto ponovni sestanek med Rabinom in Kissingerjem
Šef ameriške diplomacije naj bi skušal še enkrat premostiti izraelsko nepopustljivost in premakniti pogajanja z mrtve točke
WASHINGTON, 8. - Ameriški republikanski predstavnik Whalen, ki je prejšnji mesec bil na Kubi, je izjavil, da bo mogoče že v prihodnjih dveh mesecih prišlo do uradnih stikov za obnovitev odnosov med Kubo in ZDA.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuit
ŠE VEDNO NI ODLOČITVE 0 DATOMI) ZAKLJUČNEGA ZASEDANJA
Na ženevski konferenci o varnosti in sodelovanju še brez soglasja
Prihodnji dnevi bi morali prinesti odločitev - V Finski so priprave na zaključni del evropske konference že v teku
(Poseben dopis)
ŽENEVA, 8. — čeravno zaseda koordinacijski odbor od 26. junija z redkimi izjemami vsakodnevno in čeprav sestankujejo predstavniki 35 udeleženih držav skupaj že poltretje leto, odločitve o datumu zaključka konference o varnosti in sodelovanju v Evropi še ni. Francija je v tem smislu včeraj sicer podvzela nov korak. Kot prva država je tudi pismeno predložila, naj bi se konferenca končala konec julija, in sicer v že poprej predvideni obliki — s srečanjem šefov držav in vlad v Helsinkih. Predlagala je tudi pospešitev ženevskega dela pri uskladitvi stališč in dokumentov, toda koordinacijski odbor se niti danes o tem še ni mogel sporazumeti.
Pričakujejo, da bodo prihodnji dnevi vsekakor prinesli odločitev. Finska, ki je sprva terjala vsaj mesec dni časa za priprave na veliki finale, je upoštevaje težavno diplomatsko usklajevanje, medtem že začela s pripravami na vrhunski sestanek. V Ženevi pričakujejo v četrtek vnovično snidenje zunanjih ministrov Gromika in Kissingerja, ki utegneta, če bo treba, dati konferenci novih pospeškov. Toda že nekajkrat se je izkazalo in spet v sedanjem sklepnem delu konference, da je vpliv Moskve in Washingtona, celo na stališča držav članic lastnih vojaško-političnih blokov, omejen. Velesili nista več sposobni povsem režirati dogajanj. Številne srednje in majhne države Evrope, zlasti seveda neuvrščene in nevtralne so že vsebinsko in oblikovno močno razširile prvotno konferenčno zamisel iz Moskve. Zdaj preprosto ne dovolijo več diktata. Konferenco, ki sprejema odločitve z metodo pristanka in ne s prisilo večine in ki naj bi postavila izhodišče bodočih odnosov v Evropi, so te države izkoristile za uveljavitev številnih naprednih stališč, ki prinašajo v evropsko stvarnost novo kvaliteto demokracije in enakopravnejšega sodelovanja. Vendar so interesi evropskih držav močno različni, najsi je kakšna zahteva še tako napredna, utegne v primeru, da u-deleženka pri njej vztraja, četudi je drugi ne odobravajo, močno zavreti kolesje celotne konference. To se je v minulih mesecih često dogajalo in se dogaja še zlasti sedaj v finišu. Mnenja se krešejo predvsem o tem, kaj je bistveno. Prepričanje, da ena sama konferenca ne more rešiti vseh problemov, ki so se zgrnili nad Evropo, je že zdavnaj skupno, toda težava je v podrobnostih.
Čeravno je konferenca, denimo, kot načelo že potrdila nedeljenost miru in usodno povezanost evropske in svetovne varnosti (s posebnim poudarkom na Sredozemlje), zahteva zdaj Malta, da Bližnji vzhod neposredno povežejo s sistemom evropske varnosti in da ustanovijo celo organ, ki bi nadzoroval mir vse tja do Perzijskega zaliva. Konferenca bi se tako morala lotiti ta čas nerešljivega gordijskega vozla in bi tako nepotrebno zabredla v novo vsebinsko in časovno stisko..
Potem, ko so se po dolgem taktiziranju naposled celo že med blokoma sporazumeli o spornem vprašanju oznanjanja manevrov (te naj bi najavljali 21 dni vnaprej ob premiku nad 25.000 mož) se je po drugi plati pojavila Turčija, ki spričo svoje geopolitične utesnjenosti zahteva, da ji priznajo posebne pravice. Takšnemu precedensu se upirajo zlasti turški nasprotniki v ciprski krizi. Izračunali so, da bi tako izpadli iz nadzorstva vojaški. pristanišči, ki sta ključnega pomena za morebitno invazijo Cipra. V turški zahtevi je razbrati tudi zvijačo. Ankara ne želi, da bi Ciper v Helsinkih predstavljal Makarios in z zavlačevanjem čaka na izide v ciprskih pogajanjih.
Vtem ko omenjena primera vsekakor otežujeta finis in ne prispevata k vsebinskemu bogastvu zaključnih dokumentov, pa je vsekakor upravičena pobuda neuvrščenih in nevtralnih držav, pa čeprav je deležna precejšnjega nasprotovanja ene in druge velesile. Gre za vprašanje kontinuitete konference. Potem ko je Moskva prva predlagala celo ustanovitev pravcatega evropskega sekretariata, kar je Zahod takoj zavrnil, so se tako Sovjetska zveza, kot tudi ZDA tozadevno zagradili s tenčico popolnega molka, kot da bi z zaključkom konference dosegli tudi že ves njen namen.
Izvenblokovske države udeleženke.
ki jim gre za vsebino in ne za obliko, a ki se jim zdi poltretje leto sestankovanja prevelik napor za vsega manifestativno uporabnost, sodijo, da bi duh in sklepe konference vsekakor kazalo preverjati. Listine namreč nimajo zakonske narave, so le priporočila državam in vladam in ne podležejo ratifikaciji s strani parlamentov. Sporazumevanje o o-blikah kontinuitete pa gre le stežka od rok.
Kljub vsemu temu so v krogih velike večine delegacij zmerni optimisti. Sodijo, da bodo ta teden slej ko prej določili datum helsinškega finala in tako postavili tudi rok u-sklajevanja dokumentov. Da je to uresničljivo priča nedvomno uspeh pri uskladitvi dolgo spornih in ideološko, politično in propagandno tako zlorabljenih stališč s področja človeških stikov, informacij, kulture in izobraževanja. O besedilu iz tega kočljivega tretjega vsebinskega koša se je konferenca sporazumela že konec preteklega tedna in v sklepni listini o tem poudarila tudi pomen narodnostnih manjšin za bodoče odnose. Čeravno več strani obsegajoči dokument ne vsebuje vseh pričakovanih in želenih načel, tudi ne nekaterih tistih, za katere se je v zvezi s problematiko manjšin Jugoslavija še posebej zavzemala, odraža vendarle duh sprejemljivega kompromisa.
BORIS BERGANT
niiimiimiiiiiiuitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
PREKINJENA VSEDRŽAVNA SPLOŠNA STAVKA
Isabelita klonila pritisku delavcev
Argentinska predsednica morala priznati vse dogovore o zvišanju mezd, ki so jih dosegli v preteklih dneh
BUENOS AIRES, 8. — Vodstvo sindikalne organizacije CGT je preklicalo vsedržavno stavko, ki je od nedelje popolnoma ohromila Argentino. Vlada predsednice Isabel Peron je bila prisiljena odstopiti od svojih stališč in priznati vse dogovore o zvišanju plač, ki so jih dosegli s predstavniki sindikalnih organizacij v okviru paritetnih komisij. Da bi dokazali svojo dobro voljo so delavci pristali, da darujejo državi eno dnevnico mesečno, da bi pripomogli k izhodu iz težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja Argentina.
Za prekinitev stavke je vlada, menijo politični opazovalci v Buenos Airesu, morala plačati težak davek. Isabel Peron bo morala zamenjati tri ministre v svoji vladi, pristati, kot smo že rekli, na zvišanje mezd, izdelati gospodarski. načrt,.. ki naj.
izkoristi velika naravna bogastva, s katerimi razpolaga Argentina in končno omogočiti večjo udeležbo sindikalnih organizacij pri vodenju države.
Ugotavljajo, da je bila pravkar preklicana stavka ena najbolj uspešnih v vsej zgodovini svetovnih sindikalnih gibanj. Celo veliki ljudski protesti, ki so paralizirali Pariz maja 1968, niso bili tako množični. Razen uslužbencev bolnišnic, podjetij za elektriko in plin, so stavkali vsi delavci. Niti ena trgovina, niti en javni lokal, niti ena kavarna ali restavracija ni bila odprta.
Medtem se sicer še ne ve, ali je Peronova sprejela odstop vlade. Mnogi so mnenja, da bi zamenjava nekaterih ministrov odločno pripomogla k rešitvi hude politične krize, v kateri. se najaha Argentina.
BONN, 8. — Izraelski ministrski predsednik Rabin je prispel na o-bisk v Zvezno republiko Nemčijo in pristal na letališču v Frankfurtu, od koder je odšel v Hannover ter obiskal bližnje bivše nacistično koncentracijsko taborišče Bergen - Belsen, kjer je položil venec na spomenik Židom, ki so umrli v tem zloglasnem uničevalnem lagerju. V ospredju Rabinovih pogovorov v ZRN bodo dvostranski izraelsko - nemški odnosi ter položaj na Bližnjem vzhodu. O slednjem vprašanju bo Rabin v soboto razpravljal tudi s šefom a-meriške diplomacije Kissingerjem, ki bo takrat zaključil pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom. Srečanje Rabin - Kissinger so danes uradno potrdili tako v Wa-shingtonu kot v Tel Avivu.
Da bi pravilno ocemli glasove, ki govorijo o premikih v zastoju, v katerem so pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, bo treba počakati vsekakor izid Rabinovih srečanj. Kaže, da pričakuje izraelska vlada posredovanje Bonna, da bi dosegli večje garancije z ameriške strani in večjo nemško naklonjenost do Izraela tako v zvezi z medsebojnimi gospodarskimi odnosi, k"t v zvezi z večjo prožnostjo EGS do izraelskega stališča. Kar zadeva dvostranske odnose bo Rabin skušal doseči od ZRN gospodarsko pomoč v hudi krizi, v kateri se trenutno nahaja Izrael. Njegova vlada še zlasti vztraja pri izplačilu 600 milijonov mark kot naknadno odškodnino za škodo, ki jo je pretrpela judovska skupnost v drugi svetovni vojni.
Izraelska vlada je sporočila, da so dosegli «majhen napredek» v pogajanjih, ki so v teku z Egiptom in z ZDA. Mnogi opazovalci menijo, da je sobotno srečanje med Rabinom in Kissingerjem povezano prav s tem. Razpravljala naj bi o številnih odprtih vprašanjih, še zlasti pa o najbolj sporni točki, se pravi o nadzorstvu dveh strateških prelazov na Sinajskem polotoku Mit-la in Gidi. Kot znano zahteva Egipt, da se Izraelci popolnoma umaknejo z obeh prelazov, medtem ko Izrael vztraja, kljub pritisku, ki ga nanj izvajajo ZDA, pri potrebi po prisotnosti izraelskih čet vsaj pri vzhodnem vhodu v oba prelaza, kar da je življenjskega pomena za izraelsko varnost. Ta čas se še ne ve ali zadeva «napredek», ki so ga zabeležili v pogajanjih, to vprašanje, vsekakor pa je srečanje Kissinger - Rabin najbolj primeren sedež za iskanje morebitne rešitve.
Optimizem, ki ga je pokazala britanska radijska in televizijska družba BBC, ki govori o doseženem sporazumu, pa je vsekakor odločno prezgoden. Tega mnenja so tudi v Kairu, kjer je vlada odločno zanikala vest o doseženem začasnem sporazumu za ponovno razmejitev sil na Sinaju. Visoki egiptovski vladni funkcionarji so vsekakor mnenja, da so pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu trenutno v ključnem obdobju ter potrdili, da doslej ni bil dosežen nikakršen sporazum. Egipčani še vedno čakajo na izraelski odgovor na svoje predloge. Ta teden bo odločilen za napredek politike «majhnih korakov» in bo moral pokazat1 ali je ponovna razmejitev sil na Sinaju sploh možna, ali pa so pogajanja dokončno propadla.
Medtem je že drugič v dveh mesecih izbruhnil v nekem izraelskem vojaškem skladišču močan požar, ki pa ni povzročil žrtev. S tem v zvezi vztrajno govorijo o atentatu, čeprav je to možnost vojaški glasnik zanikal. Požar je izbruhnil približno opoldne v skladišču orožja 10 km južno od Haife ter povzročil eksplozijo, ki pa ni zahtevala človeških žrtev.
. (Na sliki: Premier Rabin med o-gledom nacističnega taborišča v Bergen - Belsenu.)
Ford sporočil svojo kandidaturo za predsedniške volitve
WASHINGTON, 8. — Ameriš)i predsednik Ford je danes uradn sporočil, da bo predložil svojo kar didaturo na prihodnjih predsedniš kih volitvah. Svoje sporočilo je prt bral skupini časnikarjev, ki jih j sprejel v Beli hiši. V svojem tr minutnem govoru je Ford dejal, d bo vodil javno volilno kampanjo i: da je njegov namen biti še vnapr« «predsednik vseh Američanov».
Fordovo sporočilo ni vzbudilo m bene senzacije, saj je ameriška ja\i nost za njegovo odločitev, čepra neuradno, že vedela. Ford bo tak prvič stopil v borbo za izvolitev Bil je namreč že 13-krat izvolje v kongres, podpredsednik pa je pc stal zaradi ustavnega popravka, k je takratni podpredsednik Spiro As new moral odstopiti.
Po mnenju opazovalcev v Ws shingtonu ima Ford velike možne sti za izvolitev. Njegovi tekmeci ■ republikanski stranki so šibki ii razdeljeni. Najbolj nevarna za For da bosta senatorja Jackson in Bent sen, ki sta tudi najpetičnejša.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NEPRIČAKOVAN IZID GLASOVANJA
V tržaškem občinskem svetu leva sredina v manjšini
Za dvojezične napise ne sme biti dvojne takse
PETKA DO NEDELJE
PRIZORIŠČE GRAD SV. JUSTA
je ci in je občina včeraj poslala pis: v petek in za ta dan konzulta zah-
mo, v katerem zahteva podrobnejše pojasnilo in možnost, da ne bi bilo dvojne takse za dvojezične napise. Odbornik Abate je tudi pojasnil, da velja po novem minimalna taksa za napise, ki ne presegajo površine kvadratnega metra in torej, če so na primer dva metra dolgi in 50 cm visoki. Pri tem se ne upošteva število črk in je napis lahko tudi dvojezičen. Sklep je bil sprejet soglasno.
Ker ni bilo prevajalca
Svefošvanska koimdfa prekinila zasedanje
Odsotnost prevajalca je smoči o-•nemogočila sestanek svetoivanske rajonske konzulte. Ob pričetku seje je predsednik obvestil, da prevajalca ne bo, zaradi česar so komunistični svetovalci nameravali zapustiti dvorano. Vendar so vsi predstavniki — z izjemo fašistov — izglasovali skupno resolucijo, v kateri protestirajo proti takšnemu zadržanju občine. Prihodnja seja bo
V	tržaškem občinskem svetu sinoči povsem nepričakovano in nenapovedano bila koalicija leve sredine v manjšini, ah točneje rečeno, se je razblinilo zavezništvo, kot da ne bi bilo večine in opozicije. Na zahtevo tajnika KPI Rossettija, da se takoj prične politično razpravo, so namreč glasovali, za kar so se izrekli komunisti, socialist Pesante.
D'Antoni, Marchesich, liberalci in mi-sovci, vzdržala sta se odbornika Cesare (PSDI) in Hreščak (PSI), proti pa so glasovali demokristjani, republikanec in odbornik Lanza (PSDI).
Za komunistično resolucijo je glasovalo 24 svetovalcev, proti 19, dva pa sta se vzdržala.
Demokristjani so bili v očitni zadregi in je skušal župan vse skupaj premostiti tako, da bi brez pravih obveznosti nadaljevali z zasedanjem, na kar so se na zahtevo komunistov sestah načelniki skupin, ki so določili, da bo politična debata v torek, v sredo in četrtek prihodnjega tedna pa bodo razpravljali o predvidenem dnevnem redu in torej tudi o novih normativih za gradnje v kraških vaseh.
V	uvodnem izvajanju je tajnik tržaške federacije KPI Rossetti ugotovil, da so se na volitvah ustvarili novi odnosi sil, kar je prišlo do izraza tudi s stališčem socialistov, deloma pa s stališčem deželnega vodstva socialdemokratov, ki ne zavzema več protikomunistične zastarele politike. Treba je sprejeti na znanje vse te nove stvari in treba je preveriti, če obstaja večina v občinskem svetu ali če je sploh veljavna stara večina, saj se na primer že govori o umiku Slovenske skupnosti iz občinskega odbora, na vsak način pa ni mogoče ravnati kot da se ne bi nič zgodilo.
Načelnik demokristjanske skupine Ricchetti se je sicer strinjal s tem, da je treba preveriti politični položaj, mnenja pa je bil, da mora krščanska demokracija prej opraviti posvetovanja s strankami leve sredine. Zaradi tega bi po njegovem mnenju lahko nadaljevali z razpravo o upravnih vprašanjih. Kot rečeno, je nato prišlo do glasovanja z navedenim rezultatom.
Občinski svet je nato odobril številne sklepe in med njimi je tudi izvolil občinske komisije ter komisije načelnikov skupin. V tej zvezi je bilo ponovno uradno potrjeno, da Cai-legari ne spada v socialistično svetovalsko skupino, iz katere je bil izključen že predčasno, saj mu grozijo številni kazenski postopki. Tudi ta svetovalec je zato sedaj izven svetovalskih skupin in zastopa v občinskem svetu samega sebe.
Svetovalec KPI Wilhelm je posegel v razpravo v zvezi s sklepom, ki urejuje takse za reklamne napise.
Zahteval je, da se ne plačuje dvojne takse za dvojezične napise, kar je krivično in česar do sedaj ni bilo.
Zaradi tega je prosil za podrobnejša pojasnila. Odbornik Abate je pojasnil, da tako zahteva zakon, ki ga na podoben način izvajajo tudi v Bocnu.
Posredovali so pri finančni intendan-
IflimmmuniiiiiiiiiiiiiiiHiiinumiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiimMiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiitiiiiii
SKLEP POKRAJINSKEGA VODSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE
PSI včeraj uradno potrdila sporazume o levih upravah
Stališče pokrajinskega odbora KD - V torek seja dolinskega občinskega sveta
teva prisotnost prevajalca, čigar odsotnost traja že preveč časa.
Po izglasovanju, resolucije so sejo prekinili v znak protesta, pa tudi, ker je bilo delovanje slovenskih svetovalcev zaradi pomanjkanja prevajalca onemogočeno.
• Zaradi nastavljanja novih vodovodnih in metanovodnih cevi na področju Melare je župan odredil začasno zaporo Melarske ulice od hišne številke 1 do številke 11. Iz podobnih razlogov bo promet začasno prepovedan tudi v Ul. Pirandello med Škedenjsko ulico in Ul. Soncini.
Mestni redarji proti ropotu
Sinoči so mestni redarji izvedli obširno akcijo proti ropotu. Izvidnice so na najbolj «vročih» področjih zadale več desetin izredno «slanih» glob motociklistom in avtomobilistom. katerih vozila so motila mir.
V NABREŽINI ŠTIRINAJSTA Izredno bogat in pester spored
tržaških poletnih prireditev
RAZSTAVA DOMAČIH VIN
V okviru razstave bodo koncerti, tombola in ples
V	petek, 11. julija, bodo na trgu v Nabrežini odprli 14. razstavo domačih vin, ki se bo zaključila v nedeljo, 13. julija.
Skupno je 18 razstavljavcev, ki razstavljajo 12 vrst belega in 12 vrst črnega vina.
Občina Devin - Nabrežina, kot organizator razstave, je poskrbela, da pripusti k razstavi res kvalificirana vina in je zato zaprosila za tehnično sodelovanje izvedence Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in izvedence Opazovališča za rastlinske bolezni.
V	okviru razstave so na sporedu koncerti nabrežinske godbe, ples (vsak večer) in tradicionalna tombola na trgu. Za ples bodo poskrbeli «Kvintet Praprot», «Lords» in «Ansambel Kras».
Poleg vina bodo v kioskih prodajali značilne jedi.
V	nedeljo. 13. julija, se bo ob 10. uri sestala v dvorani «I. Gruden» v Nabrežini komisija za oceno vin. Odbor vabi občinstvo, naj se udeleži seje.
© Vladni komisar prefekt Di Lorenzo je včeraj zjutraj sprejel na vljudnostni obisk novega poveljnika
niiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiili!iiiiiimiimiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuuiiiiMiiiiHiiiuiil
VČERAJ SMO SE ZADRŽALI NA ZNANSTVENEM IICEJU
Ustni izpiti za veliko maturo v potnem teku na vseh šotah
Resne pripombe in ugotovitve glede znanja slovenščine
-----_ so se začeli ustni izpiti ;i4)kàr. pa 2?,;kapdidatov. Včeraj
za veliko maturo na znanstvenim dopoldne smo nekaj časa sledili po-
Včeraj
liceju in na trgovskem tehničnem zavodu. Danes pa bodo prišli na vrsto tudi kandidati na klasičnem liceju. Na znanstvenem liceju, kjer predseduje izpitni komisiji prof. Martin Jevnikar, se je za veliko maturo prijavilo letos 27 kandidatov, na trgovski akademiji, kjer je predsednik izpitne komisije prof. Aleš
Pokrajinski odbor socialistične stranke je odobril avtonomne sklepe sekcij PSI Milj, Doline, Repenta-bra, Zgonika in Devina - Nabrežine, da se sestavljajo ljudske demokratične in antifašistične uprave, ki bodo odprte sodelovanju vseh ustavnih sil. Pokrajmski odbor je poleg tega glede pokrajine ugotovil nujnost, da socialisti jamčijo redno delo izvoljene skupščine ter da je naloga vseh demokratičnih in predvsem levih sil, da se ustvari na pokrajini široko sodelovanje. Treba je delati za to, da se premosti vsaka zapora na levo. Socialisti postavljajo kot pogoj za sestavo odbora prenovitev metod in upravljanja. Končno so tržaški socialisti tudi sklenili, da se bo pokrajinski odbor ponovno sestal v ponedeljek, 14. julija, ko bo sklepal v datumu in o načinu sklicanja pokrajinskega kongresa stranke.
