Štev. Posamezna številka 20 slotiuk — Uvztinfc poocdcijek — vsak dan ^jnraj. — Uicdnišiv« ulica sv. I-r.iićilka Asišlteg« stcv. 20. 1. nadstropje. — Oopi«i naj se pošiljko urcd-n.,vu. — Ne franki rana pisma «e sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — •dijalftij in odgovorni urednik Šitian Godina. — Lastnik konsorcij Usta edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina euaša aa mesec L 7.—, pol : ki cc;> klo L 60.—, — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. V Trstu, v torek IS. januarja 1921 EDINOST Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Posamezne številke v Trstu in okolici po '20 stjlink. — Oglasi se rsvuriaj*) v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 stat., osmrtnicej zahvale, poslanice in vabila po L i.—, denarni* ««vodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2J stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, i naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega 5tev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-37. Komunistično zborovanje o Livomu Sedemnajsti kongres italijanske so* cialistične stranke, ki se je pričel 15. t. m. na dan druge obletnice nasilne smrti dveh prvakov nemških komunistov Karla Liebknechta in Roze Luxemburg, pri* vede skoraj gotovo do cepljenja te naj s večje in do pred kratkim najmočnejše politične s-ranke \ ti. Kriza, ki jo preživlja stranka je težka, a njeni \ zro? ki so raznovrstni icr sedajo nazaj v do* godke lanskega in predlanskega leta. Stranka, ki je bila ves čas vojne v opo* ziciji, se je nahajala ob začetku premi r? ja i. 1918. v zelo ugodnem položaju. Obupni gospodarski poiožaj zmaiovite Italije je ustvaril silno nevoljo proletar* skih množic proti buržoaziji, ki je bila hotela in dovršila zmagovito vojno. Zmaga pa ni uresničila obljub, s kateri« mi so pristaši vojne in vlade pitali Ijucl^ >tvo. Revščina in draginja ie naraščala / vsakim dnem. temu se Je pridružila brezposelnost, vrhu tega pa se je n >ralo izseljevanje vsled odredb ameriških dr* žav omejiti. Meščanstvo je bilo razcep* i j eno na mnojio strank, ki so se med se? boj poibjale, zunanje * politični položaj Italije se je po zaslugi Sonnitia. Orlanda in Nittija izpremnil v škodo države ter pripravil vlado ob ves ugled tudi ori državotvornih strankah. Vse to je do? bro organizirana socialistična stranka, ki pa je štela tedaj le razmeroma malo število članov, dobro izrabila ter se po* s ki že val a z velikim uspehom demagoške politike s pomočjo svojega časopisja, agitacij in propagande. Socialistični pr* vaki so dokazovali množicam, da jc po* lom meščanstva neizogiben in s tem tu* di polom kapitalističnega družabnega reda, ki se mora nadomestiti s komuni* stičnim. Sovjetska Rusija je služili pri tem za dokaz in vzgled njihovih nau* kov, in tako so se vrste njenih, pristašev z vsakim dnem množile. Italijanska vlada ter meščanske stran* ke so doživljale udarec za udarcem. Ne? vnosna draginja je proletarske množice tako raz draži la, da je ljudstvo seglo po samopomoči, in tako smo doživeli tiste -azburljive dneve nasilnega znižanja cen živilom in drugim potrebščinam. Vlada si ni znala drugače pomagati, kakor da je to ljudsko gibanje potrdila z nekate* iimi odloki ter skušala na ta način za* brisat! revolucionarni značaj gibanja in potolažiti razburjene množice. Prišle so volitve v državnfffbor po >orazmernem volivnem sistemu. Število socialističnih poslancev je narastlo od 47 na 156. To je bil hud udarec za vlado in meščanske stranke. Veliko število socialističnih poslancev, ki tvorijo eno« itn blok, je bilo nevarno vsaki vladi, ki si ni znala ustvariti zanesljive in trdne večine. Upor vojaštva v Ankoni, ki bi se bil kmalu razširil po vsej državi, je socia? listična stranka sijajno izrabila, zakaj prisilila je vlado, da je izpraznila Alba? nijo in s tem javno izpričala svojo sla* bost napram protidržavnim stremljenjem socialistov. To so bili predznaki revolucije, ki se je zdelo, da se