Poznavalec ljudskega g izročila Bogomir Brložnik Življenje brez prstov in roke je težko str. 14-15 St. 51 / Leto 71 / Celje, 22. december 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik • • Г1AGER " i/. J.0 hOO*- S tem kuponom Kava Premium Jager 100g шшљ hO&M' з Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 29.12.2016 v katerikoli trgovini Jager. GOSPODARSTVO Naj bo mirno, toplo nagirživ objekt< in dobro poslovno priložnost: »Večji del ljudi, ki se vsaj malo spozna ali ukvarja s turizmom v Rogatcu, meni, da je treba stavbo in vse pripadajoče dejavnosti v občini obdržati in jih celo nadgraditi.« Čeprav nakup konjušnice v prvi obravnavi dveletnega proračuna Občine Rogatec ni bil predviden, so svetniki ob koncu seje odločili, da je naložba, vredna sto tisoč evrov, dobra priložnost za občino, saj lastnik ponuja desetletno brezobrestno obročno odplačevanje konjušnice. Če bodo svetniki v začetku prihodnjega leta v drugi obravnavi proračun potrdili, bo Občina Rogatec kupila konjušnico. Čeprav jo bo obročno odplačevala deset let, bo lastnica postala takoj. Takojšen prenos lastništva bo še posebej pomemben, če se bo občina želela s stavbo ali z njo povezanimi aktivnostmi prijaviti na kakšen razpis, na primer za evropska sredstva. O upravljanju konjušnice, v kateri sicer potekajo terapije s konji za otroke s posebnimi potrebami, aktivno pa jo uporablja tudi konjeniško društvo, bodo pristojni razpravljali naknadno. EP Nagrajenci Nagradne križanke Adamas iz letošnje Praznične Petice 1. nagrado, srebrno ogrlico, prejme MAGDA FAJS iz Šentjurja. f—N, 2. nagrado, svečnik iz roževca, prejme JOŽICA RATAJC iz Svetega tefana. ADAMAS 3. nagrado, srebrne uhane, prejme MARIJA BREŽNIK iz Celja. Nagrajenkam čestitamo, potrdilo o nagradi bodo prejele po pošt. Z njim bodo lahko prevzele nagrado v Hiši nakita Adamas na Ljubljanski cesti 8 v Celju. Geslo se je glasilo: BOŽIČNI MINERALI IN DARILA ADAMAS. Ф vjji ZDRAVILIŠČE LAŠKO ll.ll THERMANA Laško OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN ANDREJ@GMA]LCOM v_/ 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 51, 22. december 2016 Glasbena šola v naročju Ipavcev V Zgornjem trgu so odprli nove prostore Glasbene šole skladateljev Ipavcev ŠENTJUR - V obnovljeno stavbo v Ipavčevi ulici 30, v neposredni soseščini Ipavče-ve rojstne hiše, so se učenci in osebje preselili že v začetku novembra. Z uradno slovesnostjo so tudi javno obeležili enega najpomembnejših dogodkov tega leta na Šentjurskem. Šola je doslej delovala v utesnjeni stari hiši v Ulici Dušana Kvedra, kjer je bil najbolj problematičen dostop. S selitvijo v Zgornji trg je pridobila dodatnih 300 kvadratnih metrov prostorov, ki so seveda tudi bistveno bolj primerno razporejeni in sodobno opremljeni. S to selitvijo Šentjurčani oživljajo Zgornji trg, kjer je najbolj prisotna ravno tradicija dinastije skladateljev Ipavcev. Poleg glasbene šole je še letno gledališče, protokolarni objekt Ipavčeve hiše, medtem ko so v neposredni bližini tudi galerija, muzejske zbire, Tic in razvojna agencija. V stavbi v Ipavčevi ulici 17 je v priho- dnje za glasbeno šolo predvideno še eno nadstropje. Tam bosta tudi manjkajoča prireditvena dvorana in prostor za manjši del glasbenega izobraževanja, ki ga za zdaj še vedno izvajajo v centru kulture Gustav, in sicer v prostorih stare knjižnice. Projekt ureditve glasbene šole je vreden približno 400 tisoč evrov, stavbo in okolico so obnovili v sklopu prvega dela obnove trškega jedra z evropskimi sredstvi. Ureditev ostalih prostorov glasbene šole skupaj z manjkajočo dvorano je ocenjen na dodatnega pol milijona evrov, ki pa jih v proračunu za naslednji dve leti še ni. StO Za pomoč s hrano LAŠKO - Prostovoljno gasilsko društvo Laško, ki je pobudnik akcije, in ostala društva v občini so ponovno pripravili akcijo zbiranja hrane za socialno šibke družine, letos v partnerstvu s podjetjem Tuš. Ne le polno obložena miza v času praznikov, ampak hrana nasploh za preživetje v današnji družbi ni več nekaj samoumevnega. Zbrano hrano z daljšim rokom trajanja so gasilci ob koncu akcije predali Območnemu združenju Rdečega križa Laško, kjer bodo pripravili pakete s hrano za družine, ki najbolj potrebujejo pomoč. Lani so v Rdečem križu pripravili 35 paketov s hrano, za letos pobudniki akcije računajo, da jih bodo lahko še več. Zasluga za dober odziv društev pri pripravi te dobrodelne akcije gre tudi Turističnemu društvu Laško, ki je povezalo različna društva v občini. RG IRENA VRČKOV NIK VABIJO na tradicionalni BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ki bo v ČETRTEK, 29. 12. 2016, ob 18. uri v Kulturnem domu Štore Cena vstopnice: 10 EUR Vstopnice so v predprodaji na Občini Store, v Bifeju ОРОКА, Bifeju CENC, Pizzeriji CAFE DEL MORO in uro pred koncertom. VLJUDNO VABLJENI! Medijski pokrovitelj: NT&RC Blagoslov jaslic ob avtocesti CELJE - Minulo nedeljo je domači župnik mag. Srečko Hren blagoslovil jaslice ob Lednikovem križu na Lopati. Čeprav je bil že desetič blagoslov na tem mestu, so jaslice letos prenovljene. »Izdelava jaslic je delo Ivana Vebra, tesarja, ki nam vsako leto priskoči na pomoč. Želel je nekaj spremeniti, da ne bi bilo vsako leto enako. Letos je tako sveto družino postavil v jasli, ki imajo obliko koša. Ko je bil naš tesar namreč še mlad, še ni bilo interneta in so tudi otroci morali poprijeti za kakšno delo. Tudi sam je spletel kakšen koš, da si je zaslužil za priboljšek. Zato se je odločil za to obliko kot spomin na stare čase,« je povedal Lojze Plavčak, ki drži v rokah niti celotne organizacije. Idejo za postavitev takšnih vaških jaslic na prostem je Plavčak dobil na izletu po madžarskih vaseh, spodbudo pa je dobil tudi iz domače župnije. Foto: GrupA V občini Štore bo danes, 22. decembra, Božični dogodek v Laški vasi z živimi jaslicami. Na prireditvi ob 18. uri bodo nastopili člani kompolske folklorne skupine in pevski zbor Osti jarej. Pripravlja jo Turistično društvo Štore. Vsakoletne žive jaslice je pripravilo tudi Turistično društvo Rečica ob Savinji. Uprizoritev bo v opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi v nedeljo, 25. decembra, ob 17.00 in 18.30. Zapeli bodo Rečiški pobi. Jaslice na prostem in še marsikaj DOBRNA - V središču kraja je od nedelje na ogled razstava jaslic na prostem. Različna društva, sekcije in posamezniki so postavili jaslice, ki ustvarjajo v turističnem kraju posebno božično vzdušje. Razstava je v okviru novega decembrskega projekta Praznična Dobrna, katerega glavni organizator je turistično društvo. Jaslice, ki bodo na ogled do 6. januarja, so postavljene v bližini cerkve in na letos obnovljenem stopnišču pod njo. Svoje jaslice so postavili Fantje iz Zavrha, folklorna skupina, upokojenci, vinogradniki, organizirane podeželske žene in društvo kmetic Meta. Božična drevesa so okrasili različne ustanove in posamezniki. V belem paviljonu v parku je na ogled tudi razstava starih jaslic in novoletnih voščilnic iz zbirke domačega zbiratelja Jožeta Polenka. V torek bodo pri župnijski cerkvi tudi žive jaslice iz Kompol. Med prireditvami Praznične Dobrne, ki se vrstijo, bosta še koncerta domačega moškega pevskega zbora in kvarteta Vigred. V ponedeljek bo tudi predavanje domačina prof. dr. Draga Ocvirka o daljnih Salamonovih otokih, kjer je deloval kot misijonar. Zadnja prireditev bo novoletni pohod na Paški Kozjak. BJ INFORMACIJE 9 ■ * \ шш. ■ тшл ase® Od ljudi zaiujdi. Vsak dan je SENIOR dan 20% POPUST ZA VEDNO! NA PAKETE ZAČETNI IN SVOBODNI OBIŠČITE NAJBLIŽJE PRODAJNO MESTO SI.MOBIL ALI POKLIČITE 040 40 40 45 IN NASI PRIJAZNI SVETOVALCI VAM BODO POMAGALI PRI IZBORU NAJPRIMERNEJŠEGA PAKETA. PREVERITE PA TUDI POSEBNO PONUDBO TELEFONOV: LG K4 1 ZAGOTOVLJENO NAJNIŽJA CENA NA PAKETU SVOBODNI S [ÄTllTF OMREŽJE VRHUNSKIH £tUJLM- KOMUNIKACIJ simobil.si Ponudbo najnižjih cen izbranih naprav na zalogi (v nadaljevanju: Garancija najnižjih cen) lahko od 22. 11. 2016 do vključno 31. 1. 2017 izkoristijo vsi novi in po pogojih predčasnega nakupa naprave obstoječi naročniki Si.mobil, ki se z nakupom izbrane naprave na zalogi na paketu SVOBODNI S vežejo za obdobje 24 mesecev. Garancija najnižjih cen pomeni, da Si.mobil d.d. v navedenem obdobju zagotavlja, da so cene izbranih naprav na dan nakupa naprave pri Si.mobilu ob 24-mesečni vezavi na paketu SVOBODNI S glede na primerljivo ponudbo drugih navedenih ponudnikov na trgu t.j. Telekom Slovenije d.d., Telemach d.o.o. in T-2 d.o.o, pri Si.mobil d.d. najnižje. Garancija najnižjih cen ne velja za naprave, ki so pri konkurenčnih ponudnikih ponujene pod posebnimi pogoji, v akciji, na razprodaji, v individualnih ponudbah oziroma v ponudbah, s katerimi se zahteva vezava še na kakršnekoli druge storitve ponudnikov in podobno. V primeru, da bi posamezni uporabnik družbi Si.mobil d.d., predložil dokazilo, da je katerikoli od navedenih ponudnikov, isti dan kot je bil opravljen nakup pri Si.mobilu, ponujal isto napravo ob 24 mesečni vezavi na primerljivem paketu po cenah, nižjih od Si.mobilove Garancije najnižjih cen, bo Si.mobil d.d. naročniku znižal ceno izbrane naprave, tako da bo le-ta nižja od ponudbe drugega ponudnika. Cena telefona je razdeljena na enake zaporedne mesečne obroke, ki se mesečno prištevajo računu za opravljene elektronske komunikacijske storitve družbe Si.mobil, d. d.. V primeru nakupa naprave na obroke se naročniku na prvem računu zaračuna Strošek odobritve obročnega nakupa naprave v višini 1,99 EUR oz v skladu s takrat veljavnim cenikom. SENIOR ponudbo za 20% popust na mesečno naročnino na paketih ZAČETNI in SVOBODNI za vedno lahko izkoristijo upokojenci s predložitvijo upokojenske kartice. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike, ki so skupaj z najnižjimi cenami in s spiskom izbranih naprav ter s cenami ostalih storitev ter ostalimi pogoji na voljo na 040404040, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil d. d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana. 10 KULTURA »Zaljubljena sem v soline in vonj morja« Pregledna prodajna razstava Saške Gajšek v Galeriji AQ Ljubiteljska slikarka Saška Gajšek se z ustvarjanjem spogleduje že od otroških let. V Galeriji AQ v Celju se tokrat predstavlja s slikami, ki v sebi nosijo otroško navihanost in vero. Saška Gajšek se predstavlja s slikami iz različnih obdobij in ko je iskala naslov razstave, je pomislila na skupno točko vseh. Našla jo je v valovanju. »Rada imam morje, vse stvari, ki so blizu njega. Tudi istrske hišice, ki jih izdelujem iz keramike, imajo v sebi njegov vonj. Pomislila sem, da bo naslov razstave povezan z morjem. A v nekem trenutku se je pojavila beseda valovanje. Valovanje morja, trav, vetra, plamena sveč,« je razložila ime razstave. Špela Štamol, Saškina sestra, je ob razstavi zapisala, da umetnica s svojimi deli impresionizem interpretira s posebnim prepletom življenjske in domišljijske resničnosti ob prisotnosti čustev, ki jih umirja z motivi življenja ob morju in z menjavanjem živo pisanih ter pastelnih nians. Živo pisana barva, ki posebej izstopa, je turkizna. »Turkizno barvo boste redko videli na mojih oblačilih, a jo na slikah, na drugih ljudeh ali na dekoracijah, zelo občudujem.« Dopoldansko slikanje Umetnica obožuje svobodo življenja, vonj Provanse, morje, bore in francoski šanson. »Šanson mi je od nekdaj všeč, pravzaprav me je začaral. So trenutki, ko poslušam šansone Edith Piaf in se popolnoma prepustim glasbi, se umirim. To je glasba, ki me pomirja. Redkokdaj pa to glasbo poslušam ob slikanju.« Njene najbolj ustvarjalne ure so dopoldne, ko je njen mož v službi, sin v šoli. »Slikam dopoldne, da ujamem pravo dnevno svetlobo in da vidim barve. Najraje slikam v svo- jem ateljeju, včasih tudi kdaj na prostem.« Na prostem je slikala soline, ki so jo očarale. »Mislim, da so bile vsaj pet let moj osrednji slikarski element. Stanovala sem pri gospe nad solinami, od koder sem imela vsako uro drugačen pogled nanje, drugačno svetlobo, druge barve in nisem mogla drugače, kot da sem se v soline enostavno zaljubila. Veliko sem jih naslikala. Zavestno sem se odpovedala, da jih nekaj časa ne bom več slikala.« Celjska slikarka redno razstavlja v Piranu na ex-tem-poru, še posebej ljuba ji je lanska nagrada strokovne žirije obalne galerije Piran. »Ko sem proti večeru dobila sporočilo, da sem povabljena na podelitev, sem bila res počaščena. Nagrad sem vedno vesela, mislim, da so potrditev, da je moje slikanje pravo.« V celjski galeriji je razstavljenih veliko manjših in tudi nekaj večjih slik. Saška Gajšek pred svojimi slikami v Galeriji AQ Iz njih sijejo ljubezen, zasanjanost, upanje, žen-stvenost in pomirjenost. Kako vidi svoje slike? »Vse, kar ste našteli, je v njih, a saj veste, lepota je v očeh opazovalca, vsak vidi po svoje.« Pregledna razstava Saške Gajšek bo v Galeriji AQ na ogled do konca leta. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Ob sedemdesetletnici Kulturnega društva Bratov Dobrotinšek Škofja vas so člani pripravili svečano prireditev in premiero komedije Sreča na kredit v izvedbi njihove dramske skupine. Prva leta delovanja so bila v kulturnem društvu povezana z gledališkimi predstavami. »Od leta 1946 do 1970 so na oder postavili več kot trideset predstav, od dram do komedij. V predstavi Divji lovec je igralo več kot trideset igralcev. Vse predstave so bile dobro obiskane,« je začetke zgodovine predstavila predsednica društva Ivica Kos. A v sedemdesetih letih so se pojavili drugi interesi, tako da so igralci in režiser obupali, saj v dvorani ni bilo obiska, poleg tega so bila zelo okrnjena finančna sredstva. Leta 1999 so ponovno obudili dramsko sekcijo in povabili mlade, da se jim pridružijo. A najti zagnane mlade kulturnike ni enostavno. Toda v zadnjem obdobju so imeli sedem predstav. V novembru so imeli premiero komedije Sreča na kredit neumornega domačega režiserja Vinka Sentočnika. »Poleg igranja smo se v društvu osredotočili na varovanje kulturne dediščine in starih običajev,« je še povedala Ivica Kos. Vsako leto pripravijo prireditev ob kulturnem prazniku, literarne večere, potopisna predavanja. Pred leti so udarniško obnovili kulturni dom, katerega lastnik je celjska občina, kulturno društvo je njegov upravljalec. Na osrednji prireditvi ob sedemdesetletnici je bila tudi edina še živeča gospa iz družine Dobrotin-šek, po katerih nosi društvo ime. Gospa Jožefa Feldin, po domače Dobrotinškova Zefka, je stara 92 let in se rada udeležuje kulturnih prireditev. Na prireditev so povabili vse bivše in sedanje igralce, ki so jim podelili spominske plakete in zahvale za njihovo delo. Prav tako je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Celje, podelil pet zlatih Linhartovih značk za več kot petnajstletno delo. Prejeli so jih Franci Horvat, Inge Koro-šak, Vera Černič, Metka Kroflič in Janko Pintar. Vinko Sentočnik in Ivica Kos sta prejela častni Linhartovi znački za več kot tridesetletno delo v društvu. V kulturnem programu se je občinstvu predstavila Jana Kvas, ki je ob inštrumentalni spremljavi zapela nekaj šansonov in polepšala večer. »Kulturo moraš imeti rad, jo nositi v svojem srcu, spoštovati, negovati in s potrpljenjem prenašati na kasnejše rodove, da bodo tudi oni nekoč lahko rekli, da smo Slovenci kulturen narod,« so bile zaključne besede predsednice Kosove. BGO Foto: arhiv KD Bratov Dobrotinšek Škofja vas Premiera komedije Sreča na kredit Sedemdeset let kulture v Škofji vasi Več kot trideset raznovrstnih predstav Prestižno članstvo za Mestni kino Metropol Mestni kino Metropol bo leta 2017 postal član Mednarodne art kino mreže C. I. C. A. E. Oktobra je bil na pobudo omenjene mednarodne art kino mreže v vsej Evropi prvi evropski dan art kina. Z njim so želeli povečati prepoznavnost art kinematografov in njihove vloge pri zagotavljanju filmske raznolikosti, promovirati evropski film, vzpostaviti filmske prikazovalce kot kulturna stičišča v lokalnih okoljih ter utrjevati evropsko idejo enotnosti v kulturni raznolikosti. Pri odmevnem projektu je sodeloval tudi celjski Mestni kino Metropol, ki je približno takrat na združenje poslal tudi prošnjo za pridružitev. Od naslednjega leta bo celjski kino del mednarodne mreže C. I. C. A. E. »To je mednarodna mreža, ki združuje 1.900 kinematografov oziroma 400 platen, 22 festivalov in en mobilni kino. Predvsem je to združenje, ki povezuje nacionalne mreže, a ker slovenska art kino mreža ni članica tega mednarodnega združenja, je Metropol poslal samostojno prijavo. Nekaj časa so preučevali naš program in nas nato potrdili kot polnopravnega člana s prvim januarjem 2017. To je res zelo prestižno članstvo, ker je samostojnih kinematografov članov zgolj 27,« je ob članstvu povedal programski vodja Mestnega kina Metropol Samo Seničar. Nedvomno gre za še eno v nizu mednarodnih priznanj, ki Metropol še trdneje uvršča med resne prikazovalce umetniškega filma ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše. BGO St. 51, 22. december 2016 KULTURA 11 V »rdečem svingu« napolnile dvorano Članice Vokalne skupine Kresnice so se odločile, da bodo v novi sezoni z novo zborovodkinjo imele po dolgem času spet praznični koncert. »Mislim, da je bila odločitev pravilna, in navdušena sem nad koncertom,« je nekaj minut po koncertu povedala predsednica skupine Anamarija Mastnak. Šestnajst deklet različnih starosti, od dvajset do petdeset let, druži ljubezen do petja in glasbe. V začetku pevske sezone so pevke dobile novo zborovodkinjo, mlado in nadebudno Mojco Krevel, ki je uslišala njihove želje in skupaj z njimi pripravila božični program. Nekaj angleških, malo slovenskih pesmi, vse v slogu svinga. V začetku oktobra so sezono začele z intenzivnimi vajami, da so se seznanile s pesmimi. Srede so bile vsaj dve uri zasedene za vaje, včasih celo dlje, vmes je padla tudi kakšna sobota. Ko se razmišljale, koga bi povabile v goste, je bila takoj prva misel, da morajo to biti moški, da pobarvajo njihove nežne glasove. Hitro so strinjale, da k njim najbolje »pašejo« fantje iz Vokalne skupine 7 de'ci. Fantje so bili povabila nadvse veseli, zato so se z veseljem naučili dve skupni pesmi, ki sta odmevali v polni dvorani. Dekleta z leti izboljšujejo kvaliteto, v skupni barvi glasu, a na tokratnem koncertu je zborovodkinja dala možnosti tudi solistkam. Pred mikrofoni so se izpostavile Mojca Hostnik, Maja Blaj, Anamarija Mastnak, Saša Jagodič in Nuša Verdev. Posebnost zadnjega koncerta je bila tudi spremljevalna skupina, ki so jo sestavljali Marko Golež na klavirju, Janez Krevel na basu in Gregor Hrovat na bobnih. Ker so bile pevke navdušene nad tovrstno spremljavo, jih bodo tudi ti fantje zelo verjetno še spremljali na kakšnih koncertih. Večina pesmi iz sobotnega repertoarja je bilo angleških, nekaj tudi slovenskih. Njihovo zvesto občinstvo si je želelo še kakšno slovensko več, zato so obljubile, da bodo na letnem koncertu zagotovo našle slovensko, ki bo ustrezala njihovemu novemu izboru melodij. BGO, foto: Ivan Skrlec Poln oder Kresnic Z besedami z vseh vetrov V Galeriji Zgornji trg so člani Literarnega društva Šentjur predstavili 16. literarni zbornik. Letošnji zbornik, ki nosi naslov Z besedam z vseh vetrov, nima rdeče niti. »Izkušnje so pokazale, da so prispevki zelo raznovrstni in se pisanje na temo ni obneslo. Zato smo tudi tokrat pustili avtorjem odprte roke, da vsak prispeva, kar čuti, da je primerno in kakovostno,« je razložila predsednica društva Lučka Palir Mavrič. Za zbornik je svoje izdelke poslalo 31 avtorjev, od tega 24 domačih in 7 gostov iz drugih društev. Za izbor besedil, njihovo ureditev in lekturo je poskrbela Nana Čepar. Vesna Za-konjšek je oblikovala zbornik, za naslovnico in likovni del je poskrbela Lučka Palir Mavrič. Z vsakim letom se po besedah Palir Mavričeve raven pisanja dviguje. Še posebej je to opazno pri posameznih piscih, ki so v zadnjih letih izoblikovali svoj prepoznaven slog. »Prevladuje poezija, nekaj je tudi krajših zgodb oziroma razmišljanj. Med poezijo je precej haikujev in tank, zajeten je tudi kupček aforizmov.