Z uradnim stališčem PSI je odstranjena še zadnja podrobnost za ureditev levih odborov v okoliških občinah. Sinoči so sporočili, da se bo v torek, 16. j'ulija, ob 18.30 sestal dolinski občinski svet.
Demokristjani so poslali izredno dolgo uradno sporočilo o seji pokrajinskega vodstva, ki je bilo prav tako v ponedeljek in ki se je zaključilo z enotno resolucijo, ki pravi, da mora KD sprejeti na znanje globoke socialne, kulturne in politične spremembe, ki jih odraža volilni rezultat. Pokrajinsko vodstvo KD je mnenja, da mora stranka izdelati novo politično strategijo, ki mora temeljiti na naslednjih načelih: stranka mora odgovarjati svoji funkciji demokratične, ljudske in antifašistične stranke, potrditi mora svojo vlogo vladne sile. ki ščiti demokratični družbeni red in ki i-stočasno presnavlja italijansko družbo pozitivno mora odgovoriti na zahteve, ki so jih izrazih volivci 15. junija ter mora na korekten način izkoriščati oblast v korist skupnosti.
Po tem daljšem uvodu pa pokrajinski odbor KD potrjuje že znana in
kot tudi druge težnje o frontalnem spopadu ter radikalizaci političnega boja. Zato so pròti predčasnimi volitvami in se zavzemajo za utrditev odnosov med KD in drugimi demokratičnimi silami leve sredine ter še zlasti PSI. V tem okviru potrjujejo veljavnost sedanje vlade in izražajo upanje, da bo vsedržavni svet stranke sprejel vse ustrezne ukrepe, tudi organizacijskega značaja.
Glede sestave novih upravnih odborov pa se pokrajinski odbor KD zavzema za isto formulo «kot je na deželni ravni».
V skladu s tem stališčem je sekcija krščanske demokracije iz Milj včeraj poslala pismeni odgovor krajevnim komunistom. V pismu izključujejo možnost zavezništva med KD in KPI in je rečeno, da bo KD imela «demokratično in korektno vlogo opozicije brez zmedenih skupščinskih sistemov». KD nadalje ne izključuje, da ne bo pozitivno prispevala v občinskem svetu in da ne bo sodelovala z drugimi političnimi silami za demokratični, omikani in gospodarski razvoj Milj.
teku izpitov na znanstvenem liceju ter se pogovorili z maturanti in z nekaterimi profesorji. Za zrelostni izpit na znanstvenem liceju so letos določeni slovenščina, italijanščina, zgodovina in prirodopis. Tudi tu kandidat izbere pri ustnem izpitu en predmet, o drugem pa odloča izpitna komisija. Vsekakor se pogovor naveže tudi na nalogo v slovenščini in to tembolj, ker je slovenščina učni jezik in izbran predmet za ustni izpit za tiste, ki si izberejo slovenščino. Maturanti so nam povedali, da so za pismeno nalogo izbrab v glavnem prvi naslov: «Izobrazba je najučinkovitejša o-bramba svobode. Na osnovi svojega izkustva komentirajte to misel Carla Cattanea». Drugi pa so si izbrali temo o znanstvenem raziskovanju.
Ob maturi na učiteljišču smo se dotaknili vprašanja poučevanja latinščine, tokrat pa ne moremo in ne smemo kar tako mimo slovenščine in slovenskega slovstva. Slovenščina pri mnogih precej šepa, slovnica trpi in vrstni red tuje zveni. Zaradi tega so pismene naloge v slovenščini rdeče pobarvane in polne opomb. Vsak kandidat ima pri ustnem izpitu priložnost in dolžnost, da popravi napako. Pri tem pa se vrstijo vprašanja,, da bi poiskali vzroke neznanja. Kje so vzroki in kako naj bi izboljšali pouk oziroma učenje slovenščine? Pripominjamo, da se to vprašanje ne tiče samo znanstvenega bceja in nekaterih dijakov, ki smo jih včeraj poslušali, ampak sploh vsega našega šolstva, od otroških vrtcev in osnovnih šol do srednjih in višjih srednjih šol. Če je pouk našega materinega jezika zelo pomanjkljiv v osnovni šoli in se nato vrzeli še bolj večajo v srednji šoli, ne moremo pričakovati čudežev ob zaključku šolanja na višjih srednjih šolah. Profesorji se pritožujejo, da dijaki premalo ali skoraj nič ne berejo, da ne obvladajo slovnice- in sintakse, da nimajo bogatega besednega zaklada itd. Mnogi dijaki ne kažejo veselja do branja in učenja in večkrat očita-
jo , profesorjem iz srednje in nato iz višje srednje šole, da jim - ne znajo vzbuditi tega veselja. Pri vsem tem moramo še upoštevati o-kolje, v katerem naša mladina živi. Zato se opaža razbka med mestno mladino in mladino s podeželja. Tudi starši in družba, v katero dijak zahaja, lahko precej vplivajo na mladega človeka, da spoštuje in ceni svoj materin jezik
videmske karabinjerske legije polk. Gaetana Alessija, kateremu je želel uspešno delo na novem odgovornem mestu.
• Zaradi plavalnih tekem bo v nedeljo, 13. julija, občinski bazen «B. Bianchi» zaprt občinstvu.
• Drevi ub 20. uri se bo v Ljudskem domu, Rocolska cesta 79, sestal aktiv krajevne sekcije KPI. O rezultatih junijskih volitev bo spregovorila Ester Pacor. Sledila bo razprava.
• Acegat je odprla v proseški remizi urad za abonmaje za izvenmestne proge štev. 44, 45 in 46 (bivša P/D). Urad bo odprt zadnje dni meseca od 15. do 19. ure.
I
Sindikat slovenske šole
Obvestilo za učitelje ki obiskujejo pripravljalni tečaj
Tajništvo sindikata slovenske šole — osnovnošolski odsek — sporoča, da udeleženci tečaja lahko izročijo vse pismene nalo©i sindikatu do srede, 30. julija. Brž ko bodo naloge popravljene jih bo sindikat vrnil.
Uradi sindikata bodo v poletnem času odprti vsak torek od 18. do 19. ure.
Četrti dan festivala
Najveija pozornost na španskem filmu «Rifugio della paura»
Osrednja točka četrtega dne tržaškega festivala znanstvenofantastičnih filmov je bil španski dolgo-metražni film «Il rifugio della paura». Režiser Jose Ulloa v tem svojem delu osvetli položaj petih oseb v podzemeljskem zaklonišču, v katerega naj bi se omejeni zatekli pred smrtonosnim radioaktivnim izžarevanjem. Celotna zgodba se odvija v podzemeljskem stanovanju, iz katerega je komuniciranje možno le preko radijskega sprejemnika. Dve ženski in trije moški čakajo na dan, ko bodo lahko ponovno stopili na prosto, vendar pa ta dan dočaka le ena ženska.
V bistvu gre za poskus analize človekovih reakcij v položaju, ko se počuti ogroženega že od svojega najbližjega in ko mu primanjkuje hrane. Vseeno pa se nam film zdi preveč površen, neprepričljiv in pomanjkljiv.
Medtem ko so v večernih urah poleg že omenjenega dela vrteli še ameriški kratkometražni film Roberta Drewa «Chi è lassù?», pa sta bila v popoldanskih urah v kinodvorani Excelsior na sporedu iranski kratki film «Danza macabra» ter a-meriški «Scienza negli anni ’70».
Zanimiv je bil predvsem iranski film, pri katerem nam je ugajala originalna tehnična izvedba.
Začetek z mitingom pop in jazz glasbe - Od 21. do 24. avgusta mednarodni festival magije
V zadnjih letih postajajo tržaške poletne prireditve vse bolj privlačne in kakovostne. Že tradicionalnim «Lučem in zvokom» v Miramarskem parku ter festivalu operete v Ros-settijevem gledališču lahko namreč dodamo vrsto glasbenih, folklornih, varietejskih, baletnih in drugih bolj ali manj popularnih prireditev, ki so običajno postavljene v sugestiven okvir Gradu sv. Justa. Letošnji spored, v katerega je avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova iz Trsta vložila precejšen trud, je bogat kot še nikoli doslej in skuša zadovoljiti najrazličnejše okuse. V določenem oziru je tokratni program nekoliko bolj odprt mladim, kajti do sedaj je bilo zanje v pobudah tržaških organizatorjev sila malo prostora. Res je, da je naše mesto v glavnem mesto odraslih in da večina mladih išče izhoda v drugih središčih, res pa je tudi, da Trst nudi mlademu človeku izredno malo.
Letošnje tržaško poletje bo torej precej raznoliko in bo skušalo zadovoljiti tako najmlajše kot tudi starejše. Tukajšnje občinstvo bo lahko občudovalo slavne predstavnike glasbe, baleta, folklore, in to ne le iz Italije, temveč tudi iz številnih tujih dežel.
Prvi bodo na svoj račun prišli prav mladi in sicer že od četrtka, 17. t.m., do sobote, 19. t.m., ko bo
zionistov in rokohitrcev, morda pa bo prišlo tudi do poskusa vožnje avtomobila po mestnih uticah z zavezanimi očmi.
V četrtek (28.8.) bo na Gradu nastopila francoska pevka Silvie Var-tan, ki bo predstavila «Music Hall».
Za konec naj omenimo še novost in sicer zaključni del tekmovanja «idealna ženska 1975», ki bo od ponedeljka (1.9.) do četrtka (4.9.). Ta prireditev se je doslej odvijala v Montecatiniju. Za naslov se bodo potegovale žene iz 28 držav, predstavljal pa bo Corrado.
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12. tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1975 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-1976. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst, Vr-
Gledališča
Festival operete
v gledališču Rossetti
V	petek, 11. julija, se bo s Kal-manovo «Grofico Marico» začel letošnji festival operete. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Oskar Da-non, zbor je pripravil Gaetano Ric-citelli, plesno skupino pa je po zamisli koreografa Gina Landija uvež-bal njegov pomočnik Carmelo Ana-stasi. Ruggero Rimini se je v glavnem držal lanskih režijskih prijemov Paola Folija, scene so po osnutkih Uberta Bertasse pripravili v delavnicah gledališča Verdi, kostume, pa so izdelab po zamisli Sebastiana Sol-datija.
V	glavnih vlogah bodo nastopih Mariana Niculescu de Santis, Lino Savorani, Riccardo Poroni, Carlo Bini, Graziella Porta, Maria Loredan, Orazio Bobbio, Adriana Innocenti, Nestor Garay, Giorgio Vailetta, Piero Nuti in Gianna Jenco. Zanimiv bo tudi nastop ciganske skupine «Lajos Vladi».
V	Osrednji blagajni (Pasaža Prot-ti. tel. 36-372) so na razpolago vstopnice za prvo in druge predstave.
na Gradu mednarodni miting pop in	^"o 1975-76
jazz glasbe. Mitinga se bo udeležilo približno dvajset italijanskih in tujih skupin.
V	soboto (26. t.m.) bo nastopil alpinski zbor mestnih redarjev iz Tridenta, v ponedeljek (28. t.m.) in torek (29. t.m.) pa bo izredno zanimiva revija brazilskega «Karnevala iz Ria».
V	petek (1. avgusta) bo večer jaza, na katerem bodo nastopili Silvio Donati, Edy Meola, Ilario Bon-tempo in Fulvio Novak. Naslednji dan (2.8.) bo posvečen otrokom. Popoldan bo namreč predstava z Magom Zurlijem (Cino Tortorella), Topom Gigiom, Ričhettom (Pippo Mazzullo), ansamblom «Zlatega cekina» in drugimi ljubljenci otrok. Program bo vodila Cristina Mi-sciano.
V	torek (5.8.) in sredo (6.8.) se bosta tržaškemu občinstvu predstavili plesalki Liliana Cosi in Marinai Stefanescu. Z njima bo nastopil tudi njun baletni zbor.
Za torek (12.8.) je predviden koncert Gota Barbierija in njegovega ansambla, medtem ko bo v ponedeljek (18.8) zaključni večer «lil. mednarodnega rallyja pevcev». Nastopili bodo tekmovalci iz 12 držav, ki so se izkazati že v številnih drugih turističnih središčih. Večer bosta predstavljala Colella in Ferrante, zaključni del pa bo posvečen showu Milve in Gina Bramierija.
Od četrtka (21.8.) do nedeje (24. .) bo v našem mestu mednarodni estivai magije, katerega se bodo udeležili predstavniki iz Španije, Francije, Belgije, Velike Britanije, Norveške, Zahodne Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške in seveda Italije. Predvideni so številni nastopi ilu-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuifiiiiiiiifiiiiiiiiifiia
SINDIKALNI SPOR SE JE ZAOSTRIL
V četrtek bodo stavkali uslužbenci slovenske radijske postaje Trst A
Stavka je v zvezi z restrukturacijo in demokratizacijo postaje in za ureditev organika
Sindikalne organizacije tržaškega sedeža RAI CGIL, CISL in UIL so nam posredovale sledeče uradno sporočilo:
Nedavne omejitve sodelovanja radijskih zunanjih sodelavcev, ki jih popolnoma upravičeno uvaja vodstvo RAI v državnem merilu, da bi se izognilo drago plačanemu para-zitizmu, in s tem vnaprej skonstruirani možnosti nastavitve, so, žal, nepremišljeno prizadele tudi tržaški sedež RAI.
To dejstvo je dramatično pokazalo na posledice neizvedene restruk-turacije slovenske postaje Trst A in na pomanjkanje reintegracije tistih mest v organiku, ki so se izpraznila zaradi ostavk ali upokojitev na italijanski postaji Trst 1, Ti dvé postaji tržaškega sedeža RAI producirata samostojno nad 110 ur oddaj tedensko, to se pravi toliko kot prvi nacionalni program.
Medtem ko je problem izpolnitve organika za ital. sekcijo kontingen-ten, so razmere na slovenski sekciji nevzdržne. Sindikalni organizaciji CGIL in CISL na tržaškem sedežu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimimiHamiiiMiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiHitnimiiiiiiiiiiiiiiin
OD 9. DO 13. URE
Danes stavka vseh prevozov za reforme in investicije
Ob 10. uri skupščina uslužbencev Acegala v remizi Broletto
Vse stroke, ki so povezane z javnimi prevozi, bodo danes stavkale štiri ure in sicer od 9. do 13. ure. Vsedržavni stavki so se namreč pridružili tudi pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL. ki pozivajo k stavki železničarje, pomorščake, uslužbence avtoprevoz
stara stališča o «nevarnosti in dvo- j nih podjetij (tudi Acegata), pri-umnosti komunistov glede demokra- j staniščnike, špediterje, uslužbence cije» ter zaradi tega zavrača hipo- j avtocest itd. Od vlade sindikati tezo o zgodovinskem kompromisu 1 zahtevajo naj se loti. resne refor-
me prevozov, izvedbo vseh predvidenih načrtov za izboljšanje pristanišč in ojačenja avtobusnih prog. Med drugim sindikati zahtevajo, naj vlada in drugi javni organi nabavijo 30 tisoč novih avtobusov za izboljšanje potniških prog, zlasti v mestih ih v okolici mest, naj obnovijo železniške strukture z investicijo 2 tisoč milijard lir ter naj ojačijo letališča z investicijo 160 milijard lir in pristanišča z in-
vesticijo 220 milijard lir., Ti ukrepi so po mnenju sindikatov nujno potrebni, da se lahko nudijo javnosti minimalne usluge pri prevozih, obenem pa bi tolikšne investicije nemalo prispevale k boju proti gospodarski krizi
Danes bodo torej zastali od 9. do 13. ure tudi vsi uslužbenci Acegata: šoferji in drugi uslužbenci, se bodo zbrali na skupščini, ki bo ob 10. uri v remizi Broletto.
RAI že več let zahtevata dejansko restrukturacijo, ki bi zagotovila s pomočjo agilnih struktur Radiu Trst A učinkovito avtonomijo, večjo profesionalno kvalifikacijo in odgovornost. Namesto da bi rešila te probleme, se je radijska postaja doslej posluževala zunanjih sodelavcev. Če je ta zunanja pomoč o-pravičljiva za nekatera specifična dela, pa ni — tudi s pravnega stališča —- opravičljiva za druge o-blike sodelovanja eksekutivnega in podrejenega značaja in za druga dela, ki so bila dejansko oddana «v zakup». Na eni strani vidimo torej produkcijsko realnost, ki zaobjema za samo radijsko postajo Trst A 85 ur oddaj tedensko — kar odgovarja 2/3 oddajnih ur radijskega nacionalnega programa in ki bi sama lahko utemeljevala ustanovitev produkcijskega centra v Trstu — na drugi strani pa organik, ravno za slovenski sektor, ki obsega 28 uslužbencev 13 časnikarjev (9 slovenskega jezika) in 6 tipkaric za časnikarski odsek.
V podatkih, ki smo jih navedli bi lahko tudi zunanji opazovalec, ki ne pozna položaja, z lahkoto razbral težave in nemogoče pogoje, v katerih ti uslužbenci proti svoji volji delujejo. Težki pogoji so postali zdaj dramatični, vsaj za tista mesta v organiku, katerih delo se razlikuje po neodložljivosti izvedbe. In še bi lahko rekli, da je iz povedanega jasno razvidno, da s takim produkcijskim potencialom ni moč, v mejah človeških možnosti, zagotoviti postaji Radio Trst A tistega civilnega in demokratičnega načina dela, ki mu ga dodeljuje zakon o reformi in ki ga mora manjšinska postaja upravičeno zagotoviti vsem svojim uporabnikom.
Da bi pritegnili pozornost javnosti in da bi senzibilizirali za te probleme tudi vse krajevne in državne družbeno-politične sile, so sindikalne organizacije tržaškega sedeža RAI, CGIL, CISL, UIL proglasile agitacijsko stanje, v kontekstu katerega proglašajo za četrtek, 10. julija, protestno stavko sektorja.
Izkopavanj« žel. predora napreduje izredno počasi
Tržaški poslanec KD Corrado Belci je vložil na ministrstvo za javna dela vprašanje v zvezi s skrajno počasnim napredovanjem del za krožno podzemsko železnico, ki je nujno potrebna za hitro in sodobno povezavo med novim in starim delom pristanišča in torej za razvoj celotnega tržaškega pristanišča. Posl. Belci ugotavlja, da se je delo za podzemski predor pričelo pred 15 leti in da še ni dokončano. Nasprotno, tvrdka bi morala dokončati delo čez 10-12 mesecev, obeta se pa čakanje še za prihodnjih 5 let, preden bodo železniški vozi lahko stekli po novi progi. Zato posl. Belci vprašuje kakšne ukrepe bo ministrstvo sprejelo za pospeševanje/ tempa del, ki sedaj napredujejo za slab meter na dan. Istočasno pa sprašuje tudi kako je z deli za novo železniško vozlišče pri Krminu, ki je prav tako potrebno za boljše delovanje tržaške luke in katerega gradnja se vleče že nad deset let.
Na meji pri škofijah Iranec pretepel karabinjerja
Na meji pri Škofijah je včeraj i-raški turist napadel karabinjerja, ki mu je pregledoval dokumente in ga take pobil po obrazu, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Nasilneža so seveda aretirali.
Karabinjer, Domenico Volpe, star 42 let, po rodu iz Aquile, je malo po 15. uri ustavil Iranca, ki je o-čitno imel zrahljane živce zaradi dolgega čakanja v vročini. Ko mu je karabinjer pregledoval potni list je stopil iz avta in pričel kričati. Ko ga je Volpe skušal pomiriti, ga je s pestmi pobil na tla, kjer ga je še obdelal z brcami.
Priskočili so drugi karabinjerji, ki so ga aretirali, potolčenega in o-krvavljenega Volpeja pa so odpeljali v bolnico. Zdraviti se bo moral 10 dni.
do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «Anton Martin Slomšek» v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da dne 24. julija zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-76 na učiteljišče in priključeni tečaj za otroške vrtnarice. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Zadruga «Naš Kras» in Slovenska prosvetna zveza
vabita JUTRI, 10. julija, ob 21. uri na dvorišče Prosvetnega doma na Ópcinah na
VEČER
MAKEDONSKIH PLESOV IN PESMI
Na poti na mednarodni folklorni festival v NICO gostuje folklorni ansambel KOČO RACIN iz Skopja.
Vabljeni!
Razjiaiobvestila
Tržaški in goriški dečki, vpisani v kolonijo v Ovaro, ki jo prireja slovenska Vincencijeva konferenca, bodo odpotovali v petek, 11. julija. Dečki s Tržaškega naj se zberejo v Trstu, v Ul. S. Nicolò 31 ob 15. uri. Odhod dečkov z Goriškega pa bo izpred železniške postaje v Gorici ob 15.30.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. julija VERONIKA
Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.55. — Dolžina dneva 15.31. — Luna vzide ob 4.47 in zatone ob 19.54.
