113. Številka._ Ljubljana, v četrtek 16. maja 1805._XXVIII. leto. SLOVENSKI MM izhaja vsak dan *%«•<•«» i-, iziuifti nedolie in praznike, ter velja p o pofiti prejemati ta a v a t r o • o g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., M pol leta H sld., za fietrt leta 1 irld., -/a j>deo tntne 1 gld 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec I gld. lu kr. Za pošiljanje na dom računa se po lu kr, na mesec, po 80 kr. /.a četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznairlo jedenkrat tiska, po 5 kr., čc Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav ništvo je na Kont:resiien: trga št. 13, Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz proračunskega odseka. Na Dunaja, 14. maja. V današnji seji se je proračunski odsek bavil s postavkami glede carinskih uradov. Posl. K 1 u n je pri tej priliki omenil, da se je že 1. 1892 finančnemu ministerstvu nasvetovalo, naj glavni carinski urad 1. razreda v Ljubljani prameni v višji carinski urad II. razreda. Ta nasvet e« je 1. 18U3. ponovil in prosilo se je tudi, naj se osobje pri tem uradu pomnoži. Ta pomnožitev za jednega oficijala in jednega praktikanta se je dovolila še julija meseca istega leta, ni se pa glavni carinski urad preraenil v višji carinski urad. In vender bi bila ta prememba v vsakem ozirn opravičena. Zakaj, dočim je v drugih, celo v manjših kronovinah po več carinskih uradov, je: 1. v Ljubljani jedini carinski urad na Kranjskem. Ta urad se mora torej baviti z vsakovrstnimi rečmi, četudi prihajajo v neveliki množini. Dela je mnogo in se od leta do leta množi, opravljati pa je morajo le nekateri uradniki. 2. Tudi letni dobodki pri tem uradu se čedalje bolj množe in znašajo že toliko, kakor dohodki vaeh carinskih uradov na Koroškem, namreč — preračunano v srebrni denar — 160.000 gld. do 200.000 gld. na leto, dočim stane vsa režija komaj 7000 gld. To je razmerje, kakeršno se mej dohodki in troški najde le pri malokaterein uradu. 8, Tudi stališče urada in njegovih uradnikov opravičuje zahtevo, naj se glavni carinski urad premeni v višji carinski urad. Vsa oblastva in vsi uradi v Ljubljani ho uvrščeni vsaj v VIII. čiuovni razred, tako poštni, davčni in plačilni urad, vodstvo kaznilnicam itd., samo glavni carinski urad je še vedno uvrščen v IX. čiuovni razred, dasi se od njegovih uradnikov več zahteva, kakor od uradnikov navedenih, v Vili. čin. razred uvrščenih uradov. Za vzprejem v službo pri davčnih uradih zadošča, da je kdo zvršil štiri spodnje razrede kake srednje šole in naredil davčno preskušnjo, za vzprejem pri carinskem uradu pa mora izkazati, da je dovršil popolno srednjo šolo in prebil nižjo carinsko preskušnjo. Kadar pride v IX. činovni razred, se mora izkazati tudi z višjo carinsko skušnjo. Dočim pa ima vsak Povračilo. (Povest V. P. Ž el i h o v s k e. Iz ruščine preložil J. M h n ti el j. (Dalje.) Tako je bilo moje stanje tekom prvih dnij dotlej, da sem se odpravil drugič na rečeno mesto. Posle tega, kar se je z manoj zopet tam zgodilo, bilo je še hujše, še neznosnejše, ako je sploh še neznosnejše biti moglo. V drugič odpravil sem se v ta les peš. Bilo je popoluoma svetlo. Navlašč sem šel po obedu, da bi za svita vse ogledal. Odločil sem se razprašati ob onem mestu, kogarkoli srečam, ali kmeta ali mimoidočega ali pastirja iz sosedne vasi . . . No, srečal nisem nikogar in nič posebnega nisem opazil, obbodivši vse v bližini stare košate jelke, katero sem si dobro zapomnil. — Ničesar!--A vender niHem mogel oditi. Pričakoval sem nekaj . . . Kaj? — Razume se, da tega opredeliti nisem mogel; še manj pa sem ae mogel ločiti od tega očaranoga mesta. Sel sem pod jelko. Naslonil se s hrbtom ob njeno raskavo deblo ter gledal po preseki lesa na goro, kjer se je slikovito dvigal Nenaradovski dom, davčni uradnik, ako je .sposoben, upanje, da v dotični kronovini pride vsaj v VIII. činovni razred, je karijera carinskega uradnika z IX. činovnim razredom končana, zakaj jako težko je doseči, da se kdo ne po vrsti transferira v drugo deželo. To Jh menda napotilo vlado, da je carinske urade v vseh kronovinah uvrstila vsaj v VIII. čin. razred, izvzemši urade na Kranjskem in na Koroškem, kjer je celo nekaj uradov 11. vrste. li rešila že omenjenega nasveta je razvidno, da finančno ministerstvo ni nasprotno premembi glavnega carinskega urada v kategorijo višjih uradov II. vrste. Tam se namreč čita, da se iinančno mini-sterstvo za sedaj ni moglo odločiti za to pre-membo. Tad i pri raznih drugih prilikah se je pokazalo, da bi vlada bila pri volji izvršiti to povišanje carinskega urada v Ljubljani in drugih uradov ter od drž. zbora zahtevati dotičnih troškov, kateri bi za Ljubljano ne bili preveliki in bi znašali le 4.00 gld. več kakor sedaj Ker pa se v proračun za leto 1895. ta prememba ni postavila, prosim vlado, naj glavni carinski urad v Ljubljani in nekatere carinske urade na Koroškem poviša v zmislu teh izvajanj in dotične troske postavi v proračun