SS. Številka. V Uabljani, i UMA, 7. nama NIZ. XtV. lala. • ,Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto.......K 24 — pol leta........ 12*— četrt leta ....... 6*— na mesec......, 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta ....... . 11«— četrt leta......m 5*50 na mesec......1-90 Dopfsl na i se franki raja Rokopisi se ne vrača jo. ^redaistvo Knaflova ulica št 5 iv nritličfu levo* telefon M. 34. Izhaja vsak dan zvečer isvzeaaai nedelje ta praznike. fnserati veljajo: peterostopna petlt vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu nai se pošiljajo naročnine, reklamaciie. mserati itd. to e administrativne stvari. - Poeamezaa številka velja 10 vinare*. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naroda« tiskarna" «elefen it. SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto......K 25*— pol leta .... * . . . 13-— četrt leta....... 6*50 na mesec • • • • . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28*—* za Ameriko In vse druge dežele: celo leto......K 30-— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Oeravaistvo' Enallova ulica št. 5 spodaj, dvorišče levo), telefon it. H Držauni zbor. Kartelna debata. — Kflrnerjcv nujni predlog. — Akcija posl. Ravniharja proti sklepom kranjskega dež. zbora. — Brambne predloge padle t? Enoletni provizorij. — Težkoče ▼ Češki delegaciji. — Tržaška afera. Dunaj, 6. marca. Dolgočasne seje. Vprašanje, s katerim se zbornica peča je gotovo važno in zanimivo, toda — ne so Tešiti v parlamentu. Bistvo kartelov, njih faktični vpliv na narodnogospodarski položaj, zlasti vprašan jo v koliko je sedanja draginja povzročena od teh monopolističnih organizacij, niti v teoriji ni dovolj raziskano. Nobeden praktičen poiskus še ni dokazal, kje se nahaja meja med zlim jn dobrim učinkom kartelov. !^ele obširne in temeljite enkete bi morda podale nekoliko več pozitivnega materijala, treba je reči morda, kajti paketa o sladkornem kartelu je končala z zmago kartelistov. Ker so danes korenine kartelnega zla se prav tnalo raziskane, so naravno 'udi neznana uspešna protisredstva. Dravinjski odsek priporoča najrazličnejša, toda čim zasledujemo njih učinek, bodemo dostikrat ivideii, da je ta namenu sredstva samega ravno nasproten ali'pa da so sredstvu samemu stavljene neprodirne zapreke. Napram kartelom onih industrij, ki vzivajo carinsko varstvo, se priporoma znižanje ali pa odprava uvozne ;r ne na enako inozemsko blago. T da Avstrija ni sama na sveta. Z Ogrsko tvori carinsko enoto in vsaka sprememba carine je nugoča le če soglaša tudi ogrska vlada. In drugič jp vezana država z mednarodnimi gospodarskimi pogodbami. Tretjič pa: kdo si upa trditi, da bi srn serije carine na železo ne obilo le železarskega kartela, temveč prizadejal' celi avstrijski železarski industriji sploh težko preboljive uiarce"? Boj proti izrod kom kartelov je potreben, roda treba ga vesti s skrajno previd-□ ^\:o. takorekoč korak za korakom, ne da pa so ustvariti naenkrat, pravcata kodifikacija »kartelnega prava« ... To spoznanje je me 1 poslanci bolj razširjeno, kakor pa ^e splošno priznava. In to je tudi vzrok, da se vrši debata pred skoraj praznimi klopmi. Danes je nalil trorovinski minister Rdesler precej vode v < stro pijačo »antikartelistov za vsako ceno« — poudaril je, da kartelno vprašanje ni avstrijska posebnost, da je LISTEK. Rjenzi, zadnji fpibunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton • Bulwer. Tretja knjiga. (Dalje.) »Dobro, hvala — tvoje novice, prijatelj, so mi sapo zaprle. Torej baroni so se podvrgli?« »Da! Prvi dan je prisegel eden Colonnov. gospod Adrian; čez teden je Štefan, ki mu je bilo zagotovljeno -obodno potovanje, zapustil Pale-strino in z njim Savelli; sledili so Orsiniji — celo Martino di Porto se je molče podvrgel.« »A tribun--je-li to njegovo dostojanstvo!--zdi se mi, da naj bi bil postal kralj--« »Ponudili so mu kraljevski naslov, a odklonil ga je. Njegovo sedanje dostojanstvo, ki ne zahteva nobenih patricijskih časti, je mnogo pripomoglo, da »o se plemiči ž njim sprijaznili.« »Premeten dečko je — oprostite! — bistroumen knez jel No, mislim, da bo tribun uveljavil strogo gospodstvo nad ponosnimi rimskimi sinovi.« »Ne zamerite — nepritraneko je internaeijonalni gospodarski pojav, ki je ga urediti zopet le l internaci-jonaluimi sredstvi. Izjavu se je imenom vlade skoraj proti vsenr piedlo-gom draginjskega odseka. Vfada. katera je končno kot izwdi tel j ica zakonov in parlamentarnih ukrepov, za posledice odgovorna, ima gotovo pravico spregovoriti o pravom času resno besedo. Toda zdi so. da vlada ne u važu je le težkoče protikartelne-ga boja, temveč da na dru^: strani omalovažuje tozadevne težnje parlamenta ter se a priori pre^-dločno postavlja na stran kartelistov . ... Minister Rossler je moral čuu mnogo prav gorkih medklicev in njegove deloma brezobzirne besede &** pc nepotrebnem poostrile debato. Pričel bo zopet oni boj za justari.ente. kakor smo ga doživeli v masnem vprašanju in efekt bo — prazen nie. • Na koncu seje je danes pričel? zopet razprava o nujnem predlogu dr. Kornerja (glede sodm.j-kih raz mer na Češkem), k' je bila pred božičem prekinjena. Krtr govori v tej debati vsak dan navadno k /»deri govornik, pride k besedi priglašeni poslanec dr. Rarnihar najbrž v petek na vrsto ter bo na primeren način osvetlil justične razmere na Sloven skem. ti Posl. dr. Ravnihar je kot član mladočešjcega kluba pričel energično akcijo tudi v znd°vi zn^nib sklepov klerikalne večine kranjskesa dež. zbora. V smislu stališča, ki »ra zavzema v tem vpraftsBJn n a:\-narrodnn stranka, je poročal danes v klubovi plenarni seji ter se je soglasno sklenilo proglasiti aadevo za klnboro. Precteednistvo ratođcčeskaga kluba se bo oficTjalno zabelo ca to da se nasilni atentat klerikalcev na napredno Ljubljano, ter zahrbtna falzi-fikac-iia deželnega vol. rcia prepreči. Skupno 7. dr. Ravnilnrjem storj klubovno predsedništvo na merodaj-nih mestih vse potrebne korake. c V vseh strankah se je danes ži vahno debatiralo o usodi brambne reforme. Zdi se, da postaja vprašanje prehodnega provizorija v »".Mik; posebne novele k sedaj to1 ■ a vnemo brambnemu zakonu vedno aktn.il-nejše. Bistvo tega proviz* ija smo označUi včeraj, veljal bi ni za enkrat le eno leto. Toda Kaj pomeni v Avstriji provizorij to je fpioSno znano; provizorij imenu j°mo pri nas vsa ponesrečena def? ni ti v a . . . Pre- vladujoči nazor parlamenturnih krogov v celem načrtu smo že označili, spremenil se ni prav nič. Popoldne se je v zbornici že govorilo, da se je cesar odločil pustiti brambne predloge pasti in da je novela k staremu brambnemu zakonu že izdelana Potrjena ta vest še ni, šele po jutršnji avdijenci grofa Khuena bo mogoče preglodati položaj. Brezdvomno bi odtegnitev brambne predloge, katere prvo branje v naši zbornici se naj prične že prihodnje dni, jeko neugotno vplivala. V razmerju strank Jo vlade bi mogle nastati dosedaj nepredvideno komplikacije in grof Stiirgkh nikakor ne more biti prepričan, da bo event. bramhni provizorij v zbornici tudi sprejet. Posebno, ker se je njegovo razmerje napram Cehom zopet poslabšalo. Danes popoldne se je zvedelo, da so bili včeraj nekateri nemsko-nacijonalni poslanci pri ministru Hussarekn, da en povprašajo glede s"iikcije v nižjem vstriiskem zboru sklenjenega tkzv. nemško- brarobnega zakona (lex Kolisko). Pri tej priliki je baje min. Hn.ssar°k izjavil, da se mu zdi obramb:: nemškega značaja dunajskega inesta opravičena. Ceski narodni sec'jalci, k: se trudijo spraviti Enotni če^ki klub zopet v strog-o opozicijo, fo se te afere z veseljem polotili *vn tudi ostale če'.ke stranke so si s veste, da bodo taki nazori člana vl^d^, ki se trudi pridobiti p^poro češke deTe*racije v vs \j aVčki javnosti napravile najmuenejši vt'sk. Grof* Stiirerkh ima največje nenrijate1 je med svojimi las nimi ministri. Predsednistvo »TC. č. k« je imelo danes r tej zadevi dolgo konferenco z ministrskim predsednikom. • a Justični minister Hoebenbnrger se je energ'čne slovanske akcije radi IrfaAVe porote vendarle zbal. Pro-Hxakonito8t, s katero je postopalo v»šje deželno sodišče je preveč oči-vidna in — H°chenburgr*r. ki ie po-s^l ekscelenci .Takooicu memorandum tržaške odvetniške zbnrniof;, n nrmprn'm micJiaj^m seveda, da -ra reši. se dela sedaj nedolžnega in čistega kakor jagnje. Tziavlja, da je za vsako event. nepravilnost svoje cd-' be odgovorno v»sie d°ž. so^i^če samo in danes je izrazil tudi svoje začudenje, da je v'šiesodni Predsednik obvestil o annliranjn oorotne liste ^'cer oflvetnisko zbornico, njemu pa da še ni podal nikakega ofic. poročila. Gospod Jakopig dobi torej mesto pnfavale javni nkor. pravičen kmetu in patriciju; varuje pa plemstvu pristoječe mu privilegije in postavno veljavo.« »Ha in ti nečimerneži, če le obranijo navidezno veljavo, niti ne poflrre«ajo njfnejara bistva. Razumem pra! To kaže. da je frenijaleri! A tribun, se mi zrli. ni oženjen. Ali i£co med Oolonni ženo?« »Gospod vitez, tribun je oženjen; tri dni po tem. ko je dosegel oblast, je zasnubil hčer barona di RaseH'ia in se ie ž njo poročil. »Raselli! To ni imenitno ima. Lahko bi bil boljo dobil.« »A govori se,«< je nadaljeval miadenič smehljaje, »da pride tribun po svoji sestri, signori Ireni v kratkem v svastvo z rodovino Co-ionna. Baron di Castello jo snubi.« «Kako, Adrian Colonna? Dovolj! Prepričan sem zdaj, da je mož, ki zna ljudstvo zadovoljiti in plemiče ugnati ali sprijazniti, rojen za viadarstvo. Odgovor na to pismo pošljem sam. Za vaša sporočila, gospod poslanec, sprejmite to dragocenost.« Vitez je vzel prstan z dragim kamnom s prsta. »Ne, nič se ne branite; darovan mi je bil tako prostovoljno, kakor ga jaz vam darujem.« Mladenič, na katerega je vedenje slavnega gusarja napravilo presenetljiv in ugoden vtisk, in ki se je čudil mirni zaupljivosti, s katero je Monlreal v svojem lastnem gradu sprejel njegova poročila iz Rima, se je prejemši darilo globoko priklonil. Prekanjeni Provencslec, opazi vši vidni vtisk, ki ga je napravil, je nvideval, da bo zanj ugodneje, če počaka s koraki, ki mu jih je kazalo narediti. »Zagotovi tribnna,« je rekel od-slovlj^j^č poslanca, »če se vrneš v Rim prodno dospe moje pismo tja. da občudujem njegovega duha, da pozdravljam njegovo moč in da se bom potrudil spraviti njegove zahteve v soglasje z mojimi nazori.« »Raje bi imel,« je toplo rekel poslanec (bil je iz dobre rodovine in lepega vedenja) »deset tiranov za sovražnika, kakor enega Montreala.« »Za sovražnika! Gospod, verujte mi, da ne iščem sovraštva ne s knezi, ki nmejo vladati, niti z ljudstvom, ki je tako modro, da zna obenem vladati in se pokoravati.« Montreal je bil ves tisti dan zamišljen in nemiren; poslal je zveste ljudi do poveljnika v Ogleju (ki je bil takrat z Ljudevitom ogrskim V pisemski zvezi), v Neapolj in v Rim. Poslednjemn je dal pismo do tribnnA, v katerem je, ne da bi tte povsem podvrgel, hlinil ndanost in zahteval le daljši rok, da izvrši priprave za svoj odhod. Ob istem času je opremil svoj grad a novimi ntrd- Na koncu današnje s*»je je spravil posl. Pittacco celo afero zopet pred zbornico. Ker je posl. Rvbaf imenoval postopanje tržasJke odvetn. zbornice nezakonito ter jo dolžil političnih aspi racij, se je zdelo dr. Pittaccu danes potrebno dolžiti dr. R v bara krutega žaljenja Tasti in poštenja italijanskih advokatov in tržaške zbornice. Pittacc*»vo besede oznanjajo, da se bo moi*3l dr Rvbaf najbrž zagovarjati za svojo narodno akc'jo v parlamentu — pred disciplinarnim svetom tržaške odvetniške zbornice . . . Iz današnje seje je še posebej omeniti, da je podal posl. dr. Ravnikar predlog radi uvrstitve mesta Kamnika v ITI. razred aktivitetnih dokiad. e V naslednjem podajemo kratki pregled današnje seje in delovanje odsekov: Začetkom zbornične seje je predsednik dr. Svlvester odgovoril na vprašanje dalmalinskega pravaša Prodana gler?e izjave ogrskega ministrskega predsednika, da spada pravaška spomenica o hrvaških razmerah v koš. Predsednik je dejal, da mu ne pristoja pravica, kritizirati nače-niVa ogrske vlade. Pri razpravi o karte!?h je prvi obširno govoril trgovinski minister Rossler. Opozarjal je, da je država v vs°h earinsr ;h zadevah vezana na T>rivnljonie Ogrske in na mednarodne trff-ovinske pogodbe. Minister je ob-jnbil. d? predloži zbornici uspehe raa'skavanj glede monopoliziranja veleknpčtje z že^om, sladkorjem, pivom, petrolejem, špiritom, premogom itd. Zbornica bo potem tnoorla razsoditi, če kaže izvesti to monopoliziranje. Z^htcvanje. naj vlada vzame kartelom vse dovoljor-e ugodnosti, je neizvedljiva. Petrolejskima rafinerijama Dz'edice in Ltmanowa so bile dovoliene nerodnosti, ker se je šlo za premaeranje neloja-ne inozemske konkurence. Govorili so še češki radikalee Str;brny. Poljak Zarankv in Malo-roa Jolis. na kar je bila razprava prekinjena. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o nujnem predlogu glede imenovanja sodmkov na Češkem. Govoril je nemški nacijonalec dr. Schreiner, ki je po^ebn«» branil ju-stičneo-a ministra Hochenburgerja. Prihodnja seja bo jutri. Finančni odsek je daues sklenit izvoliti tri pododseke in sicer enega za finančni načrt, enega za direktne davke in pristojbine in enega za indirektne davke. Gopodarski odsek se je bavil s predlogi o razširjenju zavarovanja proti nezgodam v stavbni obrti in o predlogi o varstvu delavcev v pekovski obrti. Odsek za državne nastavljenem je razpravljal o tistih točkah službene pragmatike, glede ka'erih vlada nasprotje med odsekom in med ministrstvom. V odločilni stvari, namreč o koalicijski pravici uradnikov, se ni doseglo snorazumljenja. Vlada nikakor neče takega sklepa predložiti v sankcijo. V draginjskem odseku se je razpravljalo o terminski kupčiji na Ogrskem in o pospeševanju kmetijskih zadrug in konsumnih društev. Šolska družba. Sedaj je menda konec te dolgovezne razprave v »Zarji«, zato si lahko napravimo pregled. Razpravo je začel pisati g. dr. Josip Ferfolja, odvetniški kandidat v Trstu. Pisec prisega sicer na program socialnih demokratov, toda o hranil si je samostojne nazore, da ga smemo šteti med Masarvkovce. N; pretrgal vseh vezi s svojim narodom, temuč čuti za njegove potrebe. In to je naravno, ako gleda dan na dan nasilja, ki jih zadajajo Italijani Slovencem v Trstu. Ker j* spoznal, da je tržaškim Slovencem glavna, opora pri njihovi obrambi »Družba sv. Cirila in Metoda«, se njegova razprava deloma čita simpatično. Povod razpravi je bilo lansko glasovanje v tržaškem občinskem svetu, kjer so soc. demokrarje glasovali za podporo »Lesi nazionale ter proti podpori »Družbi v. Cirila in Metoda«. Ker je g. dr. Ferf.lja tako postopanje grajal, napadel ga je so-drug g. dr. Turna v »Zarji« dne 11. in 12. januarja t. L V svojo obrambo pišo g. dr. F., da ima soc. dem. stranka v Trstu so-druge, ki so učlanjeni pri »Legi«. To je povedal sodrupr Pittoni v »Lavora-tore«. Isti sodrug je tudi izjavil: ».Ta? zanikam, da bi »Lega nazionale« imela danes namen, razširjati kulturo. Namen je nacionalizem. Isto meščanstvo, ki gosnednje v deželnih zborih in mestnih svetih, a nr skrbi zadostno za vzgojo in izobrazbo ljudstva, — organizira po- bami, napeljal mnogo živil in noč in dan so stali v soteski in v mestu Terracini vohuni in stražarji. Montreal je bil vojskovodia, ki se je na vojsko najbolj takrat pripravljal, kadar je razglašal najbolj miroljubne namene. Zjutraj, peti dan po prihodu rimskega poslanca, je Montreal, ko je bil pregledal utrdbe in zaloge ter se na svoje pomirjen je prepričal, da lahko vzdrži obleganje vsaj en mesec, stopil v Adelinino sobo z jasnejšim obrazom, kakor ga je kazal v zadnjem času. Dama je sedela na onem oknu stolpa, odkoder je bilo pregledati krasno pokrajino, gozde, doline in oranžne nasade — čuden vrt za palačo. Opirajoč obraz ob roko, profil lahko nagnjen proti Montrealu je izgledala s svojo malo glavo — to pričo plemenite krvi — na kateri so bili lasje preprosto razčesani na dve polovici neizrečeno nežno in ljubko. V izrazu obličja, v sanjavih očeh in v globokem miru vsega zadržanja je bilo toliko žalosti in potrtosti, da je Montrealu nameravani veseli pozdrav ostal na jeziku. Molče se ji je približal in je položil roko na njeno ramo. Adelina ae je obrnila, je prijela njegovo roko, jo položila na svoje srce in s smehljajem zakrila svojo žalost. »Draga,« je rekel Montreal, »če bi ti vedela, kako le senca potrtosti na tvojem obličju vznemirja moji* srce, bi se ti nikdar ne žalostila. A ni Čuda, da se kesaŠ svoje ljubezni v teh temnih zidovih, kjer ni pri tebi nobenega ženskega bitja tvojega stanu in kjer veselost, ki jo more Montreal povabiti v svoje dvorane, tvoje uho le žali. »Ah, ne, ne, Gautier, nikdar se ne kesam! Mislila sem le na najinega otroka, ko si vstopil. Ah, bil je najin edini otrok. Kako lep je bil; Gautier, kako ti je bil podoben!