ftertaa*
izhaja vsaki torek In loboto Akc
patif na ta dneva praznik, dan
poprej.
Hredništvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
f efrankirana pitnua
se ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo   pisma   brez   podpisa.
ftukopiHi
dopiiov se lie rračajo
* mM   ^^P       mK   ^l^     ^H   ^^Hb    ^^1      ^^B   ^H^        ^^Km
.(¦ortea*
stane na leto 10" K, za $b\ let*
& K. za četrt leta 250.
(Ipravniitvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni"
ulica Vetturini   it. 9.
A* »«law*
se piafuje od tveterostopne petit
vrste po 14 vtn., za večkratni
natis primeren popust.
PoNMIDMZO«   lt4*Viik«*
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih goriikih trafikah
St. 20.                                                                        V Gorici, v soboto dne II. marca 1911.                                                  .             Leto XIII.
„Cenfraina posojilnica".
Ta naš denarni zavod je imel v
četrtek, dne 9. t. in., svoj redni leini
•bčni zbor.
Ne moremo kaj, da bi ne ob tej
priliki podali našim čitateljem malo
sliko tega našcga denarnega zavoda, ki
tako lepo napreduje in vrši sveto na-
logo: z ni/kimi obrestmi pomagati na-
šeinu posestniku na noge na polju osa-
mo>vojitve.
Deseto leto deluje „Centralna po-
sojilnica". V tern času si je zbog svoje
solidnosti pridobila neomajno zaupanje
nasega ljudstva. Nasa „Centralna" je
postala dobrotnica kmečkega ljudstva
posebno kot mati nasih kmečkih puso-
jilnic po dczcli, katerim daje denar. i ko
ja putrebujejo in sprejema. ako ga imajo
preveC.
Nasa „Centralna1* je tudi v očeh
nasprotnikov soliden denarni /.avod. do
katerega se obračajo dan na dan s
prosnjami za posojiia in pa z vlogami.
To je najboljSe spncevalo za posojil-
nico.
Seveda si je „Ceiitralna" pridobila
tiik ugkd zbojj pametnega in tre/.ne^a
vodstva. „Centralna" ne dela neumnih
spckulacij, tudi ne odira strank /. viso-
kinu obrestmi, ne dela vratolommh sko-
kov na polju du/.devne narodne osamo-
svojitve. ampak premisljeno koraka na-
prej ; trozno premotnvajoč dam položaj
na levo in na desno ima pred očnn
to-le : Kadar guspodans s premozenjem
drugih. s krvavmn Jtilji trpinov. pa/i
kaj delas, pa/i, da si ne nakopaš pro-
kletstva in sovrastva vsled lahkomislje-
nega gospodarstva, vedi. da so ti tezko
prisluzene grose zaupali Ijudje, ki so
se mučili in stiskali leta in leta in so
marsikaterikrat napravili križ na ustih,
da so nekaj skupaj stisnüi za slabejse
case all pa za svoje male.
Pod taknn vodstvom pa, kakor ga
ima naša „Cenlralna" je neinogoč ko-
rak nizdolu, marveč vedno navzgor!
Iz tiskanega letnega poročila, ka-
terega je izdala „Centralna posojilnica"
posnemljerjio :
V upravnem letu 1910 sta pristo-
pila na novo dva člana z 11 glavnimi
delcži, en dru^'i clan z enim glavnim
deležem tcfr 154 članov s 154 opravil-
nimi deleži. Odstopil je 1 član z 10
glavnimi in 12 članov z 12 opravilnimi
deleži, tako. da je štela „Centralna" kon-
ct'in lefa l'MO 85 članov z 2o2 glavnimi
in 1733 članov z 1733 opravilnimi de-
leži.
Denarni promet je znaSal v minu-
lem letu 9.555.3622O K. Mranilmh vlog
ima „Centralna posojilnica" 2.190.241 33
kron. lirauilmb knjizic se je na novo
izdalo v I.  !(Mu 2o3. reahziralo pa  210.