« Zbornik sta na pot pospremila glasba in ples. Za glasbeni del je poskrbela mlada zasedba Pocket Edition, za ples so poskrbele plesalke skupine The white seads, ki deluje kot sekcija pod okriljem literarnega društva. BGO, foto: Kvirina Martina Zupanc Priporočamo Božična pravljica v Celju Letošnji božič bo glasbeno obarval celjski salonski orkester Lucky & the Pipes Orchestra. Z Urošem Pe-rićem in Ireno Vrčkovnik bo 25. decembra ob 19. uri v Celjskem domu pripravil glasbeno poslastico. novi tednik Vedno? , г mmj1. radio celje plVOVARN,, 44. božično-novoletni koncert LAŠKE PIHALNE GODBE ^»Samazoretrro skupino •. . LASKA PIHALNA GODBA 1862 Dirigent in umetniški vodja: Gašper Salobir Vljudno vabljeni 12 NAŠA TEMA Vsi okusi otroških rojstnodnevnih tort Je mogoče pripraviti otroški rojstni dan, ki je finančno in logistično vzdržen, a hkrati nepozaben? Do rojstnih dni imamo odrasli hudo različne pristope. Nekateri si tega dne ne znajo predstavljati brez glasne zabave in nazdravljajo od jutra do večera, drugi osebni praznik ignorirajo, tretji si vzamejo čas zase in se obdarijo po svoje. A ko gre za otroke, je rojstni dan brez dvoma eden najpomembnejših dni v letu. Kako krmariti med ponudbo na trgu, željami otrok in zdravo pametjo? Preleteli smo nekaj različnih možnosti na Celjskem. Otroci za svoj rojstni dan večinoma pričakujejo nekaj posebnega v letu. Zabava brez prijateljev običajno ni prava zabava. V določenem obdobju odraščanja je vse prej kot nepomembno, kako svoj rojstni dan pra- znuje sošolec ali prijatelj. Če nam otroške želje zrastejo čez glavo, sta razočaranje na eni in slaba volja na drugi strani neizogibna. Kako izvirni smo torej lahko? Bomo izbrali kino, pi-cerijo, igralnico trgovskega središča, muzej ...? Tudi če se bomo zadeve lotili na lastno pest, vse skupaj ne bo poceni. In da nam še bolj kot denarja manjka časa, tako ali tako ni treba posebej poudarjati. SAŠKA T. OCVIRK Dan brez in usmerj Najbolj fantastične stvari se zgodijo v domišljiji »Torta je na rojstnem dnevu v središču pozornosti točno minuto in dvajset sekund. Preverjeno in izmerjeno. Prinesemo jo na mizo, otroci zapojejo, svečke upihnejo, torto odnesemo, razrežemo in pojemo. Kaj bi torej zapletali okrog tega? Nepozabna zabava se naredi drugače,«še dodaja Winter. Po poklicu je Tomaž Winter učitelj razrednega pouka. Da je delo z otroki tisto pravo, ni nikoli dvomil, da je to mogoče delati sede in v tišini, pa. Po spletu okoliščin je pred leti začel organizirati rojstnodnevne zabave na prostem in zaslovel kot stric Tomi. Po njegovem mnenju je narava vsak dan v letu najboljše možno otroško igrišče. Po njegovih izkušnjah je veliko težje kot zabavati otroke pridobiti zaupanje njihovih staršev. In prav starši so danes najbolj zaskrbljeni - kaj bo, če bo otrok padel, kaj če bo dež, kaj če mu hrana ne bo všeč . A sloves zabav ob Rajskem otoku na Proseni-škem se je v zadnjih letih tako razširil, da imajo na višku sezone po dva rojstna dneva na delavnik, ob koncu tedna pa tudi štiri na dan. »Ampak čisto vsakega moramo izvesti, kot da je edini v celem letu. Če organiziraš rojstne dneve zgolj kot posel in v tem vidiš tržno nišo, ti dolgoročno ne more uspeti. Otroci brez ovinkarjenja in naravnost povedo, ko se jim nekaj zdi dolgočasno in brez zveze.« Tomaž Winter pri pripravi rojstnih dni stavi na otroško domišljijo in poznavanje skupinske dinamike. »Za zabavo v naravi ne potrebujemo nobenih posebnih rekvizitov. Če seveda znamo narediti šov, zgodbo in pustolovščino iz vsakega kravjega kakca, vsake luže in vsakega mravljišča. Je pa treba znati otroško domišljijo spustiti z vajeti. To je v dobi sedečih aktivnosti in tehnologije za večino precej eksotično početje,« pravi Winter. Šola in vrtec sta vsak dan, rojstni dan ne Glavni adut rojstnodnevnih zabav pri stricu Tomiju predstavljata gibanje v naravi in struk-turirano dogajanje z repom in glavo oziroma zanimivo zgodbo, ki otrokom buri domišljijo v najboljšem možnem smislu. Otrok si sam izbere tematiko in potem je vsa zgodba prilagojena temu. Takoj na začetku otroci dobijo ključe nevidnih vrat, jih odklenejo in prestopijo v vzporedni svet. »Samo en korak je dovolj, da naenkrat vohajo in slišijo dinozavre, da najdejo sledi Indijancev, da zgradijo zavetje pred medvedi, postavijo blatno mesto sredi puščave . Bistvo je, da ima zgodba zaplet in razplet. Tisti, ki težavo reši- Sanja jo, pa so otroci s slavljencem na čelu.« Slavljenec seveda ta dan sedi na prestolu, je z zlatega krožnika in pije iz zlate čaše. »Ko gre za rojstnodnevno zabavo, moramo imeti pred očmi predvsem nepozaben dogodek za otroka. To je zabava, ne vzgojno-izobraževalni proces. Če je skupina razigrana, si pač vzamemo čas, da se iz-kričimo. To ni trenutek, da bi otroke silili v nek program, ki smo si ga zamislili. Seveda je treba vedno ohraniti primerno in spoštljivo obnašanje drug do drugega. Veliko težje je k akciji spodbuditi zelo mirne in tihe otroke. Ampak leta izkušenj ti pomagajo, da točno veš, kaj v kakšnem položaju reči ali narediti.« StO, foto: osebni arhiv facebook Otroške rojstne dneve imamo zaenkrat samo v ožjem družinskem in zelo ozkem prijateljskem krogu. Upam, da bo čim dlje ostalo tako. Zato tudi ni nobenega stresa glede tega. Vem, da bo prišlo obdobje, ko bo vabil tudi sošolce, a tega sami ne spodbujamo. Kar ošpice dobim, če je na rojstni dan predšolskega malčka v gostilno povabljenih petdeset ljudi. Če je to otroku fajn, sem jaz bicikel. Klavdija facebook Kako globoko je treba seči v žep v evrih Otroške rojstne dneve obožujem. Ker imamo dovolj prostora na vrtu in praznujemo v času, ko je že toplo, organizacija ni posebna težava. Praznovanja v naši družini ne gledamo skozi materialne dobrine, ampak v luči igre in ustvarjalnosti. Veliko si dam opraviti s torto, ki jo glede na zahtevnost teme pripravljam že teden prej. Ob sprejemu dobi vsak otrok klobuček, sam ga okrasi, prav tako kozarec. Potem pripravimo kuharsko delavnico, kjer si sami pripravijo hrano, ki je lahko tudi malo manj zdrava kot običajno. Igramo se ravbarje in žandarje ter druge igre mojega otroštva, tekmujemo v kvizu in tako naprej. Tudi če je na obisku dvajset otrok, sedem ali osem ur mine, kot bi mignil. Otroci so navdušeni, a tudi sama se na koncu vedno veselim naslednjega rojstnega dneva. Cenovno takšno praznovanje ni zelo drago, kako sem na koncu utrujena, pa raje ne bom pisala. 170 Zabava za otroke na Rajskem otoku, in sicer za skupino do petnajst otrok, vključeni so vabila, hrana, pijača in torta, triurni program, dve darilci za vsakega otroka in približno dvesto fotografij v digitalni obliki. 150 Ranč Kaja in Grom. Za skupino, v kateri je do dvanajst otrok, za vsakega dodatnega še deset evrov, zgornja meja je sedemnajst udeležencev, v ceno je poleg torte in prigrizka zajeto tudi nezgodno zavarovanje otrok. 50 Domača zabava za petnajst otrok, če za rekvizite uporabite material, ki leži po hiši in okrog nje, ter veliko domišljije. Časa potrebujete ogromno, a gre za eno boljših naložb v življenju. 90 do 120 Praznovanje v muzeju novejše zgodovine, kjer od petih različnih možnosti otroci najpogosteje izberejo rojstni dan pri Hermanu Lisjaku. Vsa praznovanja se sicer navezujejo na muzejske vsebine. Cena je za dvanajst otrok, vanjo so vključeni dveurni program, sokovi, darilo za otroka in zgoščenka s fotografijami. 60 Animacija do 12 otrok v Džungli v Citycentru. Poslikava obraza je še 5 dodatnih evrov. Cena menija v gostinskih lokalih je odvisna od ponudnika in je od 1,90 do 3,60 evra na otroka. 6,9 do 7,9 Cena znižane vstopnice za enega otroka v Cineplexxu ob praznovanju rojstnega dne v kinu. Poleg cenejše vstopnice za povabljene otroke dobijo otroci še pokovko, sok in čokoladico. od 15 Za posameznega otroka stane otroška zabava v Thermani Laško. Izbirajo lahko med vodno zabavo v termalnem centru, razvajanjem za mlade gospodične v wellness spa centru in tematskimi rojstnodnevnimi zabavami. Zabava traja dve uri in pol do štiri ure. »Jaz bi b Vedno bolj priljubljena animacija za otroke je poslikava obraza. Te se vsi z vsaj nekoliko spretnimi rokami lahko lotijo sami, v ponudbo pa jo vključuje tudi vedno več organizatorjev zabav. Otroci so nad preobrazbami ponavadi navdušeni. A nekaj znanja je le treba imeti, pravi študentka razrednega pouka Karin Knez, ki ob koncih tedna skrbi za poslikave otrok v otroškem parku Džungla. Kot je poudarila, je za slikanje po obrazu treba uporabiti kakovostne barve, ki se jih da sprati z vodo in na koži ne puščajo posledic. »Na obrazu se izogi- NAŠA TEMA 13 Marjeta facebook nadzora janja Urša Plešnar je certificirana voditeljica seminarjev združenja Familylab, ki deluje po načelih danskega pedagoga in družinskega terapevta Jesperja Juula. Je mama dveh predšolskih otrok in se profesionalno ukvarja z različnimi oblikami gozdnega vrtca. Projekt je poimenovala Gozdalnica. Izhaja iz prepričanja, da si tudi sodobni otroci zaslužijo tako sproščeno otroštvo, kot smo ga imeli pred desetletji njihovi starši. Plešnarjeva v okviru Goz-dalnice organizira tudi rojstne dneve. »Verjamem in tudi izkušnje tako kažejo, da si otroci na rojstnih dnevih v prvi vrsti želijo biti s prijatelji in se igrati. Pri tem so jim razni vodeni rojstni dnevi nekajkrat tudi všeč, a Saška zelo kmalu jim postanejo odveč. Velikokrat se mi zgodi, da me otroci ob prihodu prav nesrečno vprašajo: >Kaj bomo morali pa zdaj početi? < Večinoma jim ni do posebnih aktivnosti ali vodenja, še manj do tega, da morajo vsi početi isto. Želijo preprosto biti skupaj in se imeti prijetno.« Kot najboljšo možnost zato priporoča, da rojstni dan starši organizirajo sami, saj otrokom več od varnega prostora, kjer se lahko igrajo, ni treba zago- facebook Dnevi okrog organizacije zabave so stresni, ker lahko otroci vse skupaj precej zakomplicirajo, vsaj pri nas je tako. Ko sprejmemo kompromis ali dva, običajno steče kot po maslu. Imam pa občutek, da ti rojstni dnevi sploh niso več, kar so včasih bili. Kot da se tekmuje, še posebej pri darilih. Tako da postaja vse skupaj kar precej naporno. Ko potegneš črto pod vse skupaj, si rečeš hvala bogu, da je konec. Meni se zdi, da se z otroškimi zabavami absolutno pretirava. Če hočeš povabiti otroke kam ven, kjer jih prevzamejo animatorji, je število omejeno, z vsakim dodatnim otrokom se znesek poveča. Če zadevo organiziraš doma, tudi ni enostavno zapolniti treh ur, da ne govorimo o prostoru in muhastemu vremenu. Nekateri gredo čez vse meje, sploh če si to finančno lahko privoščijo. Žalostno je, ker je od organizacije in števila povabljencev na domačem rojstnem dnevu odvisno, ali bo tudi tvoj otrok v prihodnje kam povabljen. Že najmlajšim tako niso prihranjene socialne razlike, pa tudi občutek izključenosti ne. toviti. »Način, kako obeležimo svoj ali otrokov rojstni dan, je v veliki meri odsev naših vrednot. In ko otroci želijo nekaj, ker so to videli pri sošolcu, se moramo vprašati, iz katerega razloga jim bomo ustregli. Se nam zdi to smiselno, dosegljivo, primerno ali želimo otroka spodbujati, da bo znal prisluhniti lastnim željam in razviti lastno mišljenje.« Kot pravi Plešnarjeva, tudi pri številu povabljenih otrok ni splošnega pravila. »Petletniki so precej nagnjeni k temu, da bi na primer povabili cel vrtec. Če je rojstni dan poleti in imamo na voljo velik travnik ali igrišče, zakaj pa ne. Desetletniki pa že zelo previdno sestavijo seznam povabljenih in izbor prijateljev je že bistveno ožji.« StO, foto: SIMON CHANG Praznovanje v družbi živali Na Ranču Kaja in Grom v Razgorju pri Vojniku lahko otroci praznujejo rojstne dneve v naravi in v družbi živali. Lastnika Manca in Matej Grubič jih s pomočjo različnih aktivnosti učita pravilnega odnosa do živali in tovrstnega spoštovanja. V vse programe vključujeta dobrobit živali. To pomeni, da ne gre samo za jezdenje in krta-čenje konj, ampak za vso oskrbo, od čiščenja, hranjenja ... »Tako otroci vidijo, kaj pomeni imeti žival in da skrb zanjo ni tako enostavna, kot si morda mislijo,« meni Manca Grubič in upa, da s tem na ranču prispevajo k temu, da bo v prihodnje manj zavrženih živali. V vse programe praznovanj sta zato vključena jahanje in pogovor o konjih. Druge aktivnosti so prilagojene starosti otrok; najmlajši gredo k palčkom v bližnji gozd, kjer iščejo skrita darila, večji iščejo zaklad in se učijo lokostrelstva, spoznavajo govorico živali ... Na ranču namreč niso le številni konji, ampak tudi druge živali: psi, koze in ovce, pujsa, kokoši, mačke ... Novi programi so bolj športno obarvani, in sicer ponuja- jo še hokej na suhem, nogomet, hojo po posebni vrvi ali igre, kot so gumitvist, zemljo krast in podobne. Prostora za igro in nepozabno praznovanje je dovolj ne samo na prostem, ampak tudi v velikem dnevnem prostoru, kjer otrokom postrežejo prigrizek in torto. Aktivnosti so primerne za malčke od četrtega leta naprej, program pa traja približno tri ure. Praznovanja pripravljajo v vseh letnih časih, in sicer dopoldne ali popoldne, med tednom ali konec tedna. TC, foto: arhiv Ranča Kaja in Grom Pristen stik z živalmi je tisto, zaradi česar so praznovanja rojstnih dnevov na Ranču Kaja in Grom drugačna. il zmaj!« bamo predelu okoli oči, saj so otroške očke bolj občutljive.« Nekateri starši, kljub temu da organizatorji zagotovijo, da je poskrbljeno za higieno in da barve ne škodujejo, niso pristaši slikanja po obrazu, razloži Knezova. Takrat otrokom rišejo na roke. Poslikave navdušujejo otroke različnih starosti, največ do dvanajstega leta. Skladno s tem so različni tudi motivi. »Med živalmi so pri deklicah najbolj priljubljeni metuljčki, Elza iz Ledenega kraljestva, muca in konjiček, fantje pa se največkrat odločijo za Spider-mana, tigra, leva, kačo .« V decembrskem času tovrstni umetniki rišejo tudi škrate, Božičke, jelenčke in podob- , ne praznične motive. Kot še dodaja Knezova, je za posli-kave vedno več zanimanja tudi na zasebnih dogodkih. Veliko staršev namreč umetnika najame za nekaj ur za domačo zabavo. EP, foto: osebni arhiv »Ko niste prepričani, kaj bi malček želel na svojem obrazu, ima Google odgovor. Le vtipkajte ime želenega lika in pripišite >face paint< ter idejo boste imeli na dlani,« svetuje Knezova. Neprecenljivost domačih zabav Naša dvojčka sta se sicer udeleževala zabav za rojstni dan svojih prijateljev v raznih trgovskih središčih, na rančih ali drugod. A ko sva jima z možem pred štirimi leti, ko sta že izrazila željo po prijateljih na zabavi, predstavila možnost, da pripravimo rojstnodnevno zabavo doma, sta bila takoj »za«. Za temo domače zabave se fanta odločita približno tri mesece pred praznovanjem. Običajno opravimo kar kakšen družinski »brainstorming«, kjer skušamo začrtati, kaj je pri tej temi posebnega, ali potrebujemo rekvizite, posebna oblačila in najpomembnejše - kaj se bo na zabavi dogajalo. Tako smo na primer pri organizaciji indijanskega rojstnega dneva imeli na dvorišču indijanski šotor, v okolici pa so stali iz sti-ropora narejeni kaktusi v naravni velikosti. Že več tednov prej smo iz jute izdelali indijanske površnike, otrokom pa pripravili še posebne obeske, ki so jih dokončali na zabavi, kamor so si zapisali svoja indijanska imena. Vedno je del zabave namenjen ustvarjanju, del vodenim igram in del praznovanju s pogostitvijo. Detektivi, vesoljci in digitalni gradbinci Tudi pri načrtovanju dogajanja sledimo temi. Tako smo na primer pri detektivski zabavi prvi del iger imenovali »urjenje« za detektive. To so bile različne igre na prostem. Ko so jih končali, so tako opravili izpit za detektive in prejeli detektivske izkaznice (ko so prihajali na zabavo, smo vsakega posebej fotografirali in vmes natisnili slike). Drugi del je predstavljala prava detektivska naloga - otroci so morali najti lopova, ki je okradel banko. Pri tem smo jih s skrivnimi namigi vodili od ene do druge točke, kjer so morali med drugim de-šifrirati skrivno pisavo. Mojca Do zdaj smo pripravili poleg že omenjenih tudi vesoljsko zabavo, kjer so otroci ob spremljavi zvočnih in svetlobnih učinkov z raketo »poleteli« v vesolje, in zabavo na temo Mi-necraft računalniške igre. Tudi pogostitev pripravimo doma. Največji »plus« takšne zabave, ki ga znata prepoznati tudi naša fanta, je zlasti naše domače druženje. Veliko jima pomeni že tisti del, ko začnemo načrtovati igre, seveda pa uživata tudi v vsakem trenutku, ko pripravljamo materiale. Navdušenja nad tovrstnimi zabavami, ki je za nameček še na domačem »terenu«, se je zdaj nalezla že tudi naša najmlajša. Čeprav priprava takšne zabave ob napornih službah in vseh obšolskih dejavnostih nikakor ni mačji kašelj, je iskrica v očeh otrok, ki pridejo na zabavo, in očeh lastnih otrok neprecenljivo plačilo. Ostane za vse življenje. MRL facebook Četrti rojstni dan hčere smo letos prvič praznovali izven družinskega kroga. V izobraževalnem centru so program na tematiko Ledenega kraljestva pripravile vzgojiteljice. Izvrstno so izpeljale različne igre in druge dejavnosti, v katerih je hči uživala, saj so ji bile pisane na kožo. Meni ni bilo treba za nič skrbeti, zato nisem bila pod stresom. Bili smo zelo zadovoljni. Kar pa se tiče obdarovanja drugih, pa kar mamice vprašam, kaj imajo otroci radi, in potem tisto kupim. Seveda v okviru svojih finančnih zmožnosti. Najpomembnejše se mi zdi, da je otrok ta dan v središču in da ima lep spomin na to. 14 KRONIKA To je ena najnevarnejših petard, ki ne samo da povzroči močan pok, ampak tudi zelo hude telesne poškodbe. Življenje brez prstov ali roke je Pirotehnika nevarna, a tako hudo privlačna? Vsako leto policija in mediji poročamo o poškodbah zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Pri poročanju so poškodovanci največkrat številke, statistika. Toda za vsako številko se skriva nekdo, ki mu pirotehnika uniči življenje zaradi trenutka nepazljivosti. Predvsem zaskrbljujoče pri tem je, da je več kot polovica lanskih poškodb doletelo tiste, ki pirotehnike sploh niso uporabljali, a so bili ob napačnem času na napačnem kraju. Poškodovani so bili zaradi malomarnosti drugih. Zgodba 14-letnika z območja Šentjurja, ki se je zgodila ravno te dni, je še posebej nesrečna. Pirotehnika mu je tako poškodovala telo, da bo invalid za vse življenje. Vest o dogodku na Celjskem je pretresla vse v ljubljanskem kliničnem centru, kamor so fanta pripeljali po hudi eksploziji. Pirotehnični izdelek mu je eksplodiral v rokah, v njegovi domači sobi. Pri tem je dobil hude poškodbe obeh rok v predelu zapestij. Poškodbe kirurgi niso mogli popraviti, fantu so morali amputirati obe dlani. Ker je dobil tudi hude poškod- be obraza, oči ter sluha, sta ta trenutek pod vprašajem tudi njegova vid in sluh. Njegova rehabilitacija bo dolgotrajna. Policisti pa preiskujejo okoliščine nesreče in kako se je ta sploh zgodila. Vsaka telesna poškodba zaradi pirotehnike človeku spremeni življenje, pri čemer je med poškodovanimi največ mladih. 