Jutri, ČETRTEK, 10. julija AMALIJA
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 27, najnižja 19,9, ob 19. uri 26,3 stopinje; zračni tlak 1015,9 rahlo narašča, vlaga 65-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. julija 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 70-letna Paolina Cium-pester por. Arocchi, 78-letni Giorgio Petronio, 88-letna Giovanna Andreola vd. Checchin, 78-letna Francesca Mar-tinovich vd. Bartulovich, 74-letna Marija Di Filippo, 80-letna Caterina Totto vd. Marši, 60-letna Guerrina Sutie vd. Dagnelut, 69-letni Giuseppe Cecchini, 67-letna Anna Fortunato vd. Micus.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30) AlIEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
lekarne v okolici
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: teL 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
L-JViAlUSlD	v ,
BANCA Dl CREDITO Dl, TRIESTE-, TRŽAŠKA KREDITNA BANKÀi
S. P. A.
TRST - ULICA F. FIL2MO -	(&. 61-ririB
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar
Fant šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar; debeli drobni
640.—
1415.—
249.75 154.—
265.75 37,70 37,50 37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
XIII. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
DANES, 9. JULIJA
Grad sv. Justa ob 21.15: «Caino», režija Hugo Vandervennes, kratkometražni film - Belgija; «Giuochiamo!», režija Felix Bo-drossy, kratkometražni film -Madžarska; «La terra che il tempo dimenticò», režija Kevin Con-nor, dolgometražni film - Velika Britanija.
Gledališče Excelsior (Sekcija kratkonietražnih filmov) ob 17.30:
«Paris, la cumparsita» (Španija); «La ragazza al di là dei cancelli del tempo» (Belgija); «La donna di Ike» (ZDA); «Si cercano mutanti» (Belgija) : «Odissea del Jupiter» (ZDA). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Palača Costanzi: Antološka razstava Fortunato Depera.
Bastione fiorito na Gradu sv. Justa :	Razstava	znanstvenofan-
tastičnih stripov.
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVO-
KI - Predstavi: ob 21.30 «Maximi-lian of Mexico: an Emperor's tra-gedy» (v angleščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
CIRKUS TISOČ IN ENE NOČI Liane, Nanda in Rinalda ORFEI — Naselje sv. Sergija — Danes 2 predstavi: ob 17. in 21.45. Tel. 827363. Izreden uspeh.
Ariston 21.30 «Frankestein junior».
Grattacièlo 16.30 «Dove vai senza mutandine?». C. Kinski, B. Benton, L. Stander. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior XIII, mednarodni festival znanstvenofantastičnih filmov.
Nazionale 16.00 «Marco Polo». Barvna risanka.
Fenice 16.00 «Operazione "Costa brava”». Tony Curtis in Roger Moore.
Eden 16.30 «L’appartamento -del tredicesimo piano». Vincent Parrà. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Godzilla contro i robot». Barvni film.
Aurora 16.30 «Inchiesta pericolosa». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitcl 16.00 «Al soldo di tutte le bandiere». Charles Bronson, Tony Curtis.
Cristallo 16.00 «Solaris».,
Impero 16.30 «Il falso traditore».
Filodrammatico 16.30 «Quindici anni, l'età della malizia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.C0 «Il piccolo grande uomo». Igra Dustin Hoffmann. Barvni film.
Ideale 16.30 «Colinot l’alzasottane». Brigitte Bardot in Natalie Dalon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.15 «La classe dirigente». Peter OToole, Alastair Sim in Arthur Lowe. Barvni film.
Abbazia 16.30 «... dopò di che uccide il. maschio e lo divora». Marisa Mei in Stephen Boyd. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon 16.30 «L’uomo dalla mano d’acciaio contro il drago rosso». Barvni film.
Izleti
SPDT priredi 20. julija avtobusni izlet v Bovec, Trento, Vršič z vzponom na Mojstrovko. Vpisovanje v Ul. Geppa — uradi ZSŠDI — v dopoldanskih urah do 15. t.m.
IZLETI Z AUR0R0
Od 10. do 17. avgusta počitnice v novem hotelu «DIAMANT» v Poreču. Cena 69.000 lir.
Od 13. do 17. avgusta izlet v
Kranjsko goro (z avtobusom). Cena 36.000 br z bivanjem v hotelu «Prisank» in 42.000 br v hotelu «Larix».
Od 13. do 17. avgusta avtobusni izlet po Sloveniji (Ljubljana, Bled, Celje, Rogaška slatina, Maribor, Ptuj). Cena 39.000 br.
Vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone štev. 4. telefon 60261.
V	počastitev spomina Franca Per-tota darujejo prijatelji 10.000 lir za kvintet Praprot.
V	počastitev spomina prijatelja in soborca Frančkota Pertota daruje Pepi Pertot 2.500 lir za TPPZ in 2.500 lir za Dijaško matico.
V NABREŽINI PO ZASLUGI SKUPINE AGILNIH LJUDI
Plodno in centra za
uspešno delovanje mentalno higieno
Pomemben cilj: zdravljenje, preprečevanje mentalnih obolenj in vključevanje ozdravelih bolnikov v družbo
V Nabrežini je pričel pred kratkim delovati center za mentalno higieno, katerega pokrovitelj je pokrajinska psihiatrična bolnica. Namen novega središča je posredovati pomoč prebivalcem tretje cone tržaške pokrajine za psihiatrično pomoč. Ta cona obsega področje okoli Nabrežine, Križa, Proseka, Velikega Repna in Zgonika. Center vodita mlada zdravnika Pavel Fonda in Giovanna del Giudice, z njima pa sodelujejo še socialna delavka, 7 bolničarjev in trije prostovoljci. Od trinajstih članov o-sebja so štirje Slovenci.
Funkcije novega centra bi lahko strnili v tri skupine: zdravljenje, preprečevanje mentalnih obolenj in vključevanje ozdravelih v družbo.
Nabrežinsko središče razpolaga z moderno ambulanto, kjer lahko pomagajo osebam, ki so imele v preteklosti živčne napade ali so bile zaradi tega v psihiatrični bolnici in so se pozdravile. Ambulanta vendar ni klasična ambulanta. 0-seba, ki se zdravi, ne stoji pred zdravnikom, temveč najprej pred prijateljem, ki mu skuša pomagati. Zato ne moremo govoriti o klasičnem odnosu med zdravnikom in pacientom temveč o zelo odprtem odnosu, ki je pogoj za uspešno zdravljenje. Ambulanta je odprta vsakomur 24 ur na dan in vse usluge so brezplačne. Poleg tega lahko člani centra pomagajo prebivalcem tega področja kar na domu. To je izredno nomembno za tiste kraje, kjer ne delujejo zdravstvene ambulante.
Osebje centra je od sredi aprila, ko so ga odprli, opravilo tudi zelo važno delo za preprečevanje mentalnih obolenj. To delo temelji predvsem na obveščanju ljudi o delovanju in namenu centra za mentalno higieno. Zdravnika in bolničarji so se povezali z vsemi šolami tega področja, da bi že mladina spoznala zelo važen problem oseb ne mentalne higiene. Akcija je naletela pri šolski mladini na neslu-ten uspeh. Poleg tega je center navezal stike z vsemi krajevnimi političnimi in sindikalnimi organizacijami ustavnega loka. Namen te pobude je bil, da bi v delovnih organizacijah spoznali ta problem. Uspešen je bil tudi sestanek z delavci . štivanske papirnice, kjer se bo center v kratkem povezal z zdravstveno ambulanto za čim bolj plodno sodelovanje in izpopolnjevanje.
Center je imel že stike z mnogimi kulturnimi organizacijami zahodnega Krasa. V Nabrežini je takoj ob začetku delovanja priredil s sodelovanjem PD «I. Gruden» sestanek z domačini. Prav tako sta bila uspešna nostovora s prebivalci Medje vasi in Sesljana. Predstavniki centra so vzpostavili trajne stike z rajonsko konzulto za zahodni Kras. medtem ko so pripravili na Proseku in v štivanski papirnici ogled Bellottnevega filma «Tutti o nessuno — matti da slegare».
Stik s prebivalci je bil v prvem obdobju nekob’ko hladen zaradi u-stalienih predsodkov, ki jih imajo ljudje do takih vrst bolnikov, sedaj pa se ie to spremenilo na boljše.
Sredi maja so iz bolnišnice premestili v center za mentalno higieno 11 ljudi, ki so preživeli dalj časa v bolnišnici, vendar so popolnoma ozdraveli. V teh primerih je namen centra, da pomaga ozdravelim. da se ponovno vključijo v normalno življenje. Gosti nabre-žinskega središča se lahko prosto sprehajajo po vasi. privajajo se na vaško življenje, v centru pomagajo pri pospravljanju in opremljanju. S tem se začenjajo zavedati svoje vloge, postajajo počasi samozavestni. Nekateri si že iščejo poklic, da bi se lahko preživljali, ko bodo zapustili center. Poprečna starost ozdravelih je 45 let.
S svojo angažiranostjo so opravili
člani centra za mentalno higieno že veliko dela, ki bo prav kmalu rodilo svoje sadove. Vsekakor pa so prepričani, da bo uspeh še večji, ko se bo celotno prebivalstvo zahodnega Krasa seznanilo s problemi mentalne higiene.
Zaključni večer pevskih zborov Vodnik in Slovenec
Moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline je zaključil letošnjo nadvse uspešno sezono s skupno večerjo za pevce in njihove družinske člane v gostilni Tul v Mačkoljah.
Dolinski pevski zbor, ki je za letošnjo sezono pripravil program izključno partizanskih pesmi, je vidno izboljšal svojo kvaliteto in si z
nekaterimi uspelimi nastopi pridobil veliko novih simpatizerjev, ki jih v Bregu ni malo. Pevci so tako šli na zaslužene počitnice, da si bodo z začetkom nove sezone lahko spet zavihali rokave in se lotili priprave novega koncertnega programa, obenem pa tudi izpolnili številne obveznosti, ki jih v jesenskem obdobju še čakajo. Družabni večer je potekal v veselem razpoloženju in prijetni druščini, ki se je v zboru ustvarila kljub precejšnji starostni razliki posameznih članov in se je zaključil s poklonom cvetja dirigentu Ignaciju Oti za njegov nesebičen trud in požrtvovalnost.
Tudi pevski zbor Slovenec iz Boršta je zaključil letošnjo sezono z večerjo v Rodiku, kjer so v prijetni in veseli družbi, zadovoljni z letošnjim ojačenjem zbora in njegovim kvalitetnim vzponom, načrtovali novo sezono, ki bo prav tako plodna kot je bila letošnja.
KAKŠNE SO POSLEDICE VSEDRŽAVNEGA PADCA PROIZVODNJE NA GORIŠKEM
Denarni promet v trgovinskem sektorju v letošnjem maju je bil enak lanskemu
Zaradi denarne stiske potrošniki omejujejo nakupe ter izbirajo cenejše blago Izgradnja hipermarketa je še vedno huda nevarnost, ki grozi trgovcem
liiiuimiimiiiiimiiiiiimiimiiiimuiiimiMmiiiiiumuiMTiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiuiiiiiiiniimiiiiiiiuiuiiimiii
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Pozitivna ocena razprave o vlogi Primorskega dnevnika
Danes obisk delegacije SZDL Hrvaške, v petek obisk koroških študentov z Dunaja - Podpora odporu proti poboljševalnici na Padričah
Na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je bila v ponedeljek v Gorici, so odborniki najprej ocenili potek posveta o Primorskem dnevniku, ki ga je sklicala SKGZ. Ka seji so odborniki ugotovili, da že dolgo časa ni bila spregovorjena tako jasna in ustvarjalna beseda o našem edinem dnevniku, - talco pomembnem sredstvu v boju za uveljavljanje enakopravnosti Slovencev, in da je sedaj potrebno posamezna gledanja, predloge in pripombe preučiti ter jih strniti v sklepe, da bi posvet koristno uporabili. S tem namenom je izvršni odbor sestavil komisijo iz predstavnikov izvršnega odbora SKGZ ter članov uredništva, da zbrano gradivo obdela ter ga uporabi pri nadaljnjem oblikovanje manjšinske politike v našem dnevnem informacijskem in formacijskem glasilu.
V	nadaljevanju seje, so .,86 odborniki seznanili z nekaterimi obiski delegacij. Tako bo danes v gosteh SKGZ delegacija republiške SZDL Hrvaške, da bi se seznanila z našim življenjem in našimi vprašanji.
Preučili so izid srečanja med SK GZ in Slovenskim amaterskim gledališčem ter pohvalili težnjo po oživitvi delovanja v mestu in zlasti po ustanovitvi mladinskega središča, ki bi deloval izven že obstoječega središča v Dijaškem domu.
Ta teden, in sicer v petek, pridejo v_ Trst slovenski visokošolci s Koroške, ki študirajo na Dunaju. Obiskali bodo Slovenski raziskovalni inštitut, komisijo za mladino in š>'ort pri SKGZ ter Primorski dnevnik.
Ob koncu so preučili nameravano odprtje poboljševalnice na Padričah, kar so prebivalci vasi iz zgornje tržaške okolice sprejeli z odporom, ki so ga pokazali županu ter mu ob tisti priložnosti tudi predlagali, naj bi nekdanje begunsko taborišče uporabili za ureditev kulturnega središča za potrebe okoliških vasi. SKGZ se je obvezala, da bo glede tega tako pomembnega vprašanja, ki zajema veliko širše dimenzije kot so samo tržaške, izdelala svoje stališče, da podpre prebivalstvo proti odprtju mladinske kaznilnice na Padričah.
V	sklepnem delu seje so se dogovorili, da bo prihodnji ponedeljek
ob 20. uri v Čedadu razširjena seja izvršnega odbora, na kateri bodo poslušali poročila predstavnikov beneških Slovencev o njihovih vprašanjih in naporih za narodni napredek.
Dcždni svet ponovno zaseda
Deželni svet je včeraj pričel z rednimi zasedanji po daljšem premoru zaradi volilne kampanje. Na dhevnem redu je več zakonov o kmetijstvu. Včeraj je deželni svet razpravljal o zakonu št. 154 o prispevku ERSA za izvajanje programa za boj proti toči. Zakon predvideva prispevek 400 milijonov lir, ki jih bo ustanova porabila na področju Pordenona za ureditev sistematične zaščite proti toči.
Preizkušnji : center je v občjni Delizia in ščiti področje 120.000 hektarjev. Deli se v dva dela: meteorološko sekcijo in operativni center. Center razpolaga v dvema mobilnima radarjema ter dvajse- j timi stalnimi strelišči, tremi pre-1 mičnimi strelišči in tremi letali, kar služi za izstreljevanje jodovega nitrata. Pordenonsko pokrajino so izbrali za prvo poskusno središče, ker v Trevisu poskušajo tak način obrambe proti toči že od 1972. leta dalje in to z dobrimi rezultati.
Na včerajšnji seji je odbornik Giust odgovoril tudi na razna vprašanja o posledicah neurja 18. in 19. aprila, ki je povzročilo po vsej deželi izredno škodo.
Včeraj je bil govor o industrijskem gibanju v mesecu maju letos, danes pa bomo ocenili kakšno je bilo v glavnih obrisih stanje v domači trgovini. Posledice padca proizvodnje v državi 18,7 odstotka, ki vznemirjajo gospodarske in politične kroge, se poznajo tudi v trgovini saj je količina denarnega prometa v pokrajinski razdelilni mreži enaka količini, ki je ta sektor ustvaril že v maju 1974. leta. Če upoštevamo, da se je vse blago od lani do letos občutno podražilo in da je količina ustvarjenega denarnega prometa ostala nespremenjena, potem ta podatek dokazuje, da je potrošnik manj zapravljal kot je to počel do nedavna in da se pri nakupih omejuje zgolj na najnujnejše stvari. Denarna stiska potrošnika torej sili k temu, da se pri nakupih opredeljuj? za cenejše blago. Na zmanjšanje prometa v trgovini pa ni vplivala samo draginja ampak tudi zmanjšanje denarja v obtoku. Ne pozabimo, da je v Gorici veliko družin z brezposelnimi ali v dopolnilno blagajno vpisanimi člani in da prihodi denarja v teh družinah ob koncu tedna oziroma meseca niso vedno zajamčeni.
Ko že govorimo o trgovini in o distribucijski mreži, bi morda kazalo povedati kako je sedaj s hipermarketom v Gradišču, ki je vzbudil toliko upravičene nejevolje zlasti med trgovci na drobno. Reševanje tega vprašanja je vredno spremljati tudi zato, ker bi se trgovski promet v Gorici občutno zmanjšal če bi uresničili to pobudo. Sedaj so stvari takšne, da mednacionalna družba Eurostanda ni dobila gradbenega dovoljenja za po stavitev svojega trgovinskega ko losa v Gradišču, čeprav se zan; ogrevajo tudi nekateri od tistih svetovalcev na levij ki vidijo pred vsem ozke krajevne koristi. Bitka za deželno načrtovanje razdelilne ga omrežja pa s tem še ni dobljena ter se lahko zgodi, da bo velik finančni kolos, kakršen je Eurostanda, premostil kakšno manjšo sosedno občinsko upravo in tako re koč čez noč dobil lokacijo in grad beno dovoljenje. Takšna odločitev bi bila prava klofuta deželni avtonomiji in nepopravljiv udarec goriški trgovini, ki ima itak — o tem smo že pisali — največjo prodajno po vršino na prebivalca v Evropi ter bi z dodatnimi 5.000 kv. m prodajne površine, kolikor bi jo imel hipermarket, ogrozila obstoj številnih malih trgovcev v Gorici ter v vse. pokrajini.
Ob imenovanju za apostolskega administratorja v Trstu je msgr. Co-colin prejel več čestitk, med katerimi so posebno pomembne čestitke, ki so mu jih poslali delavci iz ladjedelnice Italcantieri. Cocolin je bil namreč dolgo let župnik - dekan v Tržiču ter je od blizu spremljal življenje kovinarjev. Tržič jj bil med drugim tudi zadnje službeno mesto msgr. Cocolina, preden je prevzel vodstvo goriške nadškofije.
izvedli do 15. julija. Sindikati so protest napovedali ker si prizadevajo doseči novo pogodbo znotraj podjetja, ki ima tovarne v raznih krajih Italije.
Šolske vesti
Danes stavka prevozov
Zaradi vsedržavne stavke delavcev zaposlenih v prometu, ne bodo danes, od 9. do 13. ure, vozili goriški mestni avtobusi. Koristniki naj to upoštevajo. Prav tako ne bodo vozili avtobusi v medkrajevnem prometu. Tudi vlaki ne bodo vozili od 9. do 13. ure. Ustavili se bodo na za to določenih železniških postajah.
0 Na pobudo krožka «Incontri di frontiera aperta» bo v petek, 11. julija, ob 21. uri v restavraciji Puia na Majnici, srečanje vseh, ki jih zanima vprašanje «deželnega tehničnega zemljevida». Uvodno besedo bo imel strokovnjak, v diskusijo bodo lahko posegli vsi.
VABILO
NA KRAŠKO 0HCET
Zadruga Naš Kras vabi pare, ki bi se hoteli poročiti na letošnji kraški ohceti v nedeljo, 14. septembra, da se za potrebne informacije zglasijo v Kraški hiši pri ga. Štefaniji ali v potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone št. 4.
niiiiiiimiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii|Mi!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||l„||„„,„IIIIII„„„||||1||||||IB
'V PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH UGLEDNIH GOSTOV
V soboto bodo v Kopru odprli sejem «Primorska razstavlja»
110 domačih in 14 tujih razstavljavcev ■ Vsak večer atraktivni program
Na včerajšnji tiskovni konferenci je direktor sejma «Primorska razstavlja» Vladimir Marchesan seznanil^ novinarje o podrobnostih te največje vsakoletne gospodarske manifestacije na Primorskem. Sejem bo slovesno odprl v soboto, 12. ju-hja, ob 10.30 generalni sekretar gospodarske zbornice Slovenije Lojze fortuna. Organizatorji so pova-biii na otvoritev številne ugledne goste med njimi predsednika gospo-oarske zbornice Slovenije Andreja Verbiča elana republiškega izvršnega sveta Livija Jakomina, direktor-|a. 80SP°darskega razstavišča v Ljubljani Leopolda Kreseta, jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Ivana Renka, predsednika Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta, italijanskega generalnega konzula v Kopru Onofria Messine, predsednika tržaške gospodarske zbornice dr. Romana Caidassija in številne druge.
Na sejmu, ki bo odprt od 12. do 20. julija bo razstavljalo 110 temeljnih organizacij združenega dela iz primorske regije in iz hrvat-ske Istre. Od tega bo 90 podjetij
predstavilo lastno dejavnost, 20 pa dopolnilo dejavnost predvsem na področju javnega komuniciranja. Tujih razstavljavcev bo 14. od tega 11 iz Italije, 2 iz Japonske, 1 razstavljavec pa bo iz Kitajske. Celotnemu razstavnemu prostoru okrog šole «Finka Tomažiča» je namenjenih 4300 kv. metrov površine, 1800 metrov pa je namenjenih gostinstvu in zabavnim prireditvam.
Direktor sejma Vladimir Marchesan je na tiskovni konferenci poudaril. da oomeni letošnja prireditev korak naprej v primerjavi s prejšnjimi leti. Sejem «Primorska razstavlja» je namreč že od februarja dalje samostojno podjetje, ki se je tudi kadrovsko in finančno o-krepilo ter si pripravilo štiriletni razvojni načrt. Letos so v razne preureditve sejemskega prostora vložili 16 milijonov dinarjev. Pričakujejo, da bodo na sejmu sklenili vrsto pogodb o prodaji blaga ter o poslovno-tehničnem sodelovanju. Za obiskovalce pa bo tudi zelo razveseljivo, ker pripravljajo vsa podjetja popust od najmanj 4 odstotke. Večerni atraktivni program pa bo za-
nimiv tako za domačine kakor tudi za domače in tuje turiste.
L. O.
Andrej Jarc ponovno izvoljen za župana Doberdoba
Sinoči se je v Doberdobu na prvi seji sestal občinski svet ter izvolil za župana Andreja Jarca. Za odbornika sta bila izvoljena Jože Jarc in dr. Mario Lavrenčič, za namestnika pa Jordan Vižintin in Severin Devetak. V doberdobskem občinskem svetu je enajst novih svetovalcev. Na večinski listi je bila izvoljena svetovalka Anamarija Peric, na manjšinski listi pa Marija Ferletič.
Po izvolitvi se je župan zahvalil za zaupanje ter v kratkih besedah nakazal program bodočega delovanja. K županovi izvolitvi je čestitala tudi predstavnica manjšine Marija Ferletič ter izrekla nekaj predlogov o nadaljnjem delovanju občinske uprave.