Posojil se je v I. 1910 dalo na
osebni kredit. na vknjizbo in na me-
sečno odplačevanje 590.009 59 K. Vrnilo
pa s«; je 280.320 40 K. Koncem I. 1910
so znasala posojiia 2.521.910 05 K. Na
novo se je i/posodilo v minulem letu
l<>5 strankam. vrnilo je posojiia 132
strank.
Promet v tekočem računtt je zna-
sal v I.  HMO n.4S'' 44U 77 K.
Cist! dobicek v I. 1909 je znasal
13.773.10 K. ki se je razdclil po sklepu
občnega zbura z dne 14 aprila I "10
tako-le: Re/trvnemu zakladu 8.44044 K,
razpoložnemu /.akladu 3.009 12 K. za
5 , dividend 2.257 54 K. Re/.ervni za-
Klad je znašal kouam I. 1910 44.374 <>*> K,
razpoložn; zakl<»d pa 4.(iS4O5 K.
Cisti dobiček za deseto upravno
leto znasa 14.817 83 K. Picdlog načel-
stva («benemu zboru glede uporabe
čislega dobička se glasi v siuislu jj 15.
drusivemh pravil: 10"opnpis re/ervne-
mu zaWadu. 5" „ dividenda deležem. od
ostanka prva pulovica rezervnemu za-
kladu: druga polovica razpoložnemu za-
kladu.
„Centralna posojilnica" je Clanica
„(ioriske zveze gospodarskih zadrug in
drtistev v (ionci" in „Zadružne zveze"
v Ljubljani. Zakomta revizija se je iz-
vrSila po „Zadruzni zvezi" v Ljubljani
due 7. —  11. aprila 1<MO.
Iz zgoraj zabilježenih podatkov je
razviden napredek „Centralne posojil-
nice". V očigled skoraj deset milijon-
skemu prometu v minulem letu izka-
zuje bilanca še ne 15.000 K čistega do-
bička, kar je vsekako malo. To pa pride
?„ i. ker „Centralna" daje posojiia
zelo ceno in nudi naSemu kmečkeiMi
ljudstvu največje ugodnosti posebno po-
tom rajfeizenovih posojilnic na deželi.
s katerimi je v vedni zvezi.
Kakor dosedaj. tako upamo. da
bode tudi v prihodnje in Se boljSe. Po-
šleni posestniki naj se le zatekajo v
potrebi v okriljj   „Centralne".
Dopisi.
Komeo. — V pondeljek dne 6. t. m.
je umrl g. Anton Merk el j. zdravnik,
v 83. letu svoje starosti previden s sv.
zakramenti ! Naj počiva v miru !
Iz Št. Petra. (Naš postajena-
č e 1 n i k Mayer.) — Dolgo časa je bil
nas postajenačelnik miren in sicer od-
kar se ga je podučilo, da je St. Peter
na slovenski zemlji in da treba znati pri
nas slovenski, ako se hoče opravljati
službo železmškega uradnik.i, in sloven-
ščino spoštovali. \aš Mayer to dobro
ve. V zadnjem času pa je spet začel ka-
zati nemške rožičke s tem, da je začel
uporabljati samonemški pečat. Kdo mu
•fj dil za to dovoljeuje? Zahtevamo od
ločiio. da se mora, kakor dosedaj upo-
rabljati pečat, ki nosi tudi slovenski na-
pis ! In ako se lo ne zgodi v kratkem,
podrezamo na drugem mestu tako, da
bo Mayercka dolgo časa šegetalo. — Pa
tudi na neke češke nadpise na nekih
pošiljatvah. ki so doš!e s Češkega v St.
Peter, se je Mayer spravil nazivaje j ill
„Schweinerei". Povemo mu, da t;\ega
njegovega početja ne bomo trpeli.
ne bo to nič pomagalo, bomo preskrbeli
drugo. boljše zdravilo.
Iz Tolmina — Na§e županstvo bo
gradilo novo veliko vojasnico. Name-
rava se potrositi do 350.000 K- Potrebni
koraki so  baj^fljle^torjeni.  Najbrže
da se bo z (A^^Nv«Io uže letos.