61 odstotkov vseh, ki so bili zaradi tega poškodovani lani, je bilo mlajših od 20 let. To pomeni, da gre za neizkušene ljudi in za tiste, ki so na višku svoje življenjske moči. Največ poškodb se zgodi zaradi pirotehničnih izdelkov, ki so po slovenski zakonodaji prepovedani, to so petarde. In največ primerov krvavega konca pokanja je pri uporabi predelanih ali doma narejenih petard. Najpogostejša izjava ljudi, ki uporabljajo takšne pirotehnične izdelke, je, da so jih do zdaj uporabili že na stotine, a se nikoli ni nič zgodilo. Danes je do navodil, kako izdelati petardo doma, na spletu ogromno. Splet je mladim dosegljiv na vsakem koraku. In mladi so danes že tako spretni in pazljivi, da se pogosto nadzoru izognejo, vedo že, kje ga lahko pričakujejo. Kaj je prepovedano in kaj ni? Prodaja pirotehničnih izdelkov, kot so pokajoče žabice, vžigalice, pasje bombice, in tistih ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od minulega torka do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem. Gre za prepoved le v tem času, saj trgovine ostale pirotehnične izdelke, razen omenjenih, prodajajo celo leto, največkrat ob veliki noči in za rojstnodnevne zabave. V božično-novoletnem času sicer zakonodaja dovoljuje še uporabo nekaterih drugih pirotehničnih izdelkov, na primer rimskih sveč, raket, fontan in baterij. Uporaba fontan in baterij je dovoljena samo starejšim od osemnajst let. Kazen, ki je predpisana za kršitve Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, znaša za posameznika od 400 do 1.200 evrov. Vseeno poskušajo kupiti petarde Kljub temu da je zakonodaja na tem področju dokaj stroga oziroma strožja kot pred desetimi leti, je še vedno veliko ljudi, ki o njej ne vedo veliko. Ali pa uradne prodajalce pirotehničnih izdelkov le preizkušajo, ker upajo, da imajo tudi tiste izdelke, ki so prepovedani. A tako ne gre. Špela Fink, direktorica trgovine Tajga, ki se s prodajo tovrstnih izdelkov ukvarja že petindvajset let, pravi, da tistim, ki sprašujejo po prepovedanih pirotehničnih izdelkih, jasno pove, kakšna je zakonodaja in da pri tem ne popušča. »So tudi primeri, ko stopijo v trgovino dijaki in vprašajo, če imamo petarde, in jim povem, da ne in da je uporaba prepovedana. A mi potem povedo, da jih imajo pa oni,« dodaja Finkova. Omenja tudi, da opaža, da mladi z lahkoto pridejo do prepovedane pirotehnike na črnem trgu. »In v tem času, ko uporaba pirotehnike poraste, je to slabo za vse nas, ki se že toliko let trudimo upoštevati zakonodajo, pravila in predvsem varnost. S tem se ravno ta trud, ko ljudi učimo, kako s pirotehniko pravilno ravnati in katera je prepovedana, izniči, kar je škoda,« dodaja Finkova. Omenja še, da se dogaja tudi, da mladoletniki poskušajo kupiti določeno pirotehniko, a jim razložijo v trgovini, da je ne morejo, ker še niso polnoletni. In kaj se nato zgodi? »Že čez uro ali dve v trgovino stopijo s starši ali starimi starši,« dodaja Fin-kova. Pri tem lahko le upamo, da te izdelke tudi uporabijo pod njihovim nadzorom in ne sami. Zelena solata?! To, nad čimer je ogorčena tudi Finkova, in sicer da mladi z lahkoto nabavijo prepovedane petarde, popolnoma drži. Najbolj gredo v promet na črnem trgu na tržnicah. Posamezniki jih prodajajo kar iz nahrbtnikov na črno. Prodajo takšnih izdelkov namreč uradno nikakor ne sme nihče izvajati na tržnicah. Tudi, če bi bile zakonsko petarde dovoljene, bi jih morali prodajati samo v za to registrirnih trgovinah. Še lani je veljalo, da če je nekdo na tržnici spraševal za »zeleno solato«, je dobil -zelene petarde. In še vedno - največ petard gre v promet med mladimi. Ti naj bi jih nabavljali na različnih koncih Slovenije, a največkrat naj bi jih prinašali iz Maribora. Tudi v šolah in njihovih okolicah naj bi v teh dneh prodaja prepovedanih petard cvetela. In to kljub temu da naj bi policija poostreno nadzorovala predvsem tiste lokacije, za katere sumi, da se bodo tam znašli tudi preprodajalci. Nekateri srednješolci naj bi s petardami trgovali kar na šolskih hodnikih. Uporaba pirotehnike je v tem decembrskem času povezana tudi z objestnostjo in alkoholom, zato bodo policisti, tudi »v civilu«, bolj prisotni v naseljih in na ulicah, kjer so se tudi v preteklosti pogosto slišali poki pirotehničnih izdelkov. Kadar pride do poškodbe, lahko uporabnika pirotehnike tudi ovadijo, drugače gre le za prekršek. To pomeni, da morajo policisti kršitev zaznati. Dogajajo se primeri, ko policisti pridejo na kraj, vendar pokanja ne zaznajo več. To je večna težava teh prekrškov, na Tako imenovana »zelena solata«. Zasegov petard je vsako leto tudi na Celjskem kar nekaj. Največkrat jih zasežejo mladoletnikom. KRONIKA 15 Največ prepovedanih petard, ki jih prodajajo na črnem trgu, naj bi v Slovenijo prišlo iz Italije, Avstrije in s Hrvaške. Ker gre za izdelke, ki niso vredni zaupanja, saj nimajo certifikatov, je njihova uporaba zelo tvegana. težko katero opozarjamo že vrsto let. Četudi bi se zakonodaja spremenila, bi bilo izredno težko najti storilca, ki bi pokal s petardami in s tem motil okolico ter povzročal nemir, saj ga, ko bi policija posredovala na kraju, ne bi bilo nikjer več. Kljub temu na policiji svetujejo, naj ljudje prijavijo, če opazijo tovrstne kršitve. Če bo prijav na nekem območju več, bo to za policijo znak, da bo na tej lokaciji poostrila nadzor ali povečala število obhodov. Inšpektorji na pohodu Še do konca leta in prve dni januarja, ko je pokanja največ, bodo na terenu tudi inšpektorji, ki bodo pod drobnogled vzeli predvsem prodajalce pirotehničnih izdelkov in ugotavljali, ali morda prodajajo tudi tiste, ki jih ne bi smeli. Vsem, ki brez pokanja vseeno ne bodo mogli zdržati, svetujejo, naj pirotehniko kupujejo le pri pooblaščenih trgovcih in naj se dobro seznanijo z navodili proizvajalca ter jih tudi upoštevajo. Nepravilna uporaba pirotehnike oziroma prepovedanih tovrstnih izdelkov prinaša možnost številnih hudih ran in posledic. »Poškodbe, ki nastanejo, so od manjših opeklin do zapletenih poškodb mehkih tkiv, kosti, žil, živcev in mišic. To so umazane rane, kar privede do tega, da tkivo odmre tudi kasneje. Govorimo o visoko energetskih poškodbah, ki jih je možno primerjati celo s poškodbami z bojnih žarišč. Tudi izguba sluha in vida je lahko žalosten rezultati takšnih zgodb,« pravi prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekon-strukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana. In šele kirurg lahko ugotovi, za kakšno poškodbo gre in kakšne posledice bo imela. Gre za zahtevne ope- Zaradi odvržene petarde je te dni na Celjskem tudi zagorelo. Na območju Šentjurja naj bi namreč izbruhnil manjši požar v bližini lesenega objekta na stadionu. Požar so pogasili tamkajšnji prostovoljni gasilci. rativne mikrokirurške posege in nato številne estetske operacije. »Brazgotina na eni roki lahko pomeni slabšo funkcijo celotne roke,« dodaja Ahčan in opozarja, da po poškodbi največkrat sledi dolgotrajna in draga rehabilitacija, ki traja tudi več kot leto. Vzporedno se razvijejo tudi psihosocialne težave pri vključevanju v šolo, socialno okolje, pri iskanju partnerja in tudi službe. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA Psi imajo izostren sluh. Pokanje je zanje velik stres. Pokanje stresno tudi za živali Pokanje ne povzroča samo nelagodja pri ljudeh, ampak tudi ogromno škodo živalim. Te se pravzaprav nimajo kam umakniti pred hrupom, ki je zanje neznosen. Poki delujejo negativno na različne načine na različne vrste živali. Ptice na primer poki tako zmedejo, da spremenijo smer letenja, nekatere živali izgubijo energijo in dobijo povečano potrebo po hrani, ki je v zimskem času že tako primanjkuje. Pirotehnični izdelki proizvajajo visoke delce strupenih emisij, zaradi katerih se ptice z občutljivim dihalnim sistemom lahko zadušijo, kadar so v njihovi bližini. Kokoši imajo na primer zaradi stresa ob pokih manj jajc, krave manj mleka. Za vse živali so poki stres, opozarjajo številna društva za zaščito živali po Sloveniji. Živali, ki so v hišah ali stanovanjih, so prav tako izpostavljene glasnosti poka. Večina domačih ljubljenčkov ima namreč zelo izostren sluh, zato poke doživljajo močneje kot ljudje. Manjše vrste živali, kot so kunci, morski prašički, papige različnih vrst, so toliko bolj občutljive. Zato društva svetujejo, da se takšnim živalim omogoči v času pokanja bivanje v tistem delu hiše ali stanovanja, ki je glasnosti najmanj izpostavljen in je najdlje od oken in vrat. Je pokanje pirotehnike moteče? Patricija Ramšak, Dobrna »Seveda je zame pokanje s pirotehničnimi izdelki moteče. Še posebej, če posamezniki mečejo petarde in je kdo v bližini, saj ga s tem ogrožajo in tvegajo, da bo poškodovan. To se mi je že zgodilo in takrat sem se počutila neprijetno. Poznam tudi osebo, ki ji je ravno v teh dneh v rokah počila petarda in danes še ne ve, ali bo imela še prste ali ne. Šokirajo me takšne stvari, preprosto zato, ker ne razumem, da nekdo zaradi enega poka in nekaj sekund zabave tvega, da bo ostal vse življenje brez prstov ali roke.« Verica Divjak, Sevnica »Pokanje s pirotehničnimi izdelki me na splošno zelo moti. Sem s podeželja, kjer je tega nekoliko manj kot v mestih. Doma imam psa, ki se, kadar sliši pokanje pirotehničnih izdelkov, trese, ker ga je neznosno strah. Takrat ga spustimo v hišo. Sicer ne mislim, da bi v Sloveniji morala biti zakonodaja glede pirotehnike strožja, le da bi se ljudje držali tistega, kar je že tako ali tako prepovedano. Pokanje je pač za nekoga >veselica<, za nekatere pa ne. Naša družina nikoli ni in nikoli ne bo uporabljala pirotehnike, da bi bili prazniki lepši. Že tako ali tako so veseli in se jih da lepo preživeti tudi brez tega.« Anja Užmah, Slivnica pri Šentjurju »Nikoli nisem uporabljala pirotehnike in je tudi ne bom. Za petarde vem, da so prepovedane, in četudi bi bile dovoljene, jih ne bi nikoli pokala. Prav tako se nerada zadržujem v družbi, ki to počne. Ni mi všeč. Tudi zato ne, ker ljudem prepovedati tako ali tako ne morem, da ne bi pokali, ker so nekoliko samosvoji. Lahko jim le svetujem, naj tega ne počnejo, ker obstaja možnost poškodb, vendar je vprašanje, kdo bi to sploh poslušal. Ognjemet mi je sicer lep, ne bi pa ga sama nikoli sprožila. Tudi zaradi živali ne. Doma imam psa in vidim, kako je prestrašen ob pokanju. Živim na deželi in vidim, kako so živali v stresu, ko slišijo, da lovci v gozdovih streljajo.« Ropar izpuhtel in z njim tudi denar V torek je Europol s 23 državami Evrope na svojem odmevnem »adventnem koledarju« storilcev najhujših kaznivih dejanj objavil tudi ime osumljenega za enega večjih ropov bank v Sloveniji, ropa Krekove banke v Celju. Gre za 40-letnega Daniela Borojevića. S sostorilci, ki so zaradi kaznivega dejanja že bili obsojeni in so kazen že odslužili, je oropal celjsko Krekovo banko maja 2002. Policija je ostale storilce kmalu izsledila, Borojevića, ki je iz banke odnesel kar 130 tisoč evrov in odkorakal v neznano, pa nikoli. Europol na koledarju vsak dan objavi fotografijo enega od ubežnikov. Tako bo do 24. decembra. Ob tem je objavil tudi posnetke s podatki o kaznivih dejanjih, ki so jih ubežniki, za katerimi so razpisane mednarodne tiralice, storili. Europol se je za ta način adventnega koledarja odločil, da bi javnost pomagala pri iskanju najhujših ubežnikov, ki so obsojeni ali osumljeni težkih kaznivih dejanj. Mlada voznika povzročila hudi nesreči V soboto popoldne sta se na Celjskem zgodili dve hujši prometni nesreči, v katerih sta se poškodovali dve osebi. Prva nesreča se je zgodila v Ulici Dušana Kvedra v Šentjurju. 19-letna voznica jez avtomobilom pripeljala v neposredno bližino križišča s Trubarjevo ulico, in sicer do označenega prehoda za pešce. Vendar tam ni dala prednosti 68-letni peški, ki je v tistem trenutku iz njene desne smeri stopila na označen prehod za pešce. Voznica je brez zaviranja na označenem prehodu trčila v žensko, ki je pri tem dobila hude telesne poškodbe. Druga nesreča se je zgodila na regionalni cesti izven Šentjurja. 20-letni voznik z neregistriranim avtomobilom v dolgem nepreglednem ovinku hitrosti ni prilagodil lastnostim ceste in je zapeljal v obcestni jarek. Tam je z zadnjim desnim bočnim delom vozila silovito trčil v drevo. 20-letnik je bil v nesreči lažje poškodovan, njegov 20-letni sopotnik huje. Skrita ilegalna prebežnika Konec preteklega tedna je voznik srbskega tovornega vozila celjsko policijo obvestil, da je pri razlaganju tovora v skladišču podjetja v Kersnikovi ulici v Celju opazil pod ponjavo dva tujca. Policisti so ugotovili, da sta tujca Afganistanca, stara 30 in 39 let, in da sta mejo prestopila ilegalno. V vozilo sta se skrila na slovenski strani meje. Oba sta zaprosila za mednarodno zaščito. Poškodovalo ji je noge V petek zjutraj malo pred 8. uro se je v podjetju na Tovarniški cesti v Zrečah zgodila huda delovna nesreča. Delovni stroj je delavki poškodoval noge. Prvo pomoč so ji nudili zaposleni, nato še reševalci nujne medicinske pomoči iz Slovenskih Konjic, ki so poškodovano oskrbeli in jo odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku Preglejte aktualno ponudoo odlično storitev? Izdelki iz lesa za lepše življenje Smo podjetje 3MA LES. Ukvarjamo se z izdelovanjem igral, nadstreškov, manjših mobilnih hiš, lesenih šotorov oz. glam-pingov. V lastni proizvodnji delamo z materiali, ki so zdravju neškodljivi in otrokom prijazni, naša vizija je širitev proizvodnje in prodaja proizvodov na tujih trgih. Si želite urediti vrt ali ga najdemo rešitve s postavitvijo dopolniti in s tem navdušiti zunanjih lesenih garnitur, nad-svoje majhne nadobudneže streškov... ali sami sebe? Kajti tudi za vas Promocijsko besedilo a a a Milan Konečnik, s. p., Mali Vrh 19 B, Šmartno ob Paki novi tednik | radio celje Obiščite nas na spletni strani! www.nt-rc.si • Naredimo vam senco in zavetje za vašega jeklenega konjička. • Ustvarjamo igrala za raznoliko in varno igro, ki jo potrebujejo vaši otroci. • Ponujamo široko paleto drugih izdelkov, ki bodo vam in vašim otrokom dali nasmeh in veselje. • Poleg igral ponujamo še ostale lesene izdelke, kot so manjše montažne in bivalne hišice, nadstreške, vrtne garniture in še mnogo več. • Vsi izdelki so narejeni iz kakovostnih materialov in zaščiteni z neškodljivimi zaščitnimi sredstvi. 3MA LES Matej Hribernik, s. p. lesarstvo, posredovanje 040 432 041 3males123@gmail.com www.3males.si 'f ч 4 iS ■Tvas lepe nagraaei Pridružite se jelenčku Rudolfu ter ekipi Novega tednika in Radia Celje in zavrtite kolo sreče! Jelenček Rudolf bo tudi letos delil objeme in vam kaj »zakuhal«! EUROTAS HOTELI ZAVOD CELEIA CELJE JANSSEN COSMETICS Vse najboljše prijetno drugačni www.avtotehnika-celje.si CENTER LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA Kmečki mlin flaskan^ II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 51 / Leto 71 / Celje, 22. december 2016 Žličarjeve jaslice oživele v Dobju str. 28 Čarobnost božičnega Medene hiške str. 33 Vojnika str. 30-31 V pričakovanju praznikov str. 45 26 INTERVJU Upanje in mir - najbolj drag Bogomir Brložnik - folklorist in poznavalec ljudskega izročila o božičnih šegah in navadah skozi čas Vedno je bil človek, ki so se mu stvari s patino časa zdele zanimivejše. Veliko bolj kot tisto, kar je bilo novo, bleščeče, a prazno. Zna prisluhniti zgodbam, ki jih pripovedujejo predmeti iz rok naših babic in dedkov. Tradicija je zanj steber, na katerega lahko nasloniš tisto, kar v življenju najbolj ceniš in spoštuješ. Po poklicu je pravnik, po duši etnolog in častilec izročila naših prednikov. Folklori se je zapisal že v mladosti, ko se je pridružil Šaleški folklorni skupini Koleda. Petnajst let je strokovno vodil folkloriste v Šentjurju, zdaj se kot strokovni vodja ponovno vrača v Šaleško dolino. K pogovoru smo ga povabili, da bi skupaj pobrskali po zakladnici slovenskega ljudskega izročila, vezanega na božično-novoletne praznike. In tudi zato, ker je eden tistih ljudi, ki se zna ob prelomnih trenutkih ustaviti in razmisliti o pomenu stvari, ki nam napolnjujejo življenje ali komaj opažene brzijo mimo. Kakšen je vaš otroški spomin na božične praznike? Tisto, kar je ob božiču najbolj vznemirljivo, je nočno dogajanje s skrivnostnostjo, ki jo prinaša. Reči moram, da se je Cerkev zanimivo in z oddaljene perspektive prav odločila, »Glede na to, da je novo leto tudi prelomni čas, ko se nekaj končuje in začenja nekaj novega, bi vsem skupaj zaželel še polno mero upanja. Saj vemo, da upanje umre zadnje. Upanje nas drži pokonci, tudi ko gre vse drugo narobe. Zato, karkoli se že dogaja, ne obupajmo.« da evharistijo, mašo, umesti v sredo noči. To daje božiču izjemen čar. Za otroke še posebej, če jim le ni prenaporno tako dolgo bedeti. V mojem spominu to ni bila nikoli težava. Živeli smo na vasi, do cerkve smo šli peš in če je bil sneg, če si bil toplo oblečen, je bilo res lepo. Iz kakšne družine sicer izhajate? Kako pomembni so bili takšni praznični dnevi v letu? Naša družina je bila delavsko-kmečka. Oče je hodil na delo, mama je bila vse življenje doma gospodinja. Na podeželju je bila tradicija - in tako je še danes - močnejša. Vezana je na življenje kmečkega človeka, ki je v slovenskem prostoru prevladoval. Slovenci nismo narod kraljev in vladarjev, smo narod preprostih ljudi, a kljub temu z zanimivim izročilom in s pestrim življenjem. Omenili ste sneg, otroci so nekoč na poti do polnočnic komaj videli iz gazi. Pogrešate bel božič? Pogrešam ga, ker vem, da je zimski praznik, pozimi pa je lepo videti zasneženo pokrajino. Ampak življenje ima mnogo obrazov in tako brez težav sprejemam tudi zelen božič. Je pa po izročilu potem velika noč bela, mar ne? Kaj pa jaslice? Zagotovo ste jih postavljali. Smo, a v čisto običajnem, ne posebej romantičnem vzdušju. Postavljali smo jih pod božično drevo. Jaslice so pomenljive kot prispodoba. Tega kot otrok nisem razumel. Danes, ko je toliko življenja za mano, pa se me to drugače, globlje dotakne. Dokazali ste se kot izvrsten strokovni vodja folklornih skupin. A če greva na začetek - kako se je rodila ta ljubezen do ljudskega plesa? S folkloro se res že dolgo ukvarjam, ne samo kot plesalec, ampak tudi kot strokovni vodja. Zdi se mi, da ustvarjam v nekem svojem osebnem, bolj umirjenem slogu, ki mi je pisan na kožo. Doma sem iz Šentilja pri Velenju in takrat sem se kot najbližji pri- »Za novo leto bi sebi in drugim zaželel mir. Splošen mir, ne v povezavi z vojno - marsikje po svetu seveda tudi - ampak v prvi vrsti obči mir. Takšnega, kot si ga ljudje izrekamo pri maši. Ko iz ljubega miru v povsem vsakdanji situaciji stisnemo roko popolnemu neznancu ob sebi, pred seboj in za sabo ter mu zaželimo mir. To se mi zdi veliko vredno, ker v majhnih sporih velikokrat ne znamo izhajati iz tega občutja.« ključil Šaleški folklorni skupini Koleda. V 70. letih je bila ena najboljših skupin in še danes je zelo kakovostna. Kasneje me je življenje pripeljalo na Kozjansko in v času, ko sem živel v Šentjurju, sem bil med ustanovitelji tamkajšnje folklorne skupine. Tam sem bil petnajst let strokovni vodja. Kasneje sem sodeloval še s tamkajšnjo mladinsko skupino Lintvar, ki je na zadnjem državnem srečanju dosegla lepe rezultate. Resda sem želel nekoliko izpreči iz vsega tega, a je tako naneslo, da me je pred kratkim sodelavec pritegnil k strokovnem vodenju Folklornega društva Oglarji iz Šoštanja. Tako se na nek način spet vračam v kraje, kjer sem naredil prve plesne korake. Kakšna je prelomnica, ki vas opozori, da je čas, da greste naprej, da končate neko zgodbo? Poznam ljudi, ki hote ali nehote ostanejo na nekih mestih, sčasoma postanejo ikone, INTERVJU 27 ■i " i " i " " " n/ i v ■ v oceni darili, ki ju prinaša bozic »Ena od stvari, ki bi jo rad prenesel na svojega sina, je zavest, da je včasih dobro in pametno narediti korak nazaj. Še posebej takrat, ko si najbolj prepričan v svoj prav, ko si najbolj zaverovan vase. Morda se bo izkazalo, da imaš prav, morda boš ravnal drugače. Vsak se kdaj zmoti. To ne pomeni, da si poražen. Pomeni, da si sposoben uvideti svoja dejanja v širši sliki. To je v svetu hitenja pomembno in to je mladim vredno povedati.« še malo kasneje postanejo nezamenljivi in nazadnje tudi sami dobijo občutek, da so takšni. Ampak človek je samo človek. Vsak je nekaj vreden, ni mu treba biti ne vem kdo ali ne vem kaj. Sam sem ocenil, da je petnajst let vodenja neke skupine dovolj in da moram prepustiti mesto drugim. Seveda je odgovornost naslednikov, da zgodbo zavzeto nadaljujejo. Upam, da se bo v Šentjurju to še zgodilo. Delali ste z različnimi generacijami. Je zelo drugače prenašati znanje mladostnikom, ki imajo veliko energije in ne vedno odnosa do preteklosti, in zrelejšim ljudem, ki natančno vedo, kaj jim folklora pomeni, vendar jim včasih zmanjka moči in energije? Izročilo obstaja za vse generacije, od otrok do starejših. Otroci so imeli svoje rajalne igre, a so plesali zagotovo manj kot otroške folklorne skupine danes prikazujejo. Ples postane zares zanimiv, ko se prebudijo čustva med fanti in dekleti, ko lahko skozi gibanje in dotik drug drugemu dvorijo. Kar se tiče ukvarjanja s plesalci, pa v današnjem času spoštljiv odnos in naklonjenost do folklore nista pri odraslih nič bolj pogost pojav kot pri mladih. Folklora je priljubljena zaradi družabnosti, plesa, dinamike. Do izročila pa ima v dobi prezaposlenosti s tehnologijo redkokdo še kakšen odnos. Nekaj, kar diši po starem in odpisanem, ne žanje prav velikega navdušenja. Posledično se je treba tako z mlajšimi kot s starejšimi plesalci kar truditi. Zagovarjam stališče, da nekdo, ki pride k takšni skupini, ve, zakaj se je tako odločil in da mu stvar dovolj pomeni, da ne potrebuje nenehnega zunanjega motiviranja, priganja-nja in moledovanja. Če se vrneva k običajem, kaj je najbolj zaznamovalo slovensko tradicijo v tem prazničnem času? Zagotovo njegova krščanska narava. To je bistven pečat. Po pomenu je božič - in v preteklosti je tudi bil - lahko tudi praznik sončevega preobrata. Gre za praznik, ki prinaša nekaj svetlejšega, boljšega in toplejšega. V tem času se dan namreč začne daljšati. Krščanstvo je temu dodalo sporočilo Božjega rojstva, danes pa se še posebej izpostavlja sporočilo pomena družine. In to je pomembno, saj se družina v današnjih časih - vsaj zdi se mi tako - obravnava zelo površno. Sveta družina pa je bila tisto noč na veliki preizkušnji in zato je ta prizor zame v današnjih časih zelo pomenljiv. Odkar se je iz lika svetega Nikolaja razvil še Božiček, se zdi, da so bistvo božiča postala darila. In morda še to, da smo za božič nekako skupaj za mizo. Res je. Pri tem je seveda zelo pomembno, da je miza bogata in da se šibi od vsega dobrega. Materialni vidik praznika je danes zelo v ospredju, ker nam standard to pač dopušča. Ne bi pa smeli pozabiti, da je bistvo božiča pravzaprav v tem, da smo skupaj. Četudi samo premišljujemo, če ni vriskanja, glasnosti, pompa in lučk. Ena lučka, en plamen kot znamenje upanja, je lahko veliko bolj pomenljiva in globoka. Danes smo vse skomercializirali. Iz nečesa prijetnega bi radi naredili še prijetnejše - tako zelo, da postane že moteče. To, da je bil božič pred desetletji napol prepovedan praznik, mu očitno ni prav nič škodilo. Za vsebino je očitno res bolje, če je prepovedana, tako je draž večji. Danes pa nam praznovanje božiča že tako vsiljujejo, da v njem ni prav nič čarobnega več. Ampak zagotovo smo še ljudje, ki vidimo čez ves ta zunanji blišč. Na nek način moramo potegniti zavoro, ko drvimo v preobilje vsega. Kje se bomo sicer ustavili? Morda je tudi recesija imela svoj smisel. Nekaj nas pač mora strezniti. Ko govorimo o hrani, je bil praznik res praznik tudi zato, ker je bil advent v bistvu postni čas. Krščanstvo vedno usklajuje praznike z nekim predhodnim odrekanjem. To je zagotovo naredilo praznike še večje. Resda so v preteklosti temu botrovali tudi ekonomski razlogi, a učinek je bil velik. Danes je že sam advent praznik. Vse trgovine, vsa mesta, povsod so drevesca, darila, vse je v lučeh ... Je potem sploh mogoče narediti praznični dan zares prazničen? A vendar ga lahko. Če znamo advent napolniti s pričakovanjem, premišljevanjem, včasih tudi tišino. Kako se je na Slovenskem razvijala tradicija okraševanja drevesca? To prihaja iz nemškega kulturnega prostora in se pri nas pojavlja morda kakšnih dvesto let. Na začetku je lahko bilo postavljeno samo zeleno drevesce ali pa so nanj obešali orehe in jabolka, kasneje tudi kekse. Ime je prišlo iz nemške besede »Chrisbaum«, Kristusovo drevo, pri čemer se še dobro spomnim, da smo božičnemu drevescu doma »Tudi občutek ponižnosti ni napačen. Ponižen človek se ne bi smel nikoli počutiti ponižan. Moral bi se počutiti vrednega, ker se je sposoben umakniti drugemu, mu izkazati spoštovanje. Glede na samozavest, ki jo čutimo, nam je to ponavadi najtežje. Izraz ponižnosti je zelo lepa gesta do sočloveka.