Podrobneje bomo o seji poročali prihodnjič.
23. IN 24. SEPTEMBRA V FJESI
Srečanje bivših internirancev iz Rawensbriicka
V Fjesi pri Piranu bo 23. in 24. septembra srečanje bivših internirancev in internirank iz Rawens-briicka. Srečanje organizira Zveza združenj borcev NOB Slovenije. Za hrano in prenočišče ne bodo udeleženci imeli nobenih stroškov, sami pa bodo morali poskrbeti za prihod in povratek.
Prijaviti se je treba do 30. julija. Za tržaško pokrajino sprejemajo prijave na sedežu Vsedržavnega združenja deportirancev ANED — Ulica Crispi 3 (tel. 730-306) vsak dan, razen sobote, od 10 do 12. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 17. do 19. ure.
Prihod mladeničev iz Venloja v Gorico
V Gorici je v nedeljo dospelo 23 mladenk in mladeničev iz holand skega mesta Venlo. Obisk se vključuje v sodelovanje med Gorico in Venlojem, ki sta pobrateni mesti. Letos je prišlo do večjega obiska kot v prejšnjih letih. Holandske mladenke in mladeniči bodo bivali pri goriških družinah do 18. julija, naši mladeniči iz teh družin pa bodo šli v Venlo, na dvotedensko bivanje k nizozemskim družinam od 21. julija do 3. avgusta.
Holandski gostje imajo od 16 do 20 let, v našem mestu se bodo seznanili s tukajšnjim načinom bivanja in bodo obiskali, na pobudo občinske uprave, tudi nekatere bližnje zanimive kraje. Na županstvu jih je sprejel župan.
Do 15. julija volitve pomočnika nadškofa Cocolina
Medtem ko msgr. P. Cocolin, apostolski administrator za škofijo Trst in župniji Milje in Mačkolje, torej področje, ki sodi v Italijo, prevzema svoje odgovornosti, so v goriški nadškofiji v teku volitve generalnega vikarja, -ki bo msgr. Cocolinu, go-riškemu nadškofu, pomagal pri njegovem delu na Goriškem. Generalnega vikarja bodo izvolili cerkveni predstojniki s splošnimi volitvami do 15. julija. Do tega dne morajo namreč pismeno sporočiti nadškofu i-mena tistih, ki o njih sodijo, da bi lahko zasedli ta položaj, nadškof pa bo na podlagi teh predlogov imenoval svojega pomočnika.
• Na sedežu UIL, Korzo Italia 54, je vsako popoldne, od 17. do 18.30, na razpolago zainteresiranim zastopnik šolskega sindikata UIL, ki daje podrobne informacije o prošnjah za službena mesta neučnega osebja na šolah.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija, ob 10. do 12. ure. O-benem sporoča, da bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvi gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» sporočata, da bo vpisovanja vsak dan v dopoldanskih urah do 24. julija.
USPEL NEDELJSKI DRUŽINSKI IZLET
Člani goriškega SPD na izletu na Fiancavallu in v Furlaniji
Marsikdo je odkril lepe, a nepoznane bližnje kraje
Člani goriškega Slovenskega planinskega društva so bili v nedeljo na zanimivem avtobusnem izletu po Furlaniji. Cilj izleta, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz mesta in s podeželja, je bila turistična točka Piancavallo nad Pordenonom. Tu so v nekaj letih zgradih moderno turistično postojanko, ki je zelo dobro obiskovana pozimi, saj delujejo tu zelo dobre smučarske naprave. Tu so zgradili vrsto hotelov in turističnih hišic, ki jih ljudje uporabljajo tudi poleti. Cesta se vzpenja po serpentinah iz Avia-na in z vrha je lep razgled na furlansko ravan s slikovitimi mesteci in vasmi.
Slika, ki se nudi obiskovalcu na Piancavallu, je tipično planinska. Stavbe so zgrajene v sicer modernem in stiliziranem planinskem slogu, vidiš pa lahko lepe dolinice in travnike, zaščiteno planinsko floro, nad letoviškim krajem pa se dviga gora Monte Cavallo, ki dosega 2.250 metrov nadmorske višine.
Goriški izletniki so se tu naužili svežega zraku, saj je bilo ta dan v furlanski ravnini precej toplo.
Kosilo so imeli v restavraciji CAI.
Na povratku je šofer avtobusa Renzo, doma iz Humina, presenetil naše izletnike in jih kar sam popeljal po lepih furlanskih krajih vzdolž Alp. Predpoldne so si naši planinci ogledali znamenito doževo vilo Manin v Passarianu pri Codroi-pu, na povratku pa so šli skozi lepe vasi severozahodne Furlanije. Videli so umetno jezero pri San Danielu, šli so skozi Monte Reale, po Valcellini, skozi Maniago in Seguala (tu se je rodil znani svetovni prvak v boksu Camera), skozi slikovito mestece San Daniele del Friuli, ogledali so si grad Susans, kjer je danes restavracija, videli so grad Colleredo di Montalbano, v katerem je živel in delal pisatelj Ippolito Nievo. Marsikateri med go-riškimi izletniki je bil prvič v teh krajih in je prvič videl tako lepa kraje, ki so v naši neposredni bližini. Zato so bili tako prireditelju kot prijaznemu šoferju zelo hvaležni za lep izlet. Polni zadovoljstva so se izletniki vrnili zvečer v domače kraje.
J. S.
Nagrajtni športni veterani
V dvorani Ljudskega doma so v nedeljo, na pobudo združenja športnih veteranov, nagradili 24 veteranov športa. Nagradili so ljudi, ki so se aktivno udejstvovali na športnem področju tako kot atleti kot tudi tiste, ki so bili funkcionarji v športnih društvih. Ob tej priliki so priredili tudi pobratenje s podobnim združenjem iz Bočna.
Nagradni natečaj za članke o obrtništvu
Deželna ustanova za razvoj obrti ESA je podaljšala do 31. avgusta rok za predložitev časopisnih člankov o razvoju obrtne dejavnosti. ESA je namreč razpisala natečaj za članke s to tematiko, članki morajo biti objavljeni v času od 1. januarja do 31. julija.
# Uradniki, tehniki in delavci tovarne ASEGEN v Tržiču so včeraj stavkali eno uro. Stavka spada v deseturno protestno akcijo, ki jo bodo
Prosvetno društvo «Danica» na Vrhu
in Slovenska prosvetna zveza
vabita v petek, 11. julija, ob 21. uri na zabaviščni prostor na Vrhu na
VEČER
MAKEDONSKIH PLESOV IN PESMI
Celovečerni program bo izvajal folklorni ansambel KOČO RACIN iz Skopja.
Vabljeni !
liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiin
OB IZVOLITVI ODBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA «ANDREJ PAGLAVEC»
Naša skupnost pripisuje velik pomen obnovitvi prosvetnega dela v Podgori
Človek, po katerem se društvo imenuje, je bil prvoborec za enakopravnost slovenskega jezika po drugi vojni - S kakšnim programom bo društvo sodelovalo pri odkritju partizanskega spomenika
Na Goriškem kakor tudi na Tržaškem skorajda ni vasi, kjer ne bi delovalo prosvetno društvo, o-snovna organizacija naše narodnostne skupnosti, v kateri se odvija prosvetno, kulturno in rekreacijsko življenje in skozi katero se manifestira široka in enotna težnja po živi in vsakdanji naši prisotnosti v okviru stvarnosti, ki nas obdaja. Ta pojav, ki je odraz naše narodne i-dentitete, postaja v zadnjem času vse bolj pogost tudi v Beneški Sloveniji.
Pred dvema mesecema so po 14 letih takšno društvo spet obnovili v Podgori, narodnostno mešani vasi v občini Gorica, kjer živi številna in žilava slovenska skupnost. Svoje društvo so Podgorci poimenovali po Andreju Paglavcu, Podgorcu, ki je bil steber narodnega življenja v vasi,- vnet planinec ter eden izmed štirih svetovalcev, ki so bili v goriški občinski svet leta 1948 izvoljeni na listi Demokratične fronte Slovencev. V svojstvu načelnika skupine svetovalcev DFS je prevzel težavno nalogo, da je, moral zagovarjati pravice Slovencev v času, ko so jih kratili z več strani in še najbolj s strani italijanskega nacionalizma. čestokrat je imel proti sebi domala ves občinski svet, toda popustil ni. Skliceval se je na določila ustave, ki je bila komaj sprejeta, na mirovno pogodbo, torej na mednarodne obveznosti Italije, na občečloveške pravice, na obljube De Gasperija itd. Poslužil se je tako notranjepolitičnih kakor tudi zunanjepolitičnih obveznosti (slednje so bile in so še posebej važne zaradi atavičnega odpora nazadnjaškega italijanskega meščanstva proti narodnemu sožitju), da bi tistim Slovencem, ki so prišli v meje Italije, priboril osnovne jezikovne pravice. Predvsem pa se je te pravice poslužil sam ter je na prvi seji občinskega sveta na gradu leta 1948 spregovoril v slovenščini. S tem svojim nastopom, ki ga je spremljalo vpitje in zmerjanje, je odprl poglavje boja za enakopravnost našega jezika, boja, ki — žal — še traja.
Spomin na te dogodke obnavlja-
(llllll■lllll■kllIIIIIIIIIIIIIIII|l||||||||||||||||||||||lUIIllllllIIIll|t||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||rtI||I||||||||||
Odličnjaki na slovenskih šolah
i 2
SONJA KLANJŠČEK 2. C (Nižja srednja šola)
MARTA VIŽINTIN 3. C (Nižja srednja šola)
Anton Peršolja
mo iz dveh razlogov: prvič zato, da se ve, koliko časa že traja naš boj za priznanje enakopravnosti, in drugič zato, da se ve, po kom se prosvetno društvo v Podgori i-menuje in kakšno narodno-politično izročilo prevzemajo novi odborniki. Gre za novo razdobje v življenju vasi v goriškem predmestju, kjer je asimilacijski pritisk zelo hud in kjer morajo demokratične in odprte sile razumeti in podpirati vse tiste oblike delovanja prosvetnega društva, ki ima za namen živo in vsakodnevno prisotnost slovenske govorice v vseh oblikah udejstvovanja, od zasebnega do javnega.
To društvo bo imelo jeseni svoj redni občni zbor, vendar je že sestavilo načrt svojega dela ter je sklenilo posvetiti še več skrbi domačemu pevskemu zboru, ki že vadi, proti koncu meseca septembra (27. sept.) pa sodelovati pri odkrivanju partizanskega spomenika v Podgori z nekaterimi izvirnimi prireditvami kot so rally s kolesi pod naslovom «gremo na kolo za zdravo telo» (ta športna prireditev bo prva te vrste pri nas — že doslej pa so se Podgorci, in zlasti animator tamkajšnjega življenja Severij Rožič, izkazali z drugo izvirno domislico: ženskim nogometom). Ob tej priložnosti bo nastopil pihalni orkester, prižigali bodo kresove ter poskrbeli za gledališko prireditev, ki bo ustrezala velikemu dogodku, proslavi 30-letnice osvoboditve ter odkritju partizanskega spomenika v vasi.
O tem programu so se odborniki pogovarjali na svoji prvi seji v nedeljo, na kateri so si razdelili odgovornosti. Za predsednika so izvolili tekstilnega delavca Antona Per-šoljo, za podpredsednika Petra Pe-tejana, za tajnici Danjo Bregant in Vando Okroglič, blagajničarko Heleno Klavčič, za odbornike za šport Livija Rožiča, Mavricija Maligoja, Artura Brešana in Darka Humarja, ter odgovornega za pevski zbor Stanka Kuštrina. V nadzorni odbor so izvolili Silvana Terpina, Riharda Bizjaka ter Vanka Delpina.
Novemu odboru želimo, da bi u-spešno vodil narodno in prosvetno življenje v Podgori, nekdaj skoraj popolnoma slovenski vasi, ki je zaradi številnih in tudi tragičnih dogodkov globoko v zavesti naših ljudi.
veš, če prizadete občane strešice motijo ali ne.
Izgleda, da netočnost oziroma pomanjkljivost, ni tehnične, narave, ampak jo gre pripisati ustaljeni praksi. Na isti strani, kjer je med naročniki omenjen Katoliški glas je lepo izpisan tudi Konigsadler (lepo v skladu z nemškim pravopisom).
Slovenski naročniki prav tako plačujejo za telefonske usluge kakor drugi. Minimalno, kar smejo zahtevati, je, da se v imenik vpišejo v pristni in nepopačeni obliki.
Z dobro in obenem politično voljo se da to vse urediti in brez kakršnih koli težav. Vzemite v roko i-menik za Poadižje — Južno Tirolsko pa se boste prepričali.
Zanima me še, kolikor se to ponavlja iz leta v leto, ali so bili v preteklosti napravljeni kdaj s strani poklicanih političnih organizacij potrebni koraki pri družbi SIP.
Zahvaljujem se za objavo ter vas lepo pozdravljam.
Vlado Klemše
Razna obvestila
V slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici bo avgusta tečaj za popravne izpite. Prijava sprejema uprava doma v Ulici Mon-tesanto 84, tel. 83-495 vsak delavnik od 10.30 do 12.30.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 13. julija, v okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve, vzpon na Rdeči rob (1916 m), kjer so bile v času NOB hude bitke med partizani in okupatorji. Prijave za izlet na sedežu SPD. Odhod bo z lastnimi sredstvi. Zbirališče ob 5. uri na italijanski strani prehoda pri Rdeči hiši.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 20. julija, družinski izlet z avtobusom v Ljubljano, na Bled in na Pokljuko. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. Malta 2, tel. 2495.
Kino
uhedhÀMwi
JOŽICA SIMČIČ 3. D (Nižja srednja šola)
IGOR PRINČIČ 3. B (Nižja srednja šola)
Spoštovano uredništvo!
Prebral sem z zanimanjem vaša ugotavljanja ob izidu novega telefonskega imenika za področje Furlanije - Julijske krajine. Omenjeni članek ste objavili v nedeljo, 6. julija, na goriški strani. Tudi sam se strinjam z ugotovitvami pisca. Prav je in vzpodbudno, da se tako koristna iznajdba hitro širi tudi po naših vaseh, želel pa bi opozoriti na važno dejstvo. Družba SIP dosledno vztraja na pačenju slovenskih priimkov. Primer: Slovensko Gledališče, Katoliški glas, Slovenski dijaški dom. Omenjam samo nekatere ustanove, a je takih primerov nešteto. Samo v Gorici je nekaj desetin ali stotin (no saj število niti ni pomembno) zasebnih koristnikov telefonskih uslug z lepim slovenskim priimkom s strešico. Prime
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Il chiodino nel cervello». C. Sevilla, J. L. Lopes Vasquez. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Resta pure amore mio». H. Tappeat, H. Ohnsen. Barvni film.
modernissimo Zaprto do si. julija
zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto do 28. julija zaradi poletnih počitnic.
VITTORIA Zaprto do petka, 11. julija.
Irzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Vogliamo i colonnelli».
PRINCIPE 17.00—21.30 «Lucrezia giovane».
Nora Gorica
SOČA «Jeklena ptica», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Strah», jugoslovanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «čmobrada pošast», ameriški barvni film ob 20.00.

čeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Sergio Valenti.
SMRTI: 65-letni upokojenec Michele Ferrandis, 32-letna gospodinja Dolores Bensa, 80-letni invalid Giordano Tornada, 90-letna upokojenka Amabile Donda '’d. Gardenal, 82-letni upokojenec Francesco Visintin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču
-------- ------ dežurna lekarna Al Redentore, Ulica
rov ne bom navajal, ker nikoli ne Roselli 23, tel. 72-340.
5
PORTRET Z RAZSTAVE
NA ZBOROVANJU V VERNBERKU
Protislovenski izpadi nadutih koroških Nemcev
«Odlično» se je obnesel duhovnik Wilhelm Mucher
Kakor smo pred časom poročali, so v Sovodnjah pri Gorici organizirali v juniju razstavo, na kateri je sodelovalo 44 fotografov in sicer domačinov, pa tudi fotoamaterjev z onstran meje ter nekaj Furlanov.
Razstava je lepo uspela, kar je bilo pričakovati, ko pa sodeluje pri organiziranju prireditve skupina domačih zavzetih fotoamaterjev. Na sliki posrečen «Portret št. 1», ki ga je napravil Miro Kuzmin
•......................................................................................
Kakor poroča slovenski koroški tisk sta osrednji slovenski organizaciji na Koroškem in sicer Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev, v nedeljo, 29. junija na seji skupnega koordinacijskega odbora razpravljali o prireditvi, ki jo je Abwehrkaempferbund imel v Vernberku, kjer so blagoslovili prapor tamkajšnje podružnice te organizacije. Obe organizaciji u-gotavljata, da so bile ob tej priložnosti tako v pridigi župnika Wil-helma Mucherja kot tudi v govoru predsednika koroškega Heimat-diensta dr. Josefa Feldnerja izrečene besede in izjave, ki niso naperjene le proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem, pač pa imajo tudi izrazit nemško šovinističen in rasističen značaj. Obe slovenski organizaciji vidita v tej «blagoslovitvi prapora» neonacistično manifestacijo in se vprašujeta, kako dolgo bodo avstrijske oblasti dopuščale, da se takšne provokacije ponavljajo.
Skupno sporočilo obeh koroških slovenskih organizacij je bilo prvi odgovor na provokacijsko zborovanje, ki so ga istega dne, v nedeljo, 29. junija organizirali v Vernberku pristaši in simpatizerji že omenjenega Abwehrkaempfer-bunda. Zborovanja se je udeležilo
Patronat KZ - INAC svetuje
V tej rubriki nai izvedenec Boris Simoneta seznanja «ita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure.
Družinska pokojnina na podlagi odkupa 1020/26
Vpr.: «Po mojem pokojnem možu, ki je umrl pred 25 leti, ne prejemam nobene pokojnine, ker je pred vojno in tistih nekaj let po končani vojni sicer delal, vendar zanj niso plačevali prispevkov in prošnjo za družinsko pokojnino so mi takrat odbili zaradi pomanjkanja vsakršnih zavarovalnih prispevkov. Tako sem se vdala v usodo in sem že obupala, da bi kaj dobila po pokojnem soprogu. Pred nekaj meseci pa mi je neka znanka povedala, da je naredila po možu odkup delovne dobe 1920/26 in so ji na tej podlagi priznali tudi družinsko pokojnino. Zato sem tudi jaz naredila na INPS notarski akt in kot vdova vložila zahtevek za odkup delovne dobe 1920/26. V teh dneh so mi poslali odgovor, da so mi po mojem možu (letnik 1908) priznali odkup za 3 leta in 1 mesec delovne dobe. Kolikor pa mi je znano, je potrebnih vsaj 5 let prispevkov, da priznajo družinsko pokojnino: potemtakem se bom morala dokončno odpovedati vsakršnemu upanju na pokojnino po pokojnem možu, ki bi si jo s svojim trdim delom in z aktivnim deležem v o-svobodilnem gibanju tudi zaslužil. Rada bi zvedela, če se mi splača odkupiti tista tri leta delovne dobe in Če bi na tak način lahko prišla do družinske pokojnine». V. J.
Kljub obširnemu opisu mi naša bralka ne nudi vseh točnih podatkov, da bi lahko dal nedvoumen odgovor in da bi jo «potroš-tal»,' češ da ji pritiče družinska pokojnina. Vendar gojim dobra u-panja, da se bo iz tega zavarovalnega položaja le nekaj izcimilo.
Pa pojdimo po vrsti: od trenutka smrti vašega moža pa do danes se je njegov zavarovalni položaj bistveno spremenil, ker prej ni imel plačanega niti enega prispevka kot podrejeni delavec, sedaj pa ste dosegli možnost, da v njegovem imenu odkupite 3 leta in 1 mesec delovne dobe. Samo na podlagi tega odkupa pa res ne morete uveljaviti pravice do družinske pokojnine, ker bi bilo potrebnih vsaj 5 let zavarovanja pri splošnem obveznem zavarovanju. Poleg tega vdova ne more zaprositi za prostovoljno plačevanje prispevkov in na tak način se žal ne da dopolniti razlika, da bi zavarovanec štel vsaj 5 let zavarovanja.
Vendar za dosego minimalnih zavarovalnih pogojev manjka v našem primeru le 1 leto in 11 mesecev, kar pa se lahko dopolni na dva načina. Najprej me zanima, če je vaš mož služil vojaški rok. Na zavarovalnem področju velja namreč zakon, da se celotna doba služenja vojaškega roka šteje v zavarovalni položaj v obliki simboličnih prispevkov. Se pravi, da bi morala na vojaškem uradu — «distrettu» zaprositi za vo'aški list vašega moža in tako bi lahko razbrali, če mu priznavajo vsaj 1 leto in 11 mesecev simboličnih prispevkov. V pozitivnem primeru bi bilo zadoščeno minimalnim zavarovalnim pogojem in, potem ko bi odkupila delovno dobo 1920-26, bi lahko nemudoma vložila proš-
Prejemala bi minimalni,,^sečni;, znesek (sedaj 55.950 lir, če nimate lastne pokojnine) od dneva, ko ste vložila prošnjo za odkup delovne dobe 1920/26, ker so bili pač komaj takrat nakazani zavarovalni prispevki.
V primeru, da ne bi z odkupom 1920/26 in z vojaško dobo dosegla 5 let zavarovanja, pa bi lahko na
podlagi dokumentov vašega pokojnega moža zaprosila Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, da izstavi odločbo o njegovi zaposlitvi v Jugoslaviji. Če bi vključno z jugoslovansko zavarovalno dobo bilo zadoščeno minimalni meji vsaj petih let zavarovanja, bi lahko vložila prošnjo za družinsko pokojnino po konvenciji med Italijo in Jugoslavijo.
i Kot torej izhaja, ne smete vreči puške v koruzo in če boste «našla» še eno leto in 11 mesecev prispevkov (vojaška doba ali zaposlitev v Jugoslaviji), odkupite nemudoma priznano delovno dobo 1920/26 in uredite čimprej vso o-stalo dokumentacijo, nakar boste lahko vložila prošnjo za družinsko pokojnino.