« »Ne, imel je tvoje oči In tvoje čelo,« je dejal vitez, glas mn je zastajal in obrnil je glavo na stran. »Gautier,« je novic vzdihuie začela dama, »ali se spominjaš* Danes je njegov rojstni dan. Danes je deset let star. Enajst let se ljubiva in ti se svoje uboge Adeline še nisi naveličal.« »Ravno tako bi se svetniki mogli naveličati nebeškega kraljestva,<; je odgovoril Montreal z ljubečo nežnostjo, ki je dala značaju njegovega junaškega obličja izraz miline. »Ko bi mogla to verjeti, bi bila blažena,« je odgovorila Adelina. »Še nekaj časa in tisto malo čarov, ki jth še imam, bo zvenelo. A kake druge pravice imam do tebe?« (Dalje prthodajl&l tem z velikim pompom zbirke, veselice in maskarade, da nabere denarja, ki ga daruje ljudstvu, napram kateremu ni storilo 6voje dolžnosti.« Isti laški gospodje, ki so glasovali proti socijalistom, naj bi mestna občina prevzela v svojo režijo zavetišče pri Sv. Jakobu, da tse prihranijo stroški »Leg;« za ub- žne občine, povišajo istočasno prispevek -»Legi«. Cemu se odpirajo italijanske šole v neitalijanskih krajih, kar iiziva reakcijo preti italijanski narodnosti. Odobrujemo brezpogojno le ono Le-gino delovanje, ki Je izvršeno v korist narodnostnih manjšin v onih občinah, kjer nam druga, narodna veČina odreka šolo.« Oglašali pa so se še drugi soc. demokratje ter obsojali »Legino« ruvanje. Tako je rekel T u n t a r: »Lega« zasleduje raznarodoialne In politične namene, posebno v Istri ustanavlja italijanske šole v slovenskih občinah. Mor in: »Letra je raz-narod oval no društvo«. Ferlan: »Lega je meščanska ustanova. Meščanstvo pušča otroke brez šol, a z »Lego« se postavlja. »Lega« ima politične in raznarodovalne namene.« Iz vseh teh obsodeb izva.;a pisec, da podobnih očitanj ne moremo prenašati na »Družbo sv. Cirila in Me-tona«. Pred vsem se ne more očitati Tiri! - Metodovi družbi nikaka raz-ncrodovalna politika. C. M drn'ba ustanavlja šole tam in takrat, kier je sama v defenzivi. C. M. drvžba in ko so potrebne za slovensko deco. »Lega« ustanavlja svoje zavode večkrat le iz politično strankarskih nagibov in lovi drugonarodne drse... Slovenski liberalci so tudi nreje delovali v družbi, ko je bil v vodstvu klerikalni komand^; ko je Ta preni. Vslrd službe ?e je opravičil svetnik Rothl in iz drugih razlogov svetni Pammer. Ker je v včerajšnji seji pomotoma izpadla drujra točka, se zapisnik zadnje s<\je sedaj odobri. Šolski odsek. V i m eno šolskega odseka ooroča svetnik Dimnik o dopisu mest^e-sra šolskega sve*a gl^de razširjenja I. mestne de«-ke ljudske šole v sest-razredn'co. Poročevalec utemeljuje to s prpnapolnitvijo vseh takih šol, zlasti one na Grabnu, ter opozarja, da tudi šest razred niča na Pmlah ne bo razbrerren;la teh šol. Na I. mestni de^ki ljnrlsk' srdi se tako razširjenje lahko izvrši, ker se lahko opusti ona paT-alrtlke. Tozadevno ie prOrrlil predlogu šolskega nadzornika Ma-j°r^a tudi učiteljski zbor 1. iunija 1010. Zato pred'apra: Občinski svet skleni, da so naprosi deželni «ol-*ki svet. da razširi I. mestno oVškn Ti bo že povedal.« Otroka sta odhitela ven pravit bratu Davorinu o ljubem posetu. V tem so vstopili trije gospodje. »Le naprej, kot bi bila doma!« velel je med vrati gospod s polno črno brado. Bil je dr. Sedmič, ki je privede! dva gosta. Eden izmed njiju je bil star okrog šestdeset let, sivobrad, visoke rasti. Ko ga zagleda Marijanira, skoči k njemu, ga objame in poljubi. »Oče, ljubi oče!« vsklikne z ljubeznivostjo ljubeče hčere, »zdaj ostaneš vedno med nami.« »Ce vara ne bom delal preveč nadlege,« odvrne sodni svetnik Funtek MarijaniČm oče, ki se ie ravno pr:peljal z notranjskim vlakom s svojega dosedanjega službenega mesta. »No pa preveč se me ne boj ta, šolske mladine, da bi kazalo v slučaju, da ta kaj takega nvede dati zajtrk skoro polovici otrok. V poatev ne pride tu morda samo kruh. marveč, kakor to lahko potrdi svetovalcem mestni fizika t, bi bilo umestno, da dobe otroci nekaj gorkega in sicer mleko in kruh. Mlako bi se moralo kuhati pri slugi, razdelitev :n določitev potrebn h otrek pa bi bl«a v rokah učiteljev. Oboje zelo odijozen posel. Ce se računa na vsakega otroka samo 10 vin. na dan, obremeni to mestno občino v 3 zimskih mesecih, ki pridejo tu v prvi vrsti v poštev že za 25.000 K. Vsled tega šolski odsek sa sedaj ne more priporočati sprejetja tega predloga, ;#ač pa svetuje,da se ▼ tem »zirn najde do prihodnjega leta kak modus, da se nekaj podobnega vpelje. Svetnik Kristan razume, da je težko tako stvar sedoj ".zvršiti, svetuje pa, da naj se ne odkloni ta predlog, marveč naj se vrne magistratu, da prouči, kako bi bilo najti pot, da se v prihodnjem proračunn to vpo-eteva. Poročevalec svetnik Dimnik se prilagodi predlogu svetmku Kristana, nakar :zjavi župan da bo njegova krb, to delo kolikor mogoče pospešiti. V imenu k lsk^ga odseka poroča nato svetnik dr. Pipenbaeher o d- pisu kuratorija dekliškega lieeia glede sstemiziranja službe učitelja francoščine in nemščine na tem zavodu. Dkršk: licej potrebuje icer samo učitelja francoščine, ki bi imel 16 tedenskih ur. S tem je izčrpana vsa obveznost podučevanja. k *r imajo filoJegi določenih samo 14*eden-čkih ur. Ker ima dekliški licej že dva germanista, odpade potreba, ia hi se imenovala na liceju i'-na moo, ki ima poleg franoočjMne še vzpo^ohije-nost tudi za nemščino. Poleg lega pa. kakor je iz profesorske statistike razvidno, tudi enega takega krnd da-ta ni, pač pa je kan lidat za francoščino in slovenščino, ki bo najbrže tudi kompetiral. Zato predlaga, da se sistemizira učno mcsfo za francoščino in slovenščino z razpisnim terminom do 31. maja. Svetnik TVtela svetuje, da naj se drži >bčms';i svet dopisa kuratorija, da pa lahko razpiše mecto za frpncosčmo in slovenščino ali pa za francoščino in nemščino. Svetnik Pipenbecher nu še takrat pojasni celo zadevo. Dr. Zajec: Vi imate že kan Hda-ta določenega. (Vsi ki-r kalni sveto-velci se začno krohotati). Župan: (Zvoni.) Prosim vas gospodje svetovalci, včeraj ste se pritoževali, ker se je galerija tu in tam ojrlnšala. dajte vsaj vi d-^ber vzgled :n ne de lajte hrupa v dvorani. (Galerija: Će | ne s° bomo danes mi pritožili \ Dr. Piprnbacher ne odgovori Zajcu, kar se je splošno opažalo in kar je napravilo na vse klerikalne svetnike zelo mučen vtisk. Poročevalec se je »dpovodal sklepni besedi, nakar se je vršilo glasovanje in je bil predlog šolskega odseka sprejet. Mestni vodovod In elektrarn«. V imenu direktorija mestnega vod'voda in mestne elektrarne poroča svotnik R e i s n e r ob na vzočr«>-sti ravnatelja Cinbe o prošnji I. ljubljanskega skladba Kri«per A Tomaži č za odn;n ve"je porabe vode. Doslej je bila vedno navada, da se je odpisala nolov:c9 in direktorij je sT*lenil držati se tog? modn*n. toda strenke tudi opozoriti, da se odpis vrši le vfrjemoma«, to pa zaradi tega, da se stronke ne razval io. in da ne nvsrjo. da smojo ravnati t vo- nisem siten. Skromnosti sem vajen in z mal'm zadovoljen kot samec, ki ni razvajen kot oženj°nec, ki mu streže ena noč in dan, da se mu prikupi.« Drugi gospod, ki je prišel s Sed-mičem, je bil sodnik Varčnik. Pogosto je rebajal k Ser'mičevim kjer je už«l veliko razvedrila z dečki, ki so ga imenovali »strica^ in ga naravnost pogrešali, če ga ni bilo par dni k njim. Pr išleoi so se vsedli, Marijan ica je pa *la pripravit malo južino. »Kako 6te se kaj vozili, gospod svetnik?« vpraša med drugim sodnik, »po Krasa brije zdaj ostra burja in zameta vlak« s snegom.« »Res ni dosti manjkalo. da nismo obtičali v snežnem zameta,« odgovori Funtek, »a imeli smo dobro priprego. še en močen stroj, sicer bi se ne bili prerili na varno. V vozovih smo pa imeli toliko snega, kot bi bila vsa okna odprta. Vozili smo se v starih škatljab. ki jih drugod že zdavnaj proč vržejo, židovsko podjetje pa sodi, da je za S'ovence vse dobro, pa nas je nabasalo v tiste podrtije, ki so ropotale kot v mlinu, kadar vse stope delujejo.« Hišna je prinesla na mizo vina in prisrrizka. Gospa se je vrnila in pris "41*. »Pijnio. gospod tast prijatelj in žena, na reaelo svidenje!« rekel je t do potratno. Namena tu sicer gotovo ni nobenega delati škodo, pač pa je treba, da stranke posvečajo vodovodu večjo pozornost. Zato predlaga, da se pri vseh teh prošnjah odpiše vedno le polovica. (Sprejeto.) Isti poročevalec poroča o prošnji vodstva Liehtenthurmovega zavoda za odpis večje porabe vode. tur priporoča istotako odpis >olnviee, ker je to popolnoma sličen slučaj, kakor prvi. Dr. Zajec ne vidi aličrnsti. ker so tu Ženske gospodarice in ker je to dobrodelen zavod. Podžupan dr. T r i 11 e r: Kar je povedal svetnik dr. Zajec o važnosti Lichtenthnrnovega zavoda, je vse rea in dr. Zajec je lahko overjen, da bomo mi prvi, krdar bo šlo z*t podpiranje tega zavoda. Danes os ne gre za kako podporo, marveč je u tre ha se postaviti na principijalno stelišče, tako da nam nikdo ne more očitati niti najmanjše pristranosti in naj je to trgovec ali dobrodelen zavod. Danes samo v principu sklepamo in mislim, da to nete principijelno stališče ne more imeti nikakršnega sTaheya vpliva nasprotno bi imel popolni odpis slab vpliv, ker bi v tem zavodu gospodar;ce tem manj pazil** na vodovod, ker bi računale s *em. da se večja jtoraha odpiše To je zlasti v zavodu, kter je toliko otrok, velike važnosti. Zato je umestno, da v tem oziru ne popustimo, ter na ta n°č"n prisilimo vodstvo, da bolje skrbi za red, to pa nikakor ni kako r.asprot-stvo zavodu, ker imamo priliko ob drutzri pr l^žnosti zavod bocrato od-Škodovati. Nrg?ašam še enkrat, da priznavam važnost zavoda, ^a pa iz princi pita In i h vzrokov ne moremo glasovati za popolni odpis, ker bi ta zavajnl le k zlorabi vodov-da. Svetnik Detela priporoča, da naj občinski svet kaznuje Lichfen-thurnov zavod z globo 10 K, zato pa odpiše vso večjo uporabo. (Viharna veselost celo med klerikalci.) Nato pojasni svetniku Deteli pristaš klerikalne stranke svetnik Jeglič, kako je prišlo do te večje uporabe, češ, da je počila cev in da so dva dni iskali, kje uhaja voda, nakar od-togne svetnik Ltetela svoj smešni predlog. Poročevalec svetnik R e i s n e r opombi, da o kaki kazni pri tem ni govora, ker imajo stranke vodomere in je v njih lastnem interesu, da se večkrat sume prepričajo o uporabi vode. Sicer pa Liehtenthnrnov zavod ni prosil za odpis cele večje porabe, marveč samo za polovico, nakar tudi dr. Zajet godrnjaj« odtegne svoj predlog. Pri glasovanju 6e odpise Lichten-thumovemn zavodu analogno prejšnjemu predlogu polovica večje uporabe. Poročevalec svetnik R e i s n e r poroča o samostalnih predlogih občinskih svetnikov Smoleta in Novaka glede podaljšanja vodovoda na Opekarski cesti. Svetnik Smole je predlagal, da ne j se vodovod podal iša do hiše pri mitnici, ter n^pMje tudi po stranski poti. Svetnik Novak (klerikalec) predlatra isto z dostavkom, da naj se pri mitnici napravi korito. Direktorij se popolnoma strinja s prvim predlogom obeh predlogov, samo glede korita ima svoje pomisleke, in to že iz sanitarnih ozirov Tako korito namreč ni za nobeno rabo. Če ni vedno polno in ne prektoeva. Treba je, da voda vedno teče. V trm slučaju pa se doseže isti efekt z javnim vodniakom. pri k?der m bi todi vozniki lahko napajali živino. Popolnoma enako se orlasi tudi poročilo direktorija in bi bilo nadziranje tega vodnjaka snoieno z zelo majhnimi stro- ScdmiČ in vzdignil čašo, »naj živi in ohrani bog liubcsra člana naše rodbine še desetletja!« Veselo so zažvenketali kozarci in zlato vince se je smejalo iz njih. »Kot sem čul, si 6i ustvaril obširno klijentelo,« reče po raznih pogovorih svetnik Funtek svojemu zetu. »Tam na Krasu te pozna vsak kmet. Če izgubi pravdo na okrajnem sodišču, pa se tolaži in pravi: Kar k dr. Sedmiču v Ljubljano in ta se bo tako pritožil, da bom gotovo dobil. To je zaupanje! Vsak ga ni deležen !odih. Zato je mesto zahtevalo od družbe »Union«, da napravi h'šniku vodovod, ali pa stranki odpove. —-Družba »Union« je prosila, da naj s« spelje vodovod po Vojaški ulici, pokazalo pa se je, da bi bilo treba speljati cevi vsaj 220 m daleč, če bi bila voda iz teh cevi sploh porabna in ne morda nič boljša, kakor ona, ki jo danes dovaža v sodih, ker bi voda sicer v teh ceveh ne imela nobene cir-kulrcije. Ker poleg tecra v Vojaški ulici ni nobene druge hiše in ker ni pričakovati, da bi se tam v dogled-nem času zgradile hiše, predlaga direktorij, da naj se vodovod po tej ulici ne napelje, začasno pa naj spelje drnžba »Union*: do omenjene stavbe, iz Prisojne ulice vodo ter se pogodi z endotnimi posestniki, če hoče imeti drnžba tam kako stranko. Vsled tega se prošnji pivovarne »Union« ne ugodi. (Sprejeto.) Poročevalec svetnik R e i s n e r poroča o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Orlovi ulici ter naglasa, da bo stala ta napeljava 3500 kron ter da se bo začelo delati spomladi. Svetnik L i k o z a r opozarja na važnost tega vodovoda, ki je že na Barju in kjer voda iz vodnjakov niti za pranje ni več dobra. (Sprejme se odsekov predlog.) O dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Poljanski cesti poroča svetnik R e i s n e r, da zahteva posestnica Škerjančeva po 10 K 50 vin. za m2, da bi se položile cevi že sedaj v regulacijski črti prihodnje ceste, kar bi stalo 1200 K. Posestnik Jevnikar sicer za svet ne znhte\a ničesar, pač pa zahteva, da se mu napravi ograja, prestavi svinjak in greznica, kar bi stalo do 1800 kron. Vsled tega je direktorij mnenja, da naj se napelje vodovod po neregulirani poti. ker je upati, da kupijo ta svet posestniki, ki bodo bolj »Tam končno ne postopam tako rigorozno, ker obtoženec, če je obsojen, navadno misli, da bi bil dobil še mnogo več, če hi ne imel zagovornika,« odvrne S?dmič. »Jaz sem imel danes slučaj, kjer bi ne bil pomagal noben zagovornik,« reče Varčnik. »Torej si obtoženca poznal do obisti. kot se pravi,« meni Sedmič. »Bila je obtoženka, oziroma dve. Izjemen slučaj, zares. Mati in hči sta bili skupaj obtožeui vlačuganja. Mater sem sodil že štirikrat v dveh letih, kar sem na kazenskem sodiščn. hčer pa dvakrat. Danes sem dal materi osem tednov, hčeri pa dva. Obe, zlasti mati, sta se vedli pred menoj predrzno kot najslabši pocestni vla-eugi, dasi sta pravzaprav iz boljše hiše; zato sem ju brez usmiljenja obsodil in bi ju bil ravnotako, tudi če bi ju zagovarjal še tako spreten zagovornik, kot si ti, dr. Sedmič.« »Iz boljše hiše stat« vpraša gospa, »tu iz mesta t« »Ne, z d Ž3le. Mati je bila svoj čas omožena z nekim bogatim posestnikom, ki ji je umrl in zapustil lepo Število tisočakov. Ženska se je omo-žila vdrugiČ z domačim hlapcem, s katerim sta pognala do zadnjega sol-da vse. Zdaj je on spet za hlrpca, ona si pa na vlačugMski način služi kruh in žganje. Hčer je vzgojila, kakršna je sama, da je komaj stara tem z velikim pompom zbirke, veselice in maskarade, da nabere denarja, ki ga daruje ljndstvn, napram kateremu ni storilo 6voje dolžnosti.« Isti laški gospodje, ki so glasovali proti socijalistom, naj bi mestna občina prevzela v svojo režijo zavetišče pri Sv. Jakobu, da 6e prihranijo stroški »Leg:« za ub< žne občine, povišajo istočasno prispevek »Legi«. Cemu se odpirajo italijanske šole v neitalijanskih krajih, kar izziva reakcijo preti italijanski narodnosti. Odobrujemo brezpogojno le ono Legi no delovanje, ki je izvršeno v korist narodnostnih manjšin v onih občinah, kjer nam druga, narodna večina odreka šolo.« Oglašali pa so se še drugi soc. demokratje ter obsojali »Legino« ruvanje. Tako je rekel T u n t a r: »Lega« zasleduje raznarodovalne in politične namene, posebno v Istri ustanavlja italijanske šole v slovenskih občinah. Mor in: »Lega je raz-narodovalno društvo«. Ferlan: »Lega je meščanska ustanova. Meščanstvo pnšča otroke brez Šol, a z »Lego« se postavlja. »Lega« ima politične in raznarodovalne namene.« Iz vseh teh obsodeb izvaja pisec, da podobnih očitanj ne m romo prenašati na »Družbo sv. Cirila in Me-tooa«. Pred vsem se ne more očitati Ciril - Metodovi družbi nikaka raz-na rodova I na politika. C. M drn'ba ustanavlja šole tam in takrat, kjer je sama v defenzivi. C. M. drvžba in ko so potrebne za slovensko deco. »Lega« ustanavlja svoje zavode večkrat le iz politično strankarskih nagibov in lovi drugonarodne drse... Slo venski liberalci so tudi ure je delovali v družbi, ko je bil v vodstvu klerikalni komando; ko je la prešel na liberaTce, so klerikalci odtegmli družbi svojo pomoč. Krivda je torej na strani klerikalcev.., V kolikor izrabljajo (?) l:beralci C. M družbo proti nam socialistom, smo pa sami krivi, ker smo čisto po nepotrebnem družbi nasproti. -apat'Čni. odnosno sovražni. Vkljub raznim pomislek' m nimamo povoda, biti princ;pija!no proti C. M. družb5, še manj povoda pa imamo biti proti posameznim kulturnim sredstvom družbe, ha končno prav nobenega povoda nimamo biti proti C. M. šolam v Trstu. G. dr. Turna pravi, da pravemu socialistu ni treba drugega, nego se držati veljavnih zakonov, ki nam brez drugega zrgotovijajo manjšmj-ske šole. Kjer so socialisti * večini, tam imajo izvesti po strankinem programu javne manjšinjske šole. Vse lepo, toda kljuka je v tem, da socialisti nimajo v nobenem javnem zastopn v Avstriji večine. Kakor \ posmeh svojim d o Vazom pa piše g. dr. Turna: > V tržaškem dež. zboru in mestnem svetu imajo italijanski nacionalisti tako ogromno večino, da jih ni mogoče nrisiliti. da šolske za- j kone vrše. Tudi ni sredstva, da bi zastopnik manjšine izsilil na kakršenkoli nač;n. da Tržaški mestni svet ustanovi potrebne š^le za slovensko prebivalstvo v Trstu.