« rekli »krispan«. Slovenci smo se zelo ozirali v germanski prostor. Ne zato, ker bi bili vanj posebej zagledani, ampak ker je bil to naš okvir bivanja. Prebivalce različnih narodnosti nas na tem srednjeevropskem, alpskem prostoru tako združuje podobno izročilo. In jaslice? Naše babice večinoma govorijo o papirnatih, ki so bile nalepljene na paličice. Začetniki postavljanja jaslic so bili jezuitski redovniki na Portugalskem. Kar se slovenskega izročila tiče, imate prav, da so bile najbolj priljubljene in razširjene prav papirnate jaslice. Zagotovo tudi zato, ker so bile zaradi skromnosti še najbolj dosegljive. Običajno so jih postavljali na trikotno polico pod »bogkovim kotom«. Spominjam se, da je pri babici tam čez leto stal Marijin kipec, za božič pa so v to razmeroma majhno nišo postavili jaslice. K idilični podobi nekdanjega božiča spada tudi prepevanje ob topli krušni peči. Je to zgolj podoba, ki smo si jo ustvarili, ali nam je televizija res marsikaj ukradla? Na božični večer je družina z blagoslovljeno vodo blagoslavljala dom. Ob tem se je veliko molilo in tudi pelo. Pesmi so bile v glavnem pripovedne. V nekaterih delih Slovenije, na Gorenjskem, če se ne motim, so imeli navado v vodo vlivati svinec in ve-deževati iz nastalih podob. Glede na dolge večere zimskega časa prav veliko drugega ni bilo mogoče početi. Pesmi so zato zagotovo pomemben del ljudske tradicije. Še bolj kot božične so se ohranile koledniške. Za božič se namreč ni hodilo po hišah, za novo leto in še bolj za tri kralje pa. Motivika pesmi opisuje zgodbo svete družine, potovanje treh kraljev, Herodovo iskanje malega deteta in podobno. Novo leto je mlajši praznik, vendar so ga ljudje brez zadržkov sprejeli v svoje udejstvovanje. V dolgih pesmih so nanizali predvsem dobre želje - posebej za gospodarja, žene, dekleta, fante, otroke, starejše in tako naprej. S tem, ko so drugim želeli dobro, so dobro dobili tudi nazaj. Saj je jasno, da se na lepe stvari odzovemo pozitivno. In tudi radodarno. Kolednike so pri hiši vedno obdarili in tako posejali dobro seme za novo leto. Osebno vam je poleg ljudske glasbe menda še posebej ljuba sakralna. Nekoč ste dejali, da bi se ji radi posvetili tudi s petjem v kakšni skupini. (Smeh). Ne, to mi žal še ni uspelo. Sicer pa je res, kar ste rekli. Zelo mi je ljuba klasična glasba, sakralna pa se mi zdi vrh klasične glasbe. Tudi zato, ker se obrača navzgor, v širjave, in to je za človeka vznemirljivo. Nisem realist. Življenje bi bilo dolgočasno, če bi bil. In sakralna glasba govori prav o tem. Besedilo je pomembno pri literarnih vsebinah, pri glasbi pa ni treba besed. Včasih govori tudi tišina. Saj so premori v glasbi zelo pomenljivi. Si znate vzeti premor? Se vam zdi, da danes čas teče hitreje kot pred desetletji? Ne vem, če se znam zares ustaviti. Splošen tempo življenja, okolica, ki te posrka vase, vse to ustvarja razmere, ki nas kar raztepejo. Premalo se zavedamo sebe, premalo pozornosti in časa namenimo sami sebi. Zagotovo bi mi tudi vi pritrdili in z večino ljudi, ki jih srečujem, je podobno. Ves čas se trudimo veliko in dobro delati, imamo velike ambicije - sami s sabo, drugi z nami, voditelji z vsemi nami . Veliko zahtevamo od sebe in od drugih. To dela čas zahteven, naporen, vse se izraža v količini, hitenju, glasnosti, nezmernosti. Ne zdi se mi, da bi mi uspelo temu ubežati. Pa saj morda niti nima smisla poskušati. Kar lahko dosežeš, so kratki trenutki, ki jih lahko osmisliš. In če je eden takšnih doživet božič, je to lahko dragocena popotnica za celo leto. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 28 REPORTAŽA »Vesel sem, da živim v kraju, kjer smo ljudje še dovolj povezani, da je kaj takšnega mogoče izpeljati. Ko igram z ansamblom po Sloveniji, vidim, da je to vse prej kot samoumevno. Marsikje sosed več ne pozna soseda. V naši majhni občini pa se radi skupaj poveselimo. Prav tako smo lahko prepričani, da tudi v stiski in težavah ne bomo ostali sami,« je dejal pobudnik postavitve jaslic Peter Frece. Žličarjeve jaslice oživele v Dobju Dolgoletno tradicijo s pomočjo družine in prijateljev obudil Peter Frece »Kraguljčki na saneeeeh ...« si je veselo brundala množica obiskovalcev, ko so fantje z Božičkovimi kapicami na glavah igrali znano melodijo. Mize so se šibile pod dobrotami, dlani so se grele ob kozarčkih čaja in kuhanega vina, prostor ob cesti pred stavbo pa je bil kar premajhen za vse, ki so si na dan odprtja prišli ogledat dobjanske jaslice. Jaslice, ki že imajo bogato tradicijo in dolgo zgodovino, so ponovno zaživele prav v Dobju. Ideja, da bi v Dobju postavili takšne ali drugačne jaslice, je med nekaterimi posamezniki tlela že dlje časa, a prave iskre kljub bogati društveni dejavnosti in veliki povezanosti med ljudmi ni bilo. Zdaj pa so prav v Dobju dobile domicil nekdanje Žličarjeve jaslice, ki so jih v Šentjur hodili gledat iz cele Slovenije. V Dobju so jih pozdravili z navdušenjem in željo, da bi se nova tradicija ukoreninila in še razvila. Vsak par rok je prišel prav Žličarjeve jaslice sta v hiši na obrobju Šentjurja dolga leta postavljala oče in sin, Bernard in Janko Žličar. V najboljših časih so se jaslice razprostirale na 170 kvadratnih metrih površine v več prostorih. Vsako leto sta dodala nekaj hišic, mlinčkov in prizorov ter vsako leto s ponosom pripovedovala, koliko prikolic maha sta nabrala in koliko tednov sta porabila za postavitev znanih prizorov. Po smrti očeta Bernarda sin Janko zahtevnega dela ni več dolgo zmogel. Pobudo za ponovno postavitev jaslic je prevzel Peter Frece, potem ko mu je Janko Žličar zaupal del svoje jaslične opreme, hišic, mlinčkov in vsega ostalega. »Velik del hišic in druge opreme je bilo treba popraviti, marsikaj zastaviti na novo, dela je bilo res ogromno in v to smo vložili več kot mesec časa. V veliko pomoč sta mi bila Ton-či Plahuta in Adi Lončar, brez podpore žene in obeh sinov pa se tega projekta že na začetku sploh ne bi upal lotiti.« Jaslice so postavljene v izpraznjeni stavbi nekdanje trgovine nasproti Gostilne pri Olgi tik ob cesti proti Planini. V prihodnjih dneh si jih bo mogoče ogledati vsak dan med 15. in 20. uro. Zrasli bodo še trgi in vasi Peter je o posebnih jaslicah, ki bi bile namenjene širši javnosti, razmišljal že dolgo. »Vedno se mi je zdelo, da bi bil kozolec nad trgovino kmetijske zadruge zelo lepa in primerna kulisa za žive jaslice.« Žal je bil to prezahteven projekt, zato je ideja za nekaj časa poniknila. Tokrat pa so Petru priskočili na pomoč prijatelji iz skoraj vseh društev v občini. Kar sploh ni čudno, saj je tudi sam član vseh, ki tam sploh obstajajo. »Res sem v občinskem svetu, pri gasilcih, v kulturnem društvu, v Tomos klubu in še kje, tako da prijateljev za pomoč ni bilo težko najti.« Je bilo pa z vsem skupaj tudi kar precej stroškov, zato bo za nadaljevanje zgodbe dobrodošel vsak evro prostovoljnih prispevkov. »V prihodnje bi rad jaslice razširil in postavil makete nekaterih okoliških krajev in trgov - seveda v prvi vrsti Dobja, Planine, Kalobja, Šentruperta in še katerega.« StO REPORTAŽA 29 Jaslice v Lokrovcu združujejo in povezujejo t Bili smo na pripravah na deveto uprizoritev živih jaslic Drugi decembrski petek popoldne, ko sva se s fotografom pripeljala na dvorišče zakoncev Par v Lokrovcu pri Celju, na zunaj nič ni dajalo slutiti, da se za vrati rojeva božična zgodba, ki bo letos že devetič prikazana na božič, 25. decembra, ob 15. uri pod Dimčevim skednjem. V prvem prostoru so tri deklice pod vodstvom mentorice Mojce Križnik izdelovale okraske. »Letos so to pravljične hiške iz papirja in naravnih materialov. Vsako leto izberemo drugačne izdelke, letos smo izbrali rdeče-belo kombinacijo. Dela je za kar nekaj popoldnevov, a otroci radi pridejo in delajo,« je povedala Križnikova. V drugem prostoru je bila prava božična šivalnica. Nataša Leban, Klara Božnik, sosedi zakoncev Par, sta spretno s ši-vankami šivali nova angelska krila. Kasneje ta dan sta se »angelski delavnici« pridružili še Simona Pauman in Cvetka Fidler. »Glede na to, da žive jaslice pripravljamo že deveto .'Pt . ЈГ, <* f v * * a. 7 * Nataša Leban je doslej že dvakrat igrala Marijo, obakrat s svojima otrokoma. »Oba otroka sta bila takrat stara pol leta. Edina priprava je bila, da sem otroka prej podojila in je potem med igro spal. Za sodelovanje sem se odločila zaradi dobrih sosedskih odnosov in tudi luštno je. In božič je tako še bolj čaroben.« * - Ш i- leto, je kar nekaj materialov že pripravljenih, a vseeno je vsako leto treba kaj popraviti ali došiti,« je delo opisala Ljudmila Par, ki je scenaristka, kostumografinja, režiserka in nasploh z možem Gvidom »duša« lokrovške uprizoritve. V bližini hiše Parovih, pod Dimčevim skednjem, kjer si bo v nedeljo mogoče igro ogledati, so moški opravljali tesarska in druga opravila, potrebna za postavitev uprizoritve. Kako izberejo Marijo in Jezusa Tisti petek, ko smo bili na obisku, vsa ekipa, ki sodeluje, še poimensko ni bila znana. To sta zakonca Par storila v naslednjih dneh, ko sta poklicala so-vaščane, jim razdelila scenarij in se dogovorila za vse potrebno. Lani je bilo sodelujočih 29 posameznikov. »Posebnost naših živih jaslic je, da imamo igralce in tiste, ki berejo besedilo. Se pravi, da ima tisti, ki igra, >glas< nekoga drugega. Za ta način smo se odločili iz povsem praktičnih razlogov, težko bi namreč zagotovili, da bi igralce slišali vsi obiskovalci, saj bi v tem primeru potrebovali še dodatno ozvočenje,« je po jasnila Ljudmila Par. Igralci se vsako leto menjajo, le Jožef je do zdaj edini stalni spremljevalec. »Tisto, ki bo igrala Marijo, vsako leto izberemo med našimi vaščankami po ključu, ali je morda v tistem letu rodila in ima tako res svojega otroka, ki bo igral Jezusa,« je o izbiri glavnih igralcev povedala Parova. Scenarij je napisan po svetopisemski zgodbi, prilagojen je toliko, da obiskovalci slišijo vse igralce. »Zato imajo Jožef in angeli malo več besedila, kot ga je v Svetem pismu,« je povedala avtorica scenarija Parova in dodala, da se zgodba začne s prikazovanjem angela Mariji in zaključi s prihodom Svetih treh kraljev. Na dan, ko odigrajo žive jaslice, se začnejo priprave že kmalu po poldnevu, ko se pri Parovih drug za drugim zvrstijo vsi igralci, da jih pomagajo obleči kostumogra-finja Cvetka Fidler, Ljudmila Par in še nekaj drugih žensk. Mojca Križnik, ki sicer skrbi za praznično okrasje, je tudi že posodila svoj glas Mariji. »Rada sodelujem pri dramatizaciji in uživam ob tem. Je poseben občutek, ko imaš glavno vlogo. Posebno doživetje.« Glavna »motorja« lokrovških živih jaslic sta Gvido in Ljudmila Par. Klara Božnik je bila doslej edina Marija, ki je imela namesto živega otroka lutko. »Vzdušje je edinstveno, zato sem bila vesela povabila k sodelovanju.« Boris Zorinič bo letos že devetič sveti Jožef. »K sodelovanju me je privabilo več dejavnikov, predvsem druženje ljudi in pomoč pri pripravi jaslic.« Pravi, da se odlično ujame z vsemi soigralci, a v šali doda, da nobena Marija ne zdrži dolgo ob njem. Gospodar Gvido Par je prinesel pice iz domače krušne peči. Vsako leto v Prostovoljnem gasilskem društvu Lokrovec-Dobrova poskrbijo tudi za blagoslov. Tega opravi domači župnik mag. Srečko Hren. Predstava in blagoslov bosta to nedeljo, 25. decembra, ob 15. uri pod Dimčevim skednjem. Prireditev vedno obogatijo tudi s kratkim kulturnim programom pred dnevom samostojnosti in enotnosti. zadnja navodila. »Zadnja se vedno obleče tista, ki igra Marijo.« Osel rad kakšno zagode Ker živih jaslic pač ni brez živih živali, v Lokrovcu poskrbijo tudi za te, nam je povedal Boris Zorinič, ki že vsa leta igra svetega Jožefa. »Ovčke si sposodimo s Svetine, osla posodi krajan. Konji pridejo samo na dan predstave, včasih tudi poniji. Če se kje v kraju skoti kakšen teliček, si ga tudi sposodimo, da sta pri jaslih osel in teliček skupaj.« In prav živali so tiste, ki med predstavo rade kakšno »zakuhajo«. Največ dela ima ponavadi sveti Jožef, ki pravi, da ga je v minulih letih osel že skoraj slekel in mu skušal pojesti obleko. Ker po vseh teh letih že natančno \ ve, kakšno mu lahko zagode, si pripravi »material« za kratenje: kakšno jabolko, koruzo ali kos kruha. »Prvo uprizoritev smo pripravili leta 2008 in vse odtlej se trudimo, da vsako leto pripravimo nekaj novega, da popestrimo prireditev. Po uprizoritvi na sceno postavimo figure v naravni velikosti, da so z živimi živalmi na ogled do praznika Svetih treh kraljev,« pravi Pavli Stermecki, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Lo-krovec-Dobrova, pod okriljem katerega pravzaprav organizirajo krajevne žive jaslice. Ob koncu prireditve vedno izvedejo tudi »popis prebivalstva« - gre za to, da se podpišejo vsi obiskovalci, ki se tako še enkrat približajo jaslicam in se srečajo z vsemi igralci. Ko sva polna novih spoznanj in toplih občutkov s fotografom zaključevala najin obisk, so bili prstki deklic, ki so izdelovale okraske, že pordeli od mraza. A so vztrajale. Vprašala sem jih, kako to, da so se odločile sodelovati in pridno pomagati, ko pa bi lahko tako kot večina njihovih sovrstnikov doma gledale televizijo ali igrale igrice na elektronskih napravah. Prepričljivo so odgovorile, da bi jim bilo doma dolgčas, tukaj pa lahko nekaj lepega naredijo. In ker na ta način pomagajo domačemu gasilskemu društvu in kraju. Prav vse, ki so tisto pozno petkovo popoldne pri pripravi sodelovali na svoj način, je na koncu s picami iz domače krušne peči pogostil gostitelj Gvido Par, še en nepogrešljiv člen celotnega dogodka. MARJETKA R. LESJAK Foto: GrupA 30 REPORTAŽA Božični spektakel Božični Vojnik je nekaj edinstvenega - V treh ulicah Vojnika so na dvoriščih hiš postavljene številne zunanje jaslice -Pestra spremljevalna kulturna ponudba -^•fA ,tA • ' - . 1 [t %\a>v V • V .. I N , „ .'V:'"" 1 i v, / ... ,, v-Дч ' Prečudovito, izjemno, prelepo ... Tako na glas komentirajo postavitev razstave Božičnega Vojnika številni obiskovalci od blizu in daleč. Posamezniki, družine, društva, ustanove in podjetja so postavili vsak čisto svoje božične jaslice. Jasličarji vse od piranske gimnazije do pomurskega izdelovalca ter iz Hrvaške ... Jaslice so letos postavljene na prostem v kar treh ulicah Božičnega Vojnika, in sicer pred stanovanjskimi hišami. Narejene so iz kovine, volne, kamna, lesa, slame, papirja ... Med njimi so celo takšne, ki so gibljive. »To niso jaslice iz trgovin, postavljene na ulice. So plod domišljije naših ustvarjalcev,« je ponosna predsednica Turističnega društva Vojnik Nataša Kovačič Stožir. To društvo je glavni organizator razstave. »Povezali so se na primer različni zaselki ali družine ter izrazili svojo umetniško žilico,« je povedala predsednica. Jaslice so različne tudi glede sloga. Videti je tako klasične kot najsodobnejše jaslice. Med klasičnimi so na primer leseni kipi, ki jih je ustvaril umetnik s Solčavskega med kiparje-njem z motorno žago. Na razstavi je prav tako mogoče videti različne najsodobnejše jaslice, ki jaslične osebe le nakazujejo. Bogata je prav tako razstava jaslic v notranjem prostoru, v Jernejevem domu. Božični Vojnik 2016 je nasploh nadaljevanje lani začete uspešne zgodbe, ki je privabila približno trideset tisoč REPORTAŽA 31 ■ 1 v i po vojnisko obiskovalcev. »Lani s prireditvijo nismo bili zadovoljni le mi kot organizatorji, ampak so bili navdušeni tudi številni obiskovalci. Njihovo zadovoljstvo je pomenilo sporočilo, da si želijo novih Božičnih Vojnikov,« je še povedala o nastanku letošnje razstave predsednica turističnega društva. Letos je razstava še večja, v dodatni ulici, jasličarjev je še več in ponudba spremljevalnih prireditev je še bogatejša. »Številni ljudje, ustanove in občina so projekt vzeli za svojega,« je zadovoljna predsednica. Jaslice so seveda pomemben del ohranjanja dolgotrajne slovenske kulturne dediščine ne glede na različne nazore ljudi. Kulture, kolikor je srce poželi Pomemben del Božičnega Vojnika so spremljevalne kulturne prireditve, predavanja, delavnice in pohod. Vse od glasbe do igre in plesa. V Vojniku in okoliških krajih se tako vrstijo koncerti zborov Perpetuum Jazzile, Gimnazije Celje - Center, Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Godbe na pihala Nova Cerkev in Nuše Derenda ... Jutri bo koncert Sabrine Zav-šek, v nedeljo Ota Pestnerja, v ponedeljek župnijskega zbora iz Nove Cerkve, nato skupni koncert vojniških pevskih zborov in solistov ... In še in še bi lahko naštevali, saj je oder tudi pod šotorom Božičnega Vojnika. Med prireditvami je bila celo predstavitev srednjeveških plesov in srednjeveške kulinarike. Vstopnino je treba plačati le za dva koncerta. »Nekaj zamisli je nastalo v občini, prav tako je veliko sodeloval naš občan profesor glasbe Tomaž Marčič, ki je na kulturnem področju nasploh zelo dejaven,« je o oblikovanju obsežnega kulturnega programa povedala Urška Mužar, ki je zadolžena za to področje Božičnega Vojnika. »Občina Vojnik deluje kot celota ne glede na to, da je razdeljena na tri krajevne skupnosti,« je povedala o vključevanju različnih krajev občine v praznovanje Božičnega Vojnika. Vojniška priložnost »Projekt Božični Vojnik pomeni za nas veliko priložnost. Priložnost, da se ljudje družimo in bolje spoznamo, ter po drugi strani priložnost, da postane Vojnik v slovenskem prostoru bolj prepoznaven,« je o projektu povedal župan Branko Petre. Zaenkrat je širše prepoznaven le po bolnišnici. »Od projekta si obetam, da bi postal Vojnik po nekaj letih z vztrajnim delom cilj, ki se ga v tem prazničnem času splača obiskati,« načrtuje župan skupaj s sodelavci. V tem vidi tudi poznejšo poslovno priložnost za različne ponudnike izdelkov in storitev. Zanimivo je, da je spektakel Božičnega Vojnika zamisel Pe-tretovega predhodnika, nekdanjega vojniškega župana Bena Podergajsa. Ta je obe leti prav tako »motor« velikega domačega dogodka, ki ga na različne načine pripravlja na stotine občanov. Nekateri so se, da bi izdelali svoje edinstvene jaslice, javili celo sami, drugi so bili povabljeni. V ozadju božičnega spektakla je ogromno dela, saj je med drugim treba pritegniti številne lastnike hiš v treh jasličnih ulicah in jih osebno obiskati. Podergajs je povedal, da se je njegova zamisel o Božičnem Vojniku rodila na Hrvaškem, kjer si je v nekem kraju ogledal bogato božično razsvetljavo, takrat z milijon lučkami. »To znamo v Vojniku in Sloveniji nadgraditi, sem si rekel. Začel sem razmišljati o vsebini, globlji vsebini in tako smo prišli do jaslic,« je povedal o rasti zamisli. Ponudil jo je Turističnemu društvu Vojnik. In ljudje so poskusili zamisel uresničiti. »Začeli smo povpraševati, ali bi ljudje in društva izdelali jaslice. To je bilo zelo lepo sprejeto,« se spominja nastanka spektakla Podergajs. Ko so spoznali, da je jaslic več kot hiš in njihovih dvorišč, so lani Škoflekovi ulici med župnijsko cerkvijo in šolo dodali še sosednjo ulico. Letos še eno. Lani je bilo postavljenih približno sedemdeset zunanjih in notranjih jaslic, letos jih je še veliko več. In takšno razstavo lahko Vojniku zavida celo ad-ventni Dunaj . BRANE JERANKO Foto: SHERPA Dr. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof Božično voščilo celjskega škofa Veselimo se v Gospodu, saj božični prazniki, ki jih obhajamo, ponovno oznanjajo in uresničujejo osrednje sporočilo naše vere, da nismo sami, ampak je Gospod z nami. Ponovno se uresničuje svetopisemska napoved o luči, ki prihaja na svet, da razsvetljuje vsakega človeka (prim. Jn 1, 9). Ta luč je Jezus Kristus, novorojeni Odreše-nik, ki je bil v polnosti časov rojen v Betlehemu. Ta luč je Jezus Kristus, ki je zbiral učence in med njimi izbral dvanajst apostolov, ki jih je poslal po vsem svetu in jim naročil, naj oznanjajo njegov evangelij vsemu stvarstvu (prim. Mt 28, 16-20). To Jezusovo naročilo se uresničuje že dva tisoč let in se bo v moči njegovega zagotovila uresničevalo do njegovega drugega prihoda ob koncu časov. Še bolj pomembno je, da smo tisti, ki verujemo v Kristusa, pri krstu vstopili v to dogajanje, ko smo postali kristjani, učenci Jezusa Kristusa in po njem ljubljeni otroci nebeškega Očeta. To pomeni, da smo tudi mi nosilci radostnega sporočila, ki ga prinaša Jezus Kristus. Tudi mi smo nosilci vrednot Jezusovega evangelija. Tudi za nas velja Jezusovo naročilo: »Vi ste luč sveta ... Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,14-16). Kakor je Jezus hodil okrog in dobrote delil in nam je v priliki o usmiljenem samarijanu pokazal (Lk 10,25-37), kako moramo skrbeti za vsakega človeka, tako naj bi tudi mi delali dobro vsem ljudem, še posebej tistim, ki so v stiski in potrebujejo našo bližino in pomoč. Kristjani, učenci Jezusa Kristusa, smo poklicani, da smo z vsemi ljudmi, ki v srcu dobro mislijo, vedno pripravljeni pomagati in reševati težave v naši družbi in današnjem svetu, v katerem je veliko teme, krivic in trpljenja vseh vrst. Tu naj sveti naša luč, v ta svet prina-šajmo tolažbo, pomoč in upanje Kristusovega evangelija. Veseli smo, da se v tem predprazničnem vrvežu ob mnoštvu luči v naših cerkvah, domovih, družinah in tudi na ulicah ter javnih mestih pojavlja adventni venec s štirimi lučkami, ki ga bodo na sveti večer in božični praznik zamenjali jaslice in božično drevo. Močno znamenje je tudi betlehemska luč, ki so jo skavti in mladi na tretjo adventno nedeljo prinesli v Slovenijo in bo v naših cerkvah, domovih in družinah oznanjala radostno božično sporočilo o miru, dobroti in ljubezni, po kateri hrepeni človeško srce in jo današnji svet in ljudje našega časa tako zelo potrebujemo. V knjigi Razodetje, ki je zadnja knjiga svetega pisma in jo je napisal evangelist Janez, je prizor, kako Jezus govori učencu Janezu: »Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj.« (Raz 3,20). Gospod v teh dneh trka na vrata našega srca. Odprimo mu, da nas bo lahko obdaril z božičnim mirom in veseljem. To je moja želja, to je moje božično voščilo. i, 3: ( : 1 f \ 32 PRAZNIČNI PREDLOG Kako boste darila zavili letos? Pripravili smo vam nekaj predlogov Čas obdarovanj je tu. Vsak ima drugačne navade. Nekateri za nakup daril namenijo Ko gre za darila, se vedno večje vsote denarja, drugi manjše, nekateri podarjajo simbolična darila, drugi veliko pogosteje odločamo za da- časa posvetijo sporočilu, ki ga z darilom namenijo obdarovancu. Takšnim in drugačnim rilne vrečke. Te so ugodne, darilom pa je treba dati neko obliko, kajti tudi pri tem šteje prvi vtis. predvsem pa sta uporaba in priprava darila preprosti. A vsak mora priznati, da sta trganje ovijalnega papirja in pričakovanje, kaj se skriva v njem, skoraj tako razburljiva, kot če dobimo nekaj novega. A z nekaj domišljije, dobre volje, časa lahko letos tudi sami poskrbimo za skrbno zavito darilo. Po nasvet, kakšni so najnovejši trendi zavijanja, kako zaviti različna darila za različne priložnosti ter kako v časovni stiski darilo zavijemo sami, smo se obrnili na Svečarstvo Boštjana Jelenka, kjer zaposlene z veliko domišljije vsakodnevno zavijejo več daril. Manj je več Aranžerka v Svečarstvu Jelenko je opozorila, da je najpomembnejše navodilo pri zavijanju - manj je več. Vse je seveda odvisno od priložnosti, a če gre le za kakšen rojstni dan, ostanimo skromni. EP, foto: GrupA »Izberite osnovno barvo, nato kombinirajte največ dva odtenka »Vedno si najprej pripravite vse rekvizite. Včasih sta dve roki premalo, če nimamo pri sebi, kar potrebujemo, je še težje.« »Odločite se za kakšno podrobnost, a ne pretiravajte!« Pobrskajte po omarah »Čeprav vseh aranžerskih pripomočkov nimamo vedno pri roki, to še ne pomeni, da se vdamo in se odločimo le za darilno vrečko. Le nekaj domišljije je treba uporabiti. Uporabite tisto, kar imate pri roki. Vedno si lahko pomagate z začimbami ali posušenim sadjem. Podarite časopis ali naročnino na priljubljen časopis. To je darilo, ki ga bo vesel vsak, najboljše pa je, da traja dlje časa. (Za akcijsko ponudbo prelistajte do strani 41.) Za zavijanje lahko uporabite tudi časopisni papir. Pazite le, da ne boste vzeli strani s kakšno slabo novico. Bodite pozorni na fotografije in barve. Bogato tematsko darilo v Ob večjih priložnostih ali praznikih si lahko dovolite nekoliko bolj bogato zavijanje. Vedno pa je dober nasvet, da zavijajte tematsko. V dekoracijo lahko zraven skodelice za kavo vedno vključite kavna zrna, poleg kuharske knjige pa kuhalnico. Uporabite začimbe, ki se ujemajo z izbranimi barvnimi odtenki. KULINARIKA Medene hiške EVINA KUH'NA Dvodnevni projekt 50 dag moke sem dodala 15 dag sladkorja v prahu, žličko sode bikarbone in dve žlici začimbne mešanice. Med tem sem stopila 15 dag medu in mu primešala še 15 dag masla. S stopljeno mešanico sem prelila moko s sladkorjem in z začimbami ter vsemu dodala še dve jajci. Testo sem zamesila, ga zavila v prozorno folijo in čez noč pustila v hladilniku. Namig: če želimo vse narediti v enem dnevu, pustimo testo na mrzlem vsaj eno uro. Oblikovanje Stranice celotne hiše sem narisala na trši papir in modele izrezala. Naslednji dan sem testo razrezala na manjše dele, vsak del razvaljala in iz njega izrezala posamezne stranice hiše. Pri tem sem bila pozorna, da sem testo enakomerno razvaljala. Sredina ne sme biti debelejša, saj so sicer piškoti neenakomerno pečeni. Da se testo ni lepilo na površino ali valjar, sem si pomagala z moko. Namig: razrezane medene stranice hiše čim hitreje prestavimo na pripravljen papir za peko, saj testo hitro izgubi obliko in se v rokah z lahkoto razvleče. 33 Spodobi se in prav je... ... v predbožičnem času v kulinarični rubriki predstaviti, kako sem se letos lotila peke, »gradnje« in kra-šenja medene hiške. Neverjetno lepe podobe zasneženih medenih vasic vsako leto krasijo praznične stojnice. Ker je končni izdelek lahko ne le okusno, ampak na pogled zelo lepo darilo, sem se odločila, da bom letos postala »kulinarični gradbenik«. Z večjimi in manjšimi pripetljaji ter predvsem z veliko vztrajnosti mi je uspelo. V nadaljevanju vam s ponosom predstavljam svojo prvo medeno hiško, katere »gradnja« je trajala skoraj tako dolgo kot projekt katerega slovenskega gradbenega podjetja. 'prehod med trgovskimi policami Tokrat sem kupila sladkor v prahu, moko, sodo bikarbono, med, cimet in začimbno mešanico za medenja-ke. Poleg tega sem potrebovala še dve jajci. Da je s tem moj seznam popoln, sem menila, preden sem se lotila dela. Kasneje so mi zaradi manjšega pripetljaja prav prišli tudi hostije za peko in tekoči sladkor za pisanje. »Gradbeniška opravila« Ko iz testa režemo medene »gradbene elemente«, pustimo domišljiji prosto pot. Sama sem izdelala tudi ograjo, drva in smrečice, za katere najdemo modelčke v večini trgovin s pripomočki za peko. Najboljši so dvojni »razrezani« modeli, ki jih na koncu le sestavimo. Medenjake sem pekla na 180 stopinjah približno 15 minut (odvisno od velikosti posameznega piškota). Preden sem se lotila sestavljanja in krašenja, sem piškote dobro ohladila. Medena streha Manjši pripetljaj sem doživela s streho. Sicer sem še vedno ponosna na svojo prvotno idejo, le izvedba ni uspela, kot sem si zamislila. Kot vse ostalo sem spekla tudi streho. Nato sem mandljeve lističe enega po enega s snegom prilepila na površino kot opeke. In šele ko sem obe ploskvi dokončala, sem se zavedala, da sta piškota za streho predebela, posledično pretežka in zato neprimerna. Iz obupa me je rešila mami, ki je predlagala hostijo. Ta je lahka in sem jo zato brez težav pritrdila in okrasila. Trak hostije sem izkoristila tudi za posamezne količke za ograjo. Podstavka nisem pekla. Leseno desko sem oblekla v ovijalni papir, si zamislila razporeditev in začela »graditi«. Lepila sem s snegom (beljak in sladkor v prahu z malo limoninega soka), nekoliko sem si pomagala tudi s kupljenim sladkorjem za okraševanje, s katerim sem lažje dostopala do notranjih kotov medene hiše. Najboljši del lepljenja je, ker lahko sneg uporabljamo izdatno, saj tudi v končni podobi dopolni j^fSm^ ^ celotno sliko in ni moteč. Namig: pri pripravi snega ne pretiravajmo z limoninim sokom, da sneg ni preveč tekoč, saj je tako neuporaben za lepljenje. Krašenje Nazadnje sem celotno temeljno ploskev na tanko premazala s snegom, jo posipala s kokosom ter na smreko in nad okno dodala barvne perlice, ki ponazarjajo praznične lučke. Tokrat sem se odločila za zasneženo belo podobo, lahko pa seveda snegu dodamo barvo in hiško okrasimo z barvami. Priprava testa je zelo enostavna, in sicer vse do peke, pecivo ni večji izziv. A šele s sestavljanjem medene hiške se zabava zares začne. Takšno delo zahteva veliko potrpljenja, saj traja nekaj časa, da se testo ohladi in snea strdi. Priprava: peka enostavna, sestavljanje zahtevno Okus: klasični medenjaki, a neizvirnost pri okusu nadomesti neverjetna Namig: ker se medenjaki ne zlepijo takoj, so pri gradnji dobrodošle dodatne roke. Lahko si pomagamo tudi s kozarci, ki držijo stranice hiše. Sneg se mora namreč strditi, da zares spoji me-denjak«. 34 MLADI ZA MLADE Domače naloge - (ne)nujno zlo Dijaki in učitelji Gimnazije Celje - Center iskreno o domačih nalogah in njihovem pomenu za uspešno šolsko delo V slovenskih srednjih šolah še vedno velja, da je domača naloga oblika dija-kovega dela, ki mu ga posreduje učitelj in je neposredno povezana s poukom. Dijak delo opravlja samostojno po rednem šolskem pouku. Domača naloga je nosilec izobraževalno in vzgojne vloge, tako da je Zavod RS za šolstvo je definiral tudi »dobro« domačo nalogo, ki vsebinsko, po namenu, obliki, tehniki izvrševanja, kriteriju obveznosti in po kriteriju predpisanosti ti vlogi tudi izpolnjuje. Med strokovnjaki ta tema buri duhove že vrsto let in domače naloge so zlasti v preteklih dvajsetih letih našle enako število zagovornikov kot nasprotnikov. So ostaline nekega časa, ki ga več ni ali ena izmed pedagoških metod, ki bi jo bilo potrebno ponovno osmisliti? So domače naloge ne glede na jasno stališče osrednje šolske razvojno-raz-iskovalne ustanove res ob številnih prenovah in reformah v zadnjem desetletju sledile temu razvoju? S temi in podobnimi vprašanji se na GCC ukvarjamo letošnjo jesen z željo, da raziščemo stališča dijakov in učiteljev ter skušamo domače naloge in ostalo domače delo osmisliti tako, da bi lažje sledili prioritetnemu cilju šole, ki je učitelje in dijake postavil pred vprašanje, kako spodbujati učeče k uspešnemu sprotnemu, dodatnemu in domačemu delu. V kratkem novinarskem pregledu smo analizirali prve rezultate naših prizadevanj. Anketa med dijaki V novembru smo novinarji šolskega časopisa Sledko med dijaki izvedli anketo na temo domačih nalog. Nanjo je odgovorila dobra polovica dijakov vseh treh programov, ki jih izvajamo na GCC. Na vprašanje, ali domače naloge opravljajo, je več kot 80 % dijakov odgovorilo z DA, 70 % pa jih meni, da so domače naloge smiselen način utrjevanja znanja. Odgovori na to, zakaj ne delajo domačih nalog, so bili dokaj enoviti - zaradi prevelikega obsega naloge in pomanjkanja časa. Dijaki nalogo opravijo samo za predmet, kjer učitelj pregleda domače naloge, drugače pa ne. Eden izmed dijakov je iskreno priznal: »Ne opravljam je redno, ker sem prelen in se ne znam motivirati, da bi jo začel delati.« Malo manj kot polovica anketiranih porabi za domačo nalogo od 30 do 60 minut, dobra četrtina pa od 60 do 90 minut ali celo več. Največ dijakov naredi nalogo doma, nekateri pa že v šoli. 75 % dijakov se strinja, da po opravljenih domačih nalogah bolje razumejo snov. Najprej naredijo nalogo za matematiko in angleščino, potem pa, če imajo čas in voljo, še tisto, kar ostane. »Snov se bolje in dlje ohrani v spominu, če jo utrjujem z nalogo, zaradi boljšega znanja pa lažje sledim nadaljevanju snovi« je zapisal eden izmed dijakov. Razlogi, zakaj pa opravljaje domačih nalog ne koristi, tičijo v tem, da po mnenju velikega števila anketiranih pogosto ne zajemajo predelane snovi in so po mnenju dijakov brez-pomenske, zato jih naredijo hitro in površno. Kar nekaj odgovorov pa pravi da »z domačim delom včasih ponoviš snov, vendar ena naloga ne spremeni nič«. Velika večina dijakov meni, da imajo preveč domačega dela. »Domače naloge je preveč in zato je ne delam, ker želim, ampak, ker jo moram. Posledično se iz tega nič ne naučim.« Kakšna je idealna domača naloga Del anketnega vprašalnika je dijake spraševal po konkretnih predlogih o »izboljšavi« domačih nalog. Zapisali so, da bi jih k opravljanju le-teh spodbudila večja zanimivost nalog. Kot del naloge bi si radi ogledali film, izvedli praktične poizkuse, napisali spis, brskali po internetu, delali v paru, reševali učne liste in naloge v eUčilnicah. Želijo si kratkih, a kvalitetnih Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije Celje - Center. l i S'""!i .«'i!"" Г=1ММД7МД ГР1 IP . rPMTPR domačih nalog. Kot odgovor na vprašanje o idealni domači nalogi so mnogi navedli: »da naloge sploh ne bi bilo«, drugi odgovori pa poudarjajo kratke naloge, s katerimi bi ponovili in utrdili snov kot del učenja za ocenjevanja in preverjanja ter tako pridobili čas tudi za prostočasne dejavnosti, ki jih pogrešajo. Zapisali so tudi to, da bi jih k opravljanju nalog pritegnila zabavnost, inovativnost in zahtevnost. Kar nekaj dijakov je navedlo, da želijo, da bi jim bila naloga izziv in ne rutina, saj bi to pomenilo dodano vrednost k znanju, eden izmed anketiranih pa je napisal, da si želi nalogo »iz katere se lahko naučiš kaj takšnega, kar boš v ži-vlieniu dejansko potreboval, npr. nauči se kuhati, plačevati položnice, izpolnjevati obrazce ...«. Raje kakovost kot količina Dijaki so predlagali uvedbo tedenskih nalog in racionalizacijo količine domače naloge, rešitev pa vidijo tudi v nagrajevanju dobro in redno opravljene naloge. Nekateri so mnenja, da sprotno pregledovanje domačih nalog pomeni tudi bolj redno opravljanje in boljše učne rezultate. Zasledili pa smo nekaj mnenj, ki krivcev ne vidijo v domačih nalogah ali dijakih, pač pa v profesorjih ... »Določeni profesorji se morajo začeti zavedati, da imamo na dan po pet ali šest različnih predmetov. Nalogo bi morali dajati v zmernih količinah in razumeti, da imamo še druge dejavnosti, ki so prav tako pomembne za naš razvoj.« Eden izmed dijakov pa je zelo konkretno nagovoril šolski sistem in njegove birokratske omejitve: »Najprej je potrebno spremeniti sistem, ki proizvaja robotske profesorje. Ti iz leta v leto predavajo isto snov, pri tem pa še niso zadovoljni ... Ko si bodo upali narediti nekaj novega, zanimivega, ko bodo dajali kreativne naloge, kjer se bo lahko vsak dijak izkazal na svojem področju, takrat bo tudi ta poklic ponovno spoštovan! V današnjem času pa je profesor več ali manj samo »copy/paste« učbenika in groženj o maturi .« Kaj pa menijo profesorji? Tudi učitelji od začetka šolskega leta na sestankih strokovnih aktivov analizirajo primere različnih praks ter skupaj iščejo rešitve na tem področju. Eden izmed njih je zelo iskreno zapisal: »Pregledovanje nalog pri mojem predmetu, ki obsega le dve uri na teden in obsežen učni načrt, vzame preveč časa, zato sem dvignil roke od tega projekta. Svoje je tu naredil tudi zadnji Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, ki je iz besednjaka izpustil domačo nalogo in domače delo ter tako učiteljem in dijakom odvzel pravice in dolžnosti s tega naslova«. Manj problemov z domačimi nalogami imajo učitelji temeljnih maturitetnih predmetov, vsi pa vidijo zelo zagoneten in inovativen izziv v nagrajevanju, ki uradno niti ni mogoče. Menijo, da pri obveznih predmetih na maturi dijaki prej vidijo smisel v utrjevanju snovi z domačo nalogo, kot pa pri ostalih, poudarjajo pa, da pregledovanje naloge tudi njim vzame preveč časa, a je bistveno, sicer naloga izgubi smisel. Učite- lji naravoslovja predlagajo znanstveni pristop k nalogi, ki naj obsega daljše časovno obdobje in vključuje raziskovalne metode, ki jih dijaki usvajajo v timih. Učitelji jezikov so predlagali prakso preverjanja znanja pred testom, ki je sestavljeno iz domačih nalog, preverjanje pa dijaki pregledajo in analizirajo sami, tako da izmenjajo pisne izdelke. Ta snov je potem vključena tudi v test. Učitelji matematike menijo, da so domače naloge pomemben del predmeta, priznavajo pa, da je smiselno razmišljati o količini in vsebini ter dati več poudarka diferenciaciji dijakov - bolj uspešnim mora domača naloga predstavljati velik izziv, manj uspešnim pa pomoč za razumevanje. Večina učiteljev meni, da je bistvo domače naloge tudi pridobivanje delovnih navad, da pa velik problem v »zeit-geistu«, ki dijakom narekuje, da nekaj kar ne more biti ocenjeno, nima smisla. Iskanje rešitev in inovacij na tem področju se učiteljem zdi smiselno, a nekateri priznavajo, da npr. pri uporabi sodobnih tehnologij sami niso dovolj vešči, da bi si upali domače delo posodobiti na ta način ter si želijo več primerov in praktičnih izobraževanj na to temo. Vse pogovore na temo domačih nalog in domačega dela ocenjujejo kot smiselne, saj tako dobivajo vpogled v načine dela kolegov iz drugih strokovnih aktivov, pa tudi realen vpogled v količino domačih nalog. Ocenjujejo tudi, da bi domače naloge morale dijakom postavljati tudi izzive medpredmetne narave in služiti usvajanju najvišjih taksonomskih znanj, čemur pa ni naklonjena predmetna organizacija pouka in vsebinski razkoraki v učnih načrtih. Tovrsten projekt bi terjal veliko usklajevanja, energije in prilagajanja, bil pa bi zelo smiseln. Novinarska ekipa spletnega časopisa Sledko.gcc.si Z Božičkom na radiu Poseben obisk za naše najmlajše Ko smo pred nekaj meseci poklicali Božička, da bi se dogovorili, ali lahko v predprazničnem času obišče tudi otroke zaposlenih v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje, ta sveti mož sploh ni pomišljal. »Seveda, kot vsako leto imam tudi tokrat v načrtu, da se bova z jelenčkom Rudolfom ustavila v četrtek popoldne v vaši medijski hiši,« je brez pomišljanja potrdil svoj prihod. Minuli četrtek smo se tako zbrali v uredništvu s svojim podmladkom in polni pričakovanja uzrli kup daril pod novoletno smrečico, ki so jih Božičkovi pomočniki že odložili na pravo mesto. Majhne oči so se svetile od vznemirjenja. Toda počakati je bilo treba Božička. In res, po vztrajnem klicanju je vendarle našel pot do nas. Kot se spodobi in je prav, je Božiček vsakega otroka kaj povprašal. Nekatere, ali so doma kaj pridni, druge poštevanko ali celo za kakšen prevod iz angleščine. Po kratkem klepetu je končno razdelil vsa darila. Veselje otrok je bilo seveda neznansko. Za piko na i je poskrbela voditeljica radijskega programa Andreja Petrovič, ki je ob koncu tega posebnega obiska v studio pred mikrofon povabila otroke in Božička ter z njimi na kratko poklepetala. Otroci so bili navdušeni. Le kje pa so še lahko naši najmlajši skupaj z Božičkom v etru, če ne na valovih Radia Celje? Foto: GrupA ».».>'-• • • . V . ,> • >» V - • : • ' «vu.- * .v *.''• .v -'j v -t - • » .