bliža z naglimi koraki. Vlada in meščanske stranke so bile brez moči, brez enotnega programa, jadran* sko vprašanje odprto, a zunanjepolitič* »i položaj je še povečal notranjo zme* do: socialistom je bila dana prilika, da se polaste vlade ter udejsvijo obljube, s katerimi so mamili nezadovoljne ljudske množice. Zadnji večji dokaz o uspehu komu? iiistične propagande je bila zasedba ko* vinarskih tvornic, ki se je izvršila skoro sama od sebe. V teku nekaj dni so de? Javci brez vsakega ukaza od vodstva vzeli v svojo oskrbo tvornice, zapodili ravnatelje, oziroma gospodarje ter praktično udejstvili sovjete. Posestniki tvornic in kapitalisti so bili iz sebe, za? kaj Giolitti je ukazal, da se zasedba tvornic ne sme ovirati. Prebrisani držav? nrk jc- ubral najboljšo taktiko, da uže? ne uporno delavstvo. Vede! je prav do? bro, da je vodstvo strokovnih organiza? clj socialistične stranke razdvojeno. Ve? čina demagoških poglavarjev se je ustra? sila tega »uspeha«, ki ga ni hotela, ter je iskala izhoda iz zagate. Druga močna struja med delavstvom pa ie zahtevala, da vzemi vse gibanje v roke politično vodstvo stranke ter s^a razširi na vse ostale tvornice, a tudi druge javne obra? te. kakor pošto, železnico, mornarico itd. In tako ste nastali med delavstvom dve struji: Prva jc trdila, da je gibanje kovinarjev zadeva strokovne organiza? ci je, ki naj sama reši vso zadevo, druga pa je bila mnenja, da ima gibanje k ovi? narjev strogo političen značaj, in da naj vzame zato pokret v roke politično vod? stvo, ki naj ukaže zasesti vse ostale tvor? nice ter javne obrate; skratka: proglasi naj vojno buržoaziji, torej revolucijo. Vršilo se je zborovanje odposlancev odposlancev strokov, organizacij skup? no z voditelji politične stranke. Boj med zmerno strujo in ekstremisti je bil bu? icn. Položaj je postal skrajno težaven, ker je ravno tedaj prispela iz Moskve spomenica Tretje internacionale, katera 'ie poživljala italijanski proletariat na revolucijo, dokazujoč mu, da je prilika za nasilno lideisfvitev IZ JUGOSLAVIJE Seja ustavodajne skupščine BELGRAD, 15. Današnjo sejo konsti-> programa v Italiji sedaj najugodnejša, tuante je otvodi predsednik dr. " ' Svarila je obenem komuniste pred mlac? ob 1/ lj. Prisotni so bili vsi mm« neži, ki ovirajo revolucijo. K takim pri* števa omenjena spomenica DAragono, vodjo strokovnih organizacij, katerega navaja imenoma. Vendar je z a mogel te? daj navzlic vsemu temu ravno D Ara? *ona prepričati zborovalce o brezmisel? bila Kristanova izj ^ w nosti revolucije. Tako je zmagala prva predsedniStvo in ne na skupsemo in da strani. struja DAragona in njegovi pristaši so zaradi tega tudi ni bila sprejeta v zapis?; se oddahnili, a oddahnil se je tudi Gio* nik. — Nato pridejo na vrsto prošnje m litri in z njim tresoče se meščanstvo. Ko? pritožbe, ter zahteve socltsc po izročitvi vinarji pa so dosegli neznatne gospodam poslancev. Poslednje odstopijo imunitet? ske pri bolj ške ter obljubo, da bodo ime? nemu odseku. - * • ' Na današnjo sejo so prišli tudi komu? Ribar ministri ra* zen vojnega. Tajnik Tanovič prečita zapisnik prejšnje seje. Posl. Etbin Kristan opozarja predsednika na dejstvo, da se njegova izjava ne nahaja v zapisniku. Predsednik dr. Ribar odgovarja, da je ava naslovljena na li pravico nadzirati poslovanje tvornic, ki pa je ostalo do danes le obljuba. Ta? ko je bil volk sit in kozel zdrav. To je bil za socialistično stranko po? raz. čigar posledice so se kmalu poka* zale. Meščanstvo in vlada sta se oddali* ni I a, vrhu tega pa dobila še v fašistih dobrodošlo pomoč. Doba cenih uspehov je minila, možnost revolucije se je silno poslabšala. Moskovska internacionala je v paz* nim očesom spremljala vse te dogodke in pošiljala poslanico za poslanico na naslov italijanskega proletariata. opozar* jajoč ga na njegove voditelje, ki nočejo revolucije. Drugi kongres Tretje inter* nacionale, ki se je vršil lanskega leta spomladi v Moskvi, je sestavil statut te internacionale in