Bovec. S^än^arca- ~~ ^a^or se
je nedavno crSSrS'v ašem hstu, se je
začel tiiui deželni odbor goriški zani
mati za riborejo, kar je za našo de-
želo jako važnega gospodarskega po-
mena. Da deželni odbor to stvar pod-
pira. je dobro uže zaradi tega, ker se
s tem močno podpira promet s tujci.
Znano je, da prihajajo k nam bogati
gospodje iz Pariza. Londona. Semčije ter
iz raznih drugih avstrijski' dežel ri-
barit v našo romantično SoČo. in bodo
sedaj, ko začne točna avtomobilna
zveza, šev večjem številu prihajali. Za-
to bi bilo na mestu, da bi se skrbelo
tudi pri nas kakor po drugih deželah
in sicer za to. da bi vdobivali umetnim
potom jajca od domačih sočnih postrvi,
katere se od drugih močno razlikujejo
v velikosti. rasti in mesu.
V nedeljo sem bil v Kobaridu pri
g. davčnem upravitelju Frandoliču in
sem se jako razveselil. ko sem si ogle-
dal rijegovo riborejo. Dobro bi bilo, ko
bi dežela ali vlada na tak način kakor
goreimenovani gospod vdobila jajca ter
potem spuščala male ribice v naše
vode. — Ljubitelj Športa in
I j u ds t v a.
Iz Podgore. — Županstvo Podgora
obsega štiri katastralne občine in sicer:
Podgora, Pevma. St. Maver in Podsa-
botin. Katastralna obcina Podgora šteje
327 his s 2229 prebivalci, Pevma 196
his s 1316 prebivalci, Št. Maver 66 his
s 359 prebivalci in Podsabotin 51 hiš s
346 prebivalci; skupno 4250 prebivalcev.
Poiiiični pregled.
Državni zbor.
Po skoro stiritedenskem odmoruje
začela poslanska zbornica v sredo zopet
zborovati. Vlada je predložila v ti seji
med drugimi tudi zakonski načrt o tri-
rnesečiiem proračiniskeiii provizoriju, kar
znači, da je   izgubila   nado,   da  bi  bil
Dve
nečakinji mesto jedne.
Vesdlolgra v dveh dejanjlh
Prevela
L. Kersnik-Rottova
(Daljc)     .
Radivoj: (Za se.) To je stra-
kovito razveseljevanje!
Milan: Upam, da se sčasoma
bolje spoznava?
Lavoslava: To hočeva.
Milan: Jaz se vam nočem til in i ti.
Lavoslava:    (Z   vzdihom.)   0,
tudi meni se hinavščina gnusi.
Sliši se 11 udarcev nre,
Rozi ka: Šlišite! ura bije jednajst,
zdaj pride moj učitelj.
M i 1 a n: (Porabi to priliko.) Vas
spremim v vašo sobo.
R o z i k a: Mi je cast.   '
Milan: (Radivoju.) Dragi bra-
tranec, še besede nisva spregovorila, a
oba sva tu v tako čudnem položaju —
Radivoj: Vedi ga Bog, da
je res I
Milan: Pridobiti si hočem tvoje
zaupanje. (Gospodič. Roziki.) Idite go-
spodična! (Odideta.)
7. p r i /. o r.
Radivoj. Lavoslava.
Radivoj: (Po kratkem premišlje-
vanju.) Draga Slavka! kaj rečes k vse-
mu temu?
Lavoslava» Kar sem vso pot
pravila. Bojim se slabega izida.
Radivoj: Stric je hraber in vrl
mož. —
Lavoslava: Ootovo. On lioče
tebe in Tinico osrečiti. Če ne pojde z
lepajk uporabil bode silo. Ako pa zve,
da si ti zaročen z ubogo deklico. da si
celo tisto predstavil mu za sestro —
med tem, ko velja tvoja sestra za tujko.
-------0 — Radivoj! ne pozabi, da sem
te tolikrat prosila resnico pisati. Naj
bode potem, kakor more; vsaj se ima
mirno vest, ako se je  pošteno ravnalo.
Radivoj: Naj bode potem, kakor
more. To rečeš ti tako mirno? (Občut-
Ijivo.) Seveda, tudi ako naju razdvoji,
mogoče, da bode vse dobro.