# # #
Patronat KZ INAC sporoča, da bo do konca avgusta urad odprt za stranke vsak dan le od 8.30 do 12.30. V četrtkih pa urad sprejema tudi popoldne od 15. do 17. ure.
nekaj nad 2000 oseb, kar je po o-ceni opazovalcev koroških razmer razmeroma malo, saj je Heimat-dienst v tem smislu zelo aktivna organizacija in zbere po navadi večjo množico. Na zborovanju so se v svojih govorih «odlično obnesli» trije govorniki in sicer gosposvetski župnik Wilhelm Mucher, predsednik organizacijskega «Bunda» Josef Hofstàtter ter predsed nik koroškega vodstva Heimat-diensta dr. Josef Feldner, ki je bil pravzaprav glavni govornik.
Za duhovnika Wilhelma Mucherja je značilno to, da je v nasprotju s cerkvenimi predpisi, ki veljajo na Koroškem, maševal na javnem zborovanju in pridigoval preko mikrofona, ki so ga organizatorji zborovanja pripravili za svojo rabo. Sicer bi bil moral maševati in prapor organizacije blagosloviti prof. Komar, ki se je «odlično obnesel» lani na podobnem zborovanju v Dobrli vasi, kjer je izustil znano «krilatico» «Bog nas varuj revolucije in rdeče poplave!», vendar se je po lanskoletnih izkušnjah tej «časti» odpovedal, zato je rade volje «vskočil» že omenjeni Wilhelm Mucher, ki se je še bolje «obnesel» kot njegov sobrat Komar.
Mucherjeva «pridiga» je bila en sam napad na Slovence in na Jugoslavijo ter poveličevanje nemštva in vzbujanje umetnega preplaha na Koroškem. Med drugim je Mucher v svoji «pridigi» rekel:
«Nekrščansko je, če slovenski voditelji, ki se imenujejo kristjane, odklahjajo tajno' in svobodno priznanje južnih Korošcev. Nekrščansko je, če z izgovori ter grožnjami skušajo izsiliti nedemokratično tolmačenje in izvajanje državne pogodbe . . . Slovenci so živeli 1200 let pod nemško oblastjo na Koroškem. Nič se jim ni zgodilo. V Jugoslaviji pa je zadostovalo 27 let slovenske oblasti, pa je izginilo vseh 600.000 Nemcev, kolikor jih je živelo v Jugoslaviji. .. Če bi hoteli postaviti vsem umorjenim spomenike, bi morali razkosati ves Triglav in potem bi Triglava ne bilo več.»
Mož ima seveda v mislih preštevanje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki ga koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati odklanjajo, ker je to proti osnovnim načelom pravilno tolmačene demokracije in tudi proti predpisom, ki jih vsebuje 7. člen državne pogodbe. Ko pa je gtivor o 600.000 Nemcih, Švabih iz Vojvodine, in morebitnih kočevskih Nemcih, naj «duhovnik» Wilhelm Mucher prouči malo zgodovino zadnje vojne, saj so si nemški nacisti s katerimi je Mucher verjetno v sorodstvu, kočevske Nem-
(Nadaljevanje na 6. strani)

Davčna posvetovalnica
V »ej strokovni rubriki naš davčni Izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja «»atelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici.
Za zaključek
V torek, 15. t.m., bo dokončno zapadel rok za predložitev davčnih prijav. Zadevni zakonski dekret je bil že poslan v razpravo parlamentarnim organom. V razpravi so tudi nekateri popravki določb, ki se nanašajo na INVIM. Težko je, da bodo pred počitnicami utegnili odobriti spreminjevalni zakon, ki ga je pripravil finančni minister ;n ki se nanaša predvsem na vprašanja združevanja dohodkov zakoncev ter na novo davčno lestvico. O zakonskem osnutku smo že obširno govorili. Naj na tem mestu dodamo se, da osnutek predvideva povišanje neobdavčlji-ve osnove pri dedovanju v ravni črti od sedanje vrednosti 20 na 30 milijonov lir.
Vse olajšave bodo sicer stopile v veljavo šele za dohodke letošnjega leta, ki jih bodo davkoplačeval ci prijavili do 31. marca 1976. Samo za združene dohodke je tudi za letošnje dohodke predvidena delna razbremenitev, če seveda ne bo na zakonodajni stopnji prišlo do ugodnejših sprememb.
Kdaj bodo izterjali davke, ki se nanašajo na letošnjo prijavo?
Če bi finančni uradi redno delovali, bi morali pripraviti davčne sezname na temelju prijav najkasneje do 15. julija, tako da bi izterjevalnice pobrale dolgovane zneske v dveh obrokih — septembra in novembra. Ker pa stavka finančnih nameščencev traja že od aprila, se bo izterjevanje pričelo verjetno šele v letu 1976, se pravi v času, ko bodo prijavitelji poklicani k obračunavanju davkov, ki se nanašajo že na letošnje dohodke. V tem pogledu so potrdili načrt finančnega ministrstva, da bo davkoplačevalec moral ob prijavi sam izračunati in plačati dolgovane davščine. Vplačevanje se bo vršilo pri bančnih zavodih, ki bodo za to pooblaščeni. Ne bodo se torej poslužili poštne uprave.
(avtomobilske takse, radijske takse itd.).
Do prihodnje prijave nas loči dobrega pol leta. Kdor je letošnjo prijavo točno in pravilno sestavil, ne bo imel s prihodnjo davčno obveznostjo posebnih težav. Naj med drugim omenimo dejstvo, da bo glede nepremičnim (zemljišč in zgradb) vsak prijavitelj lahko enostavno prepisal okvire A) in B), ker je že zdaj z zakonom določeno, da bodo tako imenovani koeficienti za leto 1975 ostali neiz-premenjeni (n. pr. množitelj 48 za katastralni dohodek zemljišč). Ok-
Naše tri rubrike «Davčna posvetovalnica», «Odvetnik svetuje» ter «Patronat KZ-INAC svetuje» se z današnjim dnem prenehajo in jih bomo obnovili po poletnih počitnicah
njo za družinsko pokojnino, ki vam j ki je že tako ^'neobremenjena zara-bi jo odobrili brez nadaljnjega. 1 di vplačevanja posrednih davkov
vir C), ki se nanaša na delovne in pokojninske prejeme, se bo lahko enostavno izpolnil s pripisom dveh številk z obrazca 101. Razumljivo je, da davkoplačevalci, ki imajo delovne in pokojninske prejemke, ne bodo imeli nobenih problemov.
Menimo, da smo v naših tedenskih pogovorih do podrobnosti odgovorili na vprašanja glede neposrednih davkov. V nekaterih primerih smo prizadetim tudi pismeno odgovorili. Medtem so se nakopičili problemi zlasti v zvezi z obdavčevanjem INVIM ter v zvezi z davki na dedovanje. K tem vprašanjem se bomo vrnili po premoru med poletnimi počitnicami.
Današnji pogovor bomo zaključili z zadevo, ki je vzrok negodovanja mnogih naših bralcev. Ko so brskali po katastralnih podatkih in katastralnih dohodkih, so opazili, da je katastralni dohodek nepremičnin ostal nespremenjen, čeprav je objekt že v ruševinah, ali je dohodek že davno odpadel zaradi neuporabnosti prostorov itd. Večkrat smo že poudarili, da se
katastralne zabeležbe ne spreminjajo same od sebe in da morajo spremembo zahtevati prizadeti in to najkasneje do konca januarja vsakega leta. Jeseni bomo prizadetim odgovorili z zadevnimi napotili. Za sedaj svetujemo vsem, ki imajo iz kakršnega koli razloga svoje zgradbe prazne in torej brez najemninskih dohodkov, da to okoliščino javijo na davčni urad. Če bo nepremičnina čez vse prihodnje leto prazna, bodo obremenjeni le za 20 odst. katastralnih dohodkov.
Nazadnje še priporočilo vsem dohodninarjem: skrbno naj hranijo vso dokumentacijo, ki jo bodo morali priložiti prijavi 1976. leta. Pazijo naj predvsem na dokumente in potrdila o davčnih predujmih, ki so jih ali jih bodo prejeli od raznih dajalcev za prejemke najrazličnejše narave (priložnostna dela, sejnine, nagrade za izvrševanje javnih funkcij itd.). Prav tako naj prizadeti zahtevajo in hranijo dokumente, ki se nanašajo na odtegljive stroške na dohodke (zdravstveni izdatki, bančne obresti, zavarovalne premije na življenje in na nezgodo,- šolske takse itd.).
DAVČNA DOKLADA NA DRUŽINSKE DOKLADE
Kot je bilo že objavljeno, so s 1. februarjem zvišali družinsko doklado za ženo in otroke na 9.880 lir mesečno. Ker so bile družinske doklade prej davčno preosnovo proste vsake davščine in ker je vlada prišla do spoznanja, da so te doklade po novih določbah (po dobno kot ostali dohodki) podvržene osebnemu davku, so marca 1974 izdali zakon, po katerem so podrejenim delavcem in upokojencem priznali povišek 10 odst. na znesek družinskih doklad. To naj bi bila nekakšna tolažilna davčna doklada. Na tak način bo sedanja družinska doklada za eno osebo znašala 9.880 plus 988, torej 10.868 lir. Ta znesek bodo delojemalci in upokojenci opazili na plačilnih listih. Seveda bo na drugi delodajalec odtegnil na celotno doklado po lestvici predvideni davek. Najmanjša obdavčitev 10 odst. do 2 milijonov lir bo torej znašala 1.086 lir, proti fiskalni dokladi 988 lir. Pri letnem dohodku od 2 do 3 mi lijonov lir bo obdavčitev znašala 13 odst., torej 1.300 lir, od 3 do milijonov lir. pa 16 odst., torej 1.738 lir. Vsekakor dober posel za državne finance.
ENERGETSKA KRIZA SILI K TEMU
Na Jadranu bodo ponovno vrtali
Podjetje INA-Naftaplin je naročilo v Rotterdamu veliko ploščad - Poraba nafte se iz leta do leta veča
ZAGREB, julija. — Jugoslavija se ni odrekla iskanju nafte in plina vzdolž jadranske obale. Nasprotno, dela se bodo obnovila in nadaljevala, kar je tudi popolnoma logično, saj geološke študije govore, da je tod nafte ali vsaj plina veliko. Tega ne trdi Carmi-gnani, ki ugotavlja navzočnost nafte tudi pod Trstom in v raznih krajih bližnje, Goriške in Furlanije pa vse gor do Karnije, pač pa zatrjujejo tako domači in tuji geologi, ki so temeljito proučili sestavo zemeljskih plasti tega področja. Res je sicer, da so vzdolž Jadrana že vrtali in da niso nič dosegli, toda raziskovanja se bodo nadaljevala, ker tako narekujejo potrebe in konkretne študije.
V ta namen je zagrebško podjetje INA — Naftaplin naročilo v ladjedelnicah v Rotterdamu velikansko ploščad za vrtanje na morju oziroma izpod morja.
Najprej nekaj besed o tej ploščadi:
Že dolgo let gradijo ploščadi za vrtanja v morju. Ploščad, ki so jo naročili v Rotterdamu, se bo imenovala «Jadranka I» in bo stala obilno milijardo dinarjev. Ploščad bo težka šest tisoč ton, imela bo tri «noge» s po 600 tonami vsaka. «Noge» bodo dolge 130 metrov. Ploščad bo dolga 64, široka pa 54 metrov in bo v tri nadstropja, tako da se bodo v njih lahko zvrstile vrtalne naprave, pogonski stroji, delavnica, poleg tega bodo tu prostori za posadko, za gorivo, za vodo, za cevi in razne druge potrebščine. Nadalje bo na ploščadi tudi pristajališče za helikopter, naprava za spreminjanje morske, slane vode v pitno vodo itd. Ploščad bo imela posadko 58 mož. Z enega samega mesta bodo s ploščadi mogli hkrati vrtati devet vrtin in to v globino do sedem tisoč met^gv.
Ploščad bo prišla na svoje «delovno mesto» torej v Dalmacijo spomladi 1977. leta.
Rekli smo že, da to naročilo in ustrezno iskanje nafte ali plina narekujejo potrebe. Jugoslavija i-ma veliko energetskih virov. Pomislimo na velikanske zaloge premoga, na izredno bogastvo vodnih tokov in tudi na rudnik urana na Gorenjskem. Toda trenutno najbolj uveljavljeno gorivo je vendarle — nafta. In te je v Jugoslaviji sedaj malo, mnogo premalo. Jugoslavija načrpa v Panonski nižini malo «črnega zlata» zato je treba najti novo rešitev. Če so bila dosedanja vrtanja vzdolž Jadrana neuspešna, se bodo vendarle nadaljevala saj so na italijanski strani napravili doslej že nad 600 vrtin in odkrili velika plinska bogastva.
Jugoslovani so s pomočjo tujih ljudi in tujih tehničnih sredstev napravili doslej na Jadranu 10 vrtin. S tem so preverili le 10.000 kv. kilometrov severozahodnega dela Jadrana. Toda deset vrtin je premalo, saj smo rekli, da so Italijani napravili na drugi strani Jadrana že 600 vrtin. Jugoslovanski strokovnjaki računajo, da bo treba napraviti še najmanj 30 do 40 tako imenovanih področnih raziskovalnih vrtin, ki bodo globoke v povprečju 5000 metrov. Šele podatki, ki so jih že zbrali ter podatki, ki jih bodo dale nove vrtine bodo dokončno odgovorili na vprašanje, koliko plina je v globinah pod Jadranom.
Strokovnjaki niti ne dvomijo v to in se vprašujejo le, koliko bo podzemlje dalo in kako drag bo ta plin. Ne smemo namreč pozabiti, da je vrtanje v velike globine drago. Računajo, da stane en dan vrtanja pet milijonov starih dinarjev. Vrtina, ki je globoka 5000 metrov, zahteva najmanj sto
dni dela. Potemtakem stane ena vrtina pol milijarde starih dinarjev. Če vzamemo v poštev napoved, da bo treba najmanj 3Ò do 40 vrtin, pomeni, da bo družba INA-Naftaplin morala porabiti v ta namen težke milijarde dinarjev.
INA-Naftaplin je sicer veliko in ekonomsko trdno podjetje. Toda gornji stroški gredo preko njenih sposobnosti. Zato so jugoslovanske oblasti sklenile poklicati na pomoč tudi tuje družbe. Praktično so že razdelili jadransko področje na tiste dele, ki pridejo v poštev za koncesijo tujim družbam ter na dele, ki ostanejo domena domače raziskovalne dejavnosti. Ker so v zadnjem času sklenili kupiti v začetku prikazano ploščad, je možno, da se bo sklep o «odtujitvi» dela Jadrana oziroma o prepustitvi raziskovanja tujim družbam, spremenil. Toda tudi v primeru, ko bi držali stari sklepi, bo tujim družbam na voljo le 16 odstotkov skupne površine jadranskega morja, ki pride v poštev za iskanje nafte oziroma podzemeljskega plina.
Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da potrebuje Jugoslavija vedno več ^ nafte, ki jo mora, seveda, uvažati. Leta 1973 so jugoslovanske čistilnice nafte predelale nekaj nad 9 milijonov ton surove natte. Iz domačih vrelcev je prišlo le 3,333.000 ton nafte, ostalo je prišlo iz uvoza. Letošnja poraba nafte bo znašala 12 milijonov ton, domači vrelci bodo dali le
3.600.000	ton. Leta 1980 bo Jugoslavija potrebovala 20 milijonov ton. Domači vrelci bodo dali le nekaj nad 4 milijone in pol ton, seveda kolikor bi mèdtem na Jadranu ne odkrili novih ležišč. Leta 1985 bo Jugoslavija potrebovala že 27 milijonov ton nafte, domači vrelci pa bi ne dali niti 5 milijonov in pol ton nafte, seveda kolikor bi ne prišlo na Jadranu do večjih sprememb.
iiiiiiiiiiiiiiiiii:::::!!!!iiiiiiiiiiiiiiiliiililiimmiiiil||||
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Razstatia dveh mladih v občinski
V tržaški občinski galeriji razstavljata od predsinočnjim dva mlajša tržaška slikarja,^ ki sta si na prvi pogled zelo različna, ki pa se z druge strani vendarle nekako ujemata. Gre za Vranicha, ki ga domišljija kar razganja, ter za močno racionalnega Ber? ninija.
Vranich je šele v začetku svoje javne ali če hočemo razstavne dejavnosti in se je tokrat predstavil s celo vrsto olj in manjšim številom risb. Zanj smo reklj, da fantazija iz njega kar kipi, s čimer se pa izpostavlja nevarnosti protislovja, ker verjetno še ne zna ali ne more brzdati sttoje stvaritvene domišljije, ki pa obeta, rekli bi celo veliko obeta, posebno ker Vranich nima težav s tehnične plati.
Vse drugačen je Ferruccio Bernini, ki je, kot smo rekli, racionalen. sistematski, enosmeren. Za njegove stvaritve bi mogli reči, da so prijetno uravnotežene tako v risbi kot v barvah, posebno tistih osem del. kjer prevladuje prijetna, lepa motno zelena barva. pa tudi njegova večbarvna dela so lepo in smotrno izpeljana. Skratka, njegov del razstave nekako bilansira bolj živahni del Vranicheve.
Razstava bo odprta do 15, t.m.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHimiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Napočil je trenutek, da uveljavite svoje zahteve. Izpolnite obljubo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobri izgledi za uspešen zaključek posla. Upoštevajte prijateljev nasvet. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.)
V	teku jutra zanimive ponudbe. Neki spor vam utegne zagotoviti dobre uspehe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne razočarajte onih, ki vam zaupajo. Nesporazum v družini-LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan e posebno ugoden za obrtnike. Pokažite več ljubeznivosti v odnosih v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.)
V	poslu nobenih sprememb, zagotovljen vam je počasen, a go-
tov uspeh. Bodite iskreni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Določene težave vas bodo primorale, da utrdite svoj položaj. Srce bo slavilo zmago ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne storite ničesar, preden svojim sodelavcem popolnoma ne zaupate. Načrti za bodočnost.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zahvaljujoč svoji spretnosti in dobri volji, boste odpravili prepir. Popolno razumevanje KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne^ ukvarjajte se z negotovimi načrti. Bodite bolj ljubeznivi VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S solidno pomočjo sodelavcev boste premagali nove težave. Nekoliko napetosti v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20.3.) Svoje načrte boste uresničili samo, če boste naglo ukrepali. Prijateljstvo se bo spremenilo
SREDA, 9. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za najmlajše: OTOK KOBILIC.
Enajsto in dvanajsto nadaljevanje
18.45	Program za mladino: POLY V BENETKAH
19.15	športni dnevnik
Kronike dela, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	VOJNA OB MIROVNI MIZI:
Danes je na sporedu 4., zadnje nadaljevanje oddaje pod gornjim naslovom in bo govor o konferenci v Potsdamu.
Smo v juliju 1945. V Evropi se je vojna zaključila pred o-bilnima dvema mesecema, 9. maja, ko je nacistična Nemčija klonila, z njo pa so klonili tudi njeni preostali zavezniki. V mestecu Potsdam; ki je skoraj predmestje Berlina, so se v dneh od 17. julija do 2. avgusta sestali trije «veliki». In sicer predstavniki Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze. Veliko Britanijo je najprej zastopal Churchill, ki je po volitvah moral prepustiti mesto Attleeju, ki je kot voditelj laburistov medtem zmagal. ZDA je na tem zasedanju zastopal Truman, ki je postal predsednik ZDA po nagli smrti Roosevelta. Sovjetsko zvezo je še vedno zastopal Stalin. Toda pustimo to ob strani in se vrnimo v Potsdam, kjer so se trije veliki zavezniki skupno še s Francozi in Kitajci dogovorili za pogajanja o miru z Nemčijo, za razdelitev Nemčije na štiri vojaška področja, za denacifikacijo in za razrušenje nacistične industrije, ki bi mogla služiti ponovnemu oboroževanju.
22.00	športna sreda
Kronike glavnih športnih dogodkov v Italiji in tujini
22.45	DNEVNIK in Danes v parlamentu ter Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00	VEŠ ALA LAHKO POČAKAJO
Film je režiral John Huston in igrajo v njem John Hurt, Pamela Franklin, Ronald Frazer in drugi John Huston je eden najbolj znanih ameriških režiserjev izpred nekaj let. Napravil je vrsto filmov, med katerimi tudi «Il tesoro della Sierra Madre» ali pa «Stanotte sorgerà il sole» in tudi film «Giungla d’asfalto». Napravil je torej odlične filme, v katerih je otipljivo dokazoval, kako je nekaterim ljudem usojeno, da slabo končajo. Toda Huston je bil toliko sociologa in psihologa, da je vedel, da ti ljudje ne propadejo kot zločinci ker bi se kot taki rodili, v smislu nekih že zdavnaj ovrženih teorij, pač pa so žrtve družbe, okolja, v katerem živijo. Ker pa so ti njegovi filmi bolj slabo finančno uspevali, so filmski producenti vztrajali na tem, naj bi bil bolj «vesel», ker da publika zahteva drugačne filme. Dolgo se je Huston temu upiral, nato pa vendarle klonil in napravil nekaj takšnih filmov, med katerimi je tudi film «Vešala lahko počakajo». Huston se je bil odpovedal ameriškemu filmu, se preselil na Irsko, se tu «zabil» v razkošen grad in se lotil kakega dela le tedaj, ko je potreboval spet denar. In tudi film, ki pride nocoj na spored, je plod ene take Hustonove
f nanpnp
22.35 Kolesarske dirke TOUR DE FRANCE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.00	OBZORNIK
19.10	Vrančeve dogodivščine, barvni film
19.40	PO SLEDEH NAPREDKA
Redna mozaična oddaja iz sveta znanosti in tehnike PO SLEDEH NAPREDKA bo na sporedu tudi v poletnem času, le da so oddajo za poletne dni pripravili nekoliko drugače. Izbrali so filmske prispevke tujih filmskih družb in iz njih sestavili pet lahkotnejših oddaj. Tri izmed njih bodo emitirali v barvni tehniki.