pogoje, pod katerimi se zamorejo sprejeti stranke in posat rnezniki med njene člane. Ti pogoji so strnjeni v znamenitih »21 točkah«:. Kdor ne sprejme teh pogojev, ne more biti sprejet v Tretjo internacionalo. In tako se je moral vneti boj za in proti tem točkam mecr zmernimi in skrajnimi ele* menti v italijanski socialistični strank!. Kakšno va/nost polaga Moskva v ta boj. ie razvidno že iz tega. da je Lenin osebno posegel vmes in polemizira s Serratijem, ki je tajnik politične stranke in ravnatelj »A valiti j a«. Livornski kongres jc treba torej pre? motrivati v prvi vrsti s tega svetovnega vidika. Tri struje se bodo borile za svoje težnje: 1. Refonnisiična struja, katere pred? stavni ki so: Turati, Treves, Baldesi, ki bi bili pripravljeni, sodelovati tudi z meščanskimi strankami če treba in so proti nasilni revoluciji. 2. Edinjaška (unitarična) struja s Ser* ratijem na čelu, ki je za vstop v Tretjo internacionalo. torej tudi za nasilno po^ lastitev oblasti, vendar pa pod gotovimi pogoji. Zlasti, da se spremeni 7. in 17. točka. Prva zahteva brezpogojno odstra* nitev vseh, ki glasujejo proti Tretji in? ternacionali in njenim določbam, druga veleva, da se mora ime stranke glasiti: komunistična stranka. Tedaj bi se mo* rala it. soc. str. prekrstiti v »Partito comunista italiano«. Struja, ki se zove struja takozvanih »čistih« komunistov, je za brezpogojni vstop v Tretjo internacionalo, ter jc torej revoluc. v pravem pomenu besede. Na predvečer kongresa je sprejela komunistična skupina »čistih« komuni? stov iz Moskve brzojav izvršilnega od? bora Tretje internacionale z dne 9. t. m., ki očita uvodoma Serratiju in Baratonu, da nista prišla pred kongresom v Rusijo, ter nadaljuje: »... Zasledovali smo paz? Ijivo boj, ki se je vršil tekom zadnjih mesecev med različnimi stru jami vaše stranke. Žalibog je delovanje komuni? stične edinjaške struje uresničila naša najslabša pričakovanja, vsaj kar se tiče poglavarjev. ... Iz dneva v dan nam po? staja boli jasno, da je edinjaška komu? nistična skupina ustanovljena po sodr. Serratiju, dejstveno centrumaška ... Že preden mu je znana večina, ki bo zma* gala na vašem zborovanju, izjavlja naš izvrševal ni odbor uradno, nepreklicno in kategorično vašemu kongresu: Po do? ločbah Drugega svetovnega kongresa komunistične internacionale mora vsaka stranka, ki je za vstop v Tretjo inter? nacionalo, prekiniti zvezo z reformisti. Kdor se protivi tej ločitvi, krši bistveno določbo komunstične intenacionale in se je že s tem činom postavil izven te inter? nacionale. Vsi edinjaši celega sveta ne morejo vsiliti komunistični internacio* nali vere, da so uredništvo in sotrudniki revije »Critica sociale« prijazni dikta? turi proletariata in komunistični inter nisti. Ko pa je minister za notranje po sle na njihovo interpelacijo izjavil, da bo odslej proti njim odrejal še strožje mere, so komunisti zopet zapustili dvo? rano. — Sledila je razprava o poročilu verifikacijskega odseka in je bil verifi? eiran mandat muslimanskega poslanca Musteze proti republikancu Trajkoviču. Za verifikacijo so glasovali muslimani, radikalci in en del demokratov. Predlog odseka, naj se en radikalski mandat v Macedoniji ne verificira, je bil odklonjen, ker je večina demokra* tov glasovala za verifikacijo. Seja demokratskega kluba BEL G RAD. 15. Demokratski klub ima jutri ob 9. uri plenarno sejo. v kateri bo izjavil ali pristane na izmeno prisege aH ne. Mnenja so deljena, odločitev se bo sprejela v sporazumu z radikalci. Konferenca klubovi b načelnikov BELGRA, 15. Načelnik demokratske stranke Ljuba Davidovič je na zahtevo socialno = demokratskega kluba poselil Pašiča in drja. Ribar i a ter se ž n jima sporazumel, da se skliče za danes popoln dne konfernca klub ovi h načelnikov, ki bo imela nalogo, da reši vprašanje o po* slovniku in vprašanje volitve ustavo? tvornega odbora. V parlamentarnih ki o? gih se pripisuje tej — konferenci velik Danes je bila pomen. BELGRAD, 15. Danes je bila seja načelnikov