Lavoslava: Kaj hočeš s temi
besedami dokazati ?
Radivoj: Moj bratranec je lep
in fin človek — od očeta ima ukaz
moji sestri dvoriti — tebe ima za niojo
sestro — in — kakor sem opazil, —
tudi  dobro izpolnjuje   ta   ukaz.   Konec
vsega — on se zaljubi v te in meni
vzame nevesto pred nosom.
Lavoslava: (Smeje.) Do sedaj
se §e ni požuril.
Radivoj: Vendar se mi je zdelo,
da ti je lepe reči pripovedoval.
Lavoslava: 0 tem — jaz nič
ne vein. — Pač pa si ti ukaz svojega
strica prav vestno izvrševai, in kakor
je bilo videti, si - naredil z gospo-
dično Červiček že veliko prijaznost.
Radivoj: S to gosjo vseh gosi!
Lavoslava: Kaj če to? Lepa
je, bogata je, — na promet ne gledate
moški!
Radivoj: Ljuba Slavka! čemu
me dražiš ?
Lavoslava: Kdo je začel ?
Radivoj: (Ji poda roko.) Saj ni
resno.
La v o s 1 av a: Istinito?
Radivoj: Resnično. Menim, da
si nrepričana, da nikdar ne morem Iju-
biti drugo dekle, nego tebe.
Lavoslava: Pa tudi ne druge
poročiti ?
Radivoj: (Odločno.) Ne. Rajši
grem s teboj nazaj na Češko, ko bi mi
bilo tudi vso pot prosjačiti. Vendar
umiri se! Vse bode dobro končalo ! Za-
oazil sem. da si stricu všeč. orav vket.
Pogledal te je prav s takim očesom,
kakor moj r. oče, kadar je bil zado-
voljen.
Lavoslava: Bog te usliši!
Radivoj: Ne bodi tako boječai
Ohrabri se! Veruj mi, da te bodem še
pred večerom objel v pričo strica za
svojo nevesto. (Jo hoče objeti.)
8. prizor.
Razboršek. Tinica. Prejšnja.
Razborsek:O, o, poglejte no,
to je bratovska Ijubezen! 'Saj ji dvori,
kakor bi živeli v tistih časih. ko je za-
mogel brat sestro poročiti.
Tinica: (Zvito.) Da gospod Raz-
boršek. le pokarajteju nialo; tako se je
godilo vso pot, vedno sta se obnašala,
kakor dva zaljubljena. Prav za prav bi
bil moral meni dvoriti kaj ne? A zagcr-
tovim vasf da se za me skoraj zme-
nil ni.
Razboršek: To je prav storil.
Kako lahko bi se bil zagledal v tlste
vaše črne oči.
Tinica: To bi bila pa nesreča!
Mar rnenite, da bi bila jaz neobčutna
njemu nasproti?
(Dalje pride.)
dfžavni proračun že tekom tega meseca
rešen. Stavljenih je bilo tudi več inter-
pelacij, med njitni tudi ona posl. Man-
dič-a in tovarišev zaradi pomanjkanja
sodnikov in pisarniikega osobja pri
okrajnih sodiščih v Istri in ona poslanca
Roblek-a in tovarišev zaradi narodaost
nih razmer pri sodiščih na Spodnjem
Štajerskem.
Nato je zbornica razpravljala o
društvenem zakonu. Govorili so razni
govorniki. Nekateri so zahtevali, naj se
dotično poročilo zopet vrne ustavnemu
odseku, drugi so biii pa rato, da se za*
deva takoj reši in dotični zakonski načrt
sprejme Generaini govornik proti je bil
poslanec dr. Korošec, ki se je izrekel
zoper to, da se predloga vrne odseku.
Generaini govornik za pa je bil za to, da
sc   predloga    vrne  ustavnemu   odseku.
Nato je prišel na vrsto nujni pred-
log poslanca Fresla, naj se odstrani da-
vek na meso. Ker so se ostali govorniki
deloma odrekü besecii, deloma niso bili
navzoči, jepredsednik izjavil, da sebo o
prediogu glasovalo v eni prihodnjih sej.