■•« • ' .s.z;, . v,<» .. - s,. Ilubteeh* srečo, zdrav je in vesel iei ■j. ■ ■ J - » - to .naše novoletno: je voščilo ВмакДАЛм! Ш ЦМУЈАД^мм * Iskrivo in * bleščeče leto * * 2017! * * * Selektrosignal ** www.elektrosignal.si Verjamemo, da je prihodnost v povezovanju in sodelovanju. naj tudi vas, skupaj z nami, v letu 2017 povezuje zgolj dobra energija. 2®17 Povezujemo z dobrO energijo. Elektro Celje ece www.elektro-celje.siwww.ece.si 36 PRAZNIČNA VOŠČILA Zborček je v avli OŠ Hudinja obiskovalce pozdravil s prazničnimi napevi. Kaj bi izbrali? Voščilnice, novoletni aranžma ali steklen kozarec, v katerem so vse sestavine za pripravo piškotov? Ponudba na sejmu na Hudinji je bila pestra. Inovativni ustvarjalci in uspešni prodajalci Zivžav novoletnih šolskih sejmov, kjer se otroci učijo, kako čim uspešneje ponuditi vse tisto, kar so ustvarili V številnih šolah je december čas božično-novo-letnih sejmov, na katerih učenci prodajajo svoje izdelke, izkupiček pa namenijo za šolski sklad ali za najrazličnejše dejavnosti v razredih. Celotno dogajanje je priložnost za ustvarjalnost in druženje ter spoznavanje procesa priprave izdelka od zamisli do prodaje na stojnici. Obiskali smo dva takšna tradicionalna šolska sejma, in sicer na Hudinji in Lavi. V OŠ Hudinja so prejšnji ponedeljek obiskovalce pri prihodu pozdravile praznične melodije, saj je glasbena skupina pripravila več nastopov z izborom prazničnih pesmi. Vonj po sladkih dobrotah in čaju je marsikoga zvabil v šolsko jedilnico, medtem ko se je glavni del dogajal v drugem nadstropju šole, kjer so bile stojnice, na katerih so učenci ponujali voščilnice, okraske, aranžmaje, venčke in piškote. Kar težko se je bilo odločiti, kaj izbrati med številnimi ponujenimi lepo izdelanimi predmeti: morda voščilnico z zanimivim motivom not, morda vrečko domačih piškotov ali okrasek za novoletno okrasitev doma? Kot je povedala učiteljica Marta Flis, vodja tega projekta, so otroci vse izdelke izdelali na tehniških dnevih in delavnicah, organiziranih v ta namen. Pri izdelavi so sodelovali vsi učenci razredne stopnje in učenci prostovoljci s predmetne stopnje,« je povedala. Starši so se sejma udeležili v velikem številu in pridno polnili blagajne na stojnicah. Prispevki so bili prostovoljni, saj zakonodaja šolam ne dovoljuje tovrstnega trgovanja. So pa otroci določili okvirno vrednost izdelkov. Ves izkupiček sejma je namenjen kot prispevek za plačilo zaključnih ekskurzij učencev. Čiščenje vozil, Srečko Požeg, s. p. Trebče 71, 3256 Bistrica ob Sotli, Gsm: 031 550 987 ciscenje.srecko.pozeg@gmail.com Moda za nate zaupanje. Dude piaznike in stem 2C17! "MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!" Sami odločajo o delitvi V OŠ Lava so nekaj dni zatem številni obiskovalci napolnili avlo šole, kjer je bila že deseta praznična tržnica. Bogata ponudba na stojnicah je privabila številne starše, dedke in babice, a tudi krajane iz tamkajšnje mesten četrti. Če nič drugega, kakšen sladek priboljšek je skoraj vsak nosil, ko je odhajal. Kot je povedala ravnateljica Marijana Kolenko, se na dogodek pripravljajo ves december. Sodelujejo vsi razredi, ki se najprej uskladijo, kaj bo kdo delal, da ni preveč izdelkov iste vrste. Pri pouku, krožkih in na delavnicah, kjer sodelujejo tudi starši, nato nastajajo različni izdelki. »Na začetku se nam je zdelo, da lahko ponudimo vse, kar je nastalo, v teh letih pa se je izoblikovalo spoznanje, da ne moremo ponuditi slabega izdelka in da tudi ni vseeno, kako to storimo,« pravi Kolenkova in poudarja, da je tudi to pomembna in koristna zgodba za kasnejše življenje otrok, ki ne samo da ustvarijo izdelke in jih prodajo, ampak v razredih tudi odločijo, kam bo šel denar. »Pri nas ne gre v šolski sklad, ampak ostane v oddelčnih skupnostih, saj otroke na ta način tudi finančno opisme-njujemo,« pravi Kolenkova in navaja, da kdaj pomagajo sošolcu ali pa gre denar za plačilo ekskurzije na koncu leta, za kakšen priboljšek v šoli v naravi ... TC, foto: SHERPA PRAZNIČNA VOŠČILA stranka modernega centra Stranka modernega centra, Beethovnova 2,1000 Ljubljana »Ti pralineji izgledajo okusni.« Ena od stojnic v OŠ Lava. CH CETIS' Spoštovani, v Cetisu diši po novem. Začenjamo novo poglavje na temeljih osvežene identitete blagovne znamke in podobe. Vstopite skupaj z nami s svežo energijo v leto novih začetkov in hvala za zaupanje v letošnjem. Srečno 2017! Vaša ekipa Cetisa www.cetis.si ■V" \ i /Ш Л/гЛ ves* i/, i/ 'LCJUh p /i снЉгш V £/• www.kovis-group.com (H)es - Cu>dr tut/. . o ' Qood ideas create future elimo vam mirno, / uspešno Y in lepih spominov polno leto. ** MESTNA OBČINA CELJE 38 PRAZNIČNA VOŠČILA ©РТЖА OČESNA AMBULANTA tel.: 03/4923410 I P.e. Šentjur, Gregorčičeva ul. 4 tel.: 03/7492290 3000 Celje I C. Leona Dobrotinška 3 SINCE 1984 -pogodbeni partnerji ZZZS -brezplačna kontrola vida -večkrat tedensko priznani zdravnik okulist, ki opravlja kompletno diagnostiko vida - na zalogi mesečne kontaktne leče Bausch&Lomb - velika izbira modnih korekcijskih okvirjev -video sistem izbire očal in izdelava na najsodobnejših strojih Prvi smo pridobili SQ certifikat za kakovost. ANNE KLEIN VERSACE ravogyg ШАМЖВАМВД " - I OQ GUCCI FERRE ChrlstlanDlor VALENTINO Tradicija, zaupanje, znanje in izkušnje Staninvest, družba za poslovanje z nepremičninami, d. o. o., ima 50-letno tradicijo in je največja tovrstna družba v Mariboru in druga največja v Sloveniji. Zaupajo nam v več kot 1.200 večstanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih stavbah, v katerih je več kot 18.000 stanovanj in poslovnih prostorov. V letu 2015 je podjetje dobilo novega lastnika, z novim vodstvom in okrepljeno ekipo zaposlenih so vizija in cilji podjetja še bolj jasno določeni. Prizadevamo si nuditi kakovostne storitve in stremeti k transparentnosti poslovanja. Imamo eno najvišjih bonitetnih ocen med upravniki v Sloveniji. Likvidnost in finančna stabilnost družbe tako omogoča etažnim lastnikom nemoteno dobavo vseh komunalnih dobrin, izvajanje rednih vzdrževalnih del in tudi investicijsko vzdrževanje, dobaviteljem pa redno plačane obveznosti. Hkrati pa omogočamo do 15-letno financiranje investicij s konkurenčnimi obrestnimi merami. Odlična pogajalska moč nam omogoča, da pridobivamo kvalitetne in cenovno ugodne ponudbe izvajalcev, omogočamo pa tudi pomoč pri doseganju kriterijev za izvajalce, ki jih izberejo lastniki. Sredstva rezervnega sklada so vodena na posebnem računu, kar omogoča transparentnost in preglednost, nudimo vam tudi konkurenčne obrestne mere pri vezavi. Upravljanje stanovanjskih stavb zahteva nenehno sledenje trendom, ki jih narekuje tržišče nepremičnin, in sledenje vse bolj zahtevni okoljski in energetsko zasnovani zakonodaji. Med upravniki nepremičnin smo med prvimi pri pridobivanju subvencij Eko sklada za obdobje zadnjih šestih let, pripravili smo 340 vlog in pridobili 3,8 milijona sredstev. Ponujamo vam 24-urno dežurstvo v nujnih primerih. Nudimo vam brezplačno pravno varstvo za vso skupno lastnino. Promocijsko besedilo Srečno 2017! Ob Letu naokoLi radi pogLedamo bero spominov, ki smo jo nabraLi. Upamo, da je vaša Letošnja zgodba poLna svetlih, srčnih in veselih trenutkov. Nepozabni in najbolj dragoceni so vedno tisti, ki se rodijo v družbi najbližjih. Hvala, da zaupate tudi nam. Tudi v prihajajočem letu se lahko zanesete na nas, upamo, da vam bomo tudi mi pomagali zapisati čim več prijetnih spominov. Želimo vam obilo veselih prazničnih trenutkov, predvsem pa topline, zdravja in sreče polno prihajajoče leto. Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti. ш - NSi Krščanski demokrati okrati X л s. I • > T. W y ■ f I Mh /A REGIJSKI ODBOR CEUE OO Laško, Celje, Vojnik, Vitanje, Zreče, SL. Konjice, Store, Šentjur, Dobrna, Šmarje/J., Rog. Slatina, Podčetrtek, Bistrica/S, Kozje in Rogatec. Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. Tone Pavček Skupaj nadaljujemo po poti inovativnosti, predanosti in odgovornosti. Vesel božič in srečno, uspehov polno novo leto 2017! www.gorenje.com gorenjegroup. PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje www.kamra.si kamra Celjski strop - evropska mojstrovina (8) Faetonov padec (detajl Celjskega stropa, foto: Tomaž Lauko) Faetonov padec Slika sledi Metamorfozam, kjer Ovid pravi: »Konji splaše se in skokoma zdirjajo v smeri nasprotni, uzd se znebijo z vratov, zapustijo pretrgano vajet: žvale kar tu obleže, tam os skotali se z ojesa, prečke zdrobljenih koles spet drugje so razsute na kosce, širom okrog pa ležijo ostanki voza v razbitinah. Sam Faeton, ki mu rdečkasto zlate lase že požira plamen ognjeni, vrtinči se z glavo navpik v globočino, prede raztegnjeno sled prek ozračja, kot včasih v jasnini zvezda z neba se utrne: ni padla zares, le na videz.« Tantalove muke Tantal je bil prevzeten mitološki kralj Lidije, ki si je dovolil preizkusiti vsevednost bogov z Olimpa. Bogove je povabil k sebi in jih pogostil z jedjo, ki jo je ukazal pripraviti iz sina Pelopsa, čigar umor je sam naročil. Bogovi so spregledali, kaj se dogaja, in za storjeni zločin za Tantala zahtevali od Zevsa najhujšo kazen. Pahnili so ga v Tartar, kjer je privezan sredi reke trpel žejo in kadarkoli se je sklonil do bistre vode, da bi se odžejal, se je gladina umaknila. Na nabrežju so rastla sadna drevesa in veje s sadeži so mu visele nad glavo, vendar je vedno, ko je poskušal doseči sadež, zapihal veter in veje umaknil. Tako je bil obsojen na večno žejo in lakoto in še danes nepredstavljivo trpljenje imenujemo tantalove muke. Se nadaljuje ... GABRIJELA KOVAČIČ, Pokrajinski muzej Celje Tantalove muke (detajl Celjskega stropa, foto: Tomaž Lauko) ALBUM S CELJSKEGA Vanessa Diffenbaugh: Nikoli nismo prosili za krila Otroci Jakoba in Frančiške Gros (roj. Seničar), 1914 Jakob je bil je rojen 1. maja 1862 očetu Josefu Grosu in materi Gertrud Krigel v Žlaborju 15 v Nazarjah. Poročil se je s Frančiško Seničar iz bogate družine iz okolice Kamnika. Umrla je kmalu, po pripovedi leta 1910. Njene fotografije ni v zapuščini. Jakob in Frančiška sta imela šest otrok, preživeli so štirje. Umrli sta dve deklici, Angela (1891) in Frančiška (1892). Najstarejša Marija, moja babica, se je rodila leta 1890, umrla je leta 1971. Frančiška se je rodila leta 1895 in umrla leta 1980. Brata Anton in Franc sta bila dvojčka, rojena leta 1897. Franc je umrl mlad zaradi tuberkuloze, obolel je zaradi razmer v ameriških rudnikih. Anton je umrl leta 1961, po poklicu je bil čevljar. Bil je nemirnega duha. Jakob je bil tkalec hodnega lanenega platna, tkal je po naročilu. Doma je imel statve za tkanje. To mu ni prineslo toliko denarja, da bi lahko obnovil hišo in postavil gospodarsko poslopje - »marof«. Zato je šel dvakrat čez lužo. V Čikagu je bil štiri leta, nato je šel tja še enkrat in popeljal s seboj sina Franca. To je bilo predvidoma pred prvo svetovno vojno. Tam sta bila domnevno štiri leta, nato sta se vrnila v Nazarje. Jakob je zadnja leta svojega življenja šepal, hodil je ob palici. Morda se je poškodoval v Ameriki, ne ve se. Umrl je 28. oktobra 1931. Prispevala: Božena Tanšek (Velenje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik. Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Zgodba o neusahljivem upanju Roman Nikoli nismo prosili za krila je izjemno dodelana pripoved o mehiških priseljencih v Ameriki. A ni samo to. Je zlasti družinski roman, ki stvari v družini Espinoza postavi na svoje mesto. In je pretanjeno zasnovana psihološka pripoved. O vsakem od glavnih likov posebej. Avtorica se ne izogne niti družbenokritičnemu vidiku ravnanja s priseljenci. Zakonca Enrique in Maria Elena, mehiška priseljenca v Ameriki, se po dolgih letih predane skrbi za triintride-setletno hčer Letty in njena nezakonska otroka, petnajstletnega Alexa in šestletno Luno, odločita, da se bosta za vedno vrnila v Mehiko. Letty, ki sicer s tremi službami preživljala družino, se v prostem času predaja zabavam, alkoholu in tudi mamilom. Mama Maria Elena pa vzgaja otroka in vodi gospodinjstvo. Po odhodu očeta in mame je Letty prvič v življenju prisiljena odgovorno poskrbeti za otroka. To ne pomeni zgolj, da mora zaslužiti dovolj, marveč da mora tudi sina vpisati v boljšo srednjo šolo. S pomočjo simpatičnega sodelav- ^ ca uspe Letty za svojo družino najti nov dom v boljšem predelu mesta. Toda Alex se tik pred koncem osnovne šole zaljubi v sošolko, ki je ilegalna pri-seljenka, enako tudi njena mama. To vodi v celo vrsto novih zapletov in preizkušenj za novopečeno mamo Letty. Alex, odličen naravoslovec, s pomočjo dokumentov in lastnega raziskovanja najde svojega očeta, zdravnika in znanstvenika Wesa. Ta Alexu pomaga do uvrstitve njegove raziskovalne naloge na prestižno tekmovanje. Alex, odločen, da bo svoje dekle rešil iz primeža srednje šole, v kateri se je zaradi svojega statusa znašla, naredi veliko napako. Potem ko učitelj naravoslovja pusti svoj šop ključev na polici, si jih Alex prisvoji in ponoči z dekletom vstopi v šolo, se z učiteljevim geslom prijavi v šolski računalniški sistem in dekle vpiše v šolo. Čeprav mislita, da jo bosta odnesla brez te- Lettyjine oči so se na steklu srečale z Alexovimi. »Ona je doma.« Alex je pokimal. »Mi tudi.« Rick je stisnil Lettyjino roko, tolažeč stisk, in Letty je poljubila Alexa na vrh kodraste glave. ■ ■ E NIKOLI NISMO PROSILI Za KRILA Lirična pripoved o ljubezni težkih odločitvah in neusahljivem upanju ! Imel je prav. Kot ptice v letu so bili tu in bili so doma. žav, ju posnamejo nadzorne kamere. Dekle čaka deporta-cija v Mehiko, Alexa za 72 ur zaprejo v zapor za mladoletne. Grozi mu tudi izključitev iz srednje šole. Avtorica v dinamičnem in zapletov polnem romanu opi- suje boj za preživetje revnega sloja ameriškega prebivalstva, ki z neusahljivim upanjem in s prirojenim optimizmom premaguje ovire ter rasne predsodke v siloviti želji po človeka vre- dnem življenju. Roman ni lahkotno branje. Je zgodba, ki bralca usmeri v razmišljanje o krivicah, srčnem boju, nujnih rezih v življenju, vztrajnosti in lastnem duševnem odraščanju. MRL O avtorici Vanessa Diffenbaugh je mama štirih otrok, živi v Mon-tereyu v Kaliforniji. Njen prvi roman Jezik rož je bil preveden v več kot štirideset jezikov. Je strastna zagovornica rejništva. 40 BRALCIPOROČEVALCI Tabor mladih o NOB V petek in soboto, 25. in 26. novembra, je potekal prvi dvSTROJimladih na Celjski koči. Ta tabor je bil v okviru Zveze združenj borcev za vrednoteNOB prvi v Sloveniji. Mladi naj bi spoznali do-micilne enote, katerih pokroviteljica je MOC, in narodne heroje iz Celja in okolice. Sodelujoči so imeli nalogo, da s pomočjo literature "ter spleta raziščejo tematiko in s isvojimi besedami opišejo domicilne enoie NOB v MOC - XIV. divizijo, Šlandrovo brigado, V. prekomorsko brigado, Rusko brigado, II. grupo odredov -ter predstavijo vodje odpora NOB ter narodne heroje na Štajerskem - Franca Rozma- na Staneta, Ivana Kovačiča Efenko, Slavka Šlandra, Franja Vrunča in Tončko Čeč. Namen tabora je bil, da so mladi tudi bolje spoznali, kaj so vrednote. Voditeljica Marijana Kolenko je v pogovoru prikazela vrednote med NOB in kaj so vrednote danes. V soboto je dr. Tone Kregar predstavil svojo knjigo Vigred se povrne. Knjiga opisuje dogajanje pred in med drugo svetovno vojno na Celjskem ter po njej. Zaključni program je bil sestavljen iz predstavitve udeležencev posameznih enot ter narodnih herojev s pomočjo projekcije, nagovora Aljaža Vrhovnika, generalnega sekretarja Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, na-govoragostov ter nastopa Kulturnozgodovinske^ društva Triglav, Društvo jepredstavi- lo vojaško obleko partizanov, orožje ter opremo, kar je bila vsekakor p saktična dopolnitev teorijeobravnavane skozi naš tabor. Mladi udeleženci tabora so prejeli diplomo, nagelj inpartizansko kapo v spomin. Priznanja stat podelila Aljaž Vrhovnik in predsednik Savinjske pokrajine zveze borcev za vrednote NOB Stane Mele. Tabor mladih NOB na Celjskem je presegel vsa pričakovanja. Iskrena zahvala vsem mladim, ki so si vzeli čas za aktivno sodelovanje. Zahvaljujemo se šolam in profe- sorjem, ki so animirali in se zelo potrudili, da so motivirali mlade za udeležbo. Njihove predstavitve, čeprav časovno omejene, so bile zelo uspešne in so izpolnile zastavljene cilje, čeprav so bile teme zelo obsežne. Velika zahvala Marijani Kolenko in dr. Tonetu Kregarju in gostomiz Kulturnozgodovinskega društva Triglav? za popestriiev zaključka gabora. Zahvala tudi kolektivu Celjske koče za vso ponudbo, da smo se odlično počutili. BRANKO VERDEV, podpredsednik ZB za vrednote NOB Celje Ruska čaj anka v Osrednji knjižnici Celje V torek, 22. novembra, s o sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje - Center v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje ob 17. uri pripravili v študijski čitalnici kulturni dogodek Poezija iz samovarja - čajanka ob glasbi ruskih avtorjev be poeziji Aleksandra Sergejeviča Puškina. od ponedeljka do petka ob 18,30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 S prireditvijo so obeležili skorajšnjo 180-leüiico smrti velikega ruskega romantičnega pesnika A. S. Puškina. Poleg dijakov GCC so eode-lovali še dijaki S. gimnazije v Celju, Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medij es ŠCC, III. osnovne šole Celje, Glasbene šole Celje in Harlekina - društva za umetnost plesa Celje. Občinstvo je toplo sprejelo in z velikim aplavzom nagradilo nastop mladih recitatorjev, glasbenikov, pevcev in plesalcev. Sponzor dogodka je bilo Društvo Slovenija Rusija, Sklad Toneta Pavčka. POLONCA BAJC NAPRET Odlični v francoščini Na I. gimnaziji v Celju nadaljujemo tradicijo uspešnih uvrstitev na državnih tekmovanjih. Tokrat so se naši dijaki pomerili v francoščini, kjer je Urh Ferlež zasedel odlično 9. mesto, Jakob Kolman pa je bil 22. Državno tekmovanje je bilo v soboto, 19. novembra, na Škofijski gimnaziji v Ljub ljani. NP Prvi Slomškov večer Na predvečer 216. rojstnega Cne blaženega Antona Martina Slomškaje na pobudo zakonske skupine v njegovi rojstni hiši na Slomupo tekal 1. Slomškovvečer. V večer nas je popeljala Slomškova misel: »Majhno je človeško srce, pa neizmerne so njegove želje. Le premisli, človek, kaj si ti vse želiš, pa koliko napačnega! Kakor moder oče neumnim otrokom vsega ne dovoli, nam tudi Bog ne stori vse po volji, ker nas ljubi.« Gost večera je bil pater dr. Karel Gržan. V prvem delu se je dotaknil misli o brezmejni ljubezni v odnosu staršev do otrok. Poudaril je, da je pomembno, da so otroci pri starših sprejeti v svoji resničnosti, v svoji moči, kakor tudi v svoji šibkosti. V drugem delu je spregovoril o nujnosti postavljanja mej pri vzgoji otrok. Druženje so s pesmijo ovenčale članice vokalne skupine Nežice. Zakonska skupina Župnije Ponikva kanal 673 kanal 306 BRALCI POROČEVALCI 41 Zaposleni v Thermani odstranili jesensko listje iz parka Letošnje odpadlo jesensko listje so iz Zdraviliškega parka odstranili zaposleni v Thermani. V dveh delovnih akcijah je sodelovalo približno osemdeset zaposlenih, ki so običajno delovno okolje za nekaj ur nadomestili z grabljenjem listja na prijetnem jesenskem soncu. Opravilo, ki sicer ne sodi med najbolj priljubljene, je bilo ob smehu in kle- petu s sodelavci veliko hitreje opravljeno. Zahvala gre vsem sodelavcem, ki so v akciji sodelovali in dokazali, kako pomembno je poskrbeti za zdravje tudi na delovnem mestu. Na ta način pa smo v Thermani storili še korak naprej k obrambi naziva za najlepši zdraviliški kraj, ki ga je Laško na državni ravni prejelo letos. NPT Zlatoporočenca Jožica in Karel Jožica Ratajc, rojena Ža-berl, in Karel Ratajc iz Gro-belc pri Svetem Štefanu sta ob letošnjem martinovem praznovala zlato poroko. Presenečenje ob jubileju so jima pripravili najbližji. Po pol stoletja sta si ponovno z veseljem in s ponosom nataknila zakonska prstana, poročni obred je opravil in blagoslovil župnik Janez Nerat. Praznovala in veselila sta se v krogu domačih, sorodnikov, sosedov in prijateljev. Zlatoporočenca sta se kot kmečko dekle in fant spoznala v domačem kraju. Ko sta se poročila, sta začela kmetovati na ženini domačiji v Grobel-cah. Da sta lažje gospodarila in ustvarjala na domačiji ter nakupila stroje, je Karel služil denar v Alposu Šentjur. Jožica je skrbela za dom, družino in kmečka opravila. Njuno skupno življenje so popestrili in obogatili štirje sinovi, ki so jima bili ves čas tudi v pomoč na kmetiji. Vsi štirje imajo danes vsak svojo družino. Jožica in Karel se lahko pohvalita, da so jima v veliko veselje sedem vnukov, štiri vnukinje in ena pravnukinja. Zelo sta ponosna, da sta vnučke pomagala vzgajati in včasih tudi malo razvajati. Na domačiji nadaljuje kmetovanje sin Branko z ženo in s tremi otroki, Jožica in Karel pa še vedno rada priskočita na pomoč in delita bogate izkušnje ter nasvete mladim pri kmetovanju. Še posebej rada obiščeta bližnji vikend, kjer obdelujeta vinograd, in tako je na mizi vedno dobra domača kapljica. Še na mnoga leta, Jožica in Karel. ALENKA RATAJC Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Med obstoječimi in novimi naročniki bomo na valentinovo, 14. februarja, izžrebali prejemnike čudovitih nagrad: Naročam Novi tednik do preklica □ Plačilo v enkratnem znesku namestoX evrov le 99 evrov za celo leto □ Plačilo v enkratnem znesku □ Mesečno plačilo namest^S^gvrov 9,50 evra le 49 evrov za pol leta Ime in priimek: E-poštni naslov: Datum rojstva: Naslov, kraj: Telefonska številka: Podpis naročnika: Datum: Maša Leskovar z Betko Rauter in Laryso Kocherovo Uspeh mlade violinistke 25. in 26. novembra je bilo v Ljubljani violinistično tekmovanje Leona Pfeiferja, ki se ga je udeležila tudi Maša Leskovar, učenka Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Pod strokovnim vodstvom Betke Rauter, prof., in korepeti-torke Laryse Kocherove je na tekmovanju v Ljubljani s svojim igranjem naredila izjemen vtis na komisijo, ki ji je kot edini v njeni kategoriji podelila 1. nagrado. Za nameček se je s svojim zmagovalnim programom predstavila pred občinstvom na koncertu prvonagrajencev, ki je bil v soboto, 26. novembra, v Mali dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. SZ Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladbo z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 1. 