klubov, da se pogovore radi volitev v odbor za spremembo poslovni? ka in v ustavni odbor. Poklicani so bili tudi načelniki klubov, katerih člani niso Iz Češkoslovaške Blokada Reke Odpravljena i^ud, vojna: Bartlion, mornarica Ciuati, nT.. s ~ , . . . * linance: Paul Doumergue, uk: Leon Be* RIM 16. (S.) Dosedaj se je storik>, rafd, poliedelstvo: Lefevre ? Dupre, trgo* kar je bilo mogoče, da se povrnejo na vina; D:Q javna dcla in - skrb. Keko navadne razmere. To se je doseglo Duniel Vincent, pokojnine: Maginot, deloma z blokado deloma s prizadevaj| jayna d Letrogucurt Uvno zdrav, nji pri začasni vladi. Legijonarji so tudi Ltvo: Ltrcdu koionijc: Alber Sarraut, zapustili mesto in tisti, ki so se na Reki osvobojeni kraji Loucheur. se postavijo pod nadzorovanje in v sluz? bo vladne komisije za sprejem materi? "T1*1 :M adam^iia jala. Vsled vsega tega je odredil gene? AđVeZIlSK! in NemCIH ral Caviglia, da preneha blokada danes Nemški načrti za zboljšanje finunc ob 13. uri z morske in jutri ob 9. s kopne PARIZ, 15. \z Berolina pc ^očajo. Nemška vlada je uradno odgovorila na 41 vprašanj, ki so jih bili stavili zave > niki z ozirom na bruseljsko konferenco. Cehi so dobili novo posojilo na Odgovor pravi v glavnem: Nemška vla-Angleškem da ppa, da se ji bo posrečilo zavzeti iz* PRAGA, 17. Danes se jc povrnil v dajanje papirnatega denarja, ki doseza Prago češkoslovaški minister za trgovi? mesečno 2> milijard mark Peca.se tudi no gosp. Hotovetz. Bil je v Londonu, z vprašanjem, kako bi se dali uavki n t kjer je dobil kredit za nakup 18.000 va*| ^polnejši nacm izterjat« Nem>ka jhi-gonov moke. Pogovarjali so se. tudi oidTa s5 Ila v!e Pfete^e trudi, da uredi s sklepu trgovske pogodbe med Češko? okrajno varčnostjo tekoče dolgove. I paj slovaško Tn Veliko Britanijo. 1 jc da se bodo novi uavki obnesli. Del teh davkov se bo stekel v državno bb« Prosta trgovina z žitom na qajno šele po M. marcu t. 1. t>d a r- \ Cfko®!ovaškem . i Plebiscit v Gornji Sleziji se bo vršil PRAGA, 16. Gospodarski narodni 13. marca svet ie predlagal, da se pooblasti zaseb*; rD A mpim dt i - .„t,«.,.,*^^ no trgovstvo nakupovati pod nadzor,! *RANklLRlf -Frank u.tcr Ze.. stvom žitnega urada moko iz inozem-- P?fOca iz zanesll,iveaa .i a c a^ stva. Kakor je znano je v Češkoslovaški!!? določilo ljudsko glasovanje v Zgornji trgovina z žitom zakonsko omejena. !ŠIez1^ 13 marcd* Brnska pogodba pred avstrijsko zbornico Obletnic« Kada LicbkucchU it Roze Lux«inbur^ BEROLTN, 15. Forcdom obletnic« smrti Kar.U PRAGA, 16. Avstrijski parlament ie ] Liebknechta in Roze Luxemburž so bile demon- sprejel Brnsko pogodbo o zaščiti narod? v Uat«- den Lindcn. odkoder -o se mnu- J .t. v, i- -t i* ^r ^ 1 fcslant c napoti i proti BrandcnburJertocu. I u s« nih manjšin. Proti so glasovah samo \ e, j ,k v.mon^a lenemci. Francoska vladna kriza mm Briand sestavil novo vlado t „ . i . , PARIZ. 17. Ob 1 Pet ranJenih' a!l lahkt> >lh je ™° l-uavil, da (• politično vodstvo straakc povabilo na kongres same pristaše- tretje internacij onale in da pristaši drugih strank prisostvujejo zborovanju 1« kot gostje is nimajo pravice do besede. Levy >je nadaljeval nato svoj govor tn napadal Scheidemanna. Povdarjal Je, da edin&tvo stranke ni vedno koristno proletarijatu. Za njim Je začel Čitati Frola brzojavko, ki jo je poslal izvrševalni cdbor Tretje Inlernacijonale v Moskvi zborovanju. Brzojav napada zlasti Serra-tija, očitajoč mu reformistične težnje. Tu je nastal zopet silen hrup, ki se je le polagoma in s težavo polegel. Pcslancc Misiano (pripadnik - čistih« komunistov i predlaga izpremembo dnevnega reda, da bi prišla 6. točka, t. p poročilo stranke in Tretje interna cijonala na prvo mesto. Predlog je sprejet. Prvi pcrcčcvalec Graziadei (eden izmed odposlancev ilaL soc. stranke, ki so bili v Rusiji) ie za edinstvo komunistov, vendar pa bo glasoval za tisto frakcijo, ki jo bo pripoznala Tretja interna cijonala.. Govoreč o proleiarskem gibanju, pravi, da se ne sme dopustiti, da