Poslanec Malik je vprašal pred-
sednika, ali hoče stopiti v zvezo s pred-
sednikom gosposke zbornice, naj se javno
protestira proti temu, da bi bilo katoli-
škemu monarhu Avstrije zabranjeno ob-
iskati o priliki jubileja Italije italijan-
skega kralja, zaveznika Avstrije.
Predsednik je odgovoril, da se noče
vmešavati v zunanje zadeve monarhije,
in pokliče poslanca Malika k redu, ker
je razžalil papeža.
Nato je bila seja zaključena.
Poslanska zbornica je v včerajšnji
seji sprejela najprvo poročilo ustavnega
odseka o prediogu posl. Pernestorferja,
da smejo tudi ženske pristopiti kakor
članice k političnim drušlvorn, in glede
premembe društvenega zakona.
Potem je zbornica razpravljala o
agrarnih resolucijah. Minister je razprav-
Ijal podrobno o predlogih, ki so bili
sproženi v odseku, ter je zagotovil, da
bo poljedelsko ministerstvo iste po mož-
nosti pospeševalo. Rekel je, da bo vlada
pospeševala zboljšanje polj in travnikov,
ter živinorejo. V ta namen bo pred vsem
pospeševala delovanje kmetijskih zadrug.
Izrazil je nado, da bo kuga na gobcu in
parkljih kmalo ponehala.
Potem ko je govorilo več govorni-
kov, je bila pretrgana razprava o agrarnih
resolucijah in se je nadaljevala razprava
o nujnem prediogu poslanca Fresla, da
se odpravi davek od mesa.
Nujnost predloga je  bila   sprejeta.
V podrobni razpravi je poslanec
Fresl modificiral svoj predlog v tem
smisk, da se viada pozivlja, naj pred-
loži zakon, ki odpravlja davek na meso
in užitninc v zaprtih mestih.
Predlog je bil odkazan davčnemu
odseku.
Ogrskl državnl zbor.
Po skoro dva meseca trajajoči
razpravi, ki je bila pravzaprav prava
komedija, je ogrska poslanska zbor-
nica vendar-le vsprejela bančno pred-
logo. Madjari namreč vedo dobro, da
bi bila samostalna ogrska banka prava
nesreča za Ogrsko. Vpijejo in razsajajo
pa, kakor da bi jo hoteli po vsi bili
imeti, le zaraditega, da slepijo javnost
in izsilijo od kompetentnih krogov za
Ogrsko še večjih koncesij na škodo na«
5e državne polovice, kar se jim tudi
večkrat posreči. Vprašenje je le, koliko
časa bo še trajala taka komedija.
Vceraj je poslanska zbornica re
šila predlogo 0   rekrutnem kontingentu.
Izza kalis ob aneksljski iirlzi
V Ašu je govoril  poslanec Wolf 0
dispozicijah nemške  armade ob bösen
ski knzi. Tri dni poprej, ko je odstopil
srbski   prestolonaslednik,   je   obvestila
Nemčija Rusijo, da je Nemčija vse pri-
pravila,   da   mobilizira   svojo armado.
Rusija   in   Angleška   pa še nista vero
vali,   da   Nernčija   resno misli. Nato je
naročila Nemčija  vojaškim pooblaščen
cem v Peterburgu.  da če pride do voj-
ueia   ava   sasna armauna zoura v/csku, |
da zadušita eventuelno re^Ölucfjö. "Na
dalje je obvestil rusko vlado, da je že
tudi pr'pravljena bavarska armada, da
odrine na južno avstrijsko mejo, ker
narnerava Italija zasesti Trst in Tri-
dent. Obenem je javil zastopnik Nem-
äje, da je tudi vse pripravljeno za voj-
sko proti Rusiji. Nato niso imeli Rusi
več veseJja do vojske.
Odknp bosansklh kmetov.
Ustavni odsek bosanskega sabora
je v četrtek vsprejel proti glasovom
Srbov zakonski načrt 0 fakultativ uem od-
kupu kmetov.
Novi srbski minister.