za leto 1898. Malo število uradnikov (pet uradnikov in jeden praktikant) prj ljubljanskem carinskem uradu ne more biti povod, da bi se to povišanje odklonilo, tem manj, kr s« od teh uradnikov glede znanja in službene instrukcije z ozirom na to, da je ta urad svoje vrste jedini v deželi, ker ima opraviti z vsem blagom, kar ga prihaja v deželo in ker imajo uradniki toliko več in težjega dela, dočim bi to povečalo zavednost njih dolžnostij in veselje za delo, ko bi videli, da se njih delovanje po zaslužnosti ceni in primerno plačuje. Finančni m ni ste r dr. pl. Plener je izjavil, da ni principijelno nasprotnik izrečenih želj, da pa je treba prej preiskati razmere pri carinskem uradu v Ljubljani, prodno sh vlada za kaj odloči. Katastrofa Hilllih, |»i-r^l<-«l4»*mije |»o*l»|»lJ. Glasom komisijskih zapisnikov morajo se nadalje podreti: mestna hiša na Kmonaki cesti *t. 19 J — moj dom, — nehote raduje se njega in tako jedin premišljeval ono nerešeno vprašanje: Kaj je prav za prav bilo? Kakšen je konec? Kaj naj sedaj storim? Noč bila je čudovito jasna in svetila je luna. Kakor črna mreža prepregale so veje to jasno nebo. Vse je zadremalo in zaspalo v mirni tišini te prozračne noči.---Zadremal sem i jaz. —-- Osobito sicer tpga nisem čutil, ali poslej menil sem, da sem spal.---Da, da, spal sem. Kaj dru- zega bi se bilo z manoj zgoditi moglo. Sedaj po preteku jednega tedna, ko mi je srce tako strašno hladno in mirno, zdi se mi sicer, kakor da nisem takrat spal.---Toda ne! Spal sem--- gotovo sem spal in v spanji videl sem dvoje Ijudij ---dve posamezni osebi, iz katerih jedna jaz obični Aleksej Radomskij spim krepko, prislonivši se k deblu; a drugo lice, mlad, povsem mlad človek, lep, poln življenja, čegar oči so v jedno mer uprte v mene. Pogled njegovih očij prodrl mi je v samo dušo in govoril mi je prepričevalno ter ob jednem strogo, kakor da ima oblast čez mene. Tebe to moti, ker je nas dvoje t Pojmi in pokori se meni — sebi istinitomu, kajti jaz sem sedaj I(takoj); Frana Dobefleta hiša v Kolezijskih ulicah štev. 8j prvo nadstropje mestne hiše v Gradaških ulicah št. 22. Pregledovanje poslopij je z malimi I izjemami že končano, treba pa je še ceniti škodo tam, kjer se to s početka ni zajedno s pregltdo-I vanjem poslopij storilo. Tudi to delo bode v nekaterih dneh dovršeno, tako da se bode početkom prihodnjega tedna mogla na temelja zapisnikov približno konštatovati po potres« na poslopjih našega mesta provzročena škoda. 4m i ni ii it*i.jsko |M»*lo|»j<-. Sodilo se je, da je staro gimnazijsko poslopje še dosti srečno prebilo potres, komisijonelni izvid pa je pokazal, da temu ni tako. Uradni list je danes priobčil ves komisijski zapisnik, iz katerega je razvidno, da se mora drugo nadstropje podreti in da je tudi ostali del poslopja tak, da ga bi kazalo porušiti. ■»opra« IJnnJc lil«. Z raznih stranij se nam poroča, da se nekateri hišni posestniki kar nič ne menijo za ukaze, katere so dobili glede poprave svojih poslopij. Nekaterim hišnim posestnikom se je naročilo, da morajo svoja poslopja ali popolnoma ali deloma podreti, a ti se za to nič ne menijo, ampak popravljajo kakor se jim zdi — najceneje. Ali bode v takih hišah varno stanovati, za to se ne menijo. Razpokam zidovi le zamažejo in stvar je pri krajn. H lini posestniki, katerim je potres provzročd kaj škode, so gotovo milovanja vredni ali vzlic temu ne bo mogel mestni magistrat takega popravljanja dopustiti. Tehniško osobje stavbenega urada ne zmaguj« samo vsega dela in no moro popravljanja tako nadzirati, kakor bi bilo treba. Občinski svet je sicer sklenil, najeti še dva tehnika, a ker jih menda ni dobiti, bi morda kazalo, prositi dež. vlado, naj delegira nekaj državnih inženerjev, da bodo prevzeli kontrolo poprav. Le če bo kontrola stroga in energična, se bo kaj doseglo. Hišnim posestnikom ni zameriti, če se skušajo obvarovati velikih troškov, a magistrat se mora v prvi vrsti ozirati na celoto, /gradim bnrnk. V teku včerajšnjega dne dovršenih je bilo zopet Sest mestnih barak in sicer štiri na Poljanskem nasipa in dve na ledini blizu p0 gld. Od te svote se je poslalo 120 gld. mestnemu magistratu v Ljuh- - --- , divje in porazilo me tako strašno, da sem poskočil kakor zblaznel, prijel se za glavo in brusil se, bežafi s tega začaranega mesta. Veste li, draga, kakov je bil on?--Kaj sem spoznal?