12. 2016 do 31.1.2017. Vas zakaj naš zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15. Ш odgovore na vprašanja poslušalcev. 03 4225148 radio@Ht--rc.si PreJe rnova 19, 3000 Celje 42 VRTNARIMO ÄÄ A J Рпел?пгк> tnlMfe \/rtn(\,rke> S koprivami se pomlajuješ ... Včasih preberem kakšno knjigo o zdravem načinu življenju in nekoč pred leti mi je posebej ostala v spominu, da je koprivni čaj odličen za čiščenje krvi in jeter. Takrat sem ga začela piti in zdaj je redno na mojem urniku pitja čaja. Pogosto zdravilni čaji niso ravno prijetnega okusa, a koprivni čaj je preverjeno dovolj nevtralen, da se ga lahko vsakodnevno pije. Koprive so krasne zelene rastline, ki imajo veliko zdravilnih učinkov ne samo za ljudi, tudi za rastline. Ker živim na podeželju, se pogosto srečamo na širšem obhodu okoli hiše. Z leti sem se jih naučila pravilno nabirati, da nisem vsa opečena. A včasih z njimi nisem bila v najboljših odnosih. V otroštvu sem veliko časa preživljala na kmetiji pri stari mami na Kozjanskem. Še posebej me je mikal del, kjer je nekoč stal stari hlev. Tam sta ostala le še poljsko stranišče in okoli njega polje kopriv. Čeprav je bil to del, ki ni dišal posebej lepo, nam je bil otrokom neizmerno zanimiv. Velikokrat smo se tam igrali in veselo tekali naokoli. Dokler se ni zgodilo tisto, na kar so nas starši redno opominjali. »Enkrat bo eden padel v gnojnico in med koprive!« Prva sem bila jaz. Med tekom sem padla v lepe zelene koprive in smrdljivo gnojnico. Ne vem, kaj je bilo huje, smrad ali pekoč občutek po telesu. Vreščala sem tako močno, da me je mamica hitro našla in odpeljala pod tekočo vodo. Še zdaj se spominjam občutka jeze, žalosti, sramu, ko me je peljala proti hiši. Ob močnem šamponira-nju se je smrad polegel, srbenje pa je kmalu prenehalo. A ker gre osel enkrat na led, človek pa dvakrat, sem med koprive padla še enkrat kasneje. Potem je bilo dovolj. Brv so uničili, poljsko stranišče tudi, gnojnico so zakrili z zemljo. Padec med koprive je ostal še kot spomin na mlade dni in z vsakim čajem s koprivami se počutim mladostna in živa kot takrat. Da, pravijo, da koprivni čaj tudi pomlajuje. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Brez kemičnih sredstev na vrtu Homeopatija za kmetijo in vrt Da je obdelovanje njive ali vrta s kemičnimi gnojili in zatiranje škodljivcev s kemičnimi škropivi napačna pot, danes učijo že v osnovni šoli. A malo je vrtnarjev ali kmetov, ki bi se res bili pripravljeni odreči tej najenostavnejši poti do več in lepšega pridelka. Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska pripravlja prevod knjige z naslovom Homeopatija za kmetijo in vrt, ki spodbuja k zdravemu načinu pridelave rastlin, brez uporabe kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni, ki jih povzročajo bakterije, virusi, glive. »Avtorju knjige je uspelo najti primerna homeopatska zdravila, s čimer je vrtnarjem in kmetom omogočil, da ne uporabljajo herbicidov, fungicidov in in-sekticidov. Zdravje rastlin je boljše, zato se okrepi njihov imunski sistem in postanejo >imune< na povzročitelja bolezni. Tako se povsem po naravni poti poveča pridelek, uporaba umetnih gnojil pa se zmanjša ali celo povsem opusti,« o prednostih home-opatskih metod pri rastlinah pripoveduje Anica Jagar, članica društva Ajda. Prednosti homeopatskih zdravil so učinkovitost, varnost in ekološka neškodljivost, ki uporabniku za- Biodinamiki po navodilih Rudolfa Steinerja nekatera homeopatska sredstva pripravljajo tudi sami, vendar ne toliko, kot jih ponuja avtor te knjige. Zato je knjiga lahko v pomoč vsem, ki jih ne utegnejo ali ne želijo izdelovati sami. Setveni koledar Čas za presajanje je do 29. ob 4. uri. 22. ČE k orenina 23. PE korenina 24. SO k orenina do 10. ure, od 11. ure cvet 25. NE o d 9. ure korenina 26. PO l ist 27. TO l ist 28. SR l ist do 13. ure, od 14. ure plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Nagradni natečaj gotavljajo najcenejši možen način ohranjanja kmetije in vrta v najugodnejšem stanju za gojenje rastlin. »Ta način je uporaben tako za velike kmetijske obrate kot za ljubiteljske vrtnarje,« pravi sogovornica, ki je tudi sama že uspešno preizkusila homeo-patski pristop za zmanjševanje nevšečnosti, ki jih na vrtu povzročajo polži. »Skrivnost je v tem, da s homeopatskim pripravkom >tretiram< rastlino, ki jo želim zaščititi pred polži.« Zdravljenje s temi naravnimi pripravki se obnese tudi pri napadih drugih manjših in večjih škodljivcev, pri zdravljenju bolezni rastline, pri okrevanju po poškodbah, ki nastanejo na primer pri presajanju in pri zatiranju plevela. V knjigi, ki bo iz angleščine v slovenščino prevedena predvidoma prihodnjo pomlad, so opisani delovanje homeopatskih sredstev in odnosi glede na druga sredstva. »Našli boste barvne fotografije škodljivcev, bolezni, posledice pomanjkanja določenega hranila. Obširni so opisi nadlog, da lahko bralec sam prepozna bolezen ali škodljivca in ugotovi, katero zdravilo bi to bolezen lahko odpravilo. Nekatera zdravila so uporabna le za en namen, medtem ko so druga učinkovita pri več boleznih. Za bolj vešče bralce bo postala ta knjiga pripomoček, s katerim si bodo marsikateri preparat lahko izdelali sami,« še pravi Anica Jagar, ki dodaja, da je velika prednost, da so homeopatska zdravila, izdelana po navodilih avtorja te knjige, v prodaji tudi v Sloveniji. MRL Knjiga je izšla leta 2008 v angleškem jeziku. Nato je bila nekajkrat ponatisnjena in prevedena tudi v nemški jezik. Prednaročila za slovenski prevod knjige Homeopatija za kmetijo in vrt po ceni 30 evrov (v mehki vezavi) zbira Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska po telefonu 03/705 30 75 ali 051 394 494 in po elektronski pošti ajda.stajerska@gmail.com. Avtor knjige je Nizozemec Vaikunthanath Das Kaviraj, ki je že v otroštvu delal na ekološko usmerjenih kmetijah. Na enem od potovanj v Indijo je hudo zbolel in pozdravili so ga na homeopatski način. Leta 1986 se je prvič srečal s homeopatskim zdravljenjem rastlin. Ko je bil na obisku pri znancih v Švici, je nasad jablan napadla rja, zato so ga vprašali za nasvet. Enega od homeopatskih pripravkov je uporabil na teh jablanah in rja je izginila, jabolka pa so bila naslednje leto občutno bolj dobra. Naslednjih dvanajst let se je ukvarjal z intenzivnim raziskovanjem na tem področju in uporabljal homeopatijo pri različnih boleznih rastlin. Pridobljeno znanje je osnova te knjige. 2. mesto: Teja Malgaj, Gabrke pri Šoštanju ЂШ\Лј1 3. mesto: Milena Vipotnik, Žalec ŽIVALSKI SVET 43 Trije doma in dva v službi Franci Pliberšek je ljubitelj nemških ovčarjev, ima jih kar pet LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI Trije psi doma in še dva v podjetju. Ta podatek je bil povod za srečanje s Francijem Pliberškom, lastnikom in direktorjem podjetja Mik, ki je lani slavilo 25 let delovanja. Če ga večina pozna po njegovih poslovnih uspehih, mnogi tudi po dobrodelni akciji, s katero podjetje že vrsto let omogoča letovanje otrok iz socialno ogroženih družin, pa je manj znana njegova velika ljubezen do psov. Srečali smo se v Vojniku ob ograjenem travniku zraven podjetja. Pliberšek je travnato površino odstopil Športno-kinološkemu društvu Alternativa za njegovo delovanje. Na njem sta vadila Francijev sin Timon, ki je nasledil očetovo ljubezen do psov in se trenutno največ ukvarja z enoletnim nemškim ovčarjem Ahilom, ter Karmen Petrej, predsednica društva. Poleg starejšega bernskega planšarja ima še mladega belgijskega ovčarja Alta, po katerem je društvo tudi dobilo ime. Petrejeva zelo dobro pozna vse Pliber-škove pse, saj je bila njihova inštruktorica in kot pravi v šali Franci, »so vsi inženirji, saj imajo opravljeno drugo stopnjo šolanja«. Včasih Karmen vskoči tudi, kadar je treba zaradi odsotnosti družine poskrbeti za pse. Samo še nemški ovčarji »Že štirideset let imam pse, prej sem imel me-šance, zadnjih trideset let imam nemške ovčarje. So nezahtevni in zelo pametni,« pojasnjuje Pliberšek svojo odločitev ravno za to pasmo. Pred leti jih je imel kar sedem, saj se ni mogel ločiti od mladičev in je namesto dveh obdržal štiri. Po smrti dveh psov jih ima še pet. Ahil je najmlajši in ima doma za družbo še Gino in Pino. V podjetju pa sta odlična čuvaja Bella in Rex, ki sta prav tako nemška ovčarja, le da dolgodlaka. Pliberšek gre zjutraj z domačimi psi na sprehod, včasih z enim ali dvema, lahko tudi s tremi, saj vsi Franci Pliberšek: »Če imaš obveznost, kot so sprehodi s psom, je to v redu, saj se ti sicer vedno ne bi ljubilo iti ven, pa te psi peljejo.« Timon Pliberšek: »Ata razvaja pse in jim popušča pri stvareh, ki jih ostali ne dovolimo. Ko v poletnih večerih počiva v vrtni uti po vrnitvi iz službe, psom dovoli, da so z njim, ker mu je všeč, da so vsi okrog njega. Ostali jim zaradi puščanja dlak tega ne dovolimo, ker tam tudi kuhamo.« ubogajo in ni težav. Okrog hiše imajo veliko prostora za gibanje, kar velja tudi za oba službena psa, pri katerih pa je »glavni« varnostnik v podjetju Blaž Plavčak. Na steni vratarnice ima kar nekaj diplom, ki si jih je prislužil pri šolanju obeh psov. Da je nanje ponosen, je razumljivo, saj prej ni imel psov in ga je ob zaposlitvi kar malo skr- belo, kako se bo to obneslo. Izkazalo se je, da se je z njima odlično ujel, in nazadnje si je tudi doma nabavil psa. Bella in Rex imata vsak svoj boks in v njem leseno kočo, kjer sta zaščitena pred soncem, dežjem in mrazom. Blaž ju vsak dan odpelje na travnik društva Alternativa, da se sprehodita, sicer pa sta ponoči spuščena in Še zadnji pozdrav s kosmatincem in potem je moral Franci Pliberšek odhiteti nazaj v pisarno. Bella in Rex v družbi svojega skrbnika Blaža Plavčaka in lastnika Francija Pliberška ter Karmen Petrej iz ŠKD Alternativa, ki je poskrbela za njuno šolanje. Timon Pliberšek in Ahil sta nerazdružljiva. se prosto gibljeta za ograjo podjetja. Strgane hlače Da z njima ni dobro češenj zobati, je jasno. To je izkusil tudi Timon, čeprav ga psa dobro poznata. Ko so prazniki in Blaža ni, je treba priti v podjetje in nahraniti tudi službena psa, medtem ko imata svežo vodo vedno na razpolago zaradi posebnih napajalnikov. Nekoč, ko bi ju moral nahraniti Timon, je pozabil ključe vrat. Želel je splezati čez ograjo in priti k psoma, ki pa nad njegovim podvigom nista bila navdušena. Kot prava čuvaja vesta, da morata takšen vstop preprečiti, in ko je Timon lezel proti njima, sta ga zgrabila za hlačnico. »Nič ni pomagalo, ko sem ju ogovarjal, zlezel sem nazaj in ugotovil, da imam čisto strgane hlače. Ko sva kasneje prišla z očetom, je bilo spet vse v redu, saj sva prišla skozi vrata,« se spominja srednješolec, ki je od Pliberškovih treh otrok najbolj zagnan za delo s psi in ima zlasti z Ahilom še veliko načrtov. S pomočjo Karmen ga šola in ko bo pes dovolj star, bosta šla na izpit IPO 1, v okviru katerega bo moral Ahil obvladati sledenje, poslušnost in obrambo. Morda se bosta preizkusila tudi na kakšni razstavi, saj je Ahil res postaven in lep pes z rahlo rdečkasto dlako. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Tabla na vhodu v Mik opozarja, da se morebitnim tatovom ne splača lesti čez ograjo, saj jih na drugi strani čakata Bella in Rex. 44 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Spomini na drugo svetovno vojno Sem Anica Cokan, rojena 3. julija 1935, sestra dveh padlih bratov partizanov Ivana in Franca Jelena iz Studenc pri Žalcu. Imenovali so nas partizanska družina Brezovška. Stara sem bila sedem let, ko je nekega dne moja mama šla v Celje po opravkih in zagledala velik rdeč plakat, na katerem so bila zapisana imena ustreljenih talcev 8. junija 1942 v Mariboru. Med njimi je bilo tudi ime mojega brata, njenega sina Ivana Jelena. Čez nekaj dni so k nam domov v Studence prišli Nemci (gestapovci). Ukazali so, naj hišo zaklenemo in gremo z njimi. Bili smo enajstčlanska družina. Pripeljali so nas v Celje v okoliško šolo. En te- den smo ležali na slami na zelo tesnem ležišču. Vsak dan smo imeli zasliševanja in dobivali smo neprimerno hrano. Ločevali so otroke od staršev. Otroke so napotili v nemški zavod, starše v Dachau. Zaradi pomanjkanja dokazov smo bili odpuščeni domov. Ime talca Ivana Jelena je zapisano v Gradcu v Avstriji na veličastnem spomeniku. Drugi brat Franc Jelen, star osemnajst let, je moral v nemško vojsko. Šest mesecev je služil, nato je iz Nemčije ušel. Na vlaku se je skrival pod sedeži in tako varno prišel domov. Takoj se je javil partizanom. Leta 1944 je bil v Bračičevi brigadi, njegov komandant je bil Milenko Kneževič. V Špitaliču je bila huda borba in 17. januarja 1945 je padel. Pokopan je v skupni grobnici pri kartuzi-ji v Špitaliču. Vsako leto se udeležujemo proslave 27. aprila na Tovstem vrhu pri Špitaliču. Teh grozot ne smemo nikoli pozabiti! ANICA COKAN, Studence, Žalec Jabolko ne pade daleč od drevesa Šentjurski župan Marko Diaci je leta 2014 »sforsiral« občinski odlok, s katerim bo v desetih letih porušil eno najuspešnejših podjetij v občini. Podjetje, ki zaposluje približno petdeset delavcev in poleg tega radodarno obnavlja domače kulturnozgodovinske objekte, se imenuje Asfalt Kovač, d. o. o. Njegov lastnik je Mirko Kovač. Mirko Kovač, ki je prepričan, da je občinski odlok nezakonit, se je seveda pritožil na ustavno sodišče, a to zadeve ni vzelo v obravnavo. Pravi, da podjetje Asfalt Kovač, dokler ne bo utrpelo dejanske škode, ni zainteresirana stranka v pravnem postopku. Župan Diaci je kljub temu v nerodnem položaju, saj javno mnenje v šentjurski občini ni naklonjeno njegovim rušilnim nakanam, ker asfaltno bazo volivci nesporno večinsko podpirajo. Kar bi mu utegnilo močno pokvariti naslednje županske volilne načrte. Vse kaže, da bo županovo zadrego rešil Kovačev naslednik, devetletni sin Domen, ki pravi, da on že ne bo asfalter. Asfaltno bazo bo porušil in tam z županovo privoli- tvijo ali brez nje zgradil svoj znanstveni inštitut. Mirko Kovač se zadovoljno nasmiha, saj se je potrdil slovenski pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa; v družini Kovač se je pojavil član, ki bo, če bo treba, spet pripravljen riniti z glavo skozi zid, da bi udejanil svoje zamisli. JOŽE KOLAR, Celje Modri telefon Kje je pendolino? Občan na progah Slovenskih železnic ne opaža več hitrih vlakov ICS, ki jih poznamo tudi po imenu pendolino. Zanima ga, zakaj je tako. Janez Krivec, ki dela v Slovenskih železnicah v službi za odnose z javnostjo, odgovarja: Slovenske železnice imajo tri ICS potniške garniture, ki smo jih kupili pred petnajstimi leti. Od teh ena potniška garnitura neovirano vozi in bo vozila tudi prihodnje leto, druga potniška garnitura je na tehnični reviziji oziroma velikem popravilu, ki bo trajalo še nekaj mesecev, tretja pa je bila poškodovana v izrednem dogodku na progi in je trenutno še v popravilu. Kako na meji parcel? Občanko zanima, koliko metrov od meje s sosednjim zemljiščem sme postaviti drvarnico. Prav tako želi izvedeti, če sme postaviti brajdo ali živo mejo tik ob sami mejni črti. Odgovarja načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko: »Drvarnica, to je stavba majhnih dimenzij (v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi), je lahko po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje uvrščena med enostavne objekte, to je, če znaša njena površina do vključno 20 kvadratnih metrov, ali med nezahtevne objekte, če znaša njena površina do vključno 50 kvadratnih metrov. Gradnja enostavnega objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, gradnja nezahtevnega objekta pa na podlagi gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Ne glede na to, ali je za postavitev objekta (v vašem primeru drvarnice) treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne, nobena gradnja ali postavitev objekta ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, ki velja za območje predvidene gradnje. Prostorski akt lahko poleg ostalih določil predpisuje tudi potrebne odmike od parcelnih mej, zato predlagamo, da se o tem najprej pozanimate v pristojni občini. Pri gradnji nezahtevnega objekta je po Zakonu o graditvi objektov treba pridobiti soglasje oziroma seznaniti soseda o nameravana gradnji, če je oddaljenost objekta od parcelne meje manj kot tri metre. Za postavitev brajde ali žive meje tik ob mejni črti sicer ne potrebujete gradbenega dovoljenja, mora pa biti tudi takšna zasaditev skladna s prostorskim aktom, ki lahko predpisuje, kakšne vrste zasaditve in njihove višine so možne na določenem prostoru. Na parcelni meji je zasaditev mogoča ob soglasju soseda, sicer je pa treba upoštevati, da se s posegom ne sme poslabšati pogojev na sosednjem zemljišču (osen-čenost, nepreglednost ...). Menimo, da je primerno pri predvideni postavitvi drvarnice in zasaditvi z brajdo oziroma živo mejo poleg upoštevanja določil prostorskega akta (se pravi, ali je takšna postavitev in zasaditev sploh mogoča) obvestiti tudi neposrednega soseda, da ne bi prihajalo do »med-sosedskih« sporov po nepotrebnem.« BRANE JERANKO PETEK, 23. 12. ob 17. uri Predstava* Ledena pravljica ob 18. uri 'PIROMUSICAL' (glasbeni šov z ognjemetom) \___ BREZBLACEN GOLAŽ ita SMi m sledi koncert skupine M .J.A.V. v avli Počitniški bowling 26.12.-31.12.2016 REZERVACIJE: 059 73 37 02 bowling.celje@tus.si Več na E Facebook profilu Planeta Tuš Celje ali na www.planet-tus.si www.planet-tus.si OTROŠKI VRTILJAK 45 V pričakovanju praznikov V vrtcu na Dobrni v umirjenem in pričakujočem vzdušju - Do okraskov vztrajno in natančno Otroci veseli december posebej lepo doživljajo. To njihovo otroško doživljanje predprazničnega in prazničnega časa jim bo ostalo v spominu za vse življenje. O tem, kako preživljajo veseli december, smo se tokrat prepričali v vrtcu na Dobrni, ki deluje v okviru osnovne šole. »Pri otrocih stopnjujemo pričakovanje. Manj se osre-dotočamo na materialne do- brine in bolj na otroke. Na širjenje veselja, radosti,« je povedala vodja vrtca Ksenija Ulaga. »Tisto prijetno plat praznikov, brez stresa, želimo prenesti v svojo sredino,« je še dodala. Med drugim je vrtec pripravil dobrodelni bazar z gledališko predstavo, ki je bila izjemno dobro obiskana. Na dan, ko smo obiskali vrtec, so se otroci ravno odpravljali na krašenje lesene hiške v središču kraja. V prvi igralnici, ki smo jo obiskali, so otroci z vzgojiteljico izdelovali ekološko smreko iz kartona, za katero so pripravili zamaške steklenic. Otroci so prav tako ustvarjali okraske in slikali z vodenimi barvami. »Veliko rajamo, plešemo in pojemo ter se veselimo praznikov,« je povedala vzgojiteljica Mihaela Podrzavnik. Otroci v likovnih delavnicah zelo uživajo, čopiče in barve imajo radi. Decembra so tudi ustvarjali Na-te'straniNovegateAnika 'ejopisane ivnosti--preAsOskih- otrok. Če se kaj .