« — V letošnjih člankih pa trdi isti g. dr. Toma. da C. M. ?oTe le zadržujejo ustanovitev javnih šol. Doslednost, kje si? V nadakinih svoj;h člankih moli sicer g. dr. Ferfrlja socialistični kon-fiteor. a vkljub temu ga je sodrug g dr. T. zopet grdo zdelal. V zadnjem članku p:še g. dr. Ferfolja: »Naš tip (soc. dem.) bi si prej roko odrezal, nego bi dal krajcar za C. M. šolo. Drugod pa vzdržujejo soeintisti (prmški, češ^i. poljski, rus;n.«=ki) svoje manjsinjsko šolstvo, drugod glasujejo socialistični poslanei (n. pr. v nižjeavstrijskem dež. zboru) dosledno za podporo privatnim Bolskim družbam (Schnlvereinn). Nem- Pravo in mvm ljubszsn. (Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Đatjaj Sodni svetnik Ivan Funtek je tisti čas stopil v pokoj ter sklenil preživeti stara leta pri hčeri Marijanici dr- Sedmičevi. Odkar se je ta p ročila, hodil je vsako leto na zetovo prijazno povabilo na počitnice k njima in stari g spod se ni preživel nikdar tako lepih dni kot za časa dopusta teh let. hči je bila pa it-totako vsa srečna, da je mogla postreči ljubemu očetu, ki je bil vse druge narave kot njena mati. Te ni viaela od onega časa, ko ji je prinesla od Jev-ševca predobrih hrušk maslenk, cula pa večkrat marsikaj da bega o njej. Vstopila je hišna in prinesla pismo, ki je je pravkar vročil pismonoša. »Kdo ti je pa pisal, mama t« vpraša Dušan, še prodno je ta prerezala zavitek. »Kako si zvedav!« krega ga dobrovoljno mati, »vse hočeš že naprej vedeti; saj vidiš, da še odprla nisem.« Ko je Marijanica prebral^ došlo pismo, morala je seveda takoj povedati malima radovednežema da jih pride za praznike obiskat gospa Ju- ški sodragi ▼ Sliki pri LJubljani pošiljajo svoje otroke v šulferaja sko šolo, imajo svojo veČino v odboru dotične podružnice, podpirajo materijalno in moralno, alhče se sad tem ne s podtika. Hudo se je zagnal g. dr. Toma, bivši ljudskosolski pedagog, v sod ruga dr. F. zaradi teh člankov. G. dr. T. je vseeno, aH so naši otroci Nemci Italijani ali Kitajci. Sod rugom se stavi za zgled, češ, da govori zar d i svojih otrok z gospo soprogo francosko, s služkinjo furlansko itd. Pro-!>atum je za vsakega delavskega ao-.'riifta. Naj ima služkinje iti služabnika vseh mogočih narodnosti, pa se bodo otroci brez šol naučili tujih jezikov. Članke nam je v toliko popraviti, da »Lcsra« ne zdržuje nikjer potrebnih manjšmjskih šol. temuč so vse raznarodovalne za Slovence in Hrvate, dočim v C. M. šolah ni niti en ga tnjer doe^a otroka, temuč so vse krvava potreba za našo obrambo. Tudi ni družba C. M. nikjer in nikoli nastopala sovražno proti soc. demokratom, temuč sprejema brez razlike političnih strank vse slovenske otroke ter za vse enrko skrbi ▼ duševnem in gmotnem oziru. Llubljanshl občinski sret. Ljubljana, 6. marca. V današnjem nadaljevanju včerajšnje seje je naznanil župan dr. Ivan Tavčar, da je vložil svetnik Iirandt samostojni predlog glede potov v tivolskem gozdu in tivolskih nasadih. Predlog pride na dnevni red prihodnje seje. Bčita župan ▼ pomirjanje svetnika dr. Zajca spored, v katerem so vložili posamezni občinski svetniki razne predloge. In sicer so vložili: Po cele vrste samostojnih predlogov svetniki: Likozar in Hotni 24. januarji; Smole 29. januarja; Smole in R 6 t h 1 3*1 januarja; nato posamezne predloge K o » 9. februarja; Marinko 15. februarja; Lilleg 5. marca in Reis-n e r 5. marca. V crlem je 37 samostojnih predlogov, ki jih ho Dostavil župan, da d-. Z1 jec n? bo imel prilike se spodtikati vedno nad okrepi župana na dnevni red vsake seje tako dolgo, da bodo predlogi res>ni. Vsled služba se je opravičil svetnik Rothl in iz drugih razlogov svetnik Pa m mer. Ker je v včerajšnji seji pomotoma izpadla druga točka, se zapisnik zadnje s°je sedaj odobri. Šolski odsek. V imenu šolskega odseka poroča svetnik Dimnik o dopisu umstne-:ra šolskega sve+a glede razširjenja I. mestne de^ke ljudske šole v šest-razredn;co. Poročevalec utemeljuje to s prenapolnitvijo vsob takih šol, zlasti one na Grabnu, ter opozarja, da tudi šestrazrednica na Prnlah ne bo razbremem Ja teh šol. Na T. mestni de~ki Ijudsk' ftoli se tako razširjenje lahko izvrši, ker se lahko opusti ena pa^alMka. Tozadevno ie pritrdil predlogu šolskega nadzornika Ma-j°Ha tudi učiteljski zbor 1. iunija ir>10. Zato predlaga: Občinski svet skleni, da so naprosi deželni sol-ki svet. da razširi I. mestno deško z»rn najdi do prihodnjega leta kak modus, da se nekaj podobnega vpelje. Svetnik Kristan razume, da je težko tako stvar sedrj Izvršiti, svetuje pa, da naj >e ne odkloni ta predlog, marveč naj se vrne magistralu, da prouči, kako bi bilo najti pot, da se v prihodnjem proračunu to vpo-ateva. Poročevalec svetnik Dimnik se prilagodi predlogu svetn;ku Kristana, nakar :zjavi župan da bo njegova krb, to delo kolikor mogoče pospešiti. V imenu š lsk-ga odseka port>ca nato svetnik dr. Pipenbacher o d« pisu kuratorija dekliškega lieeia glede sstemiziranja službe učitelja francoščine in nemščine na tem zavod n. D^kl:šk: licej potrebuje icer sa mo učitelja francoščine, ki bi imel 16 tedenskih ur. S tem je izčrpana vsa obveznost podnčevanja, k >r imajo filolegi doloČen'h samo 14*eden--kih nr. Ker ima dekliški licej že dva germanista, odpade potreba, ia bi se imenovala na liceju iona moč, ki ima poleg francoščine še vznosobije-nost tudi /a nemščino. Poleg lega pa. kakor je iz profesorske statistike razvidno, tudi enega takega krnd da-ta ni, pač pa je kan lidat za francoščino in slovenščino, ki bo najbrže tudi kompetiral. Zato predlaga, da se sistemizira učno mcsfo za francoščino in slovenščino z razpisnim terminom do 31. maja. Svermk Detela svetuje, da naj se drži »bčins'ii svet dopisa kuratorija, da pa lahko razpiše mecto za fr?ncošč:no in slovenščino ali pa za francoščino in nemščino. Svetnik Pipenbacher nu še tokrat pojasni celo zadevo. Dr. Zajec: Vi imate že kar* J;da-ta določenega. (Vsi klor kalni svetovalci se začno krohotati). Zupan: (Zvoni.) Prosim vas gospodje svetovalci, včeraj ste se pfiti fcratf. ker se je galerija tu in tam oglašala, dajte vsaj vi d^ber vzgled :n ne de lajte hrupa v dvorani. (Galerijo: Ce | nc s° bomo danes mi pritožili ) Dr. Piprn^acher ne odgovori Zajcu, kar se jc splošno opažalo in kar je napravilo na vse klerikalne svetnike zelo mučen vtisk. Poročevalec se je njpovedal sklepni besedi, nakar se .je vršilo plnsovanje in je bil predlog šolskega odseka sprejet. Mestni vodovod In elektrarna. V imenu direktorija mestnega vodovoda in mestne elektrarne poroča svetnik Reisner ob navzoer«>-sti ravnatelja Cinhe o prošnji L ljubljanskega skladba Krispcr & Toma-žič za odma verje porabe vode. Doslej je bila vedno navada, da se je odpisala poIovVj in direktorij je sklenil držati se tega modusa, toda stranke tudi opozoriti, da se odpis vrši le »frjemoma«, to pa zaradi tega, da se stranke ne razval io. in da ne m?sl;jo, da smejo ravnati e vn- nisem siten. Skromnosti sem vajen in z malim zadovoljen kot samec, ki ni razvajen kot oženj°nec, ki mu streže ena noč in dan, da se mu prikupi.« Drugi gospod, ki je priŠH s Sedmicom, je bil sodnik Varčnik Pogosto je zahajal k Se'mičevim kjer je už'1 veliko razvedrila z dečki, ki so ga imenovali »strica« in ga naravnost pogrešali, če ga ni bilo par dni k njim. Prišleei so se vsedli, Mar;janica je pa *la pripravit malo iužino. »Kako ste se kaj vozili, gospod svetnik?« vpraša med drugim sodnik, »po Krasu brije zdaj ostra burja in zameta vlake s snegom.« »Res ni dosti manjkalo, da nismo obtičali v snežnem zametu,« odgovori Funtek, »a imeli smo dobro priprego. še en močen stroj, sicer bi se ne bili prerili na varno. V vozovih smo pa imeli toliko snega, kot bi bila vsa okna odprta. Vozili smo se v starih škatljah, ki jih drugod že zdavnaj proč vržejo, židovsko podjetje pa sodi, da je za S1 o vence vse dobro, pa nas je nabasalo v tiste podrtije, ki so ropotale kot v mlinu, kadar vse stope delujejo.« Hišna je prinesla na mizo vina in prigrizka. Gospa se je vrnila in pris dla. »Pljmo. gospod tast prijatelj in žena, na veaelo svidenje U rekel je do potratno. Namena tu sicer trotovo ni nobenega delati škodo, pač pa je treba, da stranke posvečajo vodovodu večjo pozornost. Zato predlaga, da se pri vseh teh prošnjah odpiše vedno le polovica. (Sprejeto.) Isti poročevalec poroča o prošnji vodstva Lichtenthurmovega zavoda za odpis večje porabe vode. ter priporoča istotako odpis >oInvicev ker je to popolnoma sličen slučaj, kakor prvi. Dr. Zajec ne vidi sličnosti, ker so tn Ženske gosf>odarice »n ker je to dobrodelen zavod. Podžupan dr. T r i 11 e r: Kar je povedal svetnik dr. Zajec o važnosti Lichtenthnrnovega zavoda, je vse res in dr. Zajec je lahko overjen, da bomo mi prvi, krdar bo šlo z*t podpiranje tega zavoda. Danes os ne gre za kako podporo, marveč ie u treba se postaviti na principijalno stališče, tako da nam nikdo ne more očitati niti najmanjše pristren^sti in naj je to trgovec ali dobrodelen zavod. Danes samo v principu sklepamo in mislim, da to nate principijelno stališče ne more imeti nikakršnega s'ahega vpliva nasprotno bi imel popolni odpis slab vpliv, ker bi v tem zavodu gospodar'ce tem manj pazile na vodovod, ker Id računale s *om. da se večja porala odpiš°. To ie zlasti v zavodu, kier je toliko otrok, velike važnosti. Zato je umestno, da v tem oziru ne popustimo, ter na ta n°č*n prisilimo vodstvo, da bolje skrbi za red, to pa nikakor ni kako r.asprot-stvo zavodu, ker imamo priliko ob drugi pr J^žnesti zavod bogato od-škodovati. Nrg'ašam še enkrat, da priznavam važnost zavoda, ^a pa iz prineipijalnih vzrokov ne moramo glasovali za popolni odpis, ker bi ta zavajal le k zlorabi vodovoda. Svetnik Detela priporoča, da naj občinski svet kaznuje Lichfen-thurnov zavod z globo 10 K, zato pa odpiše vso večjo uporabo. (Viharna veselost celo med klerikalci.) Nato pojasni svetniku Deteli pristaš klerikalne stranke svetnik Jetri ič, kako je prišlo do te večje uporabe, češ, da je počila cev in da so dva dni iskali, kje uhaja voda, nakar odtegne svetnik Detela svoj smešni predlog. Poročevalec svetnik Reisner opombi, da o kaki kazni pri tem ni govora, ker imajo stranke vodomere in je v njih lastnem interesu, da se večkrat sume prepričajo o uporabi vode. Sicer pa Lichtenthnrnov zavod ni p?*osil za odpis cele večje porabe, marveč samo za polovico, nakar tudi dr. Zajec godrnjajo odtegne svoj predlog. Pri glasovanju se odpise Lichten-thumovemn zavodu analogno prejšnjemu predlogu polovica večje uporabe. Poročevalec svetnik Reisner poroča o samostalnih predlogih obein-sKih svetnikov Smoleta in Novaka glede podaljšanja vodovoda na Opekarski cesti. Svetnik Smole je predlagal, da ne j se vodovod podal iša do hiše pri mitniei, ter n^pMje tudi po stranski poti. Svetnik Novak (klerikalec) predlnira isto z dostavkom, da naj se pri mitnici napravi korito. Direktorij se popolnoma strinja s prvim predlogom obeh predlogov, samo glede korita ima svoje pomisleke, in to že iz sanitarnih ozirov Tako korito namreč ni za nobeno rabo. Če ni vedno polno in ne prekineva. Treba je, da voda vedno teče. V trm slučaju pa se doseže isti efekt z javnim vedniakom, pri kafer m bi todi vozniki lahko napajali živino. Popolnoma enako se o;!asi tudi poročilo direktorija in bi bilo nadziranje tega vodnjaka spojeno z Belo majhnimi stro- Sedmič in vzdignil čašo, »naj živi in ohrani bog liubcsra člana naše rodbine še desetletja!« Veselo so zažvenketali kozarci in zlato vince se je smejalo iz njih. »Kot sem čul, 6i si ustvaril obširno klijentelo.« reče po raznih pogovorih svetnik Funtek svojemu zetu. »Tam na Krasu tc pozna vsak kmet. Ce izgubi pravdo na okrajnem sodišču, pa se tolaži in pravi: Kar k dr. Sedmiču v Ljubljano in ta se bo tako pritožil, da bom gotovo dobil. To je zaupanje! Vsak ga ni deležen !roča svetnik Reisner, da zahteva posestnica Škerjančeva po 10 K 50 vin. za m2, da bi se položile cevi že sedaj v regulacijski črti prihodnje ceste, kar bi stalo 1200 K. Posestnik Jevnikar sicer za svet ne zahteva ničesar, pač pa zahteva, da se mu napravi ograja, prestavi svinjak in greznica, kar bi stalo do 1800 kron. Vsled tega je direktorij mnenja, da naj se napelje vodovod po neregulirani poti, ker je upati, da kupijo ta svet posestniki, ki bodo bolj H p iT -1—1-1 -ttj -n—nT rTWTT TPff ^ 1----frrri - -,,—, .ym^ »Tam končno ne postopam tako rigorozno, ker obtoženec, če je obsojen, navadno misli, da bi bil dobil še mnogo več, če bi ne imel zagovornika,« odvrne S?dmič. »Jaz sem imel danes slučaj, kjer bi ne bil pomagal noben zagovornik.« reče Varčnik. »Torej si obtoženca poznal do obisti. kot se pravi,« meni Sedmič. »Bila je obtoženka, oziroma dve. Izjemen slučaj, zares. Mati in hči sta bili skupaj obtoženi vlačnganja. Mater sem sodil že štirikrat v dveh letih, kar sem na kazenskem sodišču, hčer pa dvakrat. Danes sem dal materi osem tednov, hčeri pa dva. Obe, zlasti mati, sta se vedli pred menoj predrzno kot najslabši pocestni vla-čugi, dasi sta pravzaprav iz boljše hiše; zato sem ju brez usmiljenja obsodil in bi ju bil ravnotako, tudi če bi ju zagovarjal še tako spreten zagovornik, kot si ti, dr. Sedmič.« »Iz boljše hiše stal« vpraša gospa, »tu iz mesta?« »Ne, z d žele. Mati je bila svoj čas omožena z nekim bogatim posestnikom, ki ji je umrl in zapustil lepo Število tisočakov. Ženska se ^e omo-žila vdrugič z domačim hlapcem, s katerim sta pognala do zadnjega sol-da vse. Zdaj je on spet za hirpca, ona si pa na vlaČugMsVi način služi kruh in žganje. Hčer je vzgojila, kakršna je sama, da je komaj stara kn lan t ni in bodo pustili vodovodne cevi v svojem svetu brezplačno. Ce pa tega ne store, stane preložitev vodovodnih cevi samo 800 kron. Zato je treba izmed izdatkov poseči po manjšem izdatku in je bi tudi tozadevni predlog sprejet. Vodovod v Rožno dolino je zasiguran, ker je župnišče Sv. Petra, ki ima tam svojo posest, naznanilo, da dovoli na tozadevno prošnjo vpeljavo vodovoda skozi svoje zemljišče, in ker je tudi ravnateljstvo južne železnice dovolilo, da se spelje vodovod pod železniškim nasipom. Vodovod bo stal 7500 kron. (Odsekov predlog se sprejme.) Poročevalec svetnik Rcisner poroča nato o dopisu mestnega magistrata glede naprave ulične razsvetljave v Marmontovi ulici, na Martinovi cesti po dr. Zarnikovi ulici in ulici Stare pravde. Kolinska tovarna je zaprosila., da se spelje razsvetljava do njene tovarne. Glede Marmontove ulice jo je treba razsve-titi do Lepega pota. Posestniki v Dr. Zarnikovi ulici žele plinovo raz-i veti javo. Treba je tozadevno v prvi vrsti govoriti o Valentin Zarnikovi ulici. Mesto ne more razpolagati s plinom, kakor to samo hoče. Je namreč tu pogodba s plinarno, glasom katere ima mesto pravico zahtevati samo 700 svetilk. Od teh je porabljenih že 670 in 30 svetilk je namenjenih že za ceste, ki bodo vodile po starem vojaškem oskrbovališču, kjer ni mogoče namestiti drnpračne razsvetljave. Glede Marmontove ulice naj se dovoli električna s 3 svetilkami do Lepe poti, kar stane 407 K. Razsvetljava na Martinovi cesti naj *e spelje do odcepljenja ceste na pokopališče, ter se naj postavi sedem svetilk, kar bi stalo 420 K. Razsvetljava v Dr. Zarnikovi ulici s tremi električnimi svetilkami bi stala 200 kron. Svetnik Smole želi, da bi se pri tej priliki tudi dovoz v Marmon-tovo ulico popravil, nakar mu da poročevalec pojasnilo, da ima zadevo že stavbni odsek v pretresu in je tudi tozadevno že izdelal načrt, da se •pomladi začne s tem delom in porabi kamenje za podlago nove ceste. Svetnik Marinko želi podaljšanje razsvetljave do pokopališča. Svetnik B a h o v e c ima pomisleke, da posestniki v Dr. Val. Zarnikovi ulici ne bodo zadovoljni z električno razsvetljavo. Podžupan dr. T r i 1 1 e r : Boljša je električna razsvetljava, kakor tema. Ker umaknejo vsi predlagatelji jvoje predloge, je bil predlog odseka sprejet. Mestna hranilnica. Župan odredi volitev upravnega odbora Mestne hranilnice za dobo 3 let. Kot prvi govornik se je oglasil dr. Ambrožič, ki zahteva volitve po ključu, ki ga predpisuje $ 55 ohčin-sekga reda, češ, da je krivično misliti, da bi nemški svetovalci izdali tajnosti Mestne hranilnice njenemu najhujšemu konkurenčnemu zavodu, Kranjski hranilnici. Zato bo tudi nemški klub storil vse korake, ki mu i h daje na razpolago zakon. Podžupan dr. T r i 1 1 e r odgo-rja predgovorniku ter izvaja: Po mojem pravnem prepričanju ni staviti volitev upravnih svetnikov korporacij pod ključ, pod katerim vtoje odseki občinskega sveta. Občinski svet se cepi v odsoke. da se ti po-s* etujejo o občinskih zadevah. Upravni sveti pa imajo nalogo, da upravljajo zavode. Zlasti upravni pvet Mestne hranilnice ni tak, da bi ga volil občinski svet iz svoje srede. V upravnem svetu Mestne hranilnice je 10 občinskih svetnikov in 10 občanov. Že to je jasen dokaz, da šestnajst let, pa že kar javno nadleguje moške po cestah. Se premalo sem ju obsodil.