V prvo oddajo so uvrstili zanimiv sovjetski film o možnostih izkoriščanja morja za prehranjevanje človeka. To je prikaz izsledkov na poskusni farmi pod morsko gladino. Drugi film, prav tako sovjetski, je posvečen holografiji in možnostim, ki jih ta metoda nudi za znanstvene raziskave. S prikazom motornega jadralnega letala, ki so ga izdelali poljski strokovnjaki, se bo oddaja zaključila.
20.10	Barvna risanka
20.30	DNEVNIK
21.05 V EL PAU, POSTAJA VROČE
Gre za francosko-mehiški film, ki ga je napravil sloviti Louis Bunuel leta 1959. V njem igrajo Gerard Philipe, Maria Felx in Jean Servais.
Louis Bunuel je že pojem filmskega surrealizma. Zaslovel je pred vojno s filmi kot so Andaluzijski pes, Zlata doba, Dežela brez kruha, itd. Po vojni je napravil celo vrsto filmov, o katerih se je veliko razpravljalo. Med drugimi so Nazarin, Viridiana, Diskretni šarm buržoazije itd.
Film V El Pau postaja vroče je njegovo manj znano delo 22.45 Miniature: Srpanjski glasbeni večeri
23.10	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček, barvni risani filmi 21.15 DNEVNIK
21.30	Dokumentarec «VELIKA EKSTAZA REZBARAJA STEINERJA»
22.00	Glasbena prireditev «HERB ALPERT»
TRST A
7.15, 8.15, 13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve:
18.30	Koncert; 19.10 Slov. povojna lirika; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. 21.45 Pesmi brez besed.
KOPER
7.30,	8.30. 12.30, 14.30, 17 30
18.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Glasba in nasvet; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah- 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 15.30 Polke, valčki in mazurke; 17.45 Domače viže in napevi; 18.15 Iz opusa velikih mojstrov; 19.00 Progresivna glasba; 19.30 Domači pevci; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba;
21.00	Zbori; 22.00 Literarna oddaja: 23.00 Lahka glasba. NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Poročila:
8.30	Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Izbran program; 13.20 Poletni spored; 14.05 Drugi zvok:
14.40	Nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 17.05 Komorna in o-perna glasba; 17.40 Pisan glasbeni spored; 19.30 Nove plošče resne glasbe; 20.20 Ph. Barry: «Incan-
tesimo»; 22.20 Ponovno na sporedu s C. Caselli.
II. PROGRAM
7.30,	8.30. 13.30,	15.30,	19.31,
Poročila: 7.40 Lahka glasba: 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama;
9.30	Nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Poletni spored,
12.40	Program z E. Montesanom;
13.35	Poletne parodije; 14 00 Plošče; 15.00 Stare in nove popevke,
15.40	Glasbeno - govorni spored;
18.35	Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Plošče; 21.20 Poletne pa rodi je;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
16.00.	20.00 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja. 10.05 Počitniški pozdravi; 10.35 V svetu lahke glasbe; 11.15 Uredni kov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...;	15.10 Naši
operni pevci; 16.45 «Loto - vrti Ijak»; 17.45 Orkester Martin Gold:
18.00	Aktualnosti; 19.05 Nenavadni pogovori:	19.25 Predstavljamo
vam...;	20.40 Ansambel Silva
Štingla; 20.50 Lahko noč. otro ci!; 21.00 Iz našega studia; 23.20 S festivalov jazza; 00.05 G. Mikes:	Vzhodnjaške skrivnosti;
00.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
.................iiiiiiiiiiii.iiimiiiiiiiiiiiiiii.nii,im,i,.,....„ii,im,,„|„„l„„|„l„„,„,l,|llll)l|||1||||||l|llll||||(||||||||||n||||||||||)||||||||||||||||H
USKOKI JADRANSKI GUSARJI
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
Cm dan za itn!i§m$ke tekmovalce Thevenet minuto in pol m Merckxom
Moser zaostal za enajst minut, Gimondi in Batta-glin za pet - Virsta sprememb na skupni lestvici
SAINT LARY, 8. — Druga pirenejska etapa se je zaključila z Zoe-temelkovo zmago, Merckx je ohranil svoje vodstvo na skupni lestvici, vendar pa se mu je drugouvrščeni Thevenet približal še za 49 sekund.
Merckx je skušal danes na vse načine čimbolj nevtralizirati The-veneta, svojega najnevarnejšega nasprotnika na tem «Touru», vendar je pri tem uspel le delno. Francoz si je današnji časovni izkupiček priboril med vzponom proti cilju in če pomislimo, da bodo v prihodnjih dneh še trije cilji postavljeni v strmino, potem se obeta Merckxu vse prej kot lahko življenje.
Najhujši poraz je doživel danes Moser, ki je prispel na cilj z zamudo kar enajstih minut in je tako dejansko izpadel iz ožjega seznama tekmovalcev, ki se bore za vrh «kupne lestvice.
Poleg Moserja je plačal davek
Zmagoviti Nizozemec Zoetemelk po prihodu na cilj
današnji etapi tudi Gimondi, ki je zgubil kar pet minut, enako pa tudi Battaglio.
Lestvica 11. etape je taka:
1. Joop Zoetemelk (Niz.), ki je prevozil 160 km dolgo progo Pau - Saint Lary v 5.27’18” s p. h. 29,698 km na uro.
2.	Thevenet (Fr.)
3.	Van Impe (Bel.)
4.	Merckx (Bel.)
5.	Ocana (Šp.)
6.	Lopez Garrii (Šp.)
7.	Romero (Fr.)
8.	De Schoenmaecker (Belgija)
9.	Galdos (Šp.)
10.	Gimondi (It.)
11.	Battaglio (It.)
12.	Fabbri (It.)
13.	Torres (Šp.)
14.	Kuiper (Niz.)
15.	Poulidor (Fr.)
33. Moser (It.)
Skupna lestvica
1.	Merckx (Bel.)
2.	Thevenet (Fr.)
3.	Zoetemelk (Niz.)
4.	Van Impe (Bel.)
5.27’24”
5’28’13”
5.29’42” 5.30’36” 5’31T0”
5.	Ocana (Šp.)	6’43”
6.	Gimondi (It.)	7’54”
7.	Poulidor (Fr.)	9’56”
8. Battaglin (It.) in Lopez-Carril (Šp.) 10. Danguillaume (Fr.)		9’59” 11’47”
11.	Moser (It.)	48.30’H”
PRAGA, 8. — V prvem dnevu mednarodnega atletskega trojnega srečanja ČSSR - Poljska - ZDA v Pragi so dosegli razmeroma skromne rezultate. Najboljšega je dosegel Po-
5.32’16”	Ijak Kozakiewicz v skoku	s palico
5.32’21”	5,50 m. Naskakoval je tudi	nov sve-
5.32’53”	tovni rekord (5,67 m) vendar brez	
5.32’55”	uspeha.	
5.33’H”	Po prvem dnevu je bilo stanje tro-	
5.33’13”	boja tako:	
5.33’17”	Moški	
5.33’27”	Poljska - ZDA	61:60
5.38’29”	Poljska - ČSSR	76:49
	ZDA - ČSSR	73:48
48.1816”	Ženske	
zaost. 1’31’*	ZDA - Poljska	37:36
3’53”	Poljska - ČSSR	45:28
5’18”	ZDA - ČSSR	46:27
' NA KOLESARSKI DIRKI VETERANOV
Tekmovalce muči na «Touru» v teh dneh huda vročina. Nizozemec Kuiper in Belgijec Godefroot sta na cesti sicer «sovražnika», vročino pa sta le skupno preganjala z lizanjem velikega kosa ledu.
Visintin padel in nato odstopil
Izvrstna vožnja Ronilaurija in De Rose
Bruno Visintin, kolesar lonjerske Adrie, tokrat ni imel sreče. Na krožni dirki veteranov v Padovi kjer je nastopal na 96 lun dolgi progi je prišlo nekaj kilometrov pred ciljém do padca v katerem jo je Visintin najhuje skupil. Neki navijač je namreč hotel podati kolesarju Michelot-tu iz Padove vodo, '' pri tem pa ga je nerodno prijel za roko, tako da je Michelotto padel in potegnil za seboj še Visintina. Kot da ne bi bil padec dovolj je na njega padel še Renato Billato, član kluba Za-non. Čeprav ves potolčen se je lo-njerski kolesar, dvignil vendar ni mogel več nadaljevati dirke. Polomil je namreč obe kolesi ter raztrgal prednjo gumo, poleg tega pa je zadobil vrsto prask in udarcev po vsem telesu. Proti svoji volji je moral tako Visintin odnehati ter se vdati. v usodo.
Nedeljska padovska dirka je bila izredno borbena. Po prvih krogih se je na čelu oblikovala skupina dvanajstih kolesarjev, med katerimi je bil tudi član slovenskega lonjerske-ga kluba. Skupina je nadaljevala z vodstvom, Visintin je premočno o-svojil tri leteče cilje. Ubežniki so imeli skoraj pet minut naskoka, ko je prišlo zaradi neprevidnosti do

AVTOMOBILIZEM
PO DEVETIH VELIKIH NAGRADAH
C. leiitiiiiiii je povsem prepočasi Juventus: CSKA bo težak nasprotnik o Ialini zmagi na letošnjem SP Hajduk proti skromni ekipi z Malte
Do konca Prihodnja
SP manjka še šest dirk za VN bo v Angliji in favorit je Hunt
Tudi Velika nagrada Francije za avtomobilske znamke formula ena je za nami. Niki Lauda, «computer» sodobnega avtomobilizma, kot ■ ga drugi, in se tudi sam rad imenuje, je zanesljivo zmagal v Le Castelle-tu. Osvojil je prvo mesto pred «po-, klicnim mater jem» Jamesom .Huntom. Kar pa je važno. Lauda je še v večji meri povečal prednost na skupni lestvici za svetovni pokal 1975.
Carlos Réutemann jé prepričan, da letos Laudi naslov ne more uiti. Avstrijski pilot vozi drzno. Ima na raz-pblago nd’.5čen ViVlčirF.bi!; izrednega tehničnega direktorja Mgntezemola. Celoten Ferrari jev /dejrpA pridno dela za osvojitev Tefosnjéga naslova. Gre za prestižno zmago Ferrari ja in za celotno italijansko avtomobilsko industrijo.
							
ATLETIKA ....•
V VIDMU
Zmagovalec tudi Piculin (N. Gorica)
V počastitev 100-letnice atletskega duba AS Udinese so priredili mi-;ing z udeležbo furlanskih atletov, d nastopajo po raznih klubih v drža-d. Tekmovanja se je udeležilo tudi lekaj atletov iz Slovenije. Najboljši ■ned njimi je bil Novogoričan Pi-;ulin, ki je v daljino skočil 6,79 m. Zaradi slabih rezultatov na jugoslovanskem državnem prvenstvu, bi Piculin s tako znamko lahko nasto-?al celo v finalu v Sarajevu.
Tehnično najboljši dosežek tekmovanja je zabeležil Bruni. V skoku v višino je letvico premagal na višini 215 cm in se postavil v krog najboljših v državi. Anastasia je L10 m čez ovire pretekel v 14”6.
kolesarstvo ^ '-''yy
CARLI (Kolumbija), 8. — Italijanski kolesar Franco Conti, ki se je )rejšnji mesec uvrstil na končno 3. nesto na amaterski dirki po Italiji, e včeraj zasedel tretje mesto na 1. itapi amaterske dirke po Kolumbiji.
Nagrade CONI
Pokrajinski odbor CONI je za aktivnost v letu 1974 podelil tradicionalne nagrade CONI naslednjim društvom:
Gasilci TS (Ravalico) — zlata plaketa.
Sci Club 70 TS — zlata medalja.
NK Pullino Milje — srebrna plaketa.
Strelski klub TS — srebrna medalja.
Dopolavoro PTT TS — bronasta plaketa.
Ricreatori TS — bronasta medalja.
TENIS	-
KITZBUHL, 8. — Italijan Paolo Bertolucci je v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja za veliko nagrado Avstrije premagal Angleža Johna Faverja s 7:5, 5:7, 6:2.
CARACAS, 8. — Boksarski organizator Ramiro Machado je izjavil, da bo svetovni prvak welter junior kategorije Antonio Cervantes (Panama) septembra meseca branil svoj naslov proti Hectorju Thompsonu (Avstralija). Dvoboj bo v Caracasu.
Piloti so že opravili devet VN. 0-glejmo si dosedanje zmagovalce.
Lauda štirikrat uspešen
VN Argentine, Baires, 12. 1.
1. EMMERSON FITTIPALDI (texano marlboro m 23), ki je prevozil 58 krogov v 1.38’26”29, s poprečno hitrostjo 190,861 km/h. Najhitrejši krog: Hunt r50”91 s poprečno hitrostjo 192,72 km/h.
Lestvica za SP: Fittipaldi 9, Hunt 6, Reutemann 4, Regazzoni 3, De-pailler 2, Lauda 1.
VN Brazilije)1'Interlagos, 26. 1.
1, CARLOS PACE (brabham martini bt 44)7nkir'jè'' prevozil 40 krogov v 1.44’4H”TS$ s' poprečno hitrbštjd 182,488 km/h. Najhitrejši krog: Ja-rier 2’34”16 s pop. hitrostjo 185,894 km na uro.
Lestvica za SP: Fittipaldi 15, Pace 9, Hunt 7, Regazzoni 6, Reutemann in Mass 4.
VN Južne Afrike, Kyalami, 1. 3.
1. JODDY SCHECKTER (tyrrell 007), ki je prevozil 78 krogov v 1 uri 43’16”9 s poprečno hitrostjo 185,897 km/h. Nahitrejši krog: Pace 1’17”20 s pop. hitrostjo 191,378 km na uro.
Lestvica za SP: Fittipaldi 15, Pace 12, Reutemann 10, Scheckter 9, Hunt 7, Regazzoni 6.
VN Španije, Motjuich, 27. 4.
1. JOCHEN MASS (texaco marlboro m 23), ki je prevozil 29 krogov v 42’53”7 s poprečno hitrostjo 153,764 km na uro. Najhitrejši krog: Andret-ti I’25”l s poprečno hitrostjo 160,356 km na uro.
Lestvica za SP: Fittipaldi 15 točk, Pace in Reutemann 12, Mass 9,5, Scheckter 9, Hunt 7.
VN Monaka, Montekarlo, 11. 5.
1. NIKI LAUDA (ferraci 312 t), ki je prevozil 72 krogov v 2.01’21”31 s poprečno hitrostjo 121,552 km na uro. Najhitrejši krog: Depailler 1’28”67 s poprečno hitrostjo 133,087 km na uro.
Lestvica za SP: Fittipaldi 21, Pace 16, Lauda 14, Reutemann 12, Mass 10,5, Scheckter 9.
VN Belgije, Zolder, 25. 5.
1. NIKI Lauda (ferraci 312 t), ki je prevozil 70 krogov v 1.43’53”98 s poprečno hitrostjo 172,285 km na uro. Najhitrejši krog: Regazzoni 1’26”76 s poprečno hitrostjo 176,850 km na uro.
Lestvica za SP: Lauda 23, Fittipaldi 21, Pace in Reutemann 16,
Scheckter 15, Depailler 11.
VN Švedske, Anderstorp, 8. 6.
1. NIKI Lauda (ferraci 312 t), ki je prevozil 80 krogov v 1.59’18”31 s poprečno hitrostjo 161,60 km na uro. Najhitrejši krog: Lauda 1’28”26 s poprečno hitrostjo 163,875 km na uro.
Lestvica za SP: Lauda 32, Reutemann 22, Fittipaldi 21, Pace 16, Scheckter 15, Regazzoni 12.
VN Nizozemske, Zandvoort, 22. 6.
1. JAMES HUNT (hesketh 308), ki je prevozil 75 krogov v 1.46’57”40 š poprečno hitrostjo 177,800 km na uro. Najhitrejši krog: Lauda r21”54 s poprečno hitrostjo 186,810 km na uro,
Lestvica za SP: Lauda 38, Reutemann 25, Fittipaldi 21, Pace 18, Re-* gazzoni in Hunt 16.
VN Francije, Le Castellet, 6. 7.
1. NIKI LAUDA (ferraci 312 t), ki je prevozil 80 krogov v 1.40’18”48 s poprečno hitrostjo 187,654 km na uro. Najhitrejši krog: Mass v 1’50”60 s poprečno hitrostjo 189,732 km na uro.
Lestvica za SP: Lauda 47, Reutemann 25, Fittipaldi 24 Hunt 22, Pace 18, Regazzoni 16, Scheckter 15.
V Angliji Hunt?
Prihodnja Velika nagrada bo v Angliji (Silverstone), 19. julija. James Hunt bo seveda jurišal na zmago. Njegovo spremstvo, z lordom He-skethom na čelu, je prepričano, da bo Hunt gotovo zmagal in tako razveselil svoje navijače.
Lani je na tej VN, ki pa je bila v Brands Hatchu, zmagal Scheckter (tyrrell 006), ki je 75 krogov prevozil v 1.43’02”2 s poprečno hitrostjo 186,250 km na uro.
Po VN Anglije bodo piloti tekmovali še na petih dirkah za svetovni naslov. Lanski zmagovalci pa so bili naslednji: Regazzoni na VN ZRN, Reutemann na VN Avstrije, Peter-son na VN Italije, Fittipaldi na VN Kanade in Reutemann na VN ZDA.
STOCKHOLM, 8. — V Stockholmu je danes umrl Lenart Nacka Skog-lund, švedski nogometaš, ki je v petdesetih letih igral več let pri Inter-ju. Bil je eno izmed najboljših pol-kril na svetu in je bil protagonist številnih italijanskih nogometnih prvenstev.
NOGOMET
IZŽREBALI SO PARE EVROPSKIH POKALOV
V pokalu Sovjetom ■
Včeraj so v Zuriehu izžrebali pare vseh treh evropskih nogometnih tekmovanj. Italijanska in jugoslovanska moštva so na splošno, vsaj v prvem kolu, naletela na ugodne nasprotnike.
Pokal prvakov	|
Italijanski prvax Juventus bo v prvem kolu pokala prvakov igral na tujem z bolgarskim prvakom CSKA iz Sofije. Hajduk iz Splita pa se bo prav tako v gosteh v prvem srečanju pomeril s skromno enajsterico Floriana La Vailetta z Malte.	- -
SPORED 1. KOLA
(Prvo tekmo bodo igrali 17.9., povratno pa 1.10. letos)
CSKA September Flap Sofija (Bolgarija) — Juventus Turin (Italija), Floriana La Valletta (Malta) — Hajduk Split (Jugoslavija).
Ostali pari: Dozsa Ujpest (Madžarska — FC Ziirich (Švica); Real Madrid (Španija) — Dinamo Bukarešta (Romunija); KB Kopenhagen (Danska) — St. Etienne (Francija).; Ran-gers (Škotska) — Bohemias Dublin (Irska); Olympiakos (Grčija) — Dinamo Kijev (SZ); Slovan Bratislava tCSSR) — Derby Country (VB); Ruch Chorzow (Poljska) — Kuopion (Finska); Benfica (Portugalska) — Fenerbahce Istanbul (Turčija); Lin-field Belfast (S. Irska) — Eindhoven (Nizozemska); Jeunesse (Luksemburg) — Bayern Miinchen (ZRN); Molembeek (Belgija) — Viking Sta-vanger (Norveška) ; Borussia (ZRN) — Wacker Innsbruck (Avstrija); Malmoe (Švedska) — Magdeburg (NDR); Omonia (Ciper) — Akranes Reykjavik (Islandija).
Pokal pokalnih prvakov
Tudi v tem tekmovanju sta italijanski in jugoslovanski zastopnik naletela na lažjega nasprotnika. Borac iz Banjaluke bi moral brez težav v obeh srečanjih premagati luksenbur-ško enajterico Ruemelingen. Tudi Fiorentina bi morala premagati požrtvovalne Turke moštva Besiktas.
SPORED 1. KOLA
(Prve tekme bodo igrali 17.9., povratne pa 1.10. letos).
Atletico Madrid (Španija) — Basel (Švica); Velje (Danska) — Den Haag (Nizozemska) ; Skeid Oslo (Norveška) — Stal (Poljska) ; Cel-
UEFA Italijani kar dvakrat proti Nasprotnik Crvene zvezde še ni znan
tic (Škotska) — Valur Reykjavik (Islandija) ; Eintracht Frankfurt (ZRN) — Coleraine Belfast (S. Irska); — Panathinaikos Atene (Grčija) — Sachsenring (ZRN); Slavija Sofija (Bolgarija) — Sturm Graz (Avstrija); Wrexham (Wales) — Djurgarden Stockholm (Švedska) ; Drumcondra Dublin (Irska) — Lens (Francija); Lahti (Finska) — West Ham United (VB) ; Spartak Trna-wa (ČSSR) — Boavista Porto (Por. tugalska); Haladas (Madžarska) — La Vailetta (Malta); Anderlecht (Belgija) proti ucfc tMpi. iz Rpuju-ni je; Neko moštvo SZ proti Anor-thoris (Ciper).
Besiktast Istanbul (Turčija) — Fin-; reatina (Italija);
Borac 'Banjaluka (Jugoslavija) — Ruemelingen (Luksemburg).
Pokal UEFA
Izžrebali so pare tudi pokala UEFA. Tudi v tem tekmovanju bo 1. kolo 17.9., povratno pa 1.10. letos.
V	tem tekmovanju pa so italijanske in jugoslovanske enajsterice naletele na težje nasprotnike.
Ker je število parov tega tekmovanja izredno, veliko, se bomo . o-mejili le na pare italijanskih ih jugoslovanskih ekipe.