bi si buržoazija opomogla, Živimo v rev c-lu c i J on ami dobi, zato je glavna naloga polastiti se oblasti in proglasiti diktaturo F roktanja ta. Četudi se zaveda sicer vseh posledic razkola, vendar pa je mnenja, da je razkol potreben. Zaključuje z izjavo, da bo glasoval za Tretjo internacijcn alo. Na nedeljski predpoldanski seji so Je oglasil k besedi vnovič Graziadei, ker ga je v soboto nekdo prekinil z medklicem, da jc bil za vojno Zopet je nastal silen hrup, ki se je polegel, ko Je Graziadei zapustil govorniški oder. Nato dubi besedo bolgarski komunist Kabakčer, ki jc prinesel s seboj no\'o pismo Tretje interna, cijouale. Čitanje tega pisma, ki ga je sproti pre vajal Misiano je bilo ponovno pretrgano od protestov fcdinjaSev in odobravanja čistih komunistov. Na glasujoč kritični gospo darrJti položaj Italije in stališče meščanstva napram proletarijatu, pravi pismo, da je čas rcvolucije dozorel. Dalje očita Serratiju, da zanikuje obstoj teh pogojev v Italiji in da se brati z reformisti. Delavske zveza in pv lifcična stranka nista storili sveje dc-lžncstl o priliki zasedbe kovinarskih tvomic. Pismo zavrača trditve, da bi bil izvrševalni odbor Tretje Internacijo nale slabo poučen. Sprejeti je treba brezpogojno in v celoti moskovske točke, ali pa za pustiti internacljnalo. Popoldne je govoril v imenu edinjaških koinu nistov Baratono. Tudi njegov govor je bil mnogokrat pretrgan od med klicev različnih -struj. Njegova skupina je pripravljena sprejeti 21 točk, v kolikor se dado izvesti, upoštevaje položaj dežele. Brani in opravičuje postopanje stranke in strokovnih organizacij o priliki zasedbe kovinarskih tvomic ter navaja vzroke, zakaj ni smelo priti te daj do revolucije, Bordigov medklic: Kdaj bo revolucija? je izzval takšen vihar, da se je morala s.eja prekiniti. Še-Ic črez nekaj časa je mogel Baratano nadaljevati svoj govor, ki £»0 ga vedno spremljali razni medklici. Domače vesti Nekaj zanimivosti z razprave proti Borčanom. V ?obctni številki smo poročali o razpravi pred vojnim sodiščem v Trstu proti štirinajstorici Bov-čanov, obtoženih radi »punta«. Naj zabeležimo tt* Je nekoliko podrobnosti, ki so značilne za ves o-kupacijski režim. Na razpravi se je pokazalo n. pr., da orožniki niso prav razumeli obtoženca Antona Duravo, ker je bila njegova italijanščina bolj slovenska nego italijanska. In vsled takih poizvedb je prišla aretacija Durave! Take so posledice, ako javni funkcionarji (n« znajo jezika ljudstva I — Orožnik Scaramelli, ki je bil na razpravi zaslišan kot priča, >e igral naravnost žalostno vlego. Na vpraSanje branitelja dr.a Zennara, kaj protizakonitega so storili obtoženci, ki so stali na cesti, je odgovoril priča v vidni zadregi: »Prav za prav v resnici ne vem". Na pripombo branitelja: r-Vi, ki sle sestavili ovadbo, bi morali vedeti tof« — Mislim, da tisti niso nič zakrivili!« — »Zakaj pa so bili aretirani?« — *Ne vem, aretacijo je zapove. dal tenente Toneatti!« — V svojem obrambnem govoru je rekel branitelj Zennaro med drugim: »Ta proces je bil pogreška; naj ne bo pa to tudi ra— sodba, ki naj izreče besedo miru Slovanom, ki so danes državljani kraljestva Italije , — In res je bi! vepeh razprave ta, da so bili oproščeni vsi obtoženci. razen treh, ki jim je kazen odpuščena vsled amnestije. A, kar treba pesebno zabeležiti je to; Obsojen ije bil tudi isti Durava, ki ga orožniki niso prav razumcKI Vsled ovadbe orožnikov so bili ti ljudje aretirani i u vklenjeni in so morali prebiti šeat nicseccv v preiskavil — Ta bovški »punt * je eden izmed tipičnih dogodkov izza časa zasedbe. Koliko naših ljudi je v sličnih prilikah in iz istih vzrokov prišlo v neprilike in nesrečof Helsingforsa: Ruska vlada je p od vzel a j D^dki na tci ra2^avi "aj ^ ^eredajmm . - t , . . J. 1 . . .. ! nueljem v opomin, da odnehajo od sedanjega zi- energične korake, da ukroti epidemijo stema< da si izbijejo lz glave 3aiisel, da bedo mogli stavk, ki sedaj razsaja na Ruskem, Vhu; opravljati to jugosiovcnsko