« Marijaniea in Sedmič sta pazljivo poslušala pripovedovanje in obema je šla ena misel po glavi. »Kako se piše tista ženska?« vprašala je gospa. »Katarina Svetlin,« odgovori sodnik, »a mislim, da vas ime gotovo ne bo zanimalo.« Nastal je molk, kot bi odrezal pogovor. Ko se je svetnik Fnntek ozrl v svojo bcer, zapazil je, da je bleda kot zid. »Kaj ti je, Marijaniea?« vprašal je skrbno. >Nič, nič!« »Nič ni,« odvrne oče, »zakaj si ntihnil tudi ti, doktor!« Sedmič je pogledal ženo, ujuna pogleda sta se srečala, nato je pa odgovoril: »Nimamo si prikrivati ničesar in nikogar izmed nas ne zadene nobena krivda, da bi se čutil obteženega, ako vemo vsi, kar veva midva z \farijanieo. Katarina Svetlin je Marijan ičina mati!« Funtek si je podprl glavo in zrl tik pred se. »Tako daleč je padla!« rekel je, kot b' bil sam pri mizi. Kmalu pa je potegnil z dlanjo preko čela, kot bi hotel izbrisati tož- ne misli, ter dejal: iKoaec prihodnjič.) ni upravni svet nikakršen odsek občinskega sveta in tedaj tudi ne spada pod $ 55. občinskega reda. Občinski svet je samo nekaka druga instanca upravnega sveta. Kar se tiče pritožbe, ki jo je izrekel v imenu nemške manjšine dr. Ambrožič, moram poudarjati, da sklep narodno-napredne-ga kluba, ki ga ne prikrivam, da Nemcev ni pripustiti v ta upravni svet, ne obsega nikakršne demonstracije in nikakršne hostilitete, marveč je utemeljen žalibog v stvari sami in v razmerju med Kranjsko hranilnico in Mestno hranilnico, ki sta si največji konkurentinji. Tudi je važen ta faktor, da ne pride morda pri katerem izmed izvoljenih do kakega interesnega konflikta, ko ga veže dolžnost na eni strani, med tem, ko bi rad na drugi strani izkoristil to, kar ve. Dr. Zajee govori popolnoma v zmislu Nemcev ter se sklicuje končno na župana kot poklicanega interpreta zakona. Nato je svetnik Višni -k a r še enkrat temeljito pojasnil zakon, ki ga seveda dr. Zajec ni hotel razumeti, in mu je povedal, da odseki nehajo, čim dobi kaka občina geren-ta, med tem, ko morajo direktoriji in upravni sveti še nadalje poslovati. Zupan dr. Tavčar izjavi: Stojim na stališču, da imam jaz interpretirati zakon; stojim pa tudi na stališču, da jemlje § 55. ozir samo na ona opravila, ki jih opisuje občinski red v 32. do 54. in ki spadajo samo v področje občinskega sveta. Same na te paragrafe se opira določba in ima v mislih samo odseke, ki jilt volimo tu v mestni zbornici iu pri katerih določa število članov občinski svet sam. (Pritrjevanje.) Pri nato sledečem glasovanju je propadel dr. Ambrožičev predlog ter so bili izvoljeni v upravni odbor Mestne hranilnice (skrntinatarja gg. svetnika M a 1 1 v in R o j i n a) sledeči erospodje: plem. Trnknczv, Bončar, Dimnik, Milohnoja, Štembov, dr. Triller, Višnikar, Rei-ncr, Kavčič Edmund, Pavlin Fran, Kollmann Robert, Kozak Josip, Mejač Ivan. £*rabon Andrej, Velkavrh Ivan, Vidmar Josip, Vrhovnik Ivan, Štrukelj, Lilleg in Ložar. Kuratorij mestnega dekliškega liceja. Pri nato sledečih volitvah v kuratorij mestnega dekliškega liceja (skrutinatorja svetnika Dimnik in Ložar) so bili izvoljeni sledeči gospodje : dr. Tavčar kot predsednik, Dimnik, dr. Pipcnbacher, Re'sner, Milohnoja, Hudoverkni, Mallv in gospe Franja dr, Tavčarjeva in Marija dr. Kokaljeva. Odbor za obdelovanje močvirja. Vršila se je nato volitev dveh zastopnikov mestne občine v glavni odbor za obdelovanje močvirja za ostalo poslovno dobo (skmtinatorja gsr. svetnika dr. Novak in Štrukelj) ter sta bila izvoljena svetnika gg. Štembov in Likozar. Dr. Zajec mora po svoji stari navadi opaziti, da bi župan lahko že prej konstatira 1 izid volitev, predno je skrutinij končan. Župan: Tudi vi ste v takih za-stopih, kjer veste naprej, kako bodo izpadle volitve! Zato se ne smešite! Prehod čez B!elwcisovo c» to v Šiško. Svetnik Franchetti stavi nato samostalen predlog glade prehoda čez Bleiweisovo cesto pr »ti državnemu kolodvoru in $iški, ki je mnogo bolj frekventiran kakor prehod proti Sv. Krištofu in proti Šent Vidu. Zato predlaga, da naj stopi mest. magistrat čim prej v stik z Južno železnico, da ta prehod razširi in preloži. Nujni predlog!. V imenu šolskega odseka predlaga svetnik Dimnik o dopisu župana glede restringir. nem. deške 5razr. ljudske šole na dvorazredno ljudsko šolo, kar je sklenil že prejšnji mestni svet, kar pa je bilo odklonjeno od deželnega šolskoga sveta, ki daje reku rze samo 14 dni, ter poteče ta rok IG. t. m. Župan nas ve t u je, da naj se ne vloži rekurz, ker bi nobena pritožba ne imela nikakoršnega uspeha. Vsled tega predlaga šolski odsek, da naj se proti sklepu deželnega šolskega sveta ne vloži rekurz. (Sprejeto.) Svetnik Tomaž Novak nasvetu -je oddajo parceliranib mestnih travnikov potom licitacije s 1, aprilom v kosih po 300 do 500 štir. metrov za dobo treh let takim najemnikom, ki hočejo napraviti iz teh travnikov polja, da se zmanjša beda revnega prebivalstva. Zupan izjavi, da je stavbni urad preobložen z delom in da takih parcelacij sedaj ne more izvršiti, poleg tega v predlogu niso omenjena konkretna zemljišča in ima občinski svet že itak namen na ta način oddati travnike. Dr. Zaje: Se bomo že še videli! Župan: Prepovedujem si vsako tako grožnjo, jaz ne poznam nad seboj druge modi kakor pravico in pra- vičnosti se mi ne bojimo! Dr. Zajec začne rogoviliti in razgrajati. Župan: Gospod dr. Zajec, od vas, kot akademično izobraženega človeka bi pričakoval več dostojnosti, vi pa motite razprave g popolnoma nepotrebnimi opazkami. Svetnik Likozar stavi nujni predlog, da naj se ob Gruberjevem kanalu napravijo stopnice do vode, da morejo prebivalci ob Gruberjevem prekopu prati perilo, in da je v slučaju nesreče omogočena rešilna akcija. Tozadevni predlog naj se v pošlje deželni vladi. (Sprejeto.) Svetnik Marinko povabi župana k tovarni za lep, zaradi nekaj jam, ki razširjajo grozen smrad, in so proti vsem sanitetnim predpisom. Župan je omenil, da se bo za to zadevo zanimal, če mu to gospod svetnik dovoli. Svetnik Kos interpelira zaradi svojega nujnega predloga ter izve, da ga je vložil dne 9. februarja. Svetnik Jeglič interpelira zaradi šentpeterskega mostu, ki ima ta posebni nedostatek, da otroci niso zavarovani, da bi ne zdrsnili v Ljubljanico. Zupan prizna, da mu je to znano in da bo gledal temu svetniku od-pomoči. Glede hodnika v ulici za gluho-nemnico se hoče župan informirati. Svetnik Tomaž Novak interpelira zaradi neke stvari, ki je bila vložena še pod gerentom in deloma takrat izvršena. Končno zahteva svetnik dr. Zajec, da bi poročevalci odsekov poročali še bolj obširno, in se bridko pritožuje, češ, da župan proti klerikalni manjšini nastopa zelo krivično? Zupan: Vi gotovo nimate povoda pritoževati se nad mojim postopanjem, najmanj pa vi, gosp. dr. Zajec, ker sem bil proti vam še preveč ku-lanten. Ce sem grajal vaš nastop, je bilo to popolnoma utemeljeno. Nato zaključi župan dr. Ivan Tavčar javno sejo, nakar se vrši tajna seja. V tajni seji je bil imenovan za blagajnika Mestne zastavljalnice gospod Rudolf Est. Prošnji magistralnega ravnatelja Ivana Vončine za stalno vpoko-jenje po 371etnem službovanju se ugodi ter se mu podeli v priznanje njegovih zaslug !jtihljansko meščanstvo s popustom pristojbine. Prošnja pomožnega uradnika K o 1 e n c a za podporo se odkloni, nalaga se pa, da naj se izposluje podpora njegovim otrokom. Prošnji Frana A n ž i č a za podelitev gostilničarske koncesije se ugodi s pogojem, da jo izvršuje osebno na Visokem. Prošnja Iglica za podelitev knjigotrške koncesije se odkloni. Prošnji Kržišnika za podelitev gostilničarske koncesije se odkloni z dodatkom, da se bo oziralo na njea*ovo prošnjo pri prvi prosti koncesiji. Prošnja Alojzija Zajca za prenos gostiln i čorske koncesije v Židovsko ulico št. 5 se reši ugodno. Prošnji K o š a k a za prenos gostilničarske koncesije v Židovsko ^tezo se ugodi. Stavka na Angleškem. London, G. mr rca. Zmanjšani železniški promet je zlasti občuten v londonskih predmestjih, kjer je majhno število vlakov, ki so še v prometu, vedno prenapolnjeno. V Rovkotcju je prišlo do rosnih nemirov. Moški, ženske in otroci so vdrli v neko «kla lišće za premog ter odnesli mnogo premoga predno je prišla policija. Koncem tega tedna bo razen stavkujočih še en milijon delavcev brez kruha. Glede na spravna pogajanja je opažati nekaj več optimizma. Nekateri listi poročajo, da so bili poklicani posestniki walešk?h premogoko-pov v London, da se udeleže konference zaradi minimalne plače. Nekateri listi pripisujejo temu zato toliko važnost, ker so bili ti posestniki raj-trdovratnejši nasprotniki reforme ter vidijo v tem poskus vlade posredovati. Kakor stoji sedaj, ni pričakovati, da bi železničarii ali transportni delavci tudi začeli stavkati. Število drugih delavcev, ki morajo praznovati zaradi stavke rudarjev, cenijo na 350.000 do 400.000. Pričakuje se, da predloži vlada jutri parlamentu zakonski načrt o minimalnih mezdah rudokopnih in premogokopnih delavcev. Po prvem branju se bosta morali ol>e stranki zediniti glede višine minimalne mezde in te številke bi se potem sprejele v zakon. Japonska intervencija na Kitajskem. Peking, 6. marca. V Paotingfu so oporniki oplonili vse amerikanske in angleške zaloge J tobaka v vrednosti nad 10.000 an-I gleŠkih funtov, ter vsa japonska po-s slopja. Japonci so morali pobegniti k misijonarjem. V Paotingfu se je odpeljal poseben vlak s francoskim in japonskim moštvom, da pripelje Francoze in Japonce v Peking. Na poseben poziv velesil so prevzeli Japonci pokroviteljstvo nad vsemi ino-zemci v Šanhajkvanu. Več upornikov, ki so se povrnili v Peking, da zopet začno pleniti, so prijeli in takoj obglavili. Policija in orožništvo je ostalo zvesto. Privatna brzojavka poroča, da je 2000 upornikov plenilo po Kinkiangu v dolini reke Jangtse. Iz Tientsina poročajo, da je dospelo včeraj zjutraj v Oingvangtav 800 japonskih vojakov, kamor so jih prepeljali na velikih tovornih ladjah iz Po rt A rt burja. V Tientsinu pričakujejo ponoči še štiri transportne ladje. Nadaljnih 500 japonskih vojakov je zapustilo Mukden v smeri proti Tientsinu. V Paotingfuju so ustrelili misijonarja Dava, med tem, ko so prizanesli škofu dr. Scottu in njegovemu spremljevalcu Hughesu. Italijansko - turška volna. Izgube Italijanov. Rim, 5. marca. »Agenzia Ste-phani objavlja seznam izgub Italijanov v boju pri Derni 3. t. m. Na bojišču je ostalo mrtvih 8 častnikov, 13 je bilo ranjenih, med temi eden težko. 52 vojakov je bilo ubitih, 29 težko in 135 lahko ranjenih. Iz Eritreje. Carigrad, 6. marca. Kakor poročajo, je Emir Som ali-dežele pozval vsa plemena, naj napadejo Kri trejo. Bombe iz zrakoplovov. B 1 o g n a, 6. marca. List »Resto del CarMno« poroča iz Tripolisa: Vendar so se koneno vzdignili vodilni zrakoplovi. Zrakoplova P II in P III sta dveinpolure plavala nad turškimi utrdbami in turškim taboriščem pred Zanzurjem. Zrakoplov P III je vrgel v turške utrdbe bombo, ki je eksplodirala. Nato sta se zrakoplova zopet vrnila v Tripolis. Skupni koraki velevlasti. London, 6. marca. Angleško ministrstvo deluje na to, da bi nevtralne velevlasti skupno nastopile v Rimu, da preprečijo akcijo italijanske mornarice v Dardanelih. Vse velevlasti se temu koraku skoraj gotovo ne bodo pridružile, ker bi tak korak značil kršitev nevtralitete. B e r o 1 i n, 6. marca. Nemška vlada odklanja angleški predlog. Isto stališče zavzema tudi Avstro-Ogrska. Obe velevlasti sta mnenja, da bi angleška akcija ne odgovarjala nevtraliteti. Štajersko. Iz Trbovelj nam pišejo: Pred par dnevi je kosila neka komisija v zakotni gostilni pri kolodvoru, katera se imenuje tudi rudniška »restavracija«. Pri plačevanju je pozval ne ki gospod natakarico, naj napravi račun na plačilni listek C. M. družbe, kar je ta seveda tudi storila. Teh listkov se je pa navzoči rudniški in ženir tako vstrašil, da v svojem junaštvu ni našel takoj besed, nego je tekal v svoji germanski navdušenosti tožit, da ne rečemo kaj drugega rudn;škemu ravnatelju o »izivanju«. kateremn so izpostavljeni Nemci v popolnoma slovenskih Trbo\ljah tei mu v dokaz izročil plačilni listek C. M. družbe. Gospod ravnatelj se tudi ni hotel pokazati manj navdušenega za mater German i jo ter je tekel k gostilničarju, da mu strogo prepove rabljenje teh listkov, kar mu je moral ta v svoji odvisnosti obljubiti. Na tako malenkosten in smešen način se je hotelo povzdigniti Nemštvo in škodovati C. M. družbi. Da pa iaša družba ne bode trpela pri tem, ji pošiljajo gostje iste gostilne primerno vsoto ter poživljajo vse slovenske Trbovce, naj se še bolj oklenejo pre-potrebne O. M. družbe, naj povsod zahtevajo plačilne listke, narodne kolke, vžigalice, cikorijo, črnilo, Tol-stovrško slatino in sploh vse izdelke v prid družbi ter ob sličnih prilikah s kroneami odgovore. Iz Celja. (Dr. Josip V o š -njakov večer) priredi v prosla-o spominu tega odličnega narodnega buditelja in svojega častnega člana v soboto dne 9. marca celjsk« Narodna čitalnica in sicer ob 8. zvečer pri pogrnjenih mizah v vel*ki dvorani Narodnega doma. Na sporedu je slavnostni govor, predstava ene Vošnjakove enodejankc, petje čitalniškega pevskega zbora pod vodstvom g. Cirila Preglja in koncert Narodne godbe. Vstopnina znaša aa dvorano 80 v, za galerijo 40 v in za rodbine 2 K. — Cisti dobiček se bode porabil za čitalnično javno ljudsko knjižnico. Vabimo vse slovenske Celjane in okoličane, da se udeleže v dim največjem številu to prireditve. Iz^Celja. (Slovensko gledališče.) Minulo nedeljo je bila uprizorjena na našem slovenskem odru trodejanska burka »Nebesa na zemlji«, nemški spisal Julij Horst, prevedel Hinko Nučič. Od diletan-tov našega vrlega Dramatičnega društva smo vajeni dobrih uprizoritev in smo v Celju v tem jziru skoraj da že razvajeni; ali zatrjuje se nam splošno od vseh strani, da s tako popolnostjo in s takim uspehom se še letošnjo gledališko sezono ni igralo na celjskem odru. Občinstvo, katerega se sicer ni zbralo ravno preveč, se je naravnost krasno zabavalo. Večje vloge so bile zasedena sledeče: dr. Pavel Vesel (Rafko Sal-miČ, ki se je tudi tokrat ;zkazal za, izbornega režiserja), Otilija, njegova žena (gdč. Jožica Gregorinova), Balon, Otilijin oče (dr. K. Koder-man), Frančišek Podržaj, posestnik (Fr. Mravljak), Klara Mihalič, njegova teta, (gdč. Melanija Serneee-va), pl. Wippritz (Miloš Stihler), Erna, njegova hči (gdč. Kalanova), Flora Floretti (gdč. Videmšekova). Stvar je sicer malo težavna, pa vendar bi ta burka zaslužila ponovitev. Premore je izpolnil izvrstni naš salonski orkester pod vodstvom gosp. Vilima Seiferta. Prihodnjo nedeljo dne 10. marca jo uprizorijo celjski diletant je v dvorani g. Fortcja v Trbovljah. Opozarjamo na to nrar posebej trboveljsko občinstvo; ne bo mu namreč žal obiska! Iz Celja. Pišejo nam iz sodniških krogov: V današnjih dunajskih listih stoji, da misli vlada predložiti sedaj državnemu zboru poročilo in proračun za stavbo novih justičnih poslopij v Avstriji. V tem poročilu čitamo, da se bodo sicer porabile velike vsote za mesta Gradec, Maribor in Ptuj, o Celju pa, ki bi bilo gotovo najbolj potrebno novega poslopja za sodišča in zapore, ni niti govora. Tc> je naravnost škandalozna brezobzirnost, kajti s tem, da so prostori z.a naša tukajšnja sodišča nezdravi in absolutno nezadostni, je še povedano mnogo premalo. Ali se vlada res ozira na želje gotovih magistratnih krogov v Celju, ki si seveda v lastni dobiček žele, da do zgradbe novega justičnega poslopja ne pride. Odkod bi pa zamašili luknjo, ki bi jo povzročil izostanek visoke najemn;ne, ki jo plačuje sedaj justična uprava za uradne prostore? Drž. poslanec Marckhl, ki se je sedaj sicer odvadil sedenja v pisarnah in ki pozna celjska sodišča iz lastne skušnje, pa sc iz strahu pred celjskimi magistra-tovei seveda ne zgane. Ima »nujnej-še« nacijonalne opravke. Nemški sodniki pa so tudi tiho, saj so večinoma tu po milosti — tistih nacijonal-cev, ki gospodarijo na magistratu. In tako ni upanja, da bi kmalu prišlo na bolje. Take sadove rodi modra nemškonacijonalna politika. Iz Laškega trga. (Blamažo našega dekana.) Ob pustnem času si je dovolil neki tukajšnji sio-venski obrtnik šalo, da je nastopil pri neki plesni veselici maskiran kot kapucin. Ker se je pokazal tudi pri nekem sprevodu mask skozi trg, jc bil naš dekan dr. Fr. Kruljc hudo razžaljen in razburjen ter je vložil proti dotičniku na državno pravdni-štvo v Celju ovadbo zaradi motenja vere(!). Državno pravdništvo je uvidelo, da gre le za nedolžno šalo in ni hotelo proti ovadenemu postopati. Dr. Kruljcu, ki si očividno predstavlja, da živimo še vedno v časih presvete inkvizicije, se je torej ovadba grdo ponesrečila. Ali pozna znani nemški pregovor? Da ni moža sram! Iz Braslovč. V nedeljo se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice C. M. družbe, ki je sedaj, zdi se nam, pod vplivom odbornika (!) kaplana Vogrinca dve leti napol spavala. Na občnem zboru je navduševal potov, učitelj C. M. družbe, g. Iv. Prekor-šek člane k novemu, krepkemu delu. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu načel uje posestnik g. Krefl. Nabralo se je koj na občnem zborn v Rdssner-jevi gostilni 82 K članarine, kar po-menja lep začetek za novo, plodonos-nejše delovanje podružnice. Krepko naprej! Iz Frankolovega pri Vojniku poročajo: Zadnje občinske volitve pomenjajo velik napredek v naši občini. Prvič so bili izvoljeni pristaši Narodne stranke v naši, doslej popolnoma črni občini. Župnik Požar je govoril pred volitvami, da odide s Frankolovega, ako bode izvoljen v občinski odbor tudi Bezenšek. Tako bi nas Frankolčane seve strašno kaznoval, kajti takega župnika kot je on, ne dobimo tako kmalu. 1% to kazen vseeno radi prenesemo, naj le drži svojo besedo in prav kmalu odpotuje! Mu damo celo za pot, če siromak ne bo mogel drugače odtod! Iz Ptujske gore. Danes, v četrtek, in jutri, v petek, se vršijo na Ptujski gori občinske volitve. Slovenski stranki sta se združili proti štajercijancem. Za ptujski okraj so to volitve velike važnosti, ker je trg Ptujska gora odločilen pri volitvah v okrajni zastop. Tega se zavedajo tudi stranke in je radi tega agitacija na obeh straneh selo živahna. Ptuj- eka klika pritiska s celini svojim aparatom. Danes voli tretji razred, ki ima 460 volil cev in je bil dosedaj last štajercijancev. Upati je, da se jim vsled odločnega nastopa združenih Slovencev tudi ta razred iztrga. Ker sta I. in II. razred, ki volita v petek, Slovencem zasigurana, bi bil tako cel občinski odbor te važne občine, ki je edini trg v ptujskem okraju, v zavednih slovenskih rokah. Se sodna imenovanja na Štajerskem. Za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Ormožu je imenovan mesto svetnika deželnega sodišča in dosedanjega sodnega predstojnika dr. J. Preskerja, ki je prestavljen v Ljubljauo, dr. Fr. Pupa-her, provizorični tajnik primorske finančne prokurature. Za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Mariboru je imenovan dr. Frid. Fehleisen, doslej v isti lastnosti v Ljutomeru. Konkurz. Celjsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz za premoženje V. Balona, neregistriranega trgovca v Št. Petru pod Sv. gorami. Začasni upravitelj te konkurzne mase je dr. Zirngast, odvetnik v Kozjem. SrednjeŠtajerskl okrajni zastopl so začeli skupno protestno akcijo proti obstrukciji v štajerskem deželnem zboru. V okrajnih zastopih bridko občutijo posledice obstrnkcije, ker se že dve leti ne izplačujejo deželni doneski za vzdrževanje okrajnih cest, ki znašajo v posameznih slučajih do 40.000 K. Okrajni zastopi so vsled tega primorani ali doklade zvišati, posojila najemati ali pa ceste zanemarjati. O vsem tem se bode govorilo na sestanku načelnikov srednještajer-skih okrajnih zastopov v Gradcu dn? 14 t. m. Enako akcijo mislijo začeti ludi na Zgor. Štajerskem. Ali se -podnještajerski okrajni zaMopi ne bodo nič zganili T Iz Rajhenburga nam pišejo: Jako hudo ženo ima posestnik Ropar v Stranjah. Že večkrat je hudo pretepla svojega moža, te dni pa ga je takj nabila, da so ga morali odpeljati w bolnišnico. Proti tej nekoliko preveč razboriti ženski je vložena ovadb?.. Rogaška Slatina. V noči od 4. na 5. t. m. je pogorel hotel Bauer«. Škoda je občutna. Sumijo zločin. Telovadno društvo »Sokol« v Ptuju darovalo je namesto venca na krsto v Gradcu umrlega br. K. Jeza dijaški kuhinji v Ptuju 10 K. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 14. mar ca 1912 ob 9. dopoldne v ptujski okoliški šoli. Drobne novice. Iz Teharja pri Celju nam pošejo: Te dni je nenadoma zgorela hiša peka Krena iz Gaberja z gospodarskim poslopjem in svinjakom vred. Ogenj je nastal v hlevu in se je vsled vetra hitro razširil čez celo poslopje. Hišo so imeli v najem cigani. Teharska občina je mislila cigane, ki se jih je skupaj na-klatilo okrog 50. poprej izgnati, zato so si najeli Krenovo hišo. Sumi se, da je nekdo zažgal nalašč zato. da bi cigane izgnal iz ob'ine. Škoda je pokrita z zavarovalnino pri »Slaviji«. Prva je prihitela k požaru škofje-vaška požarna bramba pod vodstvom gosp. Florijana Vrečka, pozneje tudi celjska. — Iz S t. Jurja ob Tab. nam poročajo: V I. in II. razredu tukajšnje ljudske šole so ustavili zaradi ošpic med otroci pouk. — Odlikovanje. Cesar je odlikoval davčnega eksekutorja Martina Schmidta v Rogatcu s srebrnim zaslužnim križcem. — Iz Trbovelj poročajo, da se je tamošnja podružnica avstrijskega »Flottenvereina« prostovoljno razdružila. — Iz Rogatca. Neznani tatovi so vlomili pri posestniku Beku in mu odnesli obleke, perila in drugih predmetov v skupni vrednosti 300 K. O tatovih ni nobenega sledu. — V Rogaški Slatini je zgorel v nedeljo penoči hotel ^>Bauer«, in sicer že drugikrat tekom treh let. Škoda je pokrita z zavarovalnino. — U m r 1 a je dne 2. marca na Dunaju gospa Konstaucija Oster-berger, hoteHrka iz Ptuja. Truplo so prepeljali v Ptuj in ga pokopali na mestnem mirodvoru. Koroško. Iz policijske služb«1. Policijski komisar dr. Iv. Ladschneider v Pon-tebi je prestavljen v Trst. Vodstvo obmejnega kemisarijata v Pontebi pa prevzame policijski komisar dr. Weiss iz Trsta. Kaplana iščejo. Za kaplanom Francem Unkelnnm, ki je doma v Lincu iz Renskega in je služboval del j časa na Kon akem, zadnjič v bližnji okolici Šentvida, je izdnla oblast tiralico zaradi ra^a:h hudodelstev proti nravnosti. Kaplan, ki iiua na cesti celo vrsto pregreh proti de-vištvu, je pred kratkem pobegnil. V gotovih krogih se govori, da so zložile Marijine device tamošnjega okraja za več maš, da bi pobeglega gospoda ne dobili. V Sc-lah nad Borovljami nada ljujejo šolarji slovenskoga razreda štrajk. Nemškutarski učitelj jih je tako pretepal, da no se ustavili in da nočejo več hoditi v iolo. 8 pretepanjem je hotel učitelj otroke prisiliti, da bi zapustili slovenski razreH in prestopili v nemški razred, kjer je le neznatno Število otrok. Naši malčki tega niso storili in sedaj Štrajk a jo. Minuli teden je bil v Selah okr. glavar pl. Rainer in je tozadevna kon-feriral s krajnim Šolskim svetom in starši šoloobveznih otrok. Selani se tudi najhujšemu terorizmu ne bodo udal«. Čast in slava jim! Samomori vojakov se vedno bolj pogosto dogajajo. V Beljaku se je ustrelil 29. februarja lovski četovod-ja Majer, včeraj pa zopet lovec Josip Huttenbrenner. — Vzrok neznan. Samomorilec se je ustrelil i vodnim strelom, ki ga je skoro popolnoma raztrgal. Primorsko. Iz finančne službe. Pisarniški oficijal Andrej Križmančič v Trstu je imenovan za pisarniškega adjunk-ta v IX. in kanclist Anton Del Cott za of cijala v X. einovnem razredu. Tržaški občinski svet ima dane6 svojo 10. redno sejo. Na dnevnem redu je zopet specijalna debata glede prevzetja mestnega tramvaja od tržaške tramvajske družbe. Socijalni demokrati bodo vstrajali v obstrukciji. Izprti tržaški zidarji. Včeraj »o se končala pogajanja tržaških zidarjev in delodajalcev. V tozadevni pogodbi so natanko določene mezde, delavni čas in druge pravice zidarjev, kakor tudi delodajalcev. Po dovršenem pogajanju so napravili izprti zidarji — bilo jih je okoli 3500 — iz ja \ sled uspehov, ki so jih dosegli, po mestu slavnosten obhod in sicer čez Korso pred delavski dom, kjer so se mirno razšli. Novo vojaštvo v Trsta. Včeraj je prišel z Dunaja premeščeni 32. polk »Cesarice in kraljice Marije Terezije*: v Trst. Prva dva bataljona s štabom sta prišla dopoldne, 4 bataljon pa popoldne. Tretji bataljon tega polka pa ostane v Budimpešti. oOletni jubilej tiskarja. Višji strojnik v Llovdovi tiskarni Josip Formaro je obhajal včeraj petdesetletnico svojega poslovanja kot tiskar. V Llovdovi tiskarni služi For-naro že nad 30 let. Zaklan novorojenček. V okolici mesta Trsta so našli otroci, ki so se igrali, pod nekim drevesom zavoj, v katerem so našli novorojenčka deklico, ki je imela skoro popolnoma nrerezau vrat. Matere še niso izsledili. Poboj na pa miku. Takoj po odhodu parnika »Oceana« iz pristanišča New York sta se sprla mornar Simon Simonič in kurjač Janez Lisica. Med prepirom je potegnil Simo-niČ samokres in ustrelil Lisico v prsi. Včeraj je priplul parni k v Trst in je kapitan izročil zločinca policiji. Prijeti vlomilci. Kakor smo že poročali, so vlomili v Trstu v noči cd 11. na 12. m. m. tatovi v tobekamo Amelije Tragerjeve na ce«ti GinPa in odnesli za okroglo 1200 K tobaka, znamk in razgrl^riie. Pred kratkim so aretirali dva vlomilca in sicer nekega Avg. Grattonita in nekecra Ivana Dubaja. Včeraj pa so prišli na sled razpečevaleem pokradenega bla-*?a in so aretirali štiri osebe. Prodajali so znamke in ko^ke p«*> jako nizkih cenrh. 7a 102 K raznih kolekov so prodali za 65 K. Razglednice so prodaiali še veliko ceneje. Nezgode. Žena delavca Se«rovi-ča, Katarina, je prinesla kot običajno kosilo svojemu možu k gradbi nekega novesra poslopja za vojno mornarico v PuHu. Na stavbnem prostoru jo je zadel neki elevator in jo vrgel z vso silo ob tla. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je v kratkem umrla. — Ob botaničnem vrtn v Trstu se je zastrupila 19Ietna dekle Medea Godina s očetovo kislino. Vzrok samomora neznan, prepeljali so jo v bolnišnico. Zločini v čenstoiiovskem samostanu. Piotrkov, 6. marca. Ze dokončano dokazilno postopanje je bilo na ž*ljo zagovornika Rudničkoga zopet v ponedeljek otvorjeno, da se dopolnijo nekatere ■zpovedbe. Noto je včeraj govoril državni pravdnik. O zapuščini p. Bonaventure je izpovedala sestra umrlega, Ana Kulamovičovna, da je zahtevala zapuščino od prijorja p. Reimanna, toda zastonj. Priča Szvmanski, slaščičar v Censtohovu, je to potrdil in izpovedal, da je v imenu Ane Kulamovi-čovue potem sam zahteval, naj mu prijor izroči denar in drugo zapuščino p. Bonaventure, toda tudi popolnoma brezuspešno. Prijor mu je rekel: »Dobro, dobro. Karlček« — toda dal mn ni ničesar. Zdravniško mnenje. Dr. Gurbski je v imenu svojih dveh tovarišev izjavil, da je bil umorjeni Vaclav Maeoch napaden v spanja. Maeoch ova lajava. Nato se je oglasil p. Damas Maeoch, da bi rad fe nekaj povedal sodišču. Govoril je tako tiho, da ga je moral predsednik poklicati na stopnice tribune. Za Maeoehom so stali štirje stražniki. Maeoch je nato izjavil: »Divan sem prinesel v celico s pomočjo Zaloge. Ta je vložil vanjo truplo in jaz sem mu pri tem pomagal. Ko je b;lo vse trotovo in truplo zavito, je poklical Zaloga drugega samostanskega hlapca Blasikieviča in oba sta odnesla divan ven. Blasi-kievič je vprašal, kaj je v vivanu, da je tako tež*k, toda izvedel ni ničesar o truplu. In še par besed hočem iz-pregovoriti o Heleni Macoehovi. Pripeljal sem se z njo v Varšavo ter ji povedal, da je njen mož odšel v Ameriko. Ko je to slišala. Je omedlela. Ko se ie zopet zavedla, je jokala ter me POŠiljela za njim, da bi poiskal Vac-lava. Šele tedaj sem ji povedal resnico. Toda ona mi ni verj°la- Ko sem jo o tem prepričal, je hotela iti na policijo, da me naznani. Jok^je sem jo prosil, naj tesra ne stori, na kar je zahtevala, naj se sam naznanim. Ko tega ni do« gla, sem ji grozil z revolverjem. Dajal sem ji denar, toda ona ga ni sprejelo. Helena ni nikdar sama od mene zahtevala denarja. Dajal sem ji vse dobrovoljno. Izjava p. Olesinskega. Tudi p. Olesinski je hotel podati dodatno izjavo, v kateri je rekel: »Maeoch je rekel o meni, da me je videl prihajati iz samostanske ola-gajne. To je popolnoma naravno. Vsakdo me je mogel videti, vsaj sem bil takrat zakristan in mi je ta posel poveril prijor. Toda nihče, niti Maeoch me ni videl, da bi kradel.« Na to ie ob pUšnem razburjenju izjavil p. Olesinski: »P. Bonaventu-ra Gave'č'k je imel pod t lam i skriven oredalček. Tam je shranjeval denar. Imel je tudi svoj ključ od samostanske blagajnice in ključe od vrat. Njegov zaklad, ki ga je imel skritega v tleh. so nekega dne zasledili. Zaklad je kmalu nato izginil in p. Bo-naventnra je proglasil, da je bil okraden. Koliko je bilo tega denarja, ne vem povedat*. Vsi pa vemo, da tra je bilo mnogo. Pred svojo smrtjo me je pozval p. Bcuaventura v svojo cejico ter mi rekel, da naj izpod di-vana potegnem skrinjo z denarjem ter skrijem denar v tla. Našel nisem ničesar, in takrat je začel umirajoči vpiti, da je bil okraden. Hotel je, n«j se pošlje po policijo. Po njegovi smrti mi je dal Maeoch tisoč rublj-»v ter mi rek«d, da jc ta denar p. Bonaventure. Obenem me je prosil, naj oddam denar prijorjn. Nato je Olesinski prosil predsednika sodišča, da gme to povedati Maeoch u v brk.« Olesinski iu Maeoch pred krucifik-som. Sodni dvor je temu privolil, na kar sta se Maeoch iu Olesinski postavili nred krnc-ir-k* in Olesinski je rekel Mnoochu v brk: »Povem ti, za k* i si moril! Umor je bil posledica tvoje tatvine.« Maeoch je pri tem dvigal roke proti kr:žn. Olesinski: On nt vzel denarja iz samostanske blagajnice ... Maeoch: Ne b' torej potreboval ključa, če bi kradel v celici p. Bonaventure. Nato je govoril državni pravdnik. Občni zbor „[eMarskega društva". Čebelarstvo se je v zadnjih letih med Slovenci zopet zelo povzdignilo. Izključno zasluga pri trm ima izborno delujoče »Čebelarsko društvo«. To je bilo sedaj edino društvo med nami. ki ni poznalo n'kakih strankarskih strasti. Parkrat je bil v odboru kak goreč klerikalec, a vsikdar je zapustil v društvu žalosten sled. Po znanem poneverjenju je bilo že društvo na robu propada, toda vneti čebelarji so se z vso vnemo zavzeli za društvo. V teh kritičnih časih je bil glavna opora društva gospod nadučitelj Crnagoj. On je preudaren mož in izvrsten čebelar. V zadnjih letib je pa društvo tako uspešno delovalo, da ti je pridobilo splošno zaupanje. Nakupilo in razdelilo je več panjev in drugih potrebščin. Čebelarska predavanja in shodi so se pa čebelarjem tako priljubili, da so po več ur daleč hodili poslušat predavatelje. Najmarljivejši in najpriljnblje-nejei med predavatelji je gotovo g. nadučitelj Likozar. Ni ga čebelarja mod Slovenci, ki se le kolikaj zanima za napredek čebelarstva, da bi omenjenega gospoda ne poznal in ne čislal. Društvo nam je no trndanolnem deln preskrbelo tudi brezdavčm sladkor za pitanja. K občnim zborom je vsaka podružnica poslala svojega zastopnika, le bližnji udje so se občnega zbora udeležili v večjem Številu. Tako smo mislili tudi letos. Kakor pa sem posnel iz Čebelarja, je bilo letos drugače. Zanimalo me je poizvedeti in to tem bolj, ker nisem v vašem cenjenem listu nič bral, kako se je letošnji občni zbor vršil. Zvedel sem prav zanimive etvari. Ker klerikalci brez sleparije sploh ne morejo živeti, so svojo prirojeno navado udej-stvili tudi na občnem zboru čebelarskega društva. Kakor znano je »Čebelarsko društvo« popolnoma nepolitično društvo in ni bilo do sedaj v tem oziru prav nikake tožbe. Čebelarji smo se zbirali na raznih shodih in prireditvah brez ozira na stran-karstvo. Bil sem sam parkrat priča, kako v lepi slogi so bili čebelarji med seboj. To pa ni bilo všeč našemu sadjarskemu nadzorniku H u meku. Ker je on eara koritar, zato hoče da bodi »Čebelarsko društvo« koritar-sko društvo. On je na tihem vabil bolj »zanesljive« čebelarje na občni zbor, a ker me skleniti z nemškimi veleposestniki sporazum, katerega glavna točka je bila zagotovitev deželne podpore — deželnemu gledališču. Naprednjaki so torej takrat rešili slovensko gledališče propada, klerikalni kuli v »Slovencu« pa si upa pisati: »V deželnem zboru so liberalci za Časa zveze z Nemci slovensko gledališče jako mačehovsko podpirali in sploh je takrat liberalna večina gledališče tako zavozila, da zdaj nikamor naprej ne more.