---Preje nisem hotel povedati do konca, a sedaj čuvstvujem, da morem, vam jedini morom in moram vse povedati. Mila! Spoznal sem, da jaz — da je on moj dvojnik ter da je oni mladeneč, katerega sem videl pri prvi svoji viziji ubitega, plavajočega v krvi, jadin iu isti se zadnjim! — Jaz in on — jedno. Bitji najini zliti, — pojmite: tega konečno biti ne more, tega ni! Ali tedaj, prvo sekundo posle spanja, predstavljalo se mi je to tako živo in tako verjetno, da se teh čuvstev skoraj znebiti nisem mogel. Pribežal sem domov ves sam iz sebe. Vso noč me je tresla mrzlica, spreletavala me vročina, metal sem se po postelji in bledlo se mi je, tako da sta naš upravitelj in njegova žena stanovanje in pohištvo cedila ter se odpravljala poslat v mesto po zdravnika. No, hvala Bogu, prešla je beda, ne da bi pustila kake nasledke. Sedaj je vse prešlo; popolnoma sem zdrav in nadejam se, d* je bila neosnovana moja bojazen, da Ijano, 40 gld. pa politični oblasti, da je razdeli v prizadetih občinah na deželi. LJiahlJi*iia-%fsgrct». „Hrvatska" prinaša v včerajšnji številki uvodni članek, v katerem novic poživlja na zbiranje darov za nesrečno Ljubljano in v katerem pravi mej drugim, da „ težka nesreč«, što je zadesila bratsku nam bielu Ljubljano, bolno se kosnala srdca hrvatskog naroda-. Da to ni prazna beseda, svedočijo veliki darovi, s katerimi je hrvatski narod vzlic svojim neugodnim gospodarskim razmeram in domačim nezgodam prihitel Ljubljani na pomoč. Kar so storili hrvatski bratje za naše mesto, v prvi vrsti kraljevski Zagreb, je več nego smo kdaj pričakovali, in to nas navdaja z iskreno hvaležnostjo ter bode gotovo utrdilo nerazrušno vez mej kraljevskim Zagrebom in Ljubljano. Da pa se je toliko doseglo, za to gre čast hrvatskemu, za nas delujočemu časopisju in pa neumornemu, res požrtvovalno d-lujočeinu svetniku kr. banskoga stola gosp. Juliju Hal per-Si gotskem a. Crlil za lijiililjaiio. Občanska „ Beseda" v Ž i ž k o v u pri Pragi je priredila te dni skupno z drugimi žižkovskimi društvi koncert na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. — Dalje j« priredilo pevsko društvo „D o u b r a v a n* v C ho te boru 12. t. m. zabavo v isto svrho. — Isti dan je priredila za Ljubljančane „Čaškožidovska narodna Beseda" v Koli n u koncert — „Čeakobndejovicka Beseda" priredi dne 18. t. m. akademijo za Ljubljančane, pri kateri sodeluje mej drugimi tudi gdč. Leščinska. ■— V Litomčricak na Češkem priredijo te dni koncert na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. I*»trc»* v Olju. V Celju je bil dne 14. t. m. zjutraj ob 3. uri 8 m. lahek potre«, katerega je spremljevalo podzemsko bobnenje. Trajal je kakih 5 sekund in SO se podobe n;t stenah premikale. D.iljni potresi so bili ob 4. uri 5 in. in ob 6. uri 45 m. zjutraj ter ob 1. uri 38 m. nopolndne. V IJtililJttitft. 16. maja. Dunajsko županstvo je odložil dr. Griibl, liberalni drugi podžupan dr. Matzenauer je pa še ostal na svojem mestu. Počakati hoče, da bode voljen nov župan, oziroma ko bi dr. Lueger postal župan, da se izvoli nov prvi podžupan, da se ura dovanje ne onemogoči. Matzenauer bi najbrž tudi ne odložil podžupanstva, a nanj pritiska stranka, katera vsekako hoče, da se vsa odgo ornost za bodoče občinsko poslovanje prepusti protisemitom. Drugi teden bodo volitve v mestni svet. Voljenih bode onem protisemitov, ker liberalci bodo oddali pri volit vi bele listke, Poleg tega pa mislijo še skoro vsi sedanji liberalni mestni svetniki odložiti svoje mandate in bodo na njih mesta seveda zopet voljeni protisemitje ali krščanski socijalisti. Liberalci v mestnem svelu puste le dva ali tri svojce, da bodo nadzorovali poslovanje. Sicer je pa mogoče, da kmalu pride do razpusta mestnega zbora. Po mestnem statutu mora župan dobiti najmanj 70 glasov pri volir.vi. Pri sedanjih razmerah pa ni gotovo, da bi raz ven dra. Griibla kdo mogel dobiti toliko glasov; ta pa ne prevzame. Vlada bi takoj pridem ob ume . . . Ali tja, v oni začarani les ne poj dem več. Nadejam se, da se sedaj ne pritožite čez moj lakonizem. — S takim pismom sem vas nagradil, da bode treba jutri zapreči trojko, ker naš jedini poštni konj je ni v stanu peljati. Vsem srcem Vaš A. R. P. S. Za Boga! ni besedce o vsem tem mojej materi. Ona je sicer zdraveja od očeta, ali vam je znano, da se ž njim deli v mnogih nenavadnostih. Njo bi neizmerno potrlo, ako bi zvedela, da i jaz trpim na oni bolezni, kakor oče zadnji čas. S. Nenaradovo, 17. avg. 187* I. Vi trdite prav, da nisam dokončal svoje misli v zadnjem pismu, ma bien chere et ma bien bonnn amie. Nisem Vam razložil, o čem, o kakšni borbi naj izrečete svojo končno sodbo. No, tega nisem pozabil namenoma, ampak zato, ker se je ta borba polegla, mej tem, ko sem pripovedal o vsem, kar se je z manoj dogodilo. Čutil sem, da je borba brezuspešna in sem dolžan podati ae. Sedaj sem še bolj prepričan, da bi bilo upiranje greh. Moj dvojnik je govoril pravo reksi, da je meni neizbeina dolžnost „ vtisniti si v spomin ono dvojno videnje." Trdno notranje pre- morala razpustiti zbor ali pa pustiti podžupana, da da še nadalje vodi županske posle. Mogoče je tudi, da bode poslednje vladi najugodnejše. Če razpuste zbor, bi najbrž krščanski socijalisti dobili tako večino, da lahko izvolijo dra- Luegerja za župana, katerega bi vlada morala predložiti cesarju v po« trjenje. Če pa ostane dr. Lueger podžupan, pa tega potrjenja ne bode treba. Agliardi. Novica „ Pester LlovJa", da bode Agliardi odpoklican, se ne potrjuje. To je bila le želja ogerske vlade, ki bi si rada pomagala iz zagate. V Rim pa