pokrajino brez popd-da je izdala odlok, s katerim OpOZarja I nega poznavanja jezika ljudstva. To velja posebno vse Stavku j oče, da bodo kaznovani Z za javne organe. Dogodki jih uče, da bi bila to ječo od 1 do 5 let in se bo odvzela nji? najusodnejša pogreška. hovim družinam izkaznica za prehrano. Odborova ^ja Ženske podružnice CMD se bo ako se takoj ne vrnejo na delo. vrSjla, dancs* t\torek 17 1 ^ ob 3 pop- v na" j vadmh prostoria. Zmeda na ruskem jugu CARIGRAD, 35, Kcmalisti v Erzeru, mu in misija v Tiflisu nameravajo na prihodnji konferenci v Batumu zahtevati od Rusov, da izpraznijo Arzerumgian v Armeniji. Vlada v Angori sc v tem ozU ru zadrži rezervirano. »EDINOST« šUv. 15. nemškemu premogu za parne stroj« se zniža od 950 oa 480, cena premogu sa plavže in za plinarne od 530 na 460, cene vestfalskemu koksu in kovaškemu premogu ođ 760 »a 56 in cene Slezlj. ske mu premogu od 720 na 600 lir za tono. Cena belgijskemu premogu bo 420 in angleškemu antracitu 600 lir tona. Mestna zastavljalnica. V sredo, 19. t. m., pred pcldae, se vrše prostovoljne dražbe nedragocenih predmetov. Iz triaškega življenja Predrzen roparski neped v stanovanju. Pretekli večer okoli 21. ure se jc odpravila k počitku 23 letna Marija Franza, stanujoča pri Sv. Mariji Mag daleni zgornji St. 196. Mladenko je zbudil iz spa nja nenavaden ropot, ki se je godil na dvorišču pred hišo. Marija si je na prvi mah mislila sama pri sebi, da ka; časa je vladalo med gralci aloga, ki se j« pa. kmalu spremenila v hud prepir. Eden irmed dsuibe fe začel zmiriati svojega tovariša, da pri igri slepari. Dotični, ki se ga je tikalo, je nekaj časa molčal ter preziral očitanja- Ker j»a ni bilo ocrtaju konca, je mladeniču zavrela kri Zagrabil ;e steklenice in kozarce ter jih začel metati proti na.protniku. Ali »boj < ni trajal dolgo, kajti en* steklenica fe zadela 26let-nega Josipa Gerka, etamJ|OČ*g* v Skednju št. 191 v glavo tako, da se je .zgrudil Gerk nezavesten na tla. Pozvali so nemudoma zdravnika rešilne postaje, ki ga Je dal odpeljati v mestno bolnišnico. Zdravnik je mogel ugotoviti, da ima Gerk 6 cm dolgo rano na glavi in po obrazu več manjših ran. Poizknien samomor. Včeraj popoldne sc je hu-telu s karbokio kiselino kenčati svoje življenje 18 let stara Irma Suttich, stanujoča v ulici della Pe-scheria št. 6. Takoj po zavžitju strupene pijače je začelo žgati Suttichevo v želodcu in po grlu. Mladenka, ki ni mogla več prestajati od groznih bolečin, Je sklenila, da hGČe 3e živeti na tem svetu, dokler jo ne pokliče k sebi fiog. V omcdlevici se je hitre oblekla ter tekla kakor nora na rešilno pt» stajo, da bi ji dali prve pomoć. Ko je stala pred zdravnikom, jc začela milo prositi: »Prosim gospod zdravnik, rešite me smrti. Nikoli več r.očem umreti. Šele sedaj sem akusila, kako grenka je smrt.« Zdravnik, ki jc po gcvcrjcnfu opazil, da te ženski meša vsled zavtrapljenja, »o |e dal odpeljati v mestne boiaičnico. Vzrok poizkušenega samomora e bila ljubezen. Njeno stanje ni nevarno. Gr&č, Poienel, družina Križmančič, gostilna Pre-fel Marija; po 7 L: Grgič Lovre, družina P«čar; po 5 L: Mlevlja, Le ban, Raiem (župan), družina P elan, Križmančič mladovan; GrgkJ Silvester 4 L; Pahor 3 L; po 2 L: Grion, Križmančič, Križmančič it. 15, Kocjan, Križmančič št. 185, Stančič fčev-Ijar); Milka i L; Pevsko drujf o rUpa« in Kon-sumno društvo po 25 L; Sabadir 1 dinar; skupno 200 L in 1 dinar. Za iz Reke pobeglo dvojico: Matko Koren, Pazin 10 L, Fran Dekleva, Slavina 25 L, Marija Štolf* 5 L. (Denar hrani uprava). Za družbo Sr. Cirila in Metoda: Ker so sc skregali pri frakeljnu darujejo L 8'40. Nabrano v po-češčenje spomina pok. Antona Macarola, naduči-telja v Gorjanskem, 82 L. (Denar hrani uprava). Borzna poroiifa, Tečeji: V Trstu, 17. januarja 1921. Jadranska banka J90 Ccsulich 476 Dalmatia 35C Gerclimich 2149 Libera Triestina 630 Lloyd 1825 Lu&sino 2100 Martinloicb 302 Oceania 458 Premuda 480 Tripco\Tch 512 Ampclca 695 Cement Dalmatia 373 Cement Spalato 415 Tuja valuta as frialkem žrguj V Trstu, 17. Januarja 1921. Neprečatcne kroue 4'50— 4'75 avstrijsko-nemške krona 410_ 425 češkoslovaške krono 34'- - 34*50 dinarji 76'50— 77 — Ieji 38'- - 38*25 marka 44'50— 45'— dolarji 28'70— 28'85 francoski franki 177'- -17750 Švicarski franki 450*- -452— angleški funti, papirnati 10850- 108'75 angleški funti, zlati 118'- 119'— rubli 15' 16' napoleoni 93'- 94 — M t L! 0&L&.?