« Tako perfidno more pisati samo moralna propalica brez iskre poštenosti. Naprednjaki da so slovensko gledališče mačehovsko podpirali, to si upa zapisati glasilo tiste brezdomovinske stranke, ki jc takoj, ko je prišla na krmilo v deželi, odtegnila slovenskemu gledališča vsako deželno podporo! Ob takšnem cinizmu človeku zastaja kri v žilah in nehote ga zasrbi pest, da bi lopovom brez poštenja in morale, ki ma-žejo predale »Slovenca«, pošteno pre-rabljal njihovega rojstva grešne kosti.Saj kaj drugega bi tudi ne zaslužili! — Sicer pa, ako 6e klerikalci hočejo res igrati z gledališkim vprašanjem, svobodno jim. Naj gledališče enostavno zapro, ali pa ga prevzemo v svojo režijo, nimamo nič proti temu. V prvem slučaju bodo pokazali svoje kulturno pojmovanje, v drugem slučaju pa bodo izkusili, kaj se pravi vzdrževati — gledališče. Da pa v tem slučaju ne morejo računati z mestno podporo, je jasno kakor na dlani! + »Moralicen pritisk klerikalne delegacije.« V »Slovencu« čitamo: . . . »župan jo jel nervozno zvoniti in zatrjevati, da še ni vse odklonjeno. Tako silen je moralicen pritisk naše delegacije.« — Kolosalno, kakšen »moralicen pritisk« izvršujeta dr. Zajec in Štefe na občinski svet! Pomislite, župan mora zvoniti radi fttefeta in dr. Zajca, ki se vedeta kakor dva paglavca, kakor dva rovtar-ska pijančka, katerima je zaužiti je-ruš zmešal možgane. In to je »moralicen pritisk« klerikalne delegacije, na katerega je »Slovenec« tako silno ponosen, da z največjo resnostjo pi^e, da mora »liberalna večina — kloniti pred zastopstvom Eseles.« Da, »kloniti«, ker resni ljudje se ne ptčajo z otročaji in paglavci, če pa je treba ž njimi razračunati, pa vzamejo v roko — leskov ko. In zdi se, da bi dr. Zajec in Štefe prav nujno potrebovala še »masti leskove« in da hi bil tak »moralicen pritisk« vsaj v toliko za njn vzgoje val no sredstvo, da bi uvidela, da se je v občinski zbornici treba vendarle nekoliko d'ugače vesti, kakor v ka! i zakotni beznici. na katero sta častivredna gospoda Štete dr. Zajec oči vidno najbolj nava- -f Volitve v trgovsko in obrtno srnico. V skupini male in srednje l>rti je skrutinij končal svoje delo. >eh volilcev v srednji trgovini je jlo 732. Nedostavljenih legitimacij 4. Vseh oddanih glasov 644, od teh jjavnih 6*39, neveljavnih 5. Volilo i ni 88. Oddanih veljavnih napred-b 386, klerikalnih 253, večina 133. zvoljeni so napredni kandidat je: iktor Rohrman, Feliks Urbane, Jo-p Perdan. V manjšini so ostali: Iv. nvrič, Rajko MarenčiČ, Pavel Vel-avrh. — Vseh volilcev v mali trgo-iai je hilo 1643. Vseh veljavnih gla-x je bilo oddanih 1427. Nedostav-eiiih legitimacij 113. Volilo jih ni (8. Oddanih naprednih 700, kleri-alnih 727. Veljavnih naprednih 56, klerikalnih 695, večina 39 gla-v. Izvoljeni so klerikalni kandidatki Zoreč Franc, Horvat Ivan, Podanik Ivan ml. — Izid volitev v rednjem obrtu je naslednji: Vseh oiilcev po imeniku 1292. Nedostav-enih glasovnic: 49. Volilo ni: 83 rolilcev. Oddanih glasov 1160. Neve-avnih glasov: 15. Napredni kandi-itje so dobili: g. Ivan Schrev 703, Fran Stare 702. g. Ivan Rakovec fl, g. Lavoslav Bučar 699 glasov, lerikalni kandidat je so dobili: g. ,'eibl 444. g. Pust 444, gg. Cebulj in )imnik po 2. Izvoljeni so napred-jaki: gg. Bučar, Rakovec, Schrev, (are. Večina 259 glasov. -j- Po občnem zboru kmetijske mibe. Poročali ste včeraj g. ured-jk, kako so se vedli klerikalni kmetij a la Jare in kompanjoni na obrtem zboru kmetijske družbe. Pa to ni bilo vse. Sam sem bil priča, ko *eri duhovniki prav po katoi-o vpili, da, naravnost rjuli, ko se oglasil gosp. Ribnikar k besedi. lt nične je stal neki precej rejen uhovnik. videti župnik, ki je rjul: 'fnj Ribnikar, dol z njim! itd. Ta se o z rjovenjem postavljal za koristi. Nekoliko proč pa je o r.eko drobno in suho človeče tol in otepalo z rokami okoli sc-it bi kak hribovski pastir z gajž-kal ter obenem kričalo na vse iretege in zmerjalo liberalce. Vpra-p.m poleg stoječega moža, kdo bi to eki bil. Ali ga mar ne poznate, ško-n, ker ste z Gorejnskega, to je ven-ar slavnoznani Čebulj, žnidar in ge-eat z Jesenic, ki se tudi poteguje za mečke koristi. Kdo pa je oni tam-Ie, i je črno oblečen in nas zmerja s Mikurzarji, bankroterji, lumpi itd., im nekoga poleg sebe. Ta pa . Zajec, ki skrbi samo za kmete, Igovori. Ko pozneje stopim bli-ra. vidim, kako je neki kleri-alni podrepnik sunil gosp. Ribni- iv trebuh, ko ga je slednji pro-[]. naj mu napravi nekoliko proeto-l Na besede gosp. Ribnikarja, da 5 pao ni lepo. pravi nato nekdo, da katoliško, se je poleg stoječi ibovnik zelo sirovo zadri v enega. 4o rekel, kakor bi bilo suvanje najvažnejših točk občnega zbo-kmetijake družbe. Pa tudi kleri-ni kmetje so vpili kot divji, poleg duhovniki pa so jih šuntali,, leda: pa le vpijmo, ko Ribnikar gori 1 nikar naj molči, dol z njim i podobno. Tako je bilo takrat na »enem zboru. Pa se še najdejo Ijud-pravijo, da klerikalci skrbijo izrbrazbo našega kmeta! — Go- - c j e c. , - Koroški »Volksrat« na dcJuJ 7a ne m kaplanom Thomanom prid v Borovi je nemškutarski župnik Franc Holec. Slovenskega kom-a, ki je prišel po kvalifikaciji arosti prvi v poštev, je slavna c. j^želna vlada ostentativno in brez vsakega povoda prezrla. Že z imenovanjem nemškega katrh ta Thomana za boroveljske šole, na ka> rer:h je po izkazu nemškega deželne- ved nje slovenskim otrokom sloven ff molitve. Kaplan Thoman se gib-•p vedno v družbi najhujših n?mšku-rskib kričačev in zato se njegove-Q nastopu v Šoli prav u i ne Čudimo. Slovenci v Borovljah in v okoli-; vlada zaradi imenovanja župnika !eca in zaradi geruianizatorične-delovanja kaplana Thomana veli- ko razburjenje. Cujejo se tndi resni glasovi, da bodo narodni Slovenci v Borovljah in v okolici ob nastopu župnika Holeca kot en mož prestopili v pravoslavno cerkev. Upamo, da bodo merodajni krogi to krivico, ki so jo storili a tem imenovanjem slovenskemu prebivalstvu, še pravočasno popravili. Narodnim Slovencem v Rožu pa kličemo: Ne obupajte in branite svojo lepo slovensko dolino do smrti. + Ubogo kranjsko sadjarstvo. Pri deželnem odboru so nastavili klerikalci kot sadjarskega učitelja bivšega ljudskega učitelja Humeka. Imeli so sieer na razpolaganje izvrstne, strokovno izobražene moči, pa so raje vzeli Humeka, ki nima nobene strokovne šole, da, niti kuke-ga strokovnega tečaja ne. To je za nimivo posebno še zaradi novih pra vil kmetijske družbe. Sedaj more bi ti čl an kmetijske družbe samo tisti učitelj, ki ima kako strokovno Šolo. Humek nikoli ni obiskoval strokovne šole in torej ne more biti član kmetijske družbe, lahko pa je ~ deželni učitelj za sadjarstvo. Tako klerikalci sami sebe bi je jo po zobeh. Humek naj bi bil prvi strokovnjak v deželi z« sadjarstvo, ki je velevaž-na panoga kmetijstva, pa še član kmetijske družbe ne rnore biti. -f- Imenovanje. Nadzornika knežje domene Jobannisberg v Poželi ju gosp. Anrlr. 2 m a v e a je imenovalo a, kr. poljedelsko ministrstvo zadružnim nadzornikom s sedežem v Zadru. -f- Prošnja. Kdor lahko pogreša prvo letošnjo številko Slovenskega Branika«, prosimo vljudno, naj jo pošlje na pisarno družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. -n Na dunajski živinezdravai- ški visoki šoli je bil dne 2. marca promoviran živinozdravnikom Jo«. Se-rtoncelj. — Potovalec okrog sveta. Danes se je oglasil v našem uredništvu bolgarski časnikar in pisatelj gosp. Košta V e 1 i č k o v, ki se nahaja na povratku v svojo bolgarsko domovino s svojega potovanja okrog sveta. Potuje večinoma pes in brez vsakih gmotnih sredstev. Ko se je odpravil na pot, je imel v žepu 7 vinarjev. Preživlja se z dopisovanjem v bolgarske in ruske liste in s prodajo razglednic. Gosp. Vel t čk o v je dopisnik bolgarskega lista »Dnevnik« v Sofiji in petrogradskega dnevnika »Rječi«, glasila ruske kadetske stranke. Na potovanje je odšel dne 8. januarja 1903. ter se proti nagradi 210.000 levov zavezal, da bo najkasneje do 8. januarja 1913. peš prepotoval vse dele sveta. In res je prebrodil ves svet: Evropo. Azijo, Avstralijo, Afriko, Severno in Južno Ameriko. Videl je in prepotoval Sibirijo, Kitajsko, Japonsko, Trans val, Maroko, Argentinijo, Mehiko in kakor se že zovejo vse interesantne pokrajine na svetu. Gosp. Veličkov je bil vojni poročevalec v rusko - japonski vojni in je pošiljal izvestja raznim bnlgar-skim listom z bojišča. Polnih 14 mesecev je opravljal svoj posol na bojnem polju. Po zavzetju Port Arturja si je natančno ogledal to pozorišče gigantske rusko - japonske borbe. V Avstraliji v Sidnpvju so ga zahrbtno napadli italijanski lopovi — na vsem svetu so menda tolovaji edino Lahi — ter ga težko ranili. Revolverja krogla mu je prestrelila nogo, d. iga pa mu je obtičala v rami. Ko je okreval, se je znova odpravil na pot. Ko je lansko jesen izbruhnila vojna v Tripolitaniji med Italijo in Tur i jo, je Veličkov potoval, prišedši pravkar iz Tripolisa, ravno po Kirenajiki. Na vest o vojni se je vrnil v Tri pol i s ter ostal na bojišču polnih 54 dni. Hrabrosti tamkaj se borečih Arabcev ne more dovolj prehvaliti, samo škoda je zanje, da nimajo izvežbanih in sposobnih voditeljev in poveljnikov. Položaj Italijanov je po njegovem mnenju v Tripolitaniji skrajno neugoden in čisto gotovo je, da ho poteklo še mnogo krvi, predno bo Tripoli-tnnija vpoknrjena. Sploh o italijanskem narodu g. Veličkov nima posebno visokega mnenja. Po njpgo-vem prepričanju sta Italija in Španija - - deželi največje korupcije in propadlosti. Gosp. Veličkov nosi na prsih bolgarski narodni znak — belo-zeleno - rdečo tro bojnico. Ko je pred tedni prišel na Reko s to tr* bojnico, so ga aretirali in ga, ne da bi vprašali kdo in kaj je, vtaknili v zapor — ker je nosil naroden znak. Zaprt je bil 34 nr in morda bi ostal še dalje, ako bi ga ne bil reSil — ruski konzul. Nikjer na belem svetu ga niso napadli radi narodnega znaka, samo na Reki se je to zgodilo, kjer vladajo Italiiani. Lrhi so ga v Avstraliji molodane umorili, na Reki pa so ga vtaknili v zapor. Pa pravijo, da niso barbari J! Gosp. Veličkov govori 9 jezikov, izmed katerih se je večino naučil na potovanju. Svoje potovanje bo končal najmanj 9 mesecev preje, kakor je bilo določen rok. Slovenskemu občinstvu toplo priporočamo gospoda V e 1 i č k o v a kot brata Bolgara, naj mu gre povsod i na roko in naj ga podpira z nakuopvanjem razglednic. — Afera Antoncič ln policija. Sprejeli smo in objavljamo: Povodom aretacije bivšega mestnega pomožnega uradnika Antončiča, o kateri smo ze poročali, zaletavata se dva ljubljanska dnevnika v mestno policijo, češ, da so s« »ovadbe izgubile, da se iacejo izgubljeni akti, da je magistralni svetnik Šeš^k stavil policijskega šefa na odgovor« in drugega več. Na podlagi uradnih informacij ee lahko poroča, da je mestna policija, kakor v drugih slnč-jih, tudi v tej aferi popolnoma objektivno podala ovadbo na S, kr. državno pravdnišjtvo, pustivši pa obdolženca »na prostih nog-ah«, ker za »imroči-tev« ni bilo v smislu § 175. kaz. pravdne^ reda predpogojev in da tudi ni bilo nobenih konfliktov med svetnikoma Seskom in Lauterjem. — Izpit ca zidarskega mojstra so napravili pri tukajšnji deželni vladi pred izpreŠevalno komisij.) sledeči gospodje: J(*ip Zmet in Anton Remec, doma z Goriškega, Ivan Kožuh, doma iz Medvod in Karel Roje doma » Štajerskega. Iz Bohinjske Bistrice. Ker imamo lepi čas, ko nam drugega del« zmanjkuje, objelo nas je veselje k ponovni občinski volitvi, katero smo ao enkrat dovršili dne 29. septembra 1911 ob 9. uri dopoldne. Ker pa nam ista ni posebno ugajala, kakor t«uli ne nje sedenji občinski odbor oziroma kimovci, kateri hodijo ob praznikih, ko nimajo drug ga dela, na stroške naše zadolžene občine po 2 kroni v Šiht tobak pokat v občinsko pisarno, hočemo novo volitev. Proti volitvi ▼ septembru oziroma nepravilnemu vodstvu obČ. odbora vložili smo dne 6. o' t bra 1911 precej dobro z velikimi grehi podprto pritožbo, na katero pa žal i bog do danes še ni rešitve; najbrže ima preveč trde kosti, ker se ne morejo tako dolgo prekuhati. Vsled tega ndano prosimo, in vprašamo slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Rndovljici, kdaj namerava našo pritožbo rešiti, ker nameravamo š*e do mini-trskih vrat trkati i njo. Ponrej pa bi jo bilo dobro malo preluftati, da se ne osni radi med kakšnimi založenimi akti. — B i s t r i č a n! Iz Dragatuša nam poročajo: Naš župnik Novak je bil 25. februarja zopet na svojem mestu. Namesto pridige je vzel v roke »Slov. Narod«. Pravil je, da je glede Radoviča popolnoma nedolžen in da> v celi fari sploh nihče ne ve o tej stvari. Obljubil je tudi 10T0 K tistemu, ki mu to stvar dokaže. Priporočamo župniku, naj ostane mož beseda in naj le pripravi teh 1000 K. Mi Še danes trdimo, da župnik ni prišel na zadnjo uro k Radovičn, ko ga je t« zahteval. Znnnik se zaletu je tndi v fotelja Kosca, ki je bil dober in 1 ^oden učitelj, pravi b'«er v primeri g tistimi učitelji, ki jih protežira žuonik Novak. Navesti hrčemo pa še drug slučaj, ki tnd? v lepo luč postavlja župnika Novrka in ki ga bo ta tudi najbrže skušal utajiti. Pripovedoval je župnik dekletom, ki so prišle molit, da imajo v neki napredni hifti na steni obešen kWž. Po njegovem mnenju bi b:b> boljše, da bi ga sneli ter sežg?li. Zupn:k menda ' misli, da sko naprrdnjaki taki, kakor je njegova kuharica, ki je sež*ra!a boi;i grob, ''a b* ne delrd nnpo+ja na podstrešju. Vprr»'-nmo pa. ali kupujemo mi, /.upijani, dratre božje jrrebe zato, da farovska kuharica ž nnm kosilo kulta. Zahtevamo od župnika, da nam vrne božji grob, ali pa ono vsoto, ki smo jo d^li za njega. Naš župnik nam pa hoče pokvariti celo našo šolsko mladino. Uči jo v šoli, naj ne pozdravljajo narref7n*a'*ov. temveč edinole klerikalec. In ko neki deček ni pozdravil znanega klerikalca iz Obrha, ga je župnk pretepel. Tako seje seme hožj^, seme Ijohezni do bližnjika... V »Domoljubu« napadate tudi nadučitelja g. K^sca, da vas podi v cerkev. Mi, kmetje in davkoplačevalci, pa pravimo: Pustite g. Kosca v miru, mi zahtevamo, da greste v cerkev, ker ves mi plačujemo. č?e pa tejra nočete, r»a pojdite, rxj koder 6tc prišli. Najboljši n«X rrlgovor na važe hiijskarije pa brdi: Valimo v dez. zbor vsi nnsoga neodvisnega in kmetskega kandidata Julija Ma-zelleta, veleposestnika na Krupi. Društvo tesačev v Lioakem potoku je brez dela in zaslužka. Načelnik g. kaplan Škulj se je izgubil neve-doč kam. Beda iu revščina narašča in ostali smo delavci brez voditelja. Če je morda zašel v Belo Krajino, pros'mo ga prilazno obvestiti, da »e vrne, ker na njega ramah jc naša občina in revščina. V Bn'aloki pri Kočevja je umrl dne 5. t. m. ondotni župan Ma-tra Majetič, v najlepši dobi, star 33 let. Elektroradlograf »Ideal«. Samo danes se Še predvaja velezanimiva, senzacHsVa drama »Moc* zlata« » A«'o Ni-Is^n v glavni vlgi. — Ju*rl priljnbli-ni »Specialni večer« i jako lepim izbranim sporedom. Zopet tatvina na vozičku. Včeraj dopoldne je pustila Marijana Skerljeva iz Kleč na Marijinem trgn voziček, na katerem je imela v zavitku 7 m blaga za ženske obleke, 5 m blaga za bluze, .V/, m blaga za predpasnike in za celo desJco obleko blaga v skopni vrednosti 92 K ter se nekoliko odstranila. Ko je prišla nazaj, je opazila, da ji je bil me 1 tem časom dosedaj Se neznan storilec zavitek ukradel. Komur bi bilo o tem kaj znanega, naj zadevo nemudoma prijavi mestni policiji. Zamenjava. Dne 21. m. m. se je peljala v vlaku z Rr*ke v Ljubljano kuharica Ana Žurlova, kateri je bil med vožnjo zamenjan zavitek ženskega perila in je dobila mesto svojega, nekega drugega, v katerem je bila motka obleka in perilo, kakor tudi več pisem in domovnica Drago-tina Morgana, roj. 1890. ter pristojnega v S ni. Navedenec nai se obrne za svoje reči na megtno policijo ljubljansko. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južneca kolodvora odpeljalo v Ameriko 1^0 Macedone°v. nazaj je prišlo oa 20 Hrvatov. 200 Hrvatov je šlo v Nemčijo, 30 Lahov se je odpeljalo pa v Strržo. Izgubil je finančni nadkomisar v p. g. Valentin Ravnikar črno listnico, v kateri je imel 40 K denarja. — Za^ebnica Marija Florjančičeva je našla ovoj svilnatega lišpa (franž) za ženske obleke. Nopodna obpamlra. Za družbo sv. Cirila In Metod«. G. Mat'ja Marmček, notar v Tržiču, ie poslal o K kot poravnavo med L. Albrehtom in M. Zupcn m od Sv. Ane. Enako vsoto iz enakega vira je pnslal g. dr. Fr. Novak, odvetnik v LJubljani. Trnovski M'borj-pi f Ljubljani so darovali 2 K 10 v. Na zlati poroki g. Fr. Dolžana v Sn. Šiški je nabrala njnna hči ga. Boršt-narjeva 20 K Hvala! Dne 5. novembra 1911 je nmrl v Seln člen C. M. podružnice. Dmžbi je volil 25 K, »Sokola« in »Bralnemu društvu« v Seli 20 K. Časten mu spomin! Cirfl Metodova podružnica štev. 24. v Clcvlandu je poslala C. M. družbi zopet 100 K in opremila po-slatev s pismom, ki žari v slovanskem rodoljubju. Glasi se: »Spoštovani gospodje! Včeraj sem vam po Wien**r bank Verein nakazal v imenu naše podružnice št. 24, Clevel^nd, Ohio, zopet 100 kron, katere poklanjamo na oltar domovinske in slovenske ljubezni do rodne naše domovine. Želimo, da bi vam ta darček dospel ob pravem času, da bi vam storil mm go dobrega, koristnega in bratoljnbnpga. Obenem pa naj vam bo ta darček znak našega srčnega sočutja z vami. naše iskreno in nikdar pozabljene bratovske ljubezni, katero smo ohranili 2*vo v naših *rc:h, četudi daleč, dr leč za morjem. Edina naša želja je, da hi mogli šj? veliko več pomoči kot pomagamo s»j-daj. Upamo pa. da vas tudi v bodočo ne bodemo pozabili, pač pa se vas spominjali ob vsaki priliki. Slovenski pozdrav Slovencem v naši lepi materni dežel*, vam. častita družna pa želimo nejobilnejšeca blagoslova pri vašem delovanju.