SPORED 1. KOLA
Italijanska moštva:
Napoli — Torpedo Moskva (SZ) Roma — Dunav Ruse (Bolgarija) Lazio — Čmomorec Odesa (SZ) Milan — Everton (Velika Britanija)
Jugoslovanski moštvi:
Vojvodina Novi Sad — AEK Atene
(Grčija)
X romunska ekipa — C. zvezda
Beograd
Romunska ekipa, ki bo igrala proti Crveni zvezdi, ni znana, ker se prvenstvo še ni končalo.
V	prvem kolu bi med 32 tekmami omenili naslednje pare, ki naj bi bili po našem mnenju še najbolj zanimivi: Hibemian (škotska) — Liverpool (VB) ; Feyenoord Rotterdam (Nizozemska) — Ipswich Town (VB); Inter Bratislava (ČS SR) — . Real Saragoza (Španija) ; Bohemias Praga (ČSSR) — Honved Budimpešta (Madžarska) in Paok Solun (Grčija) — Barcelona (Španija).
PODVODNO PLAVANJE
GARDA, 8. — Reški Partizan je osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v podvodnem plavanju na Gardskem jezeru. Rečani so 6,5 km dolgo progo preplavali v 111’23”. Drugi je bil HSW z Dunaja, 3. USS iz Genove itd.
BONN, 8. — Danes je poteklo leto dni, odkar je Zah. Nemčija osvojila naslov svetovnega nogometnega prvaka, po zmagi nad Nizozemsko z rezultatom 2:1.”;
Zanimivo je, da kasneje ZRN ni več uspela ponoviti blesteče igre iz obdobja 1971-74.
nesreče, ki je izločila iz nadaljnjega tekmovanja Billata,: Michelotta in Vižintina, ki je bil v zavidljivi formi in bi lahko posegel v borbo za prva mesta.
Zmaga je pripadla tudi tokrat Bo-nilauriju, ki je prehitel na cilju svojega klubskega tovariša De Roso, tretji pa je bil Zaramella iz Padove. Kolesarja kluba Mainetti iz Vicenza, Bcnilauri in De Rosa sta letos res nenadkriljiva in sta zmagala skoraj povsod, kjer sta nastopala,
R. Pečar
TENIS
xr
Bojkot Južne Afrike
LONDON, 8. — «Južnoafriški ne-rasistični olimpijski odbor» in Teniška konfederacija sta sklenila danes v Londonu povabiti vse afriške države, naj bojkotirajo tekmovanje za Davisov pokal. Kasneje bodo tako vabOo poslali tudi azijskim državam, nato pa še južnoameriškim in socialističnim državam.
Sklep, naj bi poslali to vabilo, so sprejeli potem, ko so države, ki se udeležujejo mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal sklenile, naj se Južna Afrika ne izključi iz tega tekmovanja.
Med državami, ki so glasovale za sodelovanje Južne Afrike v Davisovem pokalu so bile tudi Vel. Britanija, Francija in Nizozemska, ZDA pa so celo zagrozile, da bodo izstopile iz tega tekmovanja, če bi Južno Afriko izključili.
LOKOSTRELSTVO ;
INTERLAKEN, 8. — Italijan Spi-garelli je zmagal na svetovnem lokostrelskem prvenstvu v Interlaknu na razdaljah 70 in 90 m. Zbral je 599 točk.
DELOVANJE ZSŠDI
ZSŠDI obvešča vse odbornike, da bo danes, ob 20. uri, v Trstu, Ul. Geppa 9, redna odborova seja.
OBVESTILO
Trebenska vaška skupnost bo ob 30-letnici osvoboditve organizirala partizanski miting. V okviru proslav, ki bodo 19. in 20. julija, bo v nedeljo, 20. julija, v organizaciji športnega društva Primorec tudi SPOMINSKI TEK PO PARTIZANSKIH POTEH ki se bo odvijal na približno 4 km dolgi progi.
Organizator vljudno vabi vse zainteresirane, naj se udeleže te pomembne športne manifestacije'. Interesenti naj se javijo ob 8.39 na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah, kjer bodo dobili startne številke in vsa potrebna navodila.
IlIllllIiiiiiiliiIlHluilliiiiillliilliliiimiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiimiMiiiiimiiB
SMUČANJE
«KL» V CER mil
Ferrod prekoračil hitrost 173 km n. u.
Danes se bo začelo uradno tekmovanje
CERVINIA, 8. — Pietro Ferrod, smučarski učitelj iz Courmayeura, je v današnjih poskusih tekmovanja «KL» dosegel največjo hitrost, in sicer 173,661 km na uro.
Danes so tekmovalci še vedno o-pravljali le poskusne smuke, ker je bilo zaletišče omejeno na dolžino 600 metrov.
Jutri pa se bo začelo uradno tekmovanje, na katerem bodo imeli tekmovalci na razpolago 950 metrov dolgo zaletišče. Glede na to, da so tekmovalni pogoji pod Matterhornom izredno ugodni, so mnogi prepričani, da bo svetovni rekord Amerikanca McKinneya (189,473 km na uro) gotovo padel.
Današnji najboljši časi so bili naslednji:
1. Ferrod (It.)	173,661
2.	Meynet (It.)	173,326
3.	Taddei (It.)	172,579
4.	Casse (It.)	172,496
5.	Scherberger (Fr.)	172,413
Ferrod je v prejšnjih letih dosegal
višje poprečne hitrosti, saj znaša njegov osebni rekord celo 181,726 km na uro.
JADRANJE
Čenič — Rudar prvaka
Koprski zaliv je bil tri dni prizorišče letošnjega jugoslovanskega jadralnega prvenstva v razredu «sni-pe». Sodelovalo je 13 domačih in ena posadka iz Italije. Naslov državnega prvaka je odšel v Moščeniško Drago, osvojila sta ga čenič in Rudar na Jasmini,

1
Janko kersnik:
22.
CIKLAMEN
::::::::
Nikdar pa še kovačica glede tujcev ni bila tako razdražena nego letos. Tri dni sta že prebivala dva tujca, gospod in gospa, na pristavi, pa do zdaj še ni imela prilike ^pregovoriti z enim ali drugim; le ohola služkinja, katera je obenem opravljala kuhinjska opravila, kupovala je jajca in piščeta od kovačice, z drugim pa ni bilo moči govoriti; to je bila škoda Barbi, ker ona je najskopejšo gospo vedela pripraviti do tega, da je dobila od nje kako staro obleko ali ruto; vse ji je dobro prišlo. Tudi glede nemškega ati laškega govora Barba ni bila v zadregi; vsako leto je vedela nekaj besedi več in porabljala jih je na pravem mestu.
Proti večeru tretjega dne po prihodu Bovških na pristavo je pilil Tileh velik sveder, katerega je bil zdelal na Boletovo naročilo za vrtanje lesenih cevi za vodomet. Vrata kovačnici so bila odprta, ker majhno/ zaprašeno in z brezštevilnimi pajčevinami prevlečeno okno bi bilo branilo tudi najjasnejšemu sončnemu žarku, ko bi bil segel popoldne v to samotno sotesko; zato je Tileh sedel na širokem neokret-nefn pragu ter sukal in pilil svoj sveder.
Kar ga pokliče nekdo :
«No, Tileh, kaj pa bode s tem?»
Kovač se ozre na cesto ter dobrovoljno pokima z glavo, obenem pa pljune predse.
«Borovce bodo vrtali gori na Drenovem; za vodo, ka-li ! »
Rekši to, zastavi zopet svojo pilo, ne meneč se za prišleca.	1
Le-ta pa je stopil bliže.
«Ah, da da,» reče. ter potrka s paličico ob železo, «vodo bodo s hriba v grad napeljali!»
«To vi bolje veste, gospod doktor, ker ste vsak dan gori v gradu. In pa dobra prijatelja sta z gospodom Drenov-skim ! »
«To seveda,» deje Hrast, kajti ta je stal pred kovačnico, «povejte, Tileh, koliko časa kujete tak sveder?»
«Tak sveder?» ponavlja kovač. «Verjemite mi, da je Bog prej svet ustvaril, nego se naredi tak sveder; in ko bi bil Bog hotel še tak sveder ustvariti, bil bi ves osmi dan za to namenil; ničesar drugega bi ne stalo o istem dnevu v svetem pismu.»
Hrast se je smejal.
«Čemu se smejete! Tu ni treba nič smeha; vi ne umete tega, gospod doktor. Ko bi vi kovali sveder, ukrenili bi tudi tako kakor mati županija z bukvami.»
«Kako pa so storili mati županija?»
«I, v cerkvi so brali iz pozlačenih bukev, pa so jih narobe držali; in ko jih je soseda opozorila, so pa dejali: Glej, glej, gotovo so mi jih otroci doma nalašč narobe obrnili.»
«Vi ste pa res ptič, Tileh,» deje Hrast med glasnim smehom; «kje jih pa pobirate take govorice?»
«Kajne! Dobro je le, da so bili moja mati prej na svetu nego jaz! Bog zna, česa bi jih bil še jaz naučil!»
Kovačevi dovtipi so vplivali na Hrasta. Prisedel je na
debel hrušev hlod, ki je ležal kraj praga, ter vprašal: «Kje imate pa ženo — Barbo?»
Oba, kovač Tileh in žena njegova, bila sta znana v Borju. Pa kovaču se je vendar čudno dozdevalo, da borjan-ski doktor počiva pred njegovo kočo. Do zdaj se je bilo v teku treh let to samo enkrat zgodilo, in to tedaj, ko se je Tileh pravdal z Medenom zaradi steze čez greben proti pristavi; tedaj je bil prišel ta Medenov doktor ter ž njim vse poravnal. Kovač je seveda pozneje zvedel, da bi bilo bolje zanj, ko bi se ne bil podal, pa storjeno je bilo storjeno in zato se tudi ni jezil ter ni postal sovražen niti Medenu niti doktorju.
Danes je bilo pa vendar čudno, zakaj seda doktor zopet na hrušev hlod, ko se Tileh ne pravda niti z živo dušo na svetu.
«Žena? Barba?» ponavljal je po svoji navadi. «I, na pristavo je menda nesla jajca, kali!»
Pri tem pa je vlekel pilo gor in dol po svedrovem ušesu, da je Hrastu po kosteh letelo.
«So li zopet tujci tamkaj?» vpraša le-ta.
«So, so!»
«Lahi?»	'
«Vrag ga vedi!»
Hrast je čutil, da kovaču ni nekaj pogodu, toda zastonj je ugibal, kaj in kako.
«Hočete li eno zasmoditi?» deje ter ponudi Tilhu smotko.
Ta jo, namuznivši se, vzame ter jo položi na klop poleg korita.
«Ta sveder bi dal, ko bi vedel, česa hoče ta škric?» Tako je ugibal Tileh sam pri sebi.
«Ste li že videli to tujo gospodo, odkar je tu gori na pristavi?» prične zopet doktor ter si prižiga smotko.
«Oh, ta tiči v svojih sobah kakor krt v zemlji, še moja baba ni drugega videla nego kuharico. Bogati pa so; pla-
čajo, kar je prav, in ne trgajo krajcarjev kakor Lahi.»
«Tedaj niso Lahi!»
«Morda res ne. Pa zakaj ne greste gor? Tak gospod ko vi gre, kamor hoče.»
Hrast je skoro zardel.
«To ni tako, Tileh!»
«I, zakaj ne; saj ne bodo rekli, da ste se prišli ženit, ker menda ni deklet gori!»
Ko bi bil kovač opazoval doktorja in ko bi bila njegova izkustva segala tudi tako daleč, bil bi zdaj po rdečem Hrastovem obrazu marsikaj sodil.
«Kako ste se pa vendar vi ženili?» vpraša doktor ter vstane.
Rekel je to, ker v svoji zadregi ta trenutek ni vedel druge besede.
«Kako? Vraga! Kakor drugi! Tako gotovo ne kakor Adam v raju, ki je jemal svoje rebro brez dote!»
«Haha, torej doto ste tudi priženili?»
«Eh, bikov loj, jelšev plot pa babja dota: to je vseeno; nobenega teka nima.»
«Pa ko ste jo dobili, teknila vam je vendar.»
«Mislil sem res, da je Bog ve kaj, ko je baba donesla svojih petdeset goldinarjev dote in eno brejo kozo! Pa saj tudi krtina misli o sebi, da je Šmarna gora.»
Doktorju je bil pogovor zopet po volji, pa vendar se je jel ozirati proti nebu; mračilo se je skoro. Nekaj bi bil sicer še rad povprašal in tudi kovač je še vedno ugibal, kaj pomenja to postavanje in govoričenje Hrastovo, a nihče njiju se ni drznil stopiti za korak bliže svojemu namenu.
«Mračno bo že!» reče doktor.
«Da, da; izprehodMi ste se že, gospod,» veli oni, «pol ure pa boste še potrebovali do trga.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	5. julija 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZ5 • 61000 ljubljen*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Trst
V RAZKOŠNEM STANOVANJU V RIMSKI ČETRTI TOR Dl QUINTO
Mlada «napistka» ubita v spopadu z agenti protiterorističnega oddelka
Dekle, ki naj bi jo identificirali za 22-letno Anno Mario Mantini iz Firenc, naj bi skušala zbežati in naj bi tako izzvala reakcijo agentov - Pomanjkljiva verzija policije V stanovanju so zaplenili znatno vsoto denarja in sveženj ponarejenih osebnih izkaznic
RIM, 8. — Preiskava o prevratniškem rovarjenju samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov (NAP) v Rimu je znova terjala človeško življenje: v spopadu z agenti la-cijskega protiterorističnega oddelka, ki so ji postavili zasedo v njenem stanovanju, je bila ubita mlada «napistka». čeprav njena istovetnost ni bila še odkrita, agenti menijo, da gre za Anno Mario Mantini iz Firenc, katere brat, tudi o:	do-
mnevni «napist» je bil lani ubit med roparskim napadom na neko florentinsko banko.
Čeprav je od krvoločnega spopada minilo že 24 ur, ni še povsem jasno, kako je bila ženska ubita, ker je verzija policije pomanjkljiva in neprepričljiva. Agenti, ki so včeraj popoldne preiskali skrivališče NAP v Ul. Due ponti v četrti Tor di Quinto, naj bi odkrili dokaz, da je bilo stanovanje res brlog prevratniške skupine. Odločili so se, da postavijo teroristom zasedo in podčastnik Tuzzolillo se je zato skril v stanovanju.
Dolgo je čakal in šele okrog 1.30 je zaslišal na stopnišču korake: izdrl je samokres in se pripravil, medtem ko je neznanka vtaknila ključ v ključavnico. Ni še dobro odprla vrat, ko je podčastnik že grabil za kljuko in kričal, naj dvigne roke in naj se ne gane. Kaže — vsaj tako trdi policija — da je ženska bliskovito reagirala: zagrabila naj bi podčastnika za roko in hkrati silovito zaloputnila vrata. Pri tem naj bi policist nehote pritisnil na petelina. Krogla je zadela nesrečnico med nos in zgornjo ustnico in jo pri priči ubila.
Enostaven poskus z vrati pokaže, da ta verzija dogodkov ni prepričljiva. Če vrata stisnejo roko malo nad zapestjem in je udarec silovit, jo zelo verjetno zlomijo, če pa jo stisnejo pod laktom, pritisk na mišice onemogoči krčenje prstov. To seveda še ne pomeni, da je podčastnik Tuzzolillo streljal neutemeljeno, pomeni le, da je policija iz neznanih razlogov nekoliko «popravila» razplet dogodkov.
A da se vrnemo k preiskavi. Agenti protiterorističnega oddelka so izsledili skrivališče v Ul. Due porte po potrpežljivem brskanju po pogodbah za dajanje v najem stanovanj. Na ta način so izsledili že
bilo tudi očitno, da sta v njem stanovala moški in ženska. Medtem ko je slednja padla v zasedo preiskovalcev, je prevratnik izginil kot kafra verjetno že v petek. Opis neznanca, ki so ga dali sosedje, naj bi po mnenju preiskovalcev odgovarjal Antoniu De Laurentisu, bratu «napista» Pasqualeju, ki je zaprt zaradi atentata na garažo rimske policije.
Kot rečeno dekle, ki je Mio ubito, ni bilo še uradno identificirano, kaže pa vsekakor, da gre za Anno Mario Mantini iz Firenc. Stric, s katerim je še pred nedavnim živela, naj bi jo spoznal po sliki, urad-
na identifikacija pa bo vsekakor jutri, ko bo sorodnik nesrečnega dekleta prišel v Rim.
Anna Maria Mantini, rojena v Firencah 11. aprila 1953 je sestra študenta Luca Mantinija, mladega levičarskega izvenparlamentarca, ki je bil ubit oktobra lani med roparskim napadom na neko florentinsko banko. Z njim je bil ubit tudi 20-letni Giuseppe Romeo, druga dva pajdaša pa sta bila lažje ranjena. Florentinski oddelek NAP si je pozneje prevzel odgovornost za krvoločni izpad s sporočilom tiskovni agenciji ANSA. Anna Maria ni skrivala, da soglaša z bratovim brezup-
ZVESTA MAČKA
«Alphonse», lepa šestletna mačka je v 20 mesecih precap-Ijala 400 kilometrov, da bi se vrnila h gospodarju.
Mačko je zgubil jeseni leta 1973 notar Rene Palec iz Hyer-ska, ko je bil z ženo na počitnicah v vasi Cayres. Najsi jo je še tako iskal, mačke ni bilo od nikoder in notar, ki je za nekaj dni nalašč podaljšal dopust, se je moral vrniti na delo.
Včeraj zjutraj pa prijetno presenečenje: ko se je odpravil v službo je pred vrati svoje čedne hišice našel «Alfonse» mršavo in sestradano, ki pa ga je kljub izčrpanosti veselo pozdravila.
FEMINISTIČNE MAJICE
Kaže, da se feministke ne zadovoljujejo več z demonstracijami in zborovanji:	odslej
bodo svoja gesla in zahteve napisale tudi na majice, da bodo tako opozarjale moškega na njegov izvirni greh.
Čeprav se je moda protestnih napisov na oblačilih uveljavila v zadnjih letih, ni nobena novost. Že leta 1849 si je Mrs. Bloomer, predhodnica modernega feminističnega gibanja izzivalno oblekla hlače v znak protesta proti moški nadvladi. Hlače niso danes več znamenje oblasti, saj je verjetno na svetu več žensk, ki se redno oblači v hlače kot pa v krilo in zato je tudi že brezsmiselno nekdanje vprašanje, kdo v družini nosi hlače. Treba je bilo torej izumiti nekaj novega in feministke so se odločile za napise na ozkih in polprozornih majicah, ki jih bodo prsi še bolj izzivalno napenjale.
Fantje, morda bo kar najbolje, da se po škotskem vzoru odločimo kar vsi za kilt!
imiiiiiiiiiimmitiiimiimimiiiiiiiiimiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,nini,n,lll||l|||'||||m|
NA SINDIKALNEM SEMINARJU V ARKCU
Lama (CGIL) proti izbiri med poviški in reformami
Od rezultatov na področju reform in družbenih uslug bo odvisno tudi sporazumevanje o višini osebnih dohodkov med obnavljanjem delovnih pogodb letošnjo jesen
ARICCIA, 8. — Nadaljuje se seminar, ki ga je sklicala sindikalna konfederacija pred jesensko obnovitvijo nekaterih med najvažnejšimi delovnimi pogodbami. V okviru seminarja so posamezni sindikalni delegati obrazložili svoje stališče in sta se tako oblikovala dva «tabora». Na eni strani tisti, ki trdijo, da je treba poseči po «trdi taktiki nastopov» in izsiliti znatne mezdne poviške, na drugi pa predvsem voditelji sindikalne federacije, med ka terimi je tudi Lama, da je sedaj odgovorna naloga sindikatov, da povežejo obnavljanje delovnih pogodb, in torej vprašanje mezdnih poviškov, s splošnim gospodarskim vprašanjem, ki se ga lahko strne v stavku «zaposlitev, reforme, socialne storitve». Lama je poudaril, da bo od tega, v kolikšni meri bo znalo sindikalno gibanje zagotoviti de^ lavcem višji «družbeni standard», se pravi več socialnih in drugih sto ritev, odvisno, kako bo sindikat sklepal sporazume glede mezdnih poviškov, ki morajo biti — po njegovem — «ustrezni». Prav beseda «ustrezni» daje merilo, koliko gre sindikalnemu gibanju za to, da ne dopusti nebrzdane rasti «individualne potrošnje». Lama je med drugim polemiziral s tistimi, ki zagovarjajo stališče visokih mezdnih poviškov poudarjajoč, da bi to u-stvarilo le večje povpraševanje po-individualnih potrošnih dobrinah in tem dejansko potiskalo krizo k izhodu, ki je na las podoben po-j prejšemu gospodarskemu «potrošni-j škemu» modelu. V resnici pa so po-! trebne socialne reforme, toda najprej rešitev vprašanja brezposel-j nosti, investicij v nerazvitih južnih deželah, obnova italijanskega kme-, tijstva.
| Kakor Lama je tudi tajnik UIL Raffaele Vanni poudaril, da bi bila velika napaka, če bi sindikalno gibanje «iskalo plačila za poraz na družbenem področju» in pri tem mislil prav na zgrešeno «alternativo»
I med mezdnimi poviški in reformami, j Seminar se sedaj nadaljuje, po Ì seminarju pa bodo morali odločati predvsem delavci posameznih kate-I gorij, saj gre za nekatere predloge, ki so v bistvu novi, kot je pred-; log o «enotni pogodbi» za vse industrijske sektorje (o čemer meni La-. ma, da bo treba vseeno upoštevati | razlike) z vključitvijo v mezdno o-snovo vseh 103 točk draginjske doklade in «zamrznitev» starostnih j poviškov.
I Vanni je v svojem govoru poudaril, na koncu, da bodo morali zadnjo besedo, po najširšem posvetovanju z bazo, izreči sveti sindikalne federacije, ki se bodo zbrali septembra, prav na predvečer začetka nove «sindikalne jeseni».