-: NASTOPILA bi rada službo v boljši gostilni, v mostu ali okolici. Ponudbe pod »Hrvata na u-pravo 77 Potpisano ravnateljstvo norčane za* drage „Istarska Posojilnica u Pnli, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje" u Puli saziva za dan 23. januara t. g. u 10 sati pre podne u prostorijama kuće Turak u Sijani --via degli Operai br. 10 u Puli, Izvanrednu na kojoj će se raspravljati sleđeći DNEVNI RED: 1) Zaključak o eventualnoj likvidaciji zadruge i eventualni izbor li-k vida tora; 2) izbor 7 članova starešinstva (ravnateljstva ; 3) „ 5 „ nadzornog odbora; 4) „ 3 „ društvenog suda; 5) eventualia. Pošto su zaključci, koji se imaju stvoriti na toj skupštini, od osobite važnosti za zadrugare, pozivaju se svi na istu. Svaki zadrugar treba d i se isfcaže sa zadružnom knjižicom ili drugom ispravom, iz koje će razvidno biti da. je u istinu član zadruge. (56, RAVNATELJSTVO. zlato, srebro plaća po najvišjih Krone cenah le Pertot ^ m. S. Fraitesta15.il. i B%rOfBSi (39) GOSPODIČNA, vešča slovenskega, hrvatskega, nemškega m nekoliko Italijan sitega jezika, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbe pod Kati* na upravo. 76 NOČNI čuvaj, z dobrimi spričevali, išče primerne službe pri kaki tvrdki. Naslov pove uprava. (78 i ŠIVILJA, za ženska in moška dela, se priporoča! alav. občinstvu za obilen obisk. Angela Bizjak, Greta 11. 79 POŠTENA, priletna služkinja z dobrimi spriče-! vali, vešča vseh hišnih del in kuhanfa se sprejme. Javiti se med 10 - 11. Naslov pove uprava. 80. PRODA SE nova poročna »oba za 600 L. Via Filzi 10, skladišče. SI ♦♦♦♦ Cena 3,— L. — Dobiva se v tiskarni Edinost in v knjigarni J. Štoka v Trstu - Po pošt! L 3.50 . HIŠA z dvoriščem se proda v Tomaju št. 103 pri cesti. 10 HIŠO s 5 prostori in 200 m3, na ieljo tudi več, pri postaji Sv. Ivan, se proda radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. 23 ČEBULČEK kakor tudi semena vseh vrst, prodaja tvrdka Sever & Komp., Trst, ul. Machiavelli St. 13. 29 BRINJEVE jagede, rudeče v poljubnih množinah ima na prodaj J. Sandalj, Lupoglava, Istra. (47 Za liskouni skled „Edinosti" Politične vesti Svečan* aneksija aovih pokrajin. KaW poroCa včeranji iPiccolo della Sera^ (delle oro diciottoj, izvrai svečana aneksija naSih dežel h kraljevmi Italiji v redčijo dne 6. februarja. Rimsko vlado bo zastopal cn minister, dečirn je getovo, da se kralj •vač&ncstf ne udeleži. Livornsld kongres, že prva seja, Id *c fe pričela v soboto ob 15, je bila zelo burna. Predsednik Baccl, ki jo to alutil, je zato te v evojem pozdravnem govoru poživljal zborovske, naj ohranijo do-flrtojnc&t v razpravljanju. Ko jo povzel kot prvi govornik besedo Pavel Levy, odposlan 6C nemških komunistov, so začeli ekstremisti vpitf: Doli z Dittmanom!« (Ta je eden Mrmed voditelj o v nc mikih neodvisnih socialistov, ki prisostvuj© tudi kongresu). Hrup se je polegel Uradne vesti Stolica za avstrijsko pravo v Padovi. Agencija Štefani poroča; Naučno ministrstvo je odredilo na predlog kr. padovanskoga vseučilišča m c srednjega urada za nove pokrajine, da se ustanovi na pravni fakulteti tega vseučilišča stolica za avstrijsko pravo. Predavanja bedo poverjena prof. Ageu Arecangeliju, dekanu pravne f&kultele. Nova stolica bo imela posebno važnost za študente iz novih pokrajin, Zvijanje cene benz-ru. Agencija Štefani javlja z dne 16. t. m.: Vsled zvišanja carine in dosledno tudi ažifa se pooblaščajo uvozna društva, da lahko zviSafo od 14. t. m. dulje ce»c benzina za 21*16 lir na kvintai za čiato blago, s carino vred, franko v vagonu, v obalnih skladiščih. Na ta način so zviSa cena kvintai u benzina za letala na 37'44, benzina aa avtomobile na 537'44 In petroleju na 284'44 Ifr. Te ccnc veljajo od 14, t. m. za blago, ki je oproščeno carine in leži v obalnih zalogah, za blago pa, ki Ie££< po skladiščih v notranjosti, Se le vd 18. t. m. dalje. Znižanje cene premoga. Agencija Štefani javlja z dne 16. t. m.: Glavne ravnateljstvo državnih železnic 'javlja, da ae znižajo še bolj cene premogu, kt ga ravnateljtsvo odstopi zasebni obrti. Ceno MIZARSKEGA pomočnika sprejme v trajno delo Franc Čelan, Postojna. 