^M'^KPri babici zanimivega /?y//(\\\ali na igrišču dogaja tudi л л л л л л л pred v vašem blokom, vrtcu, v nam varstvu sporočite. Z-vesel veseljem -vas, bomo b voščilnice za starše in posejali božično žito. Vsako jutro zapišejo neko željo in jo spravijo v tulec. »Ugotavljamo, da za ustvarjanje sreče ne potrebujemo veliko. V vrtcu so včasih dovolj že objem, nasmeh in prijazna beseda,« ugotavlja dan za dnem vzgojiteljica. V naslednji igralnici so otroci z vzgojiteljico Darjo Fekonja že okrasili okna in ustvarjali okraske za božično drevo. Otroci so z rumeno barvo barvali zvezdice, ki so bile izrezane iz kartona. »Zelo radi prepevajo,« je o svojih malčkih povedala vzgojiteljica Darja. Da navdušenja nad likovnim ustvarjanjem ne omenjamo. Vzgojiteljica tudi igra harmoniko. Čudoviti likovni izdelki so tudi v avli, kjer so otroci iz Darjine skupine prav tako sodelovali. Navdušenja nad veselim decembrom seveda ni manjkalo niti v naslednji igralnici. Tudi tam so malčki izdelovali okraske in razvijali otroške prstne spretnosti. Na primer za pravilno držo jedilnega pribora ali pisal. »Otroci so zelo vztrajni in natančni,« je bila vesela vzgojiteljica Urška Mastnak. Naslednja skupina otrok je pripravljala dekoracijo za avlo, trganko s koščki krep papirja, ki so jih pritrjevali na karton. Za leseno hiško v središču Dobrne so izdelali okrasne sovice, napis Pri veseli sovici in zastavice. »Otroci na praznike komaj čakajo,« je bila zadovoljna njihova vzgojiteljica Mojca Krajšek. Škrat Mesečnik otrokom vsak dan prinese sporočilo, kaj naj tisti dan počnejo. Škratova pomočnica, to je lutka sovica Elizabeta, jim je tako to jutro sporočila, da je škrat pripravil na Dobrni leseno hiško, ki jo bodo otroci pomagali okrasiti. Tudi naslednja skupina je pripravila okraske iz odpadne embalaže in iz slanega testa. Otroci so ob našem prihodu krasili božično drevo. Nekaj okraskov iz odpadne embalaže je nastalo še za krajevno praznično drevo. Otroci so odpadne jogurtove lončke najprej oprali, jih razrezali, okrasili in obesili. »Otroke pripravljamo na praznike v prijetnem, to je umirjenem vzdušju, saj vemo, kako nor je lahko december. Takrat se ljudem prepogosto preveč mudi,« je povedala vzgojiteljica Marjana Šet. Zanimivo bo tudi januarja, ko bodo otroci drugega starostnega obdobja podrobneje raziskovali vreme. Če bo dovolj snega, bodo izvajali poskuse z njim. Obiskali smo še eno skupino, kjer so otroci - tudi zaradi krepitve finomotorike - iz listov papirja izrezovali okrasne snežinke. Prav tako so izdelovali drevesne okraske iz volne v obliki kapic. Na obroček iz papirnatega tulca so nameščali koščke volne. »To krepi med drugim vztrajnost in natančnost,« je povedala vzgojiteljica Suzana Adamič. Veliko vsega prijetnega in koristnega še doživljajo veselega decembra malčki vrtca na Dobrni. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Delavnica je namenjena otrokom od 6 let naprej. OBVEZNE PRIJAVE, ■ 03/4280 962, 031 612618 ALI I '^• у.' ЈЧ Pokrajinski t * ■ ■» /12ß SS"1 MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Vol Janez pri spovedi: »Oče, grešil sem, pobral sem što-parko in takoj ko je prise-dla, je začela koketirati z menoj. Jaz pa sem pritisnil na plin in jo odpeljal naravnost do njenega doma.« Župnik: »Dobro, kje pa si grešil?« Janez: »V mislih, oče, v mislih!« Župnik: »Dobro, dobro, zdaj pa pojdi domov in za pokoro spij tri vedra vode.« Janez: »Ampak oče, kdo lahko spije toliko vode?« Župnik: »Vol, dragi Janez, vol.« Iskal in našel Po dvajsetih letih zakona nek večer v postelji ležita mož in žena, ko ona naenkrat začuti, da se je mož dotika tako kot že dolgo ne. Skoraj se je naježila, ko so moževi prsti drseli po vratu in njegova roka po hrbtu, nato se je sprehodila po ramah in spet po vratu, nakar je počasi zdrsela čez prsi, se za trenutek zaustavila malo nižje od popka. Nadaljeval je po notranji strani njene leve roke, počasi zdrsel spet čez prsi in se ob strani nežno spustil do zadnjice ter nadaljeval po nogi do njenih meč. Naenkrat se je ustavil, obrnil naokrog in začel gledati TV, medtem ko je žena z nežnim glasom dejala: »To je bilo pa čudovito! Dragi, zakaj si prenehal?« Mož ji odgovori: »Našel sem daljinca!« Pivo in BMW Ženska: »Pijete pivo?« Moški: »Da.« Ženska: »Koliko dnevno?« Moški: »Običajno tri.« Ženska: »Koliko plačate pivo?« Moški: »Približno 2,50 evra.« Ženska: »In koliko časa že pijete?« Moški: »Približno dvajset let.« Ženska: »2,50 evra za enega, trikrat na dan, 50 evrov tedensko, to je 2.738 evrov letno.« Moški: »Točno.« Ženska: »V dvajsetih letih bi to bilo približno 55 tisoč evrov, se strinjate?« Moški: »Točno.« Ženska: »Vidite, če ne bi pili piva, bi zdaj imeli dober BMW!« Moški: »Vi pijete?« Ženska: »Nič ne pijem!« Moški: »In kje je vaš BMW?« novi tednik Za sodelovanje v tej rubriki sta hišne nagrade prejela Marko Resnik iz Jurkloštra in Slavko Zgoznik iz Celja. »Oči, če mi daš 20 evrov, ti povem, kdo spi z mamo, ko te ni doma.« »Tu imaš 50 evrov, kdo?« »Jaz!« Vir: splet Kako napredovati v službi Prva lekcija Vedno dajaj vtis, da si zamišljen in rahlo zaskrbljen. Samo bedaki so lahko sproščeni na delovnem mestu. Druga lekcija Vedno dajaj vtis, da se ti mudi: teci po hodniku, čeprav se samo sprehajaš. Tako te bodo šteli med dinamične ljudi, kar je velik plus. Ponovno se hitro nauči vsega, kar ti je mama prepovedovala, ko si bil otrok (loputaj z vrati, trešči telefonsko slušalko ob koncu pogovora, preklinjaj, kadar je treba, da izgledaš jezen ...) Tretja lekcija Ne pojdi nikamor brez zvrhano polne mape s papirji. Če je treba, jo napolni tudi s starimi časopisi. Četrta lekcija Imej izvirne ideje. Toda pazi, da se ujemajo z idejami tvojih nadrejenih. V nasprotnem primeru te bodo označili za nevarnega idealista. Peta lekcija Nikoli ne odidi iz pisarne točno ob uri odhoda. Odidi vsaj pol ure kasneje in pazi, da tvoj odhod »po naključju« sovpada s šefovim. Drugače ostajanje nima nobenega smisla. Šesta lekcija Ničemur se ne smeš čuditi. Ker karkoli ti povedo, si tako in tako že vedel, še posebej stvari, ki naj jih ne bi vedel. Na ta način boš izvedel veliko novega. Sedma lekcija Organiziraj čim več sestankov. Načeloma se na sestankih ne zgodi nič pametnega, a se človek lahko vsaj malo usede, hkrati pa imajo sestanki dober psihološki učinek. Osma lekcija V pogovoru uporabljaj čim več zapletenih tehničnih izrazov, po možnosti tujk, tudi če nimajo nobene zveze s predmetom pogovora. Pomembno je, da te nihče ne razume. Abstraktni izrazi povečujejo spoštovanje. Deveta lekcija Ko greš na dopust, moraš reči, da greš v toplice, da poskrbiš za svoje zdravje. To deluje resno. Ne govori, da imaš raje smučanje, potapljanje ali lov. Deseta lekcija Če po določenem času opaziš, da ta način ne deluje in da še nisi napredoval, to pomeni, da imaš opravka z inteligentnimi šefi. Zamenjaj službo in začni prvo lekcijo. Naš zvest sodelavec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic, ki smo ga že nagradili za sodelovanje v preteklem mesecu, je tokrat poslal še eno zanimivo fotografijo. Sega v leto 1966 in kaže obiralki hmelja v okolici Mozirja. Cvetka in Jelka iz Ljubije pri Mozirju sta takrat imeli šestnajst let. Cvetka (levo), žena Jožeta Jurca, je žal že štirinajst let pokojna. 5 4 7 3 6 1 1 7 8 2 1 8 6 3 5 6 1 4 7 2 9 3 1 6 4 5 6 9 REŠITEV SUDOKU 235 8 4 1 9 7 5 2 6 3 9 5 3 6 8 2 4 1 7 7 2 6 4 1 3 9 5 8 6 7 4 3 2 8 1 9 5 2 1 9 5 4 7 3 8 6 5 3 8 1 9 6 7 2 4 3 6 7 2 5 9 8 4 1 4 8 2 7 6 1 5 3 9 1 9 5 8 3 4 6 7 2 Nova tržna niša Sama nikoli ničesar ne najdem. Če se tolikokrat radi pošalimo o stereotipu, da moški nikoli ne najdejo ključev od avta, telefona ali denarnice, potem izjema potrjuje pravilo in ta izjema sem vsekakor jaz. Dobro, da imam glavo pritrjeno. A nič-kolikokrat za »izgubljeno« sploh nisem kriva sama ... Velikokrat se najde kdo, ki mi kakšen predmet uspešno »pomaga skriti«. Predlagam torej novo tržno nišo. Zakaj bi sodelavcu rekli, da je na naših stvareh zapisano »vrni se«? Predlagam, da končno nekdo izda kar celotno kolekcijo takšnih predmetov. Začnimo pri dežniku. Če želimo imeti takšnega, ki nas ne bo pustil na cedilu tudi ob lahkem vetriču, potem moramo zanj odšteti vsaj deset evrov. In če želimo lep, zanimiv ali nekoliko drugačen vzorec, bo naša denarnica lažja še za kakšen evro. Nato si rečem, da »marela« ni za en dež in vredno je zanjo odšteti nekoliko več, saj bom potem imela mir. Narobe! Če ga slučajno ne bom izgubila sama, si ga bo slej kot prej izposodil kateri od družinskih članov. Možnosti, da bo moj dežnik dejansko le za en dež, se bodo takoj povečale. Kaj pa pisala? Ta so sicer ugodnejša, če seveda odmislimo, da lahko imajo dodano vrednost, saj so lahko darilo ob prazniku ali nekem osebnem uspehu. Tehnični svinčniki so skoraj potrošni material, a ko ga zares potrebujemo, ga nikoli nimamo pri roki ... Saj res, včeraj ga je nujno potreboval sodelavec. Kako pa je s kadilci in z vžigalniki? Kolikokrat se v uredništvu zasliši glas: »Kdo ima moj oranžen vžigalnik?« In prav zanimivo je opazovati razprave, kdo ga je kupil in zakaj ima sodelavec roza vžigalnik z rožicami. Še nekoliko dlje lahko gremo pri veččlanskih družinah z več otroki istega spola. Kako najdete med 45 pari črnih nogavic številko 43? Srečno! Nežnejši spol se bo našel tudi pri posojanju lasnih elastik. Ko prijateljico neizmerno motijo na čelo prilepljeni lasje, jo boste seveda odrešile z elastiko, ki jo vedno nosite v torbici. In če resnično verjamete, da bo ta še kdaj videla vašo torbico od znotraj, ste ena tistih, ki vidi kozarec napol poln. Predlagam torej kolekcijo »vrni se«. Zvesti kupci bomo vsi, ki bi soljudem radi sporočili, da resnično želimo nazaj svoj dežnik, a se na njega ne želimo ravno podpisati. Kupci bodo vsi, ki jim je nerodno zahtevati nazaj svoj sponzorski vžigalnik. Prav tako bomo kolekcije veseli vsi, ki se v tem trenutku kesamo, ker kdaj čisto po pomoti v žep pospravimo kakšno »kulico«. INOVATORKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Vi 4 3K SKLADOVNICA (REDKO) GLAVNO MESTO JUŽNE KOREJE EGIPTOVSKA KRALJICA NEKDANJA (slovenska PADALKA (IRENA) Л NEMŠKI ČLEN VODNA RASTLINA KrižanKe & ugahKe MEMOARI SLADKO-SNEDNEŽ PROSTOR ZA PSE MI, VI, ... TRAVNIŠKA ŽUŽELKA IVAN HRIBAR SLOVENSKI GOSTINSKI DELAVEC RIMSKA BOGINJA JEZE 12 DRŽAVA V VZHODNI AFRIKI UČENJE (STAR.) NEKDANJI SLOVENSKI HOKEJIST (RUDI) KRISTUSOV UČENEC SPUST PO DIVJIH VODAH V ČOLNU LEN ČLOVEK (SLABŠ.) NEKDANJI ARABSKI EMIRAT DAVORIN TVORBA V JENKO KRAŠKIH JAMAH PISATELJICA PEROCI TEKMOVALNA SKUPINA SNOV ZA STROJENJE VIOLINA PRIVRŽENEC BREZ-ANIMIZMA PRAVNO LJUDSTVO POVEČANJE (REDKO) NEMŠKA KNJIŽEV-NICA SEIDEL MOŠTVO NEBNICE V ŽRELU FORNEZ- ZIJEV VZDEVEK GLAVNO MESTO JAPONSKE TITAN KANARČEK (REDKO) POLARNA RACA DIRIGENT NANUT BREZMADEŽNA (LAT.) DEDALOV SIN EVROPSKA JEZIKOVNA SKUPINA DELNIŠKA DRUŽBA NEPORAVNANA OBVEZNOST KRAŠKI POJAV ZAMAŠEK V ŽILI OBDELOVALEC KAMNA BRANKA JURCA: ... POMARANČA PREPERELA KAMNINA SREDIŠČE PORURJA NEMŠKI MATEMATIK LASKER ČLAN OMIZJA ODLIKOVANJE (STAR.) TUJ DVO-GLASNIK BIBL. IME PALESTINE JEZ. ENOTA ZA POJEM PREBIVALEC AREZZA SPLOŠNO PRIZNANA RESNICA VAS POD MATAJUR- JEM PEVKA BAEZ DEL TRBOVELJ AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING KATARINA SREBOTNIK MERA ZA ZLATO NEMŠKA REKA (ORIG.) SPOJINE AMONIJAKA MATIJA ČOP Povsod z vami DVOZLOŽNA STOPICA PALAČA (FR.) MAJHNO OKO EMIL ADAMIČ ZVEZNA DRŽAVAV ZDA SLOVENSKA NOVINARKA KOREN VRTNI JUŽNI ŠKODLJIVEC SADEŽ ZADIRČNEŽ (SLABŠ.) PRIPADNIK STAROGR. PLEMENA ETILNI POSODA ZA ALKOHOL TEKOČINE DOLINA (STAR.) NINA GAZIBARA AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) 20 MINISTER V ISLAM. DRŽAVAH 16 ISKAN ČLOVEK ZAPIS ZGODOVINSKIH DOGOKOV LITERARNA BESEDILA 13 GOSPOD (ČEŠ.) TELICA (LJUBK.) Nagradni razpis 1. nagrada: dežnik in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ona: Izkoristili boste ponujeni namig, a se boste pozneje še pošteno kesali. Saj ne, da ne bi bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri prijatelju vam bo precej pomagal, zato nikar ne omahujte. On: Morda vendarle ni vse tako kristalno čisto, kot je izgledalo na prvi pogled. Nenazadnje je prav mogoče, da vam nekdo pripravlja pretkano past in samo čaka, da storite napačen korak. Bodite previdni! Ona: Na ljubezenskem področju ni prav nobenega razloga za preplah. Edino, kar bi bilo dobro, je, da bi si lahko vzeli malo več časa za svojega srčnega izvoljenca, ki si je zadnje časa začel domišljati precej čudne zadeve. On: Sprejeli boste ponujeno pomoč sodelavca in kmalu se bodo pokazali tudi konkretni pozitivni rezultati. Korist bo seveda obojestranska, kar bo le še toliko boljša kombinacija. TEHTNICA Ona: Ne razmišljajte preveč o tem, zakaj se vam je posrečilo, ampak raje izkoristite nastalo situacijo. Partner vas bo povabil na prijeten izlet, ki se bo končal povsem nepričakovano. Čaka vas presenečenje na delovnem mestu. On: Nasmiha se vam poslovni uspeh, zato nikar ne sedite križem rok, ampak zgrabite priložnost z obema rokama. Pred vami je obdobje, ko vam bo enostavno vse šlo natančno tako, kot ste si že dolgo želeli. ШШХ Ona: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se vam zgodi, da se boste konec tedna znašli v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvalite, kajti vse skupaj lahko pride na napačna ušesa. On: Prijetna neznanka vas vedno bolj vznemirja, tako da ste tik pred tem, da se odločite za konkretno potezo. Nikar se preveč ne obotavljajte, saj so vaše trenutne možnosti več kot odlične. DVOJČKA ** ■ STRELEC £ Ona: Nikar ne puščajte drugim, da se vmešavajo v vaše delo, saj ste sami povsem dovolj sposobni za to, kar načrtujete. Naredili boste odločno potezo, ki vam bo prinesla izjemne poslovne pridobitve. On: Vse prevečkrat si zadajate skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajate melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posvetite realnim ciljem in videli boste, da se sreča lahko nasmehne tudi vam. Ona: Če vas tarejo finančne težave, dobro napnite oči in možgane, kajti rešitev je tik pred vašim pragom. Pri tem vam lahko v obilni meri pomaga nekdo, ki ste ga spoznali pred kratkim. Naj vam ne bo nikar nerodno prositi za pomoč. On: Kmalu se vam bo odprlo in dosegli boste vse, kar ste si zamislili. Stroškov bo končno manj, tako da boste zlezli na zeleno mejo. S partnerko boste imeli določene težave in nesoglasja, ki bodo vse prej kot prijetni. Ona: Tudi tokrat se boste nadvse pogumno lotili tveganega posla, ki se ga bodo vsi izogibali. Od začetka vam bo sicer malo škripalo, a se boste hitro znašli in iz vsega skupaj potegnili kar precejšnje dobičke. On: Spozabili ste se nad osebo, ki si tega ne zasluži, zato bi bilo zelo dobro, če bi se potrudili in popravili storjeno napako. Ta oseba vam sicer ni zamerila, vendar ste ji vzbudili senco sumničenja. KOZOROG tm Ona: V svoj realni svet boste uspeli vnesti kanček več domišljije, kar se bo takoj odrazilo na vaših odnosih z nasprotnim spolom. Na nekaj boste vseeno pozabili, toda to je že druga zgodba z drugimi igralci... On: V prvi vrsti se poskusite umiriti, sicer se lahko vaš odnos s partnerko sprevrže v pravo pravcato polomijo. Prevelika ihta in zagnanost vam utegneta prej škodovati kot koristiti. Sicer pa tudi vaša partnerka ni ravno svetnica. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 27. decembra. Geslo iz številke 50: Jelenček Rudolf deli objeme. Izid žrebanja 1. nagrado, Gorenjevo majico, kuhinjsko servieto NT&RC in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jožica Antloga iz Škofje vasi. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in kuhinjsko servieto NT&RC, prejme: Ivanka Lemut iz Celja. 3. nagrado, Gorenjevo majico, prejme: Marija Šuster iz Štor. Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado bosta nagrajenca dobila na oglasnem oddelku naše hiše. Ona: Vaša prizadevanja se bodo sicer uresničila, vendar se boste uspeha kmalu naveličali. Poglejte malo okoli sebe in ugotovili boste, da vas uspeh ni povsem osrečil. Posvetite se raje partnerju. On: Prijateljski nasvet vam bo pomagal rešiti težave, ki vam že dlje časa ne dajo miru, in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam je zdelo. Star pregovor pravi, da je dober prijatelj zlata vreden. Upoštevajte ga. DEVICA ^ Ona: Ta teden vam bo prinesel takšno presenečenje, da vam bo dobesedno vzelo sapo in kar ne boste mogli verjeti, da se to dogaja prav vam. Partner se bo ob vsem tem le muzal in si mislil svoje... On: Doživeli boste veliko presenečenje, vendar se nikar ne prenaglite, temveč ohranite trezno glavo. Le tako boste lahko odločali o zelo pomembni zadevi, ki je pred vami. VODNAR Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj do partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot tudi zanj. On: Spoznali boste, da se v srcu vaše partnerke skriva veliko več lepote, kot ste to pričakovali na začetku. Prav zato se boste še dodatno potrudili, da bo vajina zveza postala nekaj trajnega. Ona: Prijetna novica vam bo dodobra ogrela srce. Nikar ne čakajte, ampak se vrzite v vrtinec dogodkov, ki vam bodo prinesli obilo osebne sreče in veselja. Uživajte, dokler še lahko; kasneje bo prepozno! On: Prevzeli boste neko obveznost, ki vas bo skoraj spravila ob živce, toda hitro si boste opomogli in se znašli v novi situaciji, s čimer se bo pokazala tudi nova priložnost za vaše skrite načrte. OČE 14 5 9 MAKARSKA VEK 18 8 7 10 17 3 19 11 15 2 MOLIBDEN 4 6 48 RUMENA STRAN Brez težav z mikrofonom Novopečeni predsednik uprave Thermane Laško Samo Fakin (na sredini) na prednovoletnem srečanju direktorjev in županov, ki je bilo v njegovem zdravilišču, z nagovorom vseh zbranih ni imel težav. Njegove misli so namreč vedno iskrive, da je pravilno vklopil mikrofon, pa je poskrbel di- rektor Celjskih mesnin. Izidor Krivec (desno) se namreč kot dolgoletni ljubiteljski pevec na mikrofone zelo dobro spozna. Tudi ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška govor na srečanju ni skrbel, saj ni povedal nič takšnega, kar direktorji že ne bi vedeli. Foto: SHERPA Zaskrbljeni Štirje župani, ki smo jih ujeli na sprejemu v laški Therma-ni, so bili videti nekam resni in zaskrbljeni. Morda zato, ker so naslednji dan poslanci državnega zbora obravnavali in sprejeli novelo zakona o lokalni samoupravi, ki bo omogočila volivcem predčasni odpoklic županov, če se ne bodo strinjali z njegovim delom. Zlasti v majhnih občinah bi lahko to storila že večja skupina občanov, opozarjajo župani. Zaradi veta državnega sveta bodo o noveli morali poslanci odločati še enkrat, tako da med župani negotovost ostaja. Z leve: Branko Petre iz Vojnika, Miran Jurkošek iz Štor, Martin Brecl iz Dobrne in Janko Kopušar iz Šmartnega ob Paki. Foto: SHERPA \ -d JM S&4 t .....T ••«^"^BÄteSf Po tednu velikih pričakovanj je Pravljično Celje v minulih dneh dočakalo še enega od vrhuncev, saj je svoja vrata na veliko veselje najmlajših spet odprla Pravljična dežela. Že sedemnajstič, kar pomeni, da se projekt Vladimire Skale in sodelujočih celjskih šol bliža polnoletnosti. Da je že zdaj dozorel in da so to opazili tudi daleč onkraj nekdanjega celjskega obzidja, nenazadnje pričajo tudi številni pravljični vlaki Slovenskih železnic, ki pravljičnih doživetij željne vozijo v knežje mesto. Znanih obrazov, seveda predvsem domačih novodobnih knežjih podanikov, se v Pravljični deželi kar tare. Tako je z otrokoma prišla na ogled tudi Jolanda Čeplak - Joli, ki jo je naš fotoreporter, kljub njenim izjemnim tekaškim sposobnostim, uspel ujeti v objektiv. Foto: GrupA Celjska mestna svetniška tihožitja Naša rumena (fotografska) podmornica bo seveda (nevidno) plula tudi na današnjem sprejemu celjskega župana Bojana Šro-ta in beležila tihožitja povabljenih pomembnežev v Narodnem domu. Še prej pa je nekaj portretnih pejsažev celjskih mestnih svetnikov zabeležil tudi naš fotoreporter. Sodeč po izrazih na obrazih niso bili pretirano nerazpoloženi, kljub temu da bo treba decembra oddelati še eno sejo. Foto: SHERPA Zvezde pomagajo Humanitarno društvo Enostavno pomagam je poskrbelo, da so bili obdarjeni otroci iz socialno šibkih družin osnovnih šol in vrtcev celjske regije. V Božičkovi tovarni daril sta sodelovala tudi celjska rokometaša Luka Žvižej (desno) in Blaž Jane. Blestela sta na zadnjih mednarodnih tekmah, izkazala pa sta se tudi na prireditvi, ki je prinesla srečo v srca mnogim otrokom. A osrečila sta tudi našo radijsko voditeljico Andrejo Petrovič, ki ju je radostno stisnila. Na fotografiji sta tudi dvojčka Žvižej, stara dve leti in štiri mesece, Kris desno in Jan levo. Foto: MN novi tednik v^dno? 2 илжој I