« Zavednim slovenskim rodoljubom iskrena rali vala ! Društvena naznanila. Sokolska društva, ki niso dobila Muchovcga plakata za VI. vsesokol-ski zlet, naj se obrnejo takoj na br. R. Svajgerja na Kralj. Vinogradih, Havličkova 64. ki jim pošlje Urbanov lepak. Na zdar! Na »Slavcev« zabavni večer, ki se vrši v nedeljo, dne 10. marca v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« opozarjamo vse člane in prijatelje društva, da se mieleže čim v najvećem števil u.Na sporedu je petje in drugo. Vstopnine ni nikake. Redni občni zbor zadruge modi. stlnj v Ljubljani se je vršil v torek, dne 5. marca ob 3. uri popoldan v posebni sobi »Narodne kavarne«. Občnega zbora se je poleg zadružnih članic udeležil, kot zastopnik obrtne oblasti gospod Vilko Bukovnik in kot zastopnik deželne zveze obrtnih zadrug g. Eng. Francbetti. Načelnica gospa Ida Skof je pozdravila vse navzoče in otvorila zborovanje. Iz poročila načelstva je posneti, da je zadruga pri ustanovitvi šU la 13 Članic, med letom j"b je pristopilo na novo 5 ter šteje zadruga koncem 1911 leta 18 Članic. Pri zadrugi je bilo priglašenih 20 pomoč u ic in sprejetih 13 vajenk. S*evilo dopisov, ki jih jc zadruga spre je'a rziroma rešila ali pa odposlala znaša 42. Najvažnejše so bile vlrge na obrtno oblast radi motenja chrti in priznati se mora, da ae je potom ovadb »fu-šarija« skoraj popolnoma odpravila. V mneg-h slučajih je zadruga oddala obrtni oblasti svoje mnenje glede do-kaza snosobnoeti. Leta 1011 je ;rreln zadruga an redni in ea izvanredni občni zbor ter 3 odborove seje. Nato zadružna načelnica opozarja zadružne članice, da morajo dati svojim vajen kam priliko, da obiskujejo* obrtno nadaljevalno šolo, kakor tudi, na se mora vsaka vajen k a po dokončani učni dobi podvrečti vajenski presku-šnji in preskušnji za pomagilke. Isto tako je dolžna vsaka zadružna Članica svoje vajenke in pomočnice pri zadrugi redno naznaniti in odznani ti, ter dati v potrdilo spričevala. O računskem zaključku, ki izkazuje 515 kron dohodkov in 102 K 90 v izdatkov ter 412 K 10 v zadružnega premoženja, poroča gospa Ida Škof, ter se na predlog gospe Mandplj odobri in blagajničarki podeli absolutorij in zahvala za redno in vestno vodstvo blagajne. Proračun za leto 1912, ki iskazuje 155 K dohodkov in 196 kron izdatkov, torej 41 K primanjk* ljaja, ki se pa pokrije z zadružno do* klado od članice po 2 K; se odobri-Sklene se za v6ako vajenko, odboru obrtne nadaljevalne šole prispevati za leto 1912 po 1 K. Na razna vprašanja sla odgovarjala in dala potrebna pojasnila, zastopnik obrtne oblasti in na nar*eTnik deželne zveze. A kad. društvo »Slovenija« na Dunaja ima v soboto, 9. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zum Magistrat« I. Lichtenfelsgasse 3, svoj V. (zadnji) redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Gostje dobro došli! — V soboto dopoldne ob polu 11. pa je v društvenih prostorih (VIII. Breintenfeldergasse 20) rsejn naprednim akademikom dostopno predavanje v politično - parlamcu-tarnem seminarju. Predava zopet g. nrednik dr. Alb. Kramer o parla mentarnem poslovniku in novi brambni predlogi. Akademično društ\o slovenskih tehnikov na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor dne 9. susca t. 1. ob osmih zvečer v restavraciji »Znr gol-denen Glockec, V/I, vogal Schon* brunnerstrasse 8 in Kettenbrucken-gaase 9. Gostje dobro došli! ilniižBunost. — Zaobljuba, spisal Ferdo Br» čič, poslovenil Peter Medvešček. Druga izdaja. Založila goriška ti skarua A. Gabršček. Ta lepa in mič-na povest iz ukrajiš»kega življenja je doživela drugo izdajo, kar je pač rr dek pojav v naši književnosti. Veliko povesti izgine že s prvo izdajo. Tudi izvirnik je doživel že več izdaj, kar je pač dokaz, da se je povest priljubila širšim ljud6k:m vrstam. Ostra in stroga kritika bi te povesti pač ne štela v prve vredno>tne vrste, a desegla je uspeh, ki ji ga je preskrbelo eitrjoče in kuoujoče občinstvo. Cena 1 K 80 v. s poštnino 2 K. Prosveta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Panes zvečer se poje Parmova opereta »Caričine ainacouke« (za par - abonente). — V soboto zvečer prvič velika Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« t za nepar - abonente ). — V nedeljo popoldne ob 3. vele-zabavna komedija »Mala harf?nist-ka« (za lože nepar), zvečer opereta Dijak prosjak« (za lože par>. — P. n. č. abonentom na sedež": Par - abo-nentje so imeli do danes 42 predstav, nepar pa 43. Da se število novitet enakomerno razdeli, se vrsta predstav izpreminja. Zato naj blagovolijo p. n. č. abonentje paziti na označbo na lepakih. Vse nedeljske predstave pa se bodo poslej vršile izven abonnementa. Oratorij P. Hugolina Sattnerja »Assuniptio«. Visokoizobražen dunajski glasbenik, ki je natančno preštudiral oratorij, piše o tem delu tako-le: »Oratorij sem natančno proučeval in odkrito iziavliam, da je to Sattnerjevo najboljše d lo. Kolikor je meni znano, jc to prvi oratorij, ki ga imajo Slovenci. Občudujem veliko dejstvo, ki je daleč prekosilo moje pričakovanje. Le mladostna navdušenost v zvezi z globoko religi-joznoatjo je mogla udariti na tak«« strune, kakršne glase iz Sattnerjeve-ga oratorija. P. Hugolin ni več tnlnd. vendar veje iz vakega stavka iz vsakega takta sveža melodija, kakor š,-v nobenem njegovem dosedanjem delu. Ta neprisiljen izraz dvakrat dobro dene danes, ko skuša hipermo-derna glasba, ki ni glasba, ampak kokofanija, s svojimi nenaravnimi izrastki preplaviti svet. Čudim se premišljeni in izborni dispoziciji oratorija. Z relativno pičlim besedilom — ki je sicer jnko poetično in mikavno za skladanje — je ustvaril g. Sattner velik oratorij v treh delih, je natančno pretehtal učinek solo-spevov, zborov in orkestra in vpora-bil stopnjevanja na pravem mestu. Oratorij mora uspeti in produkcija bo brezdvomno velik praznik za slovenski narod. Ne vem, komu naj dam prednost, zborom ali solespevom; zdi se mi skoro, da bodo slednji sprejeti z večjim navdušenjem. Nekatere orkestralne pred — in poigre se mi zda relativno nekoliko trezne, vendar so primerne slogu in lepo doneče in ea dobro prilagodijo celotnemu dola. Čuti se pa, da biva domena kompozicijske tehnike bolj v vokalnih stavkih nego v instrumentaciji. Skladatelj si je prikrojil lasten slog, kateremu je vtisnil svojo individualitete. Obžalujemo, da ni podložil skladbi latinskega ali nemškega besedila; lahko hi se izvajala izven slovenske zemlje. Še nekatere opazke. Takoj prvi bariton - solo »Vstani, vstani!« me je ganil do solz. Preseneeila me je nglabitev besed; ker tvoj glas je sladak.« — Eden najlepših zborov je damski zbor »Zima je proč«, ki fascinira poslušalca s kontrastom med Adagio in Allegro. Mogočno vpliva tudi zbor »Nikar od nas. Devica«, zlasti stopnjevanje koncem zbora. O umetnosti flavto — solo se da prere« kavati. V drugem delu vzbuja pozornost genijalni zbor: »O smrt«. Malo je zborov, ki 6 priprostimi sredstvi tako neposredno vplivajo na nas. Mojster je, kdor s pičlimi sredstvi veliko pove. Po tem stavku, katerega bi najraje primerjal gotskemu stolpn, jako pomirljivo deluje tenor-solo »Kdo je ta?« biser lepega solo-petja. V tretjem delu mi imponira jo fugirani aleluja — stavki, ki kažejo, kako je kontrapunktska prešla skladatelju v meso. Zelo se mi je prikupil aopraiLski solo »Glej cd vzhoda« s koloraturno arijo »Večno je usmiljenje«. — Iz dvospeva »Zdrava, ti priroda čudežna« veje Mendels-sohnovo veličje in je zase prava kabinetna točka. Veličastna je koračnica v III. delu. ki se ji pridružuje zbor z mogočno alelujo. Vijolinski solo se mi zdi nekoliko trezen. Sklepni zbor, ki je namenjen za velike ma-^e, veličastno sklene skladbo, ki mi je osladila že marsikatero uro. Dnn produkcije bo za skladatelja časten dan. Zapel je »Brezmadežni« slavo-spev iz cele, polne duše — kajti cela »Assumptio« je molitev. V tem smislu naj tudi slavno občinstvo sprejme lepo delo. Vse. kar naredi človek, je nepopolno, pomanjkljivo in vsako človeško delo ima hibe. Človek ni vedno enako razpoložen, nima za vse položaje enakega čuta, se utrurli, ako je delo obsežno. Vendar nobeno delo v celoti ne izgubi vrednosti, če se v podrobnosti pokaže kaka hiba. Kdor gleda s hriba pokrajino z daljnogledom, ne bo imel celotnega vtisa, s prostim očesom bo videl celo podobo, čeiudi ne na drobno, in ta podoba mu bo ostala v spominu. Tako nekako moramo presoditi tudi glasbena dela. Ako skladba s eepm aparatom dopada in mogočno vpliva na naš čut in našo voljo, tedaj smemo mirno reči: skladba je lepa. zdrava, dosega srvoj namen. S takimi načeli hočemo poslušati oratorij in tedaj se bo vftvarilo v nas pravična sodba. Ilozne stoi. 8 Pet igralcev utonilo. Bruselj, 6. marca. Pet igralcev mestnega gledališča v Angersu je napravilo na čolnih izlet na reki Sarthe. Čoln se je prevrnil in vseh pet igralcev je utonilo. * Šolarji — roparji. St. Gallen, ti. marca. Policija je včeraj aretirala tri gimnaziste in dva vajenca, ki so v zadnjem času izvršili več nego trideset vlomov. Gimnazisti so nosili vlo-milno orodje pri sebi v šolski sobici. & Železniška nesreča. Praga, 6. marca. Na postaji Velim se je včeraj dogodila grozna železniška nesreča. Krojaški pomočnik Klouda se je s svojo ljubico Ano Lvkorovo sprehajal ob železniškem tiru. Mimo vozeča lokomotiva je zgrabila Kloudo ter ga raztrgala. Tudi njegova ljubica jc prišla pod kolesa ter je bila grozno razme-sarjena. * Pari*ki urno«*. Liege, 6. marca Mestnega svetnika Depucbona, njegovo sestro in nečakinjo so našli včeraj zjutraj v stanovanju umorjene. Ponoči so vlomili roparji v njihovo stanovanje ter so ustrelili Depuchona. Ko ste obe dami začuli strele, ste prihiteli v sobo mestnega svetnika. Roparji so ju ubili s sekiro. Nato so oropali stanovanje ter pobegnili. Policija jih zasleduje. * Častnik in hišnik. Temešvar, 6. marca. Včeraj je prišlo med poročnikom 20. artilerijskega polka Ele-merjem Inhaszom in hišnikom hiše, v kateri je poročnik stanoval, do prepira. Poročnik je potegnil sabljo, ki mu jo je pa hišnik iztrgal iz rok ter vzel. Ko je prišel popoldne poročnik v spremstvu petindvajsetih vojakov, da vzame sabljo, se je pred hišo nabrala velika množica ljudi. Častnik je ovadil hišnika sodišču. * Komičen ukaz pariškega policijskega prefekta. Ker je bil policijski stražnik Garnier na trgu Ilavre umorjen, je izdal policijski prefekt ukaz, naj policijski stražniki vselej, kadar hočejo šoferji po izvršenem sjločinu pobegniti, prerežejo na avtomobilu kavčukaste obroče. To je rav-notako, kakor ti<:i, ki je nasvetoval vrabcem natresti soli, če se ga hoče ujeti. * Zgodilo se je na Japonskem. Ker je vlak, s katerim se je vozil japonski cesar z manevra, skočil s tira, je moral cesar čakati eno aro v ne- pokritem čakalisču. Železniški uradnik, ki je imel takrat službo, je skočil pod vlak, ki ga je povozil. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da je bila njegova dolžnost, da je za zadrego, v katero je spravil cesarja, edina kazen, da se sam usmrti. * Milijonarjev konec. Ubožnica v Os jek u je dobila novega, originalnega prebivalca. V ubožnici se je naselil bivši milijonar Feliks Lay, ki je pred časom igral v dunajskih visokih krogih veliko vlogo. Lay je na tragičen način poskusil kolo sreče. Reven kot cerkvena miš se je vrnil v svojo domovino in v resnici ni vedel, kam bi položil svojo glavo. Dokler je živel v sijainih razmerah, je imel mnogo prijateljev — a zdaj ... Siromak je tudi vitez Franz Jožefo-vega reda. * Sofoklcjeve tantijeme. Stari Sofoklej torej še vedno živi. Bil je sin bogatih staršev, jako dobro vzgojen, lep mož in razentega še /elik pesnik. Toda sreča mu je ostala še zvesta v 20. stoletju, kajti 1. 1912 — torej 300 let po niegovi smrti — dobiva še tantieme. To je pred Kratkim zvedel o Parizu Ravmund Du-neau, brat znane bosonoge nlesalke Isidore. Pred kratkim je priredil v gledališču Chatelet predstavo »Elek-tro« v grščini in je bil zelo iznenađen, ko mu je francosko »Društvo avtorjev« v Sofoklojevem imenu sporočilo, naj plača tantijema. Ravmund Dunean je začetkoma mislil, da je to kaka zmota, in je odpisal, da je Sofoklej že zdavnaj mrtev in da nihče niti njrgove vdove ne pozna. Društvo je pa odgovorilo, da se v tem slučaju zadovolji z 2?c, da pa ne more s principa odstopiti od svoje zahteve. * A la Jeglič. Nad občino Zdiar pod Tatro so proglasili cerkveno prokletstvo, to se pravi, da v tej slovaški občini, ki šteje 1340 dobrih, nenavadno pobožnih ljudi, ne smejo zvoniti, maševati, krstiti, poročati, deliti zakramentov itd. In zakaj se je to zgodilo? Od 1. 1879. je bil v tej občini župnik Pavel Haber. Pred petimi leti so tam nastavili za kaplana Jana Hvizdoša, ki je po smrti župnika dobil od graščine Hohen-lohjeve župnijo. Dokler je Uvizdoš streljal, ribaril, jezdil s knezovimi uradniki, je bil v milosti gospode. Toda ta naklonjenost ni trajala dolgo. Hohenlohe hoče kupiti Tatro in tako je kupoval hišo za hišo, posestvo za posestvom. Ce kak kmetovalec ni hotel prodati svojega posestva, tedaj so ga toliko časa šikanirali, da se je moral udati. Te laj se je pa Hvizdoš postavil na stran ljudstva proti graščinski gospodi. Takrat pa je patronat pozval škofa, naj prestavi Hvizdofia. Škof je prestavil župnika ter razpisal za faro v Zdiaru konkurz. Ljudstvo in duhovniki so prosili škofa, naj pusti Hvizdoša v Ždiaru. Hvizdoš je proglasil, da ga preženejo le orožniki iz fare — a tedaj je bilo proglašeno cerkveno prokletstvo nad faro. Maše se ne berejo, mrtvi se pokopu jejo brez duhovnika, otroci se ne krsto in vsako noč varuje 10—20 kmetovalcev župnika Hvizdoša v šoli, da pra ne odpeljejo orožniki tekom noči. Torej popolnoma a la Jeglič . . . Telefonska in bpzojsvna poročila. Velik uspeh poslanca dr. Ravr harja — Ljubljansko telofonsko omrežje. Dunaj 7. marca. Ponovnim intervencijam ljubljanskega poslana dr. Ravniharja se je posrečilo, da se je vlada odločila od 20 milijonov, ki so določeni za zgradbo državnih telefonskih zvez, določiti za Ljubljano 200.00 0 K za izgradbo ljubljanskega lokalnega tel efonskega omrežja. Ljubljana naj dobi dvojno napeljavo in naj se polože kabli. Povečala se bo telefonska centrala na kapaciteto 1000 naročnikov. Sedaj se poslanec dr. Ravnihar trudi doseči za Ljubljano ugodnejše medmestne telefonske zveze s tem, da se Ljubljana priklopi tretji progi Dunaj-Trst. Politično breme ne Ogrskem In v Avstriji. Dunaj, 7. marca. Danes ob 1. pop. je bil ogrski ministrski predsednik grof Khuen sprejet od cesarja v avdijenci. Dopoldne jc imel grof Khuen dolgo posvetovanje z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Rezultat posvetovanja in avdijenec ni znan. V političnih krogih pa sc zatrjuje, da jc sporočil Khuen cesarju soglasni sklep ogrskega ministrstva, ki vztraja na znani resoluciji. Ce odklo-ni cesar sklep ogrskega ministrskega sveta, bo Khuen za« prosil za demisijo, ki bo brez dvoma sprejeta. Kaj bo potem, o tem se glase vesti različno. Najres-nejša je baje verzija, da bo cesar po- veril Khuen u, da provi zori Čno vodi posle naprej ter ga bo pooblastil, da odtegne brambni predlog v ogrski zbornici. Z druge strani se zatrjuje, da se vrše glede nasledstva po sedanjem ogrskem ministrskem predsedniku že uspešna pogajanja. Imenujejo se tudi že imena Lukacz in Burian ter celo Weckerle. Toliko je gotovo, da je demisija Khuena neizogibna, in da je vsled tega tudi brembna predloga propadla. Vedno izrazitejše se čuti ta kriza tudi že v avstrijskem državnem zboru. Jutri naj bi se pričelo prvo branje brambne predloge, kar pa je sedaj brezpredmetno. Trdi se, da namerava vlada stvar zavleči, dokler se položaj ne razjasni. Kartelm debata se podaljša do jutri in še le v torek je pričakovati odločitve. Vlada je v zelo neprijetnem položaju, ker ne more računati na odobritev vojaškega provizorija Slišijo se tudi vesti, da so dnevi Sturgkhovega kabineta šteti in da v kratkem Sttlrgkh demis! onira. Sedaj se presojajo tudi Stiirgkhove zmotnosti v popolnoma drugi luči in bolj strogo. Splošno je naziranje, da Sttlrgkh ni mož, ki bi mogel uspešno vladati. Slišita se tudi že dva imena Beck in Heinold. Duna', 7. marca. Cesar je Khu-enovo demisijo sprejel. Pri cesarju je bil danes v avdijenci tudi zunanji minister grof Berchtold. Dunaj, 7. marca. Khuen je kon-feriral tudi z zunanjim ministrom Berchtoldom in načelnikom cesarjevr kabinetne pisarne Schiesslom. Zatrjuje se, da je cesar poveril Khuenu nalogo, da provizorično vodi posle naprej dokler kriza ni razjasnena. Državni zbor. Dunaj 7. marca. V današnji seji državnega zbora so na dnevnem redu poročila draginjskega odseka. Kot prvi je govoril poslanec Cech, nakar je minister za javna dela Trnka razvil v imenu vlade pomisleke proti predlogu. Ko je govoril še poslanec Kuranda, se je razvila debata o nuinem predlogu poslanca Kornerja. Sedaj govori poslanec dr. Ravnihar. Du aj, 7. marca. Koncem današnje seje bodo najbrže predložili socijalni demokrati predlog, da se odstavi brambna reforma z dnevnega reda. Debata o kartelnem vprašanju ne bo danes končana in se bo vršilo glasovanje v torek. Kritični položaj v parlamentu se bo tedaj rešil šele v sredo. Želje Bosne in Hercegovina. Dunaj 7. marca. Deputacija bosanskega deželnega sveta pride danes na Dunaj ter bo vsprejeta jutri od skupnega finančnega ministra Bilin-skega v avdijenci. Deputacija izroči tudi ministrskemu predsedniku StGrgkhu memorande o važnih bosanskih deželnih zahtevah. En memorandum se bavi z vojaškimi zadevami, drugi izraža utemeljene želje glede železnic. Tretji memorandum se bavi z državnopravnim vprašanjem. Svinjarski klerikalni občinski svetnik. Dunaj, 7. marca. Proti krščansko - socijalnemu mestnemu odborniku Strohu so uvedli kazensko preiskavo, ker se je spozabljal nad mladoletnimi fanti. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 7. marca. V ogrskem državnem zboru se nadaljuje obstmkcija. V jutrišnji seji državnega zbora bo izjavil Khuen imenom vlade, da je podal svojo demisijo. — Ogrski parlament bo nato za nekaj časa odgođen. Francoska in njena armada. Pariz, 7. marca. Vojni minister Millerand je govoril predsnočnjem na nekem banketu ter je poudarjal med drugim: Ni brezuspešno preteklo zadnjih 40 let od nesreče naše države. Žrtve za vojsko niso bile brezplodne. Ne da bi hoteli izzivati ali se morda le hvalisati, moremo in moramo priznati, da imamo Francozi lahko zaupanje do svoje armade. V dneh lan skega leta, ki so bili skoro neznosni, je Francija ostala mirna, ker se je zavedala svoje moči. In če se kdo zaveda svoje moči, lahko to tudi pokaže. Zato sem članom te armade povedal sledeče: Dežela, francoska republika, ima do vas popolno zaupanje, razumeli pa bodete, da v svrho vašega napredovanja sodijo o vaših zmožnostih in o vaših zahtevah edinole vaši predstojniki. — Končno je izjavil Millerand, da mora v interesu Francije od njega predloženi zakon .O vojnem zrakoplovstvu* prodreti v najkrajšem Času. Tozadevno se je obrnil, kot pri vseh važnih zadevah tudi na časopisje za podporo in priporočilo. Poudarjal je, da je za državo merodajno v vsakem slučaju dejstvo, da ima močno in krepko delazmožno armado in upa, da ga bosta v tem podpirala najmogočnejša zapovedovale! časopisje in ljudsko mnenje. 3« let srbskega kraljestva. Belgrad, 7. marca. Povodom 30-letnice srbskega kraljestva je imela srbska akademija znanosti slavnostno sejo, ki so se je udeležili tudi kralj Peter in člani vlade. Rusko brodovje pred Bosporom. Carigrad, 7. marca. Zatrjuje se, da ima rusko brodovje nalogo, takoj kakor hitro se pojavi italijansko brodovje pred Dardanelami, odpluti v Bosporus. Ob sirski obali. Frankobrod, 7. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča iz B^irutha, da namerava Italija v kratkem bombardirati kako mesto ob sirski obali. Stavka na Angleškem. London, 7. marca. Včeraj je moralo zopet več tovaren, zlasti železne industrije, ustaviti delo. Nad 1 milijon delavcev je zopet brez kruha. Tudi ladjedelnice na severu Anglije so morale zmanjšati svoj obrat. — Pogajanja se nadaljujejo. London, 7. marca. Več plinaren jc moralo vsled stavke ustaviti delo, ter je mnogo mest zavitih v popolno temo. Ljudje si pomagajo s svečami in petrolejkami. Vpliv angleške stavke. Bochnm, 7. marca. V rudarskem okrožju ob Ruhri se pojavlja nevarno gibanje za stavko, ki bo baje proklamirana v nedeljo. Dunaj, 7. marca. Iz Španije prihajajo poročila, da se pripravlja tudi tam stavkarsko gibanje. Varšava, 7. marca. Rudarji na Ruskem Poljskem se pripravljajo na stavko. New York, 7. marca. Dosedaj .stavka že 300.000 rudarjev v Severni Ameriki. Rudarji zahtevajo 20% zvišanje mezde ter groze s slpošno stavko. Hmelj. Norimberg, 7. marca. 80, 60, kupčija mirna, cene medle. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslenuek. Dobivanje zob Dojenčki, ki prve mesece življenja dovoljno uspevajo, so med časom dobivanja zob večkrat nevšečni in ne napredujejo telesno. Da se takim otroku in materi neprijetnim okolnostim j^^o m9 e izognemo in malim zagotovimo «> mamke — uspešen razvitek, je priporočati, ~~ ^ da jim redno dajemo stopama. ScottOVe emulzije in sicer najbolje še predno prično dobivati zobje. Starši bodo nato kmalu spoznali, kako lahko je njih naimlajši prestal sicer tako neprijetni čas dobivanja zob in kmalu se mu bo v ustih zasvetila vrsta lepih belih zobčkov. Pri nakupu zahtevajte Scoteore emulzije Znamka •Seett« ie, ki ie vpeljana še čea 15 let ia tanci sa dobro kakovost ia učinek Cena irvirni steklenici S K SO Dobi se v vsaki lekarni 7 Mnenje gospoda dr. L. Ungerja, profesorja specijalistike nauka za otroške bolezni na c. kr. vseučilišču Dunaj. Gospod J. Scrravallo Trst Pripisoval sem ponovno Vaše Serravallovo kina - vino z železom malokrvnim dečkom in rekonvalescentom ter sem bil navadno zadovoljen z njegovim vplivom na obujenje teka in na splošno z njegovo krepil-no močjo. Dunaj, 15. aprila 1908. Prof. dr. L. Unger. Gladkosf, svež ost, snehkost kote se doseže le z vrorabo Br&zayevega mila s francoskim igiajom. Dobiva se povsod. Dobiva se povsod. Žitne cene v Budimpešti. Dne 6. marca 1°12. Termin. Pšenica za april 1912 . . za 50 k« 11 69 Pšenica 2a maj 1912. . . za 50 kg 11.82 Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg I0A3 Rž za april 1912..... za SO k« 1*2* Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 9p4 Oves za april 1912 . . . za SO k* 993 Ove«: za oktober 1912 . . za 50 k« 828 Koruza za maj 1912 . . . za 50 kf 8*72 Koruza za julij 1912 . . . za 50 k* 8 64 tfeteorolosično norotiio. fHtat Ml Morjea M+2 ^ Srenji mtii tlak ff 7f 1 marca Čas •pait-faaja Slaije •ara-■etra v mm i" ■ 2 Vetrovi ■ Nebo 6. 2. pop. 728-4 8-S si. svzh. dež »» 9. tv. 730-4 57 sr szah. t* 7. 7. zj. 733-3 1-5 al. svzh. megla Srednja včerajšnja temperatura 6'7*» norm. 21* Padavina v 24 urah 184 mm. Sinoči sc j« bliskalo ia slišala o« daleč grmenje. TrtonM jjjgjjjjl vešč železoinar in špecerist, vojašči prost, teli s 1. ali 15 aprilom t. premenah mesto« a* Naslov pove uprava. »Slov. Naro » K 45— izvali bolje nego vsaka koko Zastonj na poizku^njo 0. M.OCKE. PattencUrf štev. 41 pri Dunaju o 15 I I mešane in železninske stroke želi svo;o s!užbo premenifl Ponudbe unra\n!5?fU »Sov. Naroda« Mmm MM dol". jjjKŽI Jutri v petek večer na italijanski način prirejena. 8S3 Tvorna črno, belo in rdeče vio;, larija DnažiJ. Poslano! Preteklo leto napravili smo v Z: Brnik-u pri Kranju vodovod v obse^ približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini založnik svetovalk kosile!V strojev „Đesrtagj1 aH Čutimo se torej dolžni izrazi« omenjeni tvrdki tem potom za točn in kulantno postrežbo vse priznanje Obenem pa priporočamo yS2i onim, ki nameravajo napraviti vodo vode ali nabavite karkoli v železnisk stroko spadajočega, da se okrnej zanpne »a označeno čvrdko. ZG. BRNIK pri KRANJU, dne 3. svečana 1911 Zorman in drugi. Igliče^rge. Pričelo se je razpošiljanje. Smreke 30 — 186 cm vis. kom. 3^>—12o vin., a mer. borovec 20 200 vis. kom. 20— vin. črni in beli borovec 30 — 308 cm vis. kom 70— 200 vin , macesen 0—3OO cm visek kom. 70 - 3' 0 vin, Banksov borovec 30 — 80 cm visok kom. 70 — KO vin Eksot'čno inozemsko) Jglćev'.s, 70 nailepš h vrst kom. 1—5 K. Zbirka: IO0 kom tuz. in inozem igličevja 50—300 cm vis. K 100 -, 50 kom. K 55 — 25 kom. K 30—. 20 mil. gozdnih saćU smreke, črni in beli bor, hrast itd. 1—4 1. sadike 10°0 kom. po K 3—20. — Dalje: sadno, lepotno, drevoredno in žalno drevje, pasmena perutnina in nje jajca za valjenje, lovski in lenetni fazani in njih jajca za valjenje. Glavni katalog na zahtevo zastont. — Orofa Žige Batthyany|a Graščinska narava Csendak pri Radgoni. SS' Na vsem svetu je na milijone žena, ki rabijo milo Sunllght, ker se z njim da najlažje ter najtepSe prati. Milo Sunlight vzame dnevu pranja vso neprijetnost. Nesnago odloči, ne da bi se prijelo blaga alt barve, je popolnoma brez ostrih sestavin, neprekosljive čistilnosti in tako najboljši prijatelj gosodtaj. Faiita u navodilo! ■vari** ar#d p^oarodjaal I »a 92 dćs ee v selo prometnem kraj« ojaščii m t. Jjv^eseaeee ■ ■■•■J 1« $8rI Natančneje se poizve 876 aro4£i in koodie grmtia ta t ran ko 234 Olda it velika prodajalna poleg živinskega sejmišča In mestne klavnice, spojena event tudi z gostilniško obrtjo in žganjetočem. Naslov pove upravmstvo »Slovenskega Narodac. 797 za livlienle. Bavnateljatvo: Dunaj L, Aapernplatx I se priporoča za sklepanje zavarovanj za Življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške slu be po najugodnejših pogojih ter natnižjih premijah. ZiHrcfiia f!av fca kntia leti 1910 i'oli 37S ■ilijtosi. — Iizvti koscsai leta 1910 okoli 11Z mrijenur Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kjer a rogo reolni, delavni s o trudni ki vsak cae doke dobre službe* Nadsorn k ^a Kran*sko* gospod 611 Ciril Olobočnik v Liablfani, Eiizabettia cesta 4. Varčne gospodinje! Do^im daste za vsa druga otročja rpdi»na >redstvs 1—3 krone, velja ,,81adlnifl a'i dr. pl Trnk6czy-a t9Sladnl 6ai" 1 zavojček Vi kgsamo SO vinartev. — Na t soče otrok £ja /.avživa z najholi^irn u-nehom eisvne taloga: v LfnbUani lekarna Trnkoczv. zraven rotDvta: as Danajn v lekarnah Tratiocsy: VIII, Joselstadteratrasse štev. 2 5; m., Radetskv-platz itev. 4 s V.. Sch6nbmnnerstrasse št 109 j v Oradcn: S a ekstra ase 3. rilimnilSI trPItlJl brez maš*ODe» spotilo prve vrste, je na (bol Še in naiuspeš-V/l IIII pl d. KI Cllla ne«še sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnin napak, kakor so pecje izpuSćajJ. lišaii, mozoli itd. Mali lonček K 1*2 >, veliki lonček K 2*—. ni.mr.1 io ntiHor rožnat, bet in creme, daie licu svežo in posebno sijajno mla-Ullllipi|ct pUUCI dostno polt. in je popolnoma neškodljiv. Sk^tulja 1 K 50 h. Pomada za rast las EUttJi.zabranjuie ,zpadanie ~ OSipalO rrašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. ~ Ma7i1a rnnpr n7ph1inp »redstvo sopar oteMtna. - Lonček t na-/fiaZlIO ZOper UZeOlme. vodom o rabi io h, tucat 8 K. OtrOŠkO maZilO ,e Za otroke z^°2uUcnimi mesti. — Lonček z navodilom mr Lekarna Trnk6czy w Ljubljani« "M Rasposilianfe po oosti. Frva najveći* eksportna tvrdka. Prelzknaeno le-karalsko biago. Droglfakt cene. Mastin za iivtnore ce. Telefon itev. 190. Aajnoveiše, dobro m ceno :; 5^ kupuje edino ie v :: Angleškem skladišču obtek Liubljana. ^/[esim trg 5 Ogromna jaicgra najnovejših soomladans^ih obit*, raatanov, \tebu-%ov itd ja gospode in aM|« te namovmŠa konfekcija ja dame m dek ic* nudi vsakem o^zu ooooino ^adovoimosi. — J)ospeu 50 tudi v Panju Jjerltnu m na Duna/u osebno kuotieni m o as 1 damske konfekcije, posebnega chica m pokornost ibua ofe ličnosti* — Cene .7 prignano nijit« in brej konkurence. r O. J}ernatovič. srotiaia in pošilja po pomni pomtji v. Bonač v Ljubljani. Cona sliki 5 kron. 273 r.reierna tavaiovanja človeškega Ziv-•jenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica* Zlasti je ugodno zavarovanje doživetje m smrt z mani&ajočimi 101 vplačili na se so LAVIJA** leadl S aa.TeaJM*4. - anajsanne saakoanlas la aap!tall|e * 115,393.603*01. Ps velikosti ersfa ?za)emaa tavarevalaica sate drŽave 1 vseskozi slevaaske-aaredae opravo. v«e eslaeflaMe ae. f mrartj nstami 1 UnDai lei ritarne so v astnei bančne 1 hiti 1 unotkt aRd Itn. ti Zavaruje poslopja in premičnine prob požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje ukoi in naikulantnejc Uživa naiboiiši sloves, kodei posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in oocookortstne namene. I R^U 10 Q4 8449 5434 21 85 Q9X 32 0606 196206 BU nizke cene! Novosti satanu inoikB In modnega Moga za damske obleke! Zahtevajte vzorce! imn. smtnUfa iiitit je vsak dan 4302 vso noč odprta. ■ V. Izlakar. BLUZE, ! krila« kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaščke, klobučke, havbice, čepice, bigim pflireojčios za novorojenčke in vsako modno blage pošilja na izbire M. Krištofic-Bučar LJnblfaaa, Stari trg it 9. I Zaloga sukna, platna, : modnega in : manufakturnega blaga. 3S6 franc SoAvan sin, Pnbliana JKestni trg št. 22 23 zraven tvrDke petričič. Brzojavni naslov SOUVAN SIN LJUBLJANA. Največja zaloga :: preprog. :: Ponolne opreme :: za neveste. :: i V noben« škode! 1C1 ne sme manjkati pravi : Franckov : kavini pridat ek, on daje kavi slast, moč in lepo barvo. —■ 708 a. Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno. :; Tovarna v Zagrebu. :: ■ Proda se pod Rožnikom za 13.000 S. — Več ravnata*! Konkurenčna ura budilka amerikanskegi sistema, i dota ? vsaki ligi, trpežna, dobre kakovosti, z triletnim pismenim jamstvom, da wrt dobro in pravilno. K 2*93. 3 kom. K 8; s kazalom, ki se po noči sveti komad K 3*30, 3 kom. K 9. Ha kakovosti K 2*50. s kazalnikom, ki se po noči sveti K 2-80. — Kikak rizik©! Zamena dovoHena ali denar nazaj! Razpošilja no povzetja ali če se nt prej denar pošlje, priznano jako zmožna svetovna tvrdka Prva tovarn* ar Jan Konrad c. In kr dvor. dobav'teM Most st. 1146, Češko. — Bogato irostrovan glavni katalog z 4000 slikami aa zahtevo zastonj in franko. a rutin (Ju. I Dokler bo kaj zaloge, se toči vsak dan originalno U ? rasssvam Minka Horvat Ljubljana, S?. Jakoba trg št. 6 priporoča ceni. damam vseh vrst slamnike §f ne *&a*ai£Ilfe cenah. Srre.ema vsa pearavila ter \lh izvr&nje toćao in na|ceneje. 8- S35*ff5 Minka Horvat Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno 27 z galanleriiskim in vseh vnt kra-rrankim blagom io pieieoinamL 354 Devocionalife in vse vrste blago za božja pota. Iiraiiša zaloga HM iMkm. ^Tnton Škof j Ernsst Jevnlkarjev naslednik I Dunajska cesta, v Risi gostilne št. 6.1 K. mnogebrojnernu obisku prijazno vabi z vsem spoštovanjem I9S. sin, nlnia. Naročajte »Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem! Največja In najbogatejša ta« varniška zaloga preclcljsklh :: ur, s briljantov, zlatnine, S'ebrninc, I Lastna I ovaraa Kenkorenčne on po K 3*50. 4, in 5. Najboljši šivalni stroji. Pouk v vezenju brezplačno. 23. Koristni, lesi kroj! za obleke gratis :: pri nakupa šivalnega stroja. :: Edino zastopstvo za celo Kranjsko „PUCH" koles. riao kolo K OOt fineiie S 110, svetlljka K 9, sresti tek R 20. Vse ksleearak« aotrcbićiaa SO najnižjih c«nah. ;; Rili entik ii Ispi plakati gratis pi posti. Vljudno vabim r>a ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkuriiati samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec :: in posestnik, delničar družbe Union - Horlogere. :: hrlpavosti, kataru in zašle* zanju, krcnemu in oslovske* mu kašlju, nego slastne Kalserjeve prsne karamele s „tremi jelkami", not poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-lamčuje gotov uspeh. Izredno piljebv in slastni bonboni. Zavitek 20 in 40 vin., škatli a 00 ▼. Protiaia lik v Ljubljani: Ubaid »I I"nikocxy, rekama. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. G Piceoti. lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna prt krom Mr. Pa Jos. Čizmar, lekarna. AnL Kane, dro eeriia B. Cvančara, drogerija „Adrija-Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann. lekarna. Novo mesto. C Andrijančič. lekarna. Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P Vipava M'lan Wacha, lekarna, Metlika. A Ro-blek. lekarna. Radovljica. Hinko Brtlli, lekarna.. Litija. Karel Savnik. lekarna pri .Sv Trofici", Kranj. Pt Baccarcich, lek-, Postojna. Jos. Moćnik, lekarna. Kamnik. E. Burdveta, lekarna v Šk Loki. Mr. H. Roblak. lekarna. Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna. Jesenice V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf drog Litija. J. Kandušar. trg Mengeš. Jos Ancik. i -karna v Rih"d <4*7 Telefon štev. 16. Telefon štev. 16. Leta 1837. ustanovljena delniška družba KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo| pisarna za arhitekture in atavbnotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom aa stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vičiij kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. Ce hočeš kaj zanimivega čitati, S^KSIS ter se naroči na se naroči i _^ 1 ■ t? nadaljnje i KJe? -: )jPx»l tvpdki Klelnmayp Sc Bamberg v £.Jut>lj»,ni avli tpa. waaOa drugih lcnji£fa.r>nas.jri a aa a Lastnima ta tisk »Narsdae tftekaroe«. __*_____.