54 TRGOVSKI pomočnik, iznčen v trgovini mešanega blaga in železnine se sprejme. Naslov pri upravi, 61 HIŠICA, 2 sobi in kuhinja, z vrtom v obsegu 132 m2, 2 vodnjaka (voda nezmanjkljiva) in hleva. Naslov pove uprava. 62 NATAKARICA z dobrimi spričevali se sprejme takoj za kavarno - restavracijo, če mogoče do-poslati sliko. Naslov pri npravi. 63 Pevsko in bralno društvo Štanjel« nabralo ob priiiki izvolitve novega odbora 62 L. Ivo Marijin, 10 l. j__ Pri kapljici terana \ gostilni Nemec v Nabreiinii KUPUJEM vreče vaake vtste. Ul. Solitario 19. M. nabrano pod gcalom ?»iolči in delaj« 40 L. ' Bubnič. 69 Ob priliki godu g. Lucije Grunlar v Šmarjah pri 1 , _ T „ -——. a , „ .—-- Ajdovščini nabrali veseli gostje v navzočnosti po- j PRODAJALKA vešča doželnih jezikov se sprejme SREBRNE KRONE kupujem samo nekoliko po najvišjih ceu^fci Vla IPcndares it. 6, I. (33> Javno dražba se bo vršila 23. januarja 1921, ob 10. uri dopoldne na Rakeku (železnica Trst-Logatec) za prodajo raznovrstnih vozov, oprem, ko*3], suhih hrastovih dll za kolarje in drugih gospodarskih potrebščin. Stvari so na ogled vsaki dan na Rakeku Št. 61, pri tvrdki Fran Lavrič. skečne Ivanke 76 L. Vittoric Saggio in A. Ogrizek, Postojna, ker se nista udeležila koncerta v&ak po 5 L = 10 L. V počeSčen-Je spomina Antona Macarola, nad-Iičitelja. v Gorf&Askem nabrali prijatelji 41 L. Vesela druiba Skedenkev v gostilni Adamiča pri Dolini 25 L. Pri gofp. kaplanu Kramariču v Slavini nabrala zbrana družba prt rcukanju ptiča« fn pri igri. *Ieti, leti, leti« 50 L. Veselo omizje v gosiilir Maksa Žgur na Colu pri Vipavi zbralo 50 L. D ose dal lekazanib L 33/2u7'40; v današnjem izkaza L 364 —. Skupno L 33.571'40. DAROVI Za otroiki vTtoc pri Sv. M. M. »p- i« nabralo o priliki poroke Jus.ta in Rožic® Lićva pri Sv. M. M. sp. It. 358 63 L. Denar hrani T. O. Z, Za d^a&fco podporno druJtvo v ob priliki imendana gospe Erneste Suban fri Sv. Ivanu: g. Franc Suban 10 L, Strancar 10 L, gospe Ženka Vižšntfri fai Katerlna Ras iz He-nč po 5 t. Skupaj 30 L. Srčna hvaU, Med darovalci ta božićnico pri Sv. Ivanu od 2. t. m. fe sastalo ime: Franc Strancar 10 L. Za pogorele« Narodnega doma: Po 20 L: Urban-Cič; po 10 L: Kosovel, Oruntar, Mahnid, gostilna takej. Prednost imajo izveibane z dežele. Anton Koren, zaloga ctekla in porcelana, Gorica. (72 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mawiri 46 (v bližini drvenega trga). 537 KROJAČNICA Avgust štular, vil. S. Francesco D'Asaisi Žt. 34. III. sad. edina dobroznan« krojačnica v Trstu. 395 ŠTEDILNIKE za vzidanfe, viakc velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi po* stavlja. Izdelovalnica Štedilnikov, Kranjec Lu-dovik, Trnovo pri IL Bistrici. na Opčinah, Vila Pardo 151 NarofaKe in Sirite •EDINOST"! plača vedno par cent. več nego vsak drugi — kupec* edinole — Aiofzlj Povh, trgovina Piaz2a Ga-rlbaldl M. 3, tel. H-23 (prej trg Barriera) (25 Proda se 1 Wendebiljard (Seifer) facon L 48, 2 Ca-ranbolbiljarda (Seifer) facoti L 48 v dobrem stanju. — Interesenti si lahko ogledajo v „Kovarni Slon4*. LJubljana. »f ■ $ II Bil %M Cl/H 13 A Mtf »I Beograd. Celje, OuSrouniK, Kotor, Kranj, L]uD- ■ iHI/KMn8j|\M OMPII\M ■ j Hana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo. sprejema vloge na hranilne Knjižice, žiro In M uloge pod najugodnejšimi pogoji.! Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Poslovne zveze z vsemi večjimi Kroj! o tu- In Inozemstvu