pač ne bodo Banffyju na ljubo nuncija odpoklicali, in s tem nekako priznali nepravilnost njegovega postopanja. Nemškonarodna stranka v Inomostu. Nemški liberalci povsod zgubljajo svoj vpliv. N.t Dunaji jih izpodrivajo krščanski socijalisti, drugod pa nemški nacijonalci. V Inomostu se je tudi osnovala samostojna nemškonarodna stranka, ki prvikrat nastopi pri letošnjih občinskih volitvah. Postaviti hoče svoje kandidate in ne misli sklepati nobenih kompromisov niti z liberalci niti s klerikalci. Slovani nimamo nikakega povoda, se posebno veseliti nastopa nemškonarodna stranke, ker se kaže, da nemški nacijonalci ne bodo v narodnih ozirih niti toliko pravični, kakor so nemški liberalci. Le to je upanju, da do kake posebne veljave v Avstriji nikdar ne pridejo. Novi Benjski škof. Govori se, da bode v kratkem reški mestni župnik Bedini imenovan za serijskega škofa. Bedini je velik prijatelj veli kom a-djarske državne ideje in nič posebeu prijatelj Hrvatov. Ko je bil v Senju kanonik, niso Hrvatje nič marali zanj. Vlada pač želi Bedinija, a upamo, da jej višji cerkveni krogi njen račun prekrižajo. Ogerski cerkveni predlogi Vlada je zopet spravila nerešeni cerkveni predlogi pred gospodsko zbornico. Pri prvi, ki se tiče svobodnega bogočastja, je zopet gospodska zbornica zavrgla glavno določbo, ki se tiče zakonitega priznanja brezverstva. Brez te določbe ima pač ves zakon za vlado malo vrednosti. Pričakovati je, da se zopet odkloni predloga o jednakopravnosti Židov. Govori se že, da vsled tega odstopi sedanja vlada, če ne precej, pa v jeseni. Upanja ima namreč jako malo, da bi za svoji predlogi dobila večino, ker jo zapuščajo nekateri liberalni člani gospodske zbornice. V dolenji zbornici se pa tudi večina vedno manjša. Kralj Aleksander in srbski radikalni. Razbila so se pogajanja mej kraljem Aleksandrom in radikalci. Kralj je bil pripravljen radikalcem dovoliti jako liberalno novo ustavo, ti so pa zahtevali, naj se obnovi ustava iz 1888. leta. Tega pa kralj ni hotel. Ta ustava ima določbo, po kateri se strogo kaznuje vsakdo, ki ruši ustavo, in po kateri ukazi, katerih ne podpiše noben minister, niso veljavni in se ne smejo izpolniti. Kraljevi ukazi, s katerimi se je ustavila ustava, niso imeli tega podpisa in niso bili veljavni. Kralj se je jel bati, da bi na podlagi te ustave radikalci jeli tožiti njega zaradi rušenja ustave in- njegovih ministrov zaradi izvršenja nepo-stavnih ukazov. Zato so se pa pogajanja razbila. Povoda za tak strah pa ima kralj precej, ker je rcdbina Obrenovičev v Srbiji zgubila že vso veljavo vsled Milanove zapravljivosti. pričanje ne dosvoljuje mi več dvomiti o tem. In že sem se poprijel izpolnjenja te svoje dolžnosti a tem, da slikam ono sceno, katero gledati mi je bilo danu v lesu. No to ni glavno delo, to je samo ilustracija k povesti, katero mislim početi že drugi teden. Ž» davno bi bil pričel, ali obotavljam se, kakor se obotavlja žejni, doruvavši se do kupe nektarja, popiti božansko pijačo ... Vi seveda ni ne morete izobraziti, kako naslajenje mi je premišljevati o svoji poemi. Zakaj tako — sam ne vem! Tudi ne vem, počemu je bodem pisal; za trdno sem pa prepričan, da je v tem važen in opredeljen cilj, za katerim stremiti je moja blaga in častna naloga! Vi pišete: .Meni se zdi, da take stvari se ne dogajajo zastonj in tedaj bi se jaz na vašem mesti ne ustavljala, ampak šla bi tja, kamor me vleče in storila, kar vam veleva notranje čuvstvo, vaš alter ego, odkrivši se vam dvojnik, duševni vaš principal.* Storil sem tndi tako. S polnil sem vaš svet, pred no sem še prejel vaše pismo. To je morebiti vnošenje, sugestija? De 1'intuition a distance? — Sedaj vse verjamem.---Da, drugače i biti ne more: ali vse dopuščati, ali vse zam> tovati. Srednjega pota ni. (Da'je prib4 Dopisi. Im Pazina. 14. maja. (Deželno zborske volitve. Obsojeni izgredniki. Milodari za Ljubljano.) Danes šele so se oficijelno razglasila imena kandidatov za deželnozborske volitve, za katere bodo dne 16. t. m. složno odali svoje glasove naši volilni možje. Za koperski okraj kandidujeta dekan v Ospu č. g. Kompare in pa dr. Mate Trinajste, odvetnik in župan buzetski. V prejšnji dot i sta ta okraj zastopa a gg. Spinčić in pa Flego. Prvi kandiduje sedaj na Otokih v lošinj-skem okraji, drugi pa je radovoljno odstopil svoje mesto g. dr. Mate Trinajstiću, ter bode kandidiral najbrže za mestno skupino Pazin-Labin-Plomin. Gg. Mandić in Slavoj Jenko kandidujeta v svojem starem volilnem okraji t. j. v Volovskem. Ker sta se za lošinjski volilni okraj odpovedala obadva stara poslanca, namreč gg. Seršic* in dr. Volarić, kandiduje sedaj namestu prvega, kar sem poprej omenil, gosp. Spinčić, namesto drugega pa g. Širne Kvirin Kozulič. Za ostale okraje ni naša stranka postavila kandidatov, pač pa je že in bode vedno protes'o-vala proti skrajnim nezakonitostim, ki so se godile pri volitvi volilnih mož, ter ne zaostajajo v ničesa za nezakonitostmi, ki se vrše navadno na