Protislovenski izpadi
(Nadaljevanje s 4. strani)
več skrivališč «napistov» in se dokopali tudi do stanovanja v Ul. Due porte v četrti Tor di Quinto. Ko so včeraj dobili od sodnika dovoljenje, so vdrli v stanovanje, ki je sicer majhno, a razkošno opremljeno. Tu so odkrili dokaze, da so res v skrivališču samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov. Poleg že običajnih radijskih sprejemnikov i« oddajnikov so našli okrog 40 milijonov lir v gotovini, z delom katerih je bila plačana odkupnina za neapeljskega industrijca Moccia. V «plen» gre še všteti sveženj ponarejenih dokumentov, šop ključev — tudi ti so že običajna najdba v skrivališčih NAP — seznam orožja, ki naj bi ga prevratniki kupili pred nedavnim in obračun vseh izdatkov, ki kaže nad 200 milijonov lir. Po obleki, ki so jo našli v stanovanju je
naj bi mu podelili najvišje odlikovanje brambovske zveze, zlati koroški križ z mečem in hrastovim listom.
Predsednik Heimatdiensta dr. Josef Feldner, ki je bil glavni govornik, se je tudi pognal proti Slovencem, vendar je večino svojega govora posvetil dokumentarnemu filmu o razmerah, v katerih živi slovenska manjšina na Koroiš-kem, filmu z naslovom «Tujci v domovini», ki ga je napravila časnikarka dr. Trautl Brandstaller in ki je vzbudil pri šovinističnih krogih na Koroškem veliko ogorčenje, ker je, .nazorno .prikazal, kako «demokratična» Avstrija trideset let po vojni in polnih dvajset let po popolni svobodi še niti od daleč ni uredila vprašanj, ki zadevajo slovensko nacionalno skupnost na Koroškem.
nim bojem proti družbi. Ob njegovem truplu ji solze niso stopile v oči, pač pa je le trdo pribila: «Pogumno si ravnal v skladu s svojim prepričanjem.» V dekletovi torbi so preiskovalci našli tri ponarejena vozniška dovoljenja, prometno knjižico za avto fiat -128 in nabit samokres, čeprav so pričevanja o tem pomanjkljiva, kaže da je dekle skušalo ’ seči po orožju, ko ji je podčastnik Tuzzolillo ukazal, naj dvigne roke in naj se ne gane.
V skrivališču naj bi preiskovalci našli tudi pomembne indice za preiskavo o nedeljskem roparskem izpadu v Neaplju, kjer so neznanci napadli poštni udar na glavni železniški postaji in se polastili tuje valute ter dragocenosti, katerih vrednost presega pol milijarde lir. Omeniti gre tudi, da so v stanovanju našli pogodbi za nakup dveh stanovanj v Reggio Calabrii. Enega od teh naj bi izsledili v vasi Bovalino. Kaže, da ga je kupila ženska, ki se je predstavila kot Francesca Bruni, stara 24 let iz Firenc.
Preiskavo o spopadu, v katerem je bila ubita «napistka», je prevzel namestnik državnega pravdnika v Rimu Paolino Dell’Anno, ki je takoj po dogodku zaslišal agenta Tuzzo-lilla in mu poslal tudi sodno sporočilo. Samokres, s katerim je podčastnik streljal, pa so v skladu z določili novega zakona o javnem redu poslali generalnemu pravdniš-tvu, ki je pristojno za tovrstne preiskave.
Jugoslovanski zvezni sekretar za obrambo Nikola Ljubičič, ki je prispel včeraj na uradni obisk v Veliko Britanijo, pregleduje častno stražo. Za njim britanski obratnimi minister Roy Mason.
Novo zasedanje oboroženih sil
LIZBONA, 8. — Glavna skupščina Gibanja oboroženih sil spet zaseda v ozračju, ki je napeto zaradi grožnje socialistov, da bodo uprizorili po vsej državi poulične manifestacije, medtem ko jih KPP obtožuje, da niso zavrnili predlog desničarske stranke CDS o razbitju vladne koalicije in oblikovanju nove večine, iz katere bi vrgli komuniste in neodvisno levico MPD-CDE. Taka večina, za katero se zavze majo voditelji desničarske CDS naj bi zaobjela socialdemokrate PPD in Soaresove socialiste.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiHiiMiiiimiiiiiiiiiiiia’*'.!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriVm
DRUŽm ZNANEGA VELEPOSESTMA J£ PLAČALA VISOKO ODKUPNINO
Ugrabitelji so izpustili pri Comu odbornika PSDI Angela Malabarbo
Deluje na področju Coma posebna skupina ugrabiteljev? - Skrivnostna istovetnost ubitega inženirja De Sayonsa: Interpol
ga ne pozna
8.
Po 45 dneh so u-, kler se ga ni usmilil (Malabarba
MILAN
grabitelji izpustili ^socialdemokratskega odbornika in veleposestnika Angela Malabarbo, 65 let, za katerega — se zdi — so družinski člani po dolgih in mučnih pogajanjih plačali «več sto milijonov» (nekateri govore o poldrugi milijardi). Odkupnino so družinski člani Malabarbe izplačali že pred nekaj dnevi, ko so jim ugrabitelji sporočili, da bodo morali počakati «par dni». Res so ob zori prepeljali Malabarbo, ki se slabo počuti in ga je dolgo jetništvo izmučilo, na rob ceste Milan - Como, komaj devet kilometrov od kraja, kjer so prejšnje tedne zabeležili dve sdrugi Ugrabitvi. Zažugali so mu. naj šteje do sto in ne odpre oči. To je odbornik res storil, ko je odprl oči ni bilo pri njem več nikogar. Več ko’t pol ure je nato zaman skušal ustaviti mimoidoče avtomobile, do-
PRED RIMSKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM
LETALSKI NAREDNIK S0TGIU POGOJNO OBSOJEN NA 2 LETI
Sojenemu «naredniku-sindikalistu» so izrazili solidarnost kolegi iz vse Italije KPI graja vlado zaradi neobčutljivosti do vprašanja demokratične reforme vojske
ce na primer sami izvlekli iz Kočevja, ki je za nekaj časa prišlo v roke «zaveznika», fašistične I-talije, ki je proglasila svoj zasedeni del Slovenije za «ljubljansko provinco». Toda plemeniti «duhovnik» je pokbcal na pomoč v svoji «pridigi» tudi tako imenovani «prastrah» in je zveznega predsednika Kirchschlagerja prosil, naj poskrbi, da bo čimprej dograjena celotna avtomobilska cesta ! preko Visokih Tur vse tja do Salzburga, «ker je to pot, po ^kateri bomo bežali, če bo enkrat prišlo tako daleč, da bodo določeni dunajski krogi dejali, kaj nas zanima južna Koroška, naj si jo vzamejo Jugoslovani».
Še bi bilo «cvetk», ki jih je v tej svoji «pridigi» nanizal «dušni pastir» Wilhelm Mucher in ki bi jih bilo vredno navesti. V svoji «krščanski» vnemi je šel tako daleč, da ga je predsednik koroškega Abwehrkampferbunda Josef Hofstàtter pohvalil in predlagal,
RIM, 8. — Po izredno naglem postopku, proti kateremu so se zaman borili branilci, je vojaško sodišče obsodilo ob 15.40 narednika vojnega letalstva Giuseppa Sotgiuja na dve leti zaporne kazni, pogojno za obdobje petih let. Na ta način je vojaško sodišče omejilo zahteve javnega tožilca, polkovnika Scandur-re, ki je za «narednika — sindikalista» zahteval obsodbo na dve leti, devet mesecev in tri tedne ječe, kar je po njegovem «najmanjša kazen» predvidena za «zločin», ki naj bi ga zagrešil narednik Sotgiu.
Ko je sodnik prebral razsodbo je publika za nekaj trenutkov obstala pred dejstvom, da je Sotgiu bil obsojen na dve leti, ko je pa postalo jasno, da ga bodo izpustili iz zapora, se je usulo ploskanje, ki je trajalo dlje časa. Vsekakor je Sotgiu napovedal priziv na višje vojaško sodišče.
Slednji je bil aretiran pretekli teden med manifestacijo na Trgu Venezia, v Rimu, kjer se je zbralo nekaj sto podčastnikov vojaškega letalstva, ki zahtevajo spremembe zastarelih pravilnikov in zvišanje osebnih dohodkov. Tedaj se je skupini približalo nekaj karabinjerjev v civilnih oblekah in snemalo obraze demonstrantov. Na vprašanje narednika Sotgiuja, kdo so, je eden odgovoril, da je novinar, drugi pa, da je kinoamater. Tedaj jim je narednik, kateremu se karabinjerji niso legitimirali, zabrusil «Sram vas bodi». Za te tri besede je bil sedaj obsojen zaradi «upora vojaškim oblastem in žalitev» na dve leti ječe, čeprav pogojno, kar pomeni, da so ga izpustili, ostaja pa odprto vprašanje, ali bo lahko še ostal v vojski.
Primer narednika Sotgiuja je postal «simbol» gibanja, ki se je razširilo med tisoči letalskih podčastnikov, ki že več dni na tak ali drug način manifestirajo svojo solidarnost in jo združujejo z zahtevami, naj se vojaški pravilniki enkrat za vselej uskladijo z duhom ustave, ki je porojena v odporništvu.
Tako so prejšnje dni manifestirali letalski podčastniki oporišč NA TO na Sardiniji in v Venetu, bo-lonj'ski podčastniki pa grozijo z zaprtjem radarjev, ’ ki usmerjajo v srednji Italiji ves letalski promet (civilni in vojaški). Obenem so se podčastniki, tudi iz naše dežele
(Portogruaro) vzdržali obiskovanja menz in poslali predsedniku republike Leoneju, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, poziv, naj poseže v «zaščito ustavnih pravic državljanov v vojaški uniformi in doseže odpravo tistih pravilnikov, ki v vojašnicah dejansko odpravljajo demokracijo, sad zmagovitega odpora proti fašizmu».
V zvezi s preganjanjem narednika Sotgiuja in vrenjem med letalskimi podčastniki je komunistični poslanec D’Allessio, sicer član obrambne komisije zbornice, objavil izjavo, v kateri ugotavlja, da vlada sicer razmišlja o novih vojaških pravilnikih, vendar za zaprtimi vrati, ne da bi sploh o tem obvestila parlament. To je razlog za protestna gibanja med podčastniki, ki jim sedanja u-reditev, kakršno vlada uresničuje po
nalogu NATO in njej podrejenem smislu, .ne dopušča,. da bi v redu opravljali svoje , vloge in uživali najmanj, kar se lahko zahteva — dostojno življenje. D’Allessio omenja kot primer osebne dohodke podčastnikov , letalstva (in drugih rodov vojske), kjer se plače odmerjajo po činu, ne pa po dejansko opravljenem operativnem delu in starostnem stažu. Tako prihaja do velikih diskriminacij in negodovanja.
Na zahteve pa je vlada odgovorila z nemočjo spričo represije, ki so jo sprožili vrhovi do skrajnosti zbirokratizirane vojske, ki kot balast teži vse javne finance s svojo neučinkovitostjo — nadaljuje D'Alles-sio — namesto, da bi se lotila tega vprašanja (reforme vojske) z duhom, ki ga terja občutljivost in zapletenost vprašanja.
je namreč bil vidno pretresen in i-mel dolgo neurejeno brado) upokojen karabinjer Pischieddu. Ustavil je svoje vozilo, ga odpeljal do prvega odprtega bara, od koder je Malabarda telefoniral družini. Obvestili so tudi karabinjerje.
Na Malabarbovem domu v Gag-gianu se je medtem zbrala vsa družina z zdravnikom, ki je moškemu dal injekcijo in ga dal nujno odpeljati v bolnišnico, kjer bo okreval v dobrem tednu dni. šele tedaj, so rekli, bo na razpolago časnikarjem in preiskovalnim sodnikom.
Socialdemokratskega odbornika, ki pa velja tudi za veleposestnika in lastnika nepremičnin v Milanu, so ugrabili pred 45 dnevi. Tedaj, bilo je sredi volilne kampanje, so u-grabitelji po telefonu izjavili, da so člani «NAP» in «Rdečih brigad», a jim ni nihče verjel, niti sami preiskovalci, ki so se takoj usmerili na dve hipotezi: prva je izhajala iz domneve, da je Malabarba vpleten v mafijske zadeve, druga pa je šla v smer tradicionalne u-grabitve za močno odkupnino. Zdi se, da je zadpja sled bila prava.
Malabarbo so ugrabili v kraju, nedaleč od Coma, kjer so zadnje tedne ugrabili drugi dve osebi: geometra Diega Bruga, ki so ga pozneje našli ubitega v vodah jezera, nato pa še študentko Cristino Mazzetti.
Glede ubitega geometra se preiskava nadaljuje. Obdukcija je dokazala, da so geometra ubili takoj z dvema streloma v glavo, nato pa ga tudi večkrat udarili z železnim drogom.
Iz Genove medtem poročajo o skrivnostnem dogodku, ki je v ljudeh vzbudil sum, da gre za ugrabitev. Okoli enajstih zvečer so namreč opazili moškega, ki je porival dekle v svoj avto. Ženska je kričala na pomoč, ko so se na njene pozive približali avtu mimoidoči, pa je moški dekle surovo zaprl vanj in odbrzel. Zadevo so javili karabinjerjem, ki pa avto niso našli. Tudi ni nihče prijavil izginotja dekleta, zato sumijo, da' je morda šlo za spor med dvema znancema ali pa za posilstvo, ki ga dekle ni hotela prijaviti.
V Toskani pregledujejo avto u-bitega «argentinskega» inženirja Sayonsa. V avtu so namreč našli madeže krvi. Po gričevnatem področju za Livornom, kjer so avto od-
Umetni sončni mrk
najpomembnejši
poskus
med skupnim
sovjetsko-ameriškim
poletom
MOSKVA, 8. — Sovjetska časnikarska agencija TASS je sporočila, da bodo med skupnim sovjetsko-a-meriškem poletom, ki je predviden za 15. julija, prvič v zgodovini u-stvarili umeten sončni mrk. Agencija točno opisuje postopek, pobudo za katerega so dali sovjptski strokovnjaki. Med skupnim poletom bodo kozmonavti najprej umérili ladjici v pravilno smer, nakar se bosta apollo in sojuz ločila, dokler ne bo ameriška ladjica povsem zakrila sonca sovjetski.
Med mrkom bodo sovjetski kozmonavti naredili več posnetkov sončne krone. Študij krone je posebno zanimiv, ker prav tu nastajajo visokoenergetski delci in elek-tromagnetsko valovanje, ki so vzrok za vrsto geofizikalnih pojavov v zemeljski atmosferi. Naravni mrki trajajo poprečno eno ali dve minuti in vsega skupaj jih je bilo v zgodovini za dve uri znanstvenih opazovanj. Od tod izredno zanimanje za poskus sovjetskih in ameriških strokovnjakov.
V Houstonu pa so medtem sporočili, da so za las preprečili odpoved poleta. V vesoljskem kombinezonu nekega kozmonovta so odkrili tri majhne luknjice, kar bi tudi v zadnjem trenutku imelo kot posledico odpoved poleta.
krili, pa se pode policijski psi, v upanju, da bodo izvohali grob, v katerem je inženir bil pokopan.
Potapljači pa prav tako iščejo v morju, saj je gozdič, kjer so našli njegov «ford 2000» komaj 50 metrov od obale.
Zadeva postaja iz dneva v dan bolj skrivnostna, ker preiskovalcem ne uspe odkriti prave istovetnosti inženirja De Sayonsa. Pri sebi, v vili sredi vinorodnega področja Chianti, je namreč imel tri potne liste z različnimi podatki in naslovi. Eden je bil argentinski, drugi ameriški, tretji pa francoski. Zadevo so predali Interpolu, toda nikjer ga ne poznajo. Zdi se zato, da je morda' -žbdeva znatno bolj' ole ten a, kot so si z začetka mislili preiskovalci v Firencah. Slednji so namreč dali zapreti Sayonsova služabnika, Onofria in Anno Colombo, pod obtožbo, da sta ubila gospodarja po silovitem prepiru.
uiiiniiimmimiiiii»immiiliniiii„|||H|l,I„,IiMIIIIIillIIimillllllll||1|l||iI||||||I||||I||||I|I(|I|mi||||||||||||n|
NA SKLEP RIMSKEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIŠTVA
Drzen pobeg francoskega zločinca iz sodne dvorane
PARIZ, 8. — Na drzen način je nekemu zločincu uspelo uiti svojim «varuhom» iz sodne dvorane v francoskem glavnem mestu. Jean Charles Villoquet je bil pred sodiščem, ko je v dvorano preoblečena prišla njegova žena Martine, se približala obtožencu, mu izročila samokres, sama pa zažugala orožnikom z ročno bombo. Tedaj je njen mož vklenil sodnika, z dvema streloma pobil dva stražarja (oba sta bila ranjena, a ne smrtno), nato pa s talcema odšel skozi vrata do ženinega avtomobila. Villoquetu in ženi je tako uspelo zbežati v kaosu,' ki’‘je medtem nastal v sodni palači. Njun avto fiat 500 so pozneje našli v pariški periferiji. Za volanom sta bila še vedno vkljenjena oba sodnika, priložnostna talca. O zločincu in njegovi drzni ženi pa niti sledu.
▼
Časnikarji na zatožni klopi zaradi poročanja o splavu
Novinarski sindikat: Dejansko omejevanje časnikarjeve pravice do obveščanja
Suša, ki že dalj časa pesti vzhodno Afriko, je v največji meri prizadela nomadska plemena. Zaio je somatska vlada sklenila, da z letalskim mostom pripelje nomade v zbirna taborišča, kjer jim bodo zagotovili vsaj en obrok hrane na dan. Na sliki: ženske in otroci, ki so komaj prišli v zbirno taborišče, se radujejo
ob izdatnem obroku hraue.
RIM, 8. — Državno pravdništvo v Rimu je predalo sodišču v nadljnji postopek obtožnico proti tajniku radikalne stranke Gianfrancu Spadac-ciu, bivšemu odgovornemu uredniku lista «Il Messaggero» Italu Pietru in časnikarju Fabiu Ismanu. Dolžijo jih, spodbujanja k splavu zaradi nekaterih stavkov v članku, Id je bil objavljen v «Messaggeru» 12. februarja.
članek z naslovom «Spadaccia: boj za splav se je šele začel» je bil poročilo ó tiskovni konferenci, ki jo je sklical komaj osvobojeni radikalni voditelj. Spadaccia je med drugim poudaril, da njegova aretacija ni onesposobila delovanja CISA (centra za splav in sterilizacijo). Pozval je tudi vse- napredne ljudi, naj se angažirajo v boju za splav in zaključil: «Vsak sedež demokratske organizacije, stanovanje vsakega demokrata naj se spremeni v ljudsko kliniko, kjer bodo ženske lahko splavile z zdravniško pomočjo.»
Proces proti Spadacciu in časnikarjema se bo začel s hitrim postopkom 30. septembra na kazenskem odseku rimskega sodišča.
Nezaslišan sklep rimskega pravdni-štva, ki dejansko omejuje časnikarjevo pravico poročanja in obveščanja bralcev, je izzvalo takojšnjo reakcijo časnikarskega sindikata in drugih novinarskih organizacij. Predsednik Murialdi in vsedržavni tajnik Ceschia sta v imenu časnikarskega združenja poslala predsedniku vlade Moru in pravosodnemu ministru Rea-leju protestno brzojavko, v kateri poudarjata, da je ravnanje rimskega pravdništva nevaren poskus omejevanja časnikarjeve pravice do obveščanja in 'je v ' odločnem nasprotju s časnikarsko etiko. ' časnikarsko združenje tudi zaskrbljeno opozarja, da se oblasti vse češče poslužujejo represivnih norm, ki jih je sedanji zakonik podedoval po fašističnem, zaradi česar je iz dneva v dan nujnejša organska preosnova zakonika in njegova uskladitev z ustavo, po kateri je svoboda obveščanja eden od temeljev demokracije in napredka.
Antifašistični koordinacijski odbor časnikarjev in tiskarjev je prav tako ostro ožigosal ukrep rimskega pravdništva kot omejitev časnikarjeve pravice do obveščanja in je napovedal za četrtek protestno demonstra-
cijo pred pravosodnim ministrstvom. Uredniški odbor lista «Il Messaggero» pa je ' v svojem sporočilu poudaril, da je ravnanje rimskega pravdništva ponoven napad na tiste, ki se borijo za državljanske pravice.
Radikalna stranka pa je objavila danes kratko poročilo o zasliševanju Giulie Montanelli, odgovorne za centre CISA v Toskani, ki jo sodstvo dolži združevanja v zločinske namene, spodbujanja k splavu in opravljanja zdravniške službe, čeprav ni bila za to kvalificirana. Po poročilu radikalcev je ženska podrobno opisala delovanje khnik za prekinitev nosečnosti v Toskani, kar pa naj bi sodniki namenoma preslišali, da ne bi začeli drugih sodnih postopkov proti obtoženki. To je po mnenju radikalcev znak, da se tudi sodstvo zaveda tragedije treh milijonov žena, ki vsako leto skrivno splavijo v Italiji.
Vse več Italijank splavi v Veliki Britaniji
LONDON, 8. — Po sporočilu britanskega zdravstvenega ministrstva se je v prvem letošnjem trimesečju število splavov znatno skrčilo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Letos so namreč v klinikah in bolnišnicah našteli 27.845 prekinitev nosečnosti proti 29.542 lanskega leta.
Vzporedno s padanjem absolutnega števila splavov pada v VB tudi število tujk, ki prihajajo na prekinitev nosečnosti v Anglijo. Edina izjema so Italijanke, katerih število se je v prvem trimesečju letos podvojilo v primerjavi z istim obdobjem lani. Med 1. januarjem in 31. marcem je lani splavilo v Veliki Britaniji 418 italijank, letos pa kar 1001.
RIM, 8. — Britanski zunanji minister Callaghan je zaključil svoj obisk v Rimu in odpotoval v Kinša-zo, kamor ga je povabil zairski predsednik Mobutu. Ker si je zairski predsednik prevzel vlogo posredovalca med Ugando in VB, je zelo verjetno, da bosta razpravljala tudi o odnosih med Kinšazo in Londonom.