Izšel je kraljev ukaz. ki imenuje
za vojnega ministra generala Stepa-
novitfa.
Revolucija y fflehiku.
V severnem Mehiku je izbruhnila
revolucija Zedinjene države Ameiike sd
mobilizirale vojaštvo ter je poslale na
mehikansko mejo, da zabrani prestop
revolucijonarcev čez mejo, ki se na
ozemlju Zedinjenih držav zbirajo, da
potem upadejo v mehikansko državo.
Revolucijonarno gibanje v Albanljl in
Stari Srblji
Glasom došlih vesti se v Albaniji
in Stari Srbiji pojavljajo znaki, da
utegne v kratkem priti do splošne
ustaje. Toliko med Albanci kolikor med
Srbi v skaderskem in Kosovskem vila-
jetu vre in prebivalstvo se hoče z orož-
jem v roki upreti mladoturškemu re-
Žimu. Tudi v novibazarskem Sandžaku
je opažati nevarno gibanje. — Več
uglednih trgovcev je iz Sandžaka po-
begnilo v Bosno. Turki koncentrirajo
svoje sile v Mitrovici, Kosovem in Peču.
Oarovi.
Z a „Š 0 I s k i Dom"
je došlo našemu upravništvu: Fr. Franke,
vikar v Oseku 3 K, Josip Golja, župnik
v p. 5 K, Blazij  Grča,   župnik  v -Šem-
pasu 5 K, Jožef Gleščič iz Oseka K 1'6(J,
Valentin. Pipan,  župnik  v Renčah 2 K,
skupaj K 16*60, kateri znesek je izročil
preč. g. BI. Grča, župnik v Šempasu.
Bog živi!
Oomače in razne vesti.
Občulzbor „Centralne posojilnice".
— V četrtek predpoludne se je vršil
redm letni občni zbor „Centralne poso-
jilnice", ki je bil dobro obiskan. Daljše
poročilo 0 tem naŠem denarnem zavodu
prinašamo na prvem mestu današnjega
lista. Tu naj opomnimo le, da smo po-
sneli iz predsednikovega govora, da
zadnja splošna denarna kriza ni imela
na „Centralno posojilnico" nikakega u-
pliva ter da „Centraina posojilnica" ni
bila nikdar primorana zateči se h kre-
ditnim operaeijam, marveč da je prav
dobro ishajala s svojim lastnim dena-
rom. Izposodila je v minolem letu
280.000 K več nego ji je bilo vrnjenih
posojil. Pri dopolnilni volitvi v ravna-
teljstvo je bil izvoljen g. prof. A. Ipavec.
V   nadzorstvo   pa  so bili izvoljeni gg.
dr.    Anton   Gregorčič,   dr.   Fran   Kos,
monsgr. Josip Pavletič,   dr. Andrej Pav-
iica in šolski svetnik Anton Šantel.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je
umrl po dolgi in mučni bolezni g. Ivan
Jamšek, hišni posestnik v Gorici, v
72. letu svoje dobe. Pogreb bode jutri
ob 10. uri predp. iz hiše Žalosti Via
Barriera št. 45. N. p. v m.!
Ctospod dr. Ivo Šorll, notarski
substitut v Podgradu v Istri, je imeno-
van za notarja v Pulju.
Iz sodne službe. — Sodni prakti-
kant Filip Gerne je imenovan askul-
tantom.
„Slovenska deželna kmetijska sola
V  moövlrjü".  —  Pod   tem   naslovom   je
priobčila predzadnja „SoČa"   notico,   v ka-
teri pravi, da je res, da hoče deželni odbor
„prepustiti prostore sedanje   slovenske   de-
9UII    ----    SlUVCIIonu    ya    pivili^ouu       »      iiiv/vtii-    I
rfato Rožrto* dötino pföti Ajševici".*Žfe na
prvi man more vsak razsoden človek spo-
znati, da je tako pisarjenje hudobno neumno
in da nima drugega namena nego hujskati
nerazsodne „Sočine" bralce proti deželne-
mu odboru, a v prvi vrsti proti slovenski-
ma deželnima odbornikoma; kajti prepustiti
prostore slov, dež. kmet