Ogerskem in Hrvatskem. O teh pa drugikrat natančneje. — Življenje pri nas je še vedno skrajno neušečno. Zdivjanost tukajšnje italijanske ali bolje rečeno od tukajšnjih šerenjakov podkupljene fakinaže, ki je vzkipela pod prejšnjim okrajnim glavarjem Schwar-zem do vrhunca, se še vedno ni polegla. Redko, da prehodi narodnjak jedensamkrat mesto, da bi se mu ne prigodilo kaj nepriličnega. Pred kakimi 14 dnevi vračala sta se gg. Laginja in Spinčić >z Po-reščine, kjer sta nadzirala volitve voliluih mož, skozi mesto Pazin in pazinski kolodvor. Pa glej, hkratn se nabere vse polno druhaii na kolodvoru ter ju napada z žvižganjem in kričanjem. Doznavši to občinsko poglavarstvo, obsodilo jih je več na dva dni zapora; žandarmerija je c. kr. okr. glavarstvu prijavila izgrednike in to jih je obsodilo na 8 do 10 dni zapora. Prejšnji glavar Schvvarz je vedno narobe postopal, ter je za take stvari navadno uničil razsodbo občinskega glavarstva; zato je pa postopanje sedanjega glavarja „italijanske junake" osup nilo in so sklenili, da ne bodo več žvižgali, ker nečejo biti zaprti za to, da se pazinska gospoda veseli njihovega junaštva. — Kakor je že znano, dovolilo je občinsko zastopstvo pazinsko za Ljubljančane 800 gld., ali s tem se ni še završilo pobiranje milodarov za ponesrečene slovenske brate, kajti pobirajo se v ta namen milodari po vseh cerkvah in se naša vrla duhovščina s tem, da hodi milodarov celo od hiše do hiše pobirat, mnogo trudi, da nabere kolikor vrč mogoče za „braću Slovence", kakor pravi ona ljudstvu z lece. Čast jej bodi in hvala! Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. maja. — (Začetek šol v Ljubljani.) V današnji seji deželnega šolskega sveta, pri kateri so bili navzoči tudi ravnatelji gimnazij, realke in učiteljišča, se je sklenilo, da se skličejo maturanti višje gimnazije, realke in moškega in ženskega učiteljišča, da dovrše zrelostne izpite. Čas se bode določil, kakor liitro ministerstvo potrdi ta sklep dež. Šol. sveta. Prvotno se je sklenilo nadalje, da se vsi ostali učenci klasih kujejo na podlagi dosedanjih uspehov in se dajo spričevala vsem ouim, ki imajo ugodni Učni uspeh; tisti pa, ki imajo slabeji učni uspeh, se bodo sklicali v času od 15. do 30. julija, da narede skušnje. Dodatno se je pozneje sklenilo, da se »kličejo učenci vseh razredov ljudskih šol, ki so večinoma iz Ljubljane. Učenci tistih razredov, kjer bo učne sobane poškodovane, se bodo namestili v nepoškodovanih prostorih realke in v vadnici. — (Sneg.) Vreme je postalo sopet prav neprijazno. Po jako hladnem deževnem jutru je začelo grometi in bliskati se, kar je pa kmalu minulo. Proti polu jednajsti uri pa je mej dežjem začelo precej močno mesti in je snežilo nekoliko ur ter naletavalo po malem. Vender se sneg ni prijel. Temperatura se je izdatno znižala. Ubogim siromakom, ki pri takem vremenu morajo še vedno prebivati pod šotori, je pač želeti, da se jih skoro odreši in premesti v barake. — (Ukraden kožuh.) V gostilno posestnika Peterce na Dunajski cesti prišel je včeraj okolo 20 let *tar kmetski fant, ki je prinesel seboj nov, v ru-dečkast prt kakor so navadni po gostilnah, zavit kožuh v vrednosti 50 gld. Ko je fant opazil, da je kožuh vzbudil pozornost navzočih gostov, pobegnil je, ne da bi bil plačal svoj račun, ter pustil v gostilni kožuh s prtom vred. Sumi se, da je bil kožuh ukraden jn da ga je fant iz strahu, da ga utegne *do ismej navzočih gostov prijeti, pustil v gostilni. °*uh se je izročil mestni policiji. — (Na prodaj) so v Jozefinumu na Poljanski cesti okna, vrata, peči itd., na kar opozarjamo vse tiste, ki žele kaj takega po ceni kupiti. — (Državno subvencijo) v znesku 1800 gld. je poljedelsko ministerstvo dovolilo za prihodnje leto za pripravljalna dela v svrho ususenja dob miške doline pri Trebnjem. — (Utopljenka) Due 10. t. m. našel je čuvaj Anton Ljubaj pri Zeznici v občini Kresnice v Savi truplo kakih 13 let starega dekleta Po poizvedbah je to najbrž truplo tistega dekleta, ki je dne 1. maja 1. I. padla v Ljubljanico, ko je hotela v Ljubljani zajeti iz nje vodo. — (Zdravje lavantinskega knezoikofa dr. Napotnika) se je obrnilo toliko na bolje, da je knezoškof nekoliko ur na dan mogel vstati in je bral minulo nedeljo sv. mašo v hišni kapelici. — (Slovensko društvo „Edinost" v Gradci.) Iz Gradca se nam piše: Nedavno se je poročalo, da se je ustanovilo v Gradcu društvo „Edinost", društvo, ki naj bi družilo graške Slovence, posebno one, kateri ne utegnejo sami se naobraževati in zabavati. „Eđinost" naj bi zato skrbela, da se v Slovencih, bivajoči h v nemškem mestu, budi narodna zavednost, da se prirejajo zabave, d i se goji slovensko petje in da 80 mejsebojno spoznavajo. Da se pa društvo ukreni, treba mu je v prvi vrsti dosti Članov, doslej jih šteje šele okoli 50 Upati je sicer, da se število kmalu izdatno pomnoži, upati je pa tudi, da se oglase podporniki (4 k.) in ustanovniki (10 k. za vselej); kajti rasan članov treba je tudi — denarja. Preteklo nedeljo vršilo se je prvo redno zborivanje, katero je bito jako dobro obiskano. Mnogobrojno zastopano bilo je tudi tukajšnje hrv. pevsko društvo „Slavulj" in Češko društvo „Praha". Voljen je bil za predsednika g. Avg. Tomec, v odbor pa gg. Dimnik. Lukanc, Lužar, Hafoer, Zigon, Weiss, Peterlin. Po oficijelnom delu razvila se je jako živahna zabava , pele so se navodne pesni, Hrvatje svojo , L tepa naša domovinau,čehi „Kde domov miii" in Slovenci „Naprej". Navzoči slovenski akademiki skrbeli so za to, da se je zabava vršila v redu, kakoršnega je treba. Društveni lokal je v Biirgergasse št 4 1. nedsT. — (Občni zbor „ Tržaškega Sokola") minulo nedeljo je bil —- kakor se nam poroča — izreduo dobro obiskan. Starosta dr. Gregor in je povdarjal v svojem govoru, kako krepko s-? je „Sokol" povzdignil v minulem letu. Poročila tajnika in blagajnika 0 uspešnem društvenem delovanju so se odo-brovaje vzela na znanje, nekaj izrečenih želj pa vzelo v zapisnik, da jih bodoči novi odb >r uvažuje. Za starosto je bil zopet izvoljen zaslužni dosedanji starosta dr. Gustav Gregorin, pod čegar spretnim vodstvom se je društvo tako lepo razvilo. — (Izpiti za učiteljsko usposobljenost) za ljudske in meščanske šole so se vršili v Kopru od dne 3. do 13 t. ra. Oglasilo se je 52 učiteljev in učiteljic, in sicer 9 za meščanske šole, 11 za ljudske šole s slovenskim in 5 za ljudske šole s hrvatskim učnim jezikom, 5 za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom, 11 za francoščino in 1 1 za posamične dopolnilno izpite. Prihodnji termin za izpite bode v mesecu novembru. — (Umrla^ je na Dunaju v visoki starosti 04 let gospa Ana Penn, udova bivšega ljubljanskega meščana in zaslužnega člana gasilnega društva Ivana Pen na, ter mati zuauega pisatelja in tajnika dunajskega pomožnega odbora Henrika Penna. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju) ima sedaj društvene prostore: VIII. Lederergasae 20. * (Škofje na zatožni klopi.) Gališki škofje so pred nekaj tedni izdali skupen pastirski list, v katerem so obsojali delovanje krščansko-socijalnega prvoborilca katoliškega duhovnika Stojalowskega in prepovedali duhovnikom čitanje njegovih časnikov „Nowa Pczola" in „Nowy Wionice". Dunajski „Va-terland" je ta pastirski list priobčil v doslovnom prevodu, pa s tem nekaj dosegel, česar gotovo ni pričakoval: pater Stojalovvski javlja namreč v svojem listu, da so on in vsi drugi pri njegovih listih delujoči uredniki vložili pri dunajskem deželnem sodišču tožbo, naperjeno proti , Vaterlandu■ in proti vsem gališkim katoliškim škofom. Stojalovvski toži list in škofe hudodelstva obrekovanja in predstopka žaljenja časti. Stvar pride pred porotnike. * (Smetanova „Prodana nevesta") se bode v kratkem pela v Parizu in v Milanu. V to svrho je založitelj Josef \Veinberger na Dunaju-Lipskem izdal omenjeno opero s francoskim in italijanskim tekstom. * (Na lovu vstrelil) je te dni v Kondov-skem gorovji pri Miškolcu sodnik Ladislav Fazekas lovskega tovariša notarja Kvgena Janovitsa, ker je v temi menil, da se mu bliža divji merjasec. Nesrečni lovec je vsled te nezgode skoro zblaznel. * (Ruski narodni muzej.) Car Nikolaj je zaukazal, da se ustanovi ruski narodni muzej, katerega je že pokojni njegov oče nameraval osnovati. Muzej se bode torej imenoval: „ I Luski narodni muzej carja Aleksandra III". Jeden oddelek tega muzeja bode posvečen popolnoma spominu carja Aleksandra 111., ter bodo razstavljene v več dvoranah izključno stvari, ki so v zvezi s življenjem in vladanjem po-kojnega carja. V drugih oddelkih muzeja bodo umet- nostne, umetnostnoznanstvene in narodopisne zbirke, v prvi vrsti najznamenitejša dela ruskega kiparstva in slikarstva. Več takih dol je že pokojni car nakupil za muzej, ki se bode nastanil v Mihajlaki palači, kupljeni za 4 milijone rubljev. Vodja muzeju bode po carskem ukazu veliki knez Jurij Mihajlovič. * (Umor zaradi jedne cigareto.) Na semnju v Krakovu se je mesarski pomagač Ladislav Pa-strovvski seznanil z mešetarjem Janom Myszczynskim. Zvečer sta šla nova prijatelja v krčmo in pijanče-vala pozno v noč. Pastrovvski je zahteval od me-šetarja, naj mu podari cigareto. Mešetar tega ni hotel storiti, kar je Pasrro\vakega tako razdražilo, da je mešetarja umoril. Zaklal ga je kakor živinč« * (Požari na Gališkem.) V poslednjih dneh je bilo na Gališkem več velikih požarov. V Strzyzowu je grozen požar uničil 70 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Tudi mesteca Sendziszow in IJlanovv sta bila po ognju hudo prizadeta. * (Zgorelo gledališče.) V torek zjutraj ob 5. uri je nastal ogenj v gledališču „Politeama Adri-ano" v Rimu. Prejšnji večer se je predstavljal balet „Excelsior". Gledališče, ki je bilo leseno, je zgorelo popolnoma in se je ogenj prijel tudi Štirih sosednih hiš. Škoda je velika. * (Ljubimkino maščevanje.) Ravnatelj ruske banke v Parizu, G laser, je imel dlje časa ljubavno zvezo z ženo nekega Angleža. Ljubimka njegova, živeča ločeno od moža. je Glaserja nadlegovala s svojo ljubosumnostjo. Glaser je zategadelj sklenil, da se od nje loči in j«j nakazal kot nekako odkupnino 12.000 frankov. Zena je zahtevala, da jej mora Glaser ta denar sam vročiti. Prišla je zategadelj v njegovo stanovanje, kjer jej je Glaser v pričo jednepa, svojih uradnikov odštel imenovano svoto. Komaj je uradnik zapustil sobo, začuje strel. Žena je bila Glaserja ustrelila v srce, da je obležal mrtev. I _ _!_ Slovenci in Slovenke I ne zabite druftbe sv. Cirila in Metoda 1 I — „Slovanska knjižnica". Snopič 37. prinaša zopet dva odlična spisa iz slovanske književnosti: Godčevska L zika, pripovedka, če.ški spisal Vitčzslav H ji le k, posl. Auonym, in »Olga Zdm-nka-, slika iz borbe Slovakov za svoj narodni obstanek spisal Jan J a n č a, posl. Pohorski. Obe povesti sta jako zanimivi in vredni toplega priporočila. — „Jugoslavjanski stenograf i glasnik" Tega, v vseh jugoslovanskih jezikih pisauega iu krasno ilustrovanega lista je izšla četrta številka z jako raznovrstno zabavno in poučno vsebino ter lepo stenojjrafsko prilogo. — Bog, obitelj i domovina Po talijanskom za naš pouk priredio Ivan Mahulja Prvi dio: Bog. Cena 15 kr. U Zadru, 1895. Str. 46. Dalmatinski rodoljubi so svoj čas ustanovili posebno društvo „Pučka knjiga za ćudorednu i gospodarstvenu prosvjetu naroda". To društvo, katerega marljivi tajnik |e odlični hrvatski pesnik R. Kata-lanić Jeretov izdalo je že 16 vsakovrstnih popularnih spisov. Pričujoča knjižica je tako po vsebini kakor po jeziku vzgledna. Trst 1<>. maja. Glasom doslih poročil so pri današnjih deželnozbnrskih volitvah zmagali vsi hrvAtski kandidati Matulje 16. maja. Mate Mandić in Slavoj Jenko sta izvoljena skoro soglasno. Navdušenje je veliko. Pazin 16. maja. Dr. Laginja in dr. Trinajstić sta bila voljena soglasno. Dunaj 16. maja. Včeraj je dospel sem pruski princ Albreht, regent brunšviski in bil slovesno v sprejet. Berolin. 10. maja. Državni zbor je z vzprejel Kickertov predlog glede premembe vo-liluega reda. Razširjeno domač« zdravilo. Vedno večja p . praševauja po ,,M -II oveni francoskem žganju in mili" dokazujejo uspeSni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utefiujoce, dobro zmuio antirevin itično mazilo. V steitlenicah po HO kr. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. M0Lh, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tucblauben V žalovali po deželi je izrecno zahtevati MOLb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (4—7) Meteorologično poročilo. a j Stanje t&Llgr barometra zovanja Temperatura 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734 « 72H-8 72tt'4 9 0* C 22 3° C 15 1° C Vetrovi brez v. al. «ab. •1. zah. Nebo mogla obl. obl. Mo-krina v 2*4 dalja Srednja temperatura 15 5*, aa 1*6* nad normalom. dne 10. maja 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 45 „ Avstrijska zlata renta ....... 188 » 3<) a Avstrijska kronska renta 4°0..... 101 , 65 . Odrska zla»a renta 4°/0....... 122 „ 90 w Ogerska kronska renta 4/„..... 99 , 15 a Avstro-ogerske bančne delnice .... 1074 „ — w Kreditne delnice......... 400 „ 10 » London vista........... 121 , 95 „ Nemški drž. bankovri za 100 mark . . 59 „ RO „ 20 mark............ 11 „ 91 . 20 frankov........... 9 „ 67 „ Italijanski bankovci........ 4H n 05 , C, kr. rokini........... 5 , 72 . Naznanilo. Najndancje pod pitani usnja se z ozirom na notico z Notranjskega v .Slovenskem Narodu" z dne 14. t. m. p. n. občinstvu javljati, da je pripravljen tndi prijateljem glasbo po deželi glasovirje popravljati in ubirati ter prosi, «la mu doticniki blagovolijo naznaniti svoje naslove m Osi roma koliko poprav da bi bilo približno v tem ali onem kraju. Vsled tukajšnjega potresa ni tukaj dobiti niknrega posla, zato se toplo priporočam čast. občinstvu na deželi ta popravljanje in ubiranje vsako vrste glasovirjev. Za dobro kakovost mojega dela je pomk mojo več ko KOletnO delovanje. Z velesposfovanjem Avgust Rumpel obiralec glasovirjev (668) v LJubljani, Emonaka oeata it. 6. V neki tukajšnjih ^ostilnic so se pozabile z gnmijevim trakom zv» zime laike bolnišnične knjige m pa potni list. Kdor jih najde, je naprošen, oddati jih v hiši it. 11 na Rimski cesti ali pa upruvnifitvu .Slovenskega Narodu . (otJ7) garantovano, skaČočV ki živi dospejo, vsak dan svežo lovljenl, po 1 poštna košarloa, franko a povzetjem In prosto oartne: ibl'J—a) 40 komadov solo-velikanov.....gld. 530, 60 ,, velikanov....... „ 4 50, 1O0 „ za juho........ „ 3*30. II. II«! IIVI". MitiiMav nt. r»o, Gtatlletjae, AVMir* Prijateljem in znancem kličem pri odhodu iskreni («64) ,Na zdravje"! A. Grampovčan. Kdor se hoče iflaria&c €oiiipaiiy ženiti naj se obrne zaupno na v Budimpešti. Natam'ne informacije in popis vseh žonitnih ponudeb kakor od gospodov tako od dam se poSiljajo diskretno kuvertirane, ako se ram vpoftlje BO kr. v pošt- lmQnitno 7WO70 I (630—3) nih znamkah. imBIHMB IWW. Pri M v. I. or«»n en v aPuAtf-avi proda nekdo zaradi odročnosti lepo (n.r>2- 2) ki ima lepo lego v zdravem kraju in se nahaja v najboljšem stanju, z zidanimi hrami, jednonadstropno hiso v stedini trga. Posestvo je prikladno za vsako obrt, posebno pa za trgovca z mešanim blagom, eventuelno tudi za penzijonista. — Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo nSlov. Naroda". g H n -o H * U C8 ij •* h =T=*=t=«3T=l=T=*=T=l=T^l T=J=i^eTSI=T=X=T=I=T Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. SI Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 ste k I en i r 4 gld. 50 kr. Odločno najboljšo uiuziio zoper lrg»isj«- po iKlili. linleeiiie V rokah, noRitli, v krizi ter v iiVfih, olrpnele utle In kite U«l. Dobiva se pri (1231-28) ( hiilclii Truliorz.v-ju lekarnarju v Ljubljani. l*OHiI|tt m« s oliratno podlo. Lekarna Trnk6czy v Gradci. ^r=i=i=i==r=i=i=r=»=i=T=I=>=j=i=i^^ -I t« p prs I C. tr liano ranateljitn antr. drl, Menit. Izvod lz voznega reda Oh Ob Tre)l?sk.-vxx«ia;av odL X. xa.a.j».i3c«- 1S95 Haatopno omenjeni prihajal >l tu oahajalnl uul aiuičam no T JI jJiiJmiii 11|iirr«ni tud**r oaobnl vlak v TrbU. Pontakel, }lcljak, Oaloveo, Franiontfaata, Iijubno, Solathal, Holnai(rnd. Ob 11/. uri &3 mita. itopoiuiit*« metani vlak v Novo moato, Kočavja. Ob 4. uri iH.>twtuitne otabni vlak v Trbli, Beljak, Coloreo de* Seiathal v Soluoffrad, Lend - Oaelein, Zali na jaaeru , Inomnat, Kr. unio, Curili, Hoiiir.-o, Paril, Htoyr, Lino, Gmuuden, Iachl , Budejovio«, Pitanj, Marijina vam, Ke»r, Praiivova vara, Karlove varn, Prago, Idpako, Dunaj via Amatatten. Ob 7. uri 'JO min. ««Wvr motani vlak v Novo meato, Kočevje. Prihod v Iajabljano (juž. kol.). Ob a. uri 32 min. tfutrn) ooelmi vlak a Dunaja via Ametetten, Lip. aije, Prage, Frauoovih varov, Karlovih varov, K«ra, Marijinih »»rov, PUnja, Rudejevio, Bolnograda, Linoa, Stajra, Omundana, Iaohla, Aua-aaea, LjnhneHa, Oolovoa, Keljnka, irraitaenafeile, Trbiia. S. Mrl 15* min. nfutrtšj metani vlak ia Kočevja, No vaga maatK 11, uri '-'H min. tiojtoiuđun oaabnl vlak a Dunaja na Aniatctton, Llpaija, Praga, Pranuovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plcnja, Hudejavio, Solnograda, LIuoa, Steyra, Pariaa, Ooneve, Curlha, Bregnlae, Inomoeta, Zolla na jeaaru, Lend-Gaatalna, LJul nega, Odlovca, Pontabla, Trbiaa it uri .T.* mira. p<»|«>/»* min. jM>jr>oJMa in ldi»>o -k-. Mellaka. Celovca, Pontabla. Trhiia. Ob 9. uri HJS min. atworr moaanl vlak la Kočevja, Novega Meita Odhod U LJubljano {&r% kol* Ut> 7. mri »9 mire. mjutra) v Kamnik. . *. , On . fHtpo/u.tn* » . , S. , BO m mrttrr n . „ I O. ,, tO „ nrrčrr „ „ (aludnjl vlak le ob nedeljah in praantklh.) Prihod v Iajabljano .drž. kol.L ttb u. uri /%fi min. tfutrn) U Karaiiiha _ , H, , M . (U/potMKtrtn , ,, (t>—lU.O n «■ M ■«*'«W „ , V. , {Sr, „ avwwVr „ p, (alndiijl vlak le ob nedeljuh In praanlkih.) Vzprejmem s I. junijem ali I. julijem t. I. izvežbanega solicitatorja ali mlajšega (651—2) koncipijenta. Pevci ali telovadci imajo prednost. Ponudbe: Dr. I> nikoli u Tre«, odvetnik v l*osito||iii. 1 Britko žalostjo javljamo podpisanri sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Dftl iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in s.ak, gospod Ivan Slovša Selan mesar ln posestra-ilc ilanes zvečer ob »\9. nri v 89. letu starosti najiloma se preselil na oni lioljSi svet. 1'ogreb bode v petok dne 17. t. m. ob f>. ari popoludne iz liiše žalouti na Poljanski cesti st. 41 na pokopališke k sv KriStofu. Sv. niHse zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 16. maja 189.rj. Fran Slo via, oče. — Neža Slovaa. mati. — Valentin, Avgruat brata. Ellza Pacher roj. Slovša, Albina Prlstou r. j Slovia, sestri. — Josip Pacher, Karol Prlstou, svaka. (669) Naznanilo. Javljam p. 11. Iiisiiini gospodar jem. ki žel6 svoja poslopja popravlja,i, eventuvelno zidati nova poslopja, da izvršujem stavbna dela z lastnimi in ne s kartelovanimi cenami. (661—8) Fran Faleschini stavbeni mojster. priporoča Nerodna TIskarna« ,1 Cement železniške šine. štorje za obijanje stropov železo za vezi in traverze železno, cinkasto in pocinkano ploščevino kovanje za vrata in okna sploh vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata |io |aU«» nizkih ••eiittli (501-10) STUPICA & M A L trgovina z železnino in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta štev. 1, v Ljubljani. Naznanilo. Uiojamo su cafltitemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da bodo naše prodajalnice z delikatesami ob nedeljah in praznikih v poletji, to je od 12. maja do vštetega 25. avgusta t. L, le do 12. ure opoludne odprte, popoludne pa popolnoma zaprte, vsled č:«'sar našo častite naročnike prosimo, da si svoje potrebščine od nas ob imenovanih dneh pravočasno preskrbeti blagovolijo. (617—8) Z velespoatovanjem Anton Stacul. Ivan Buzzolini. Marija Avanzo. Fran Prebil. Terezija Dežman. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Mol I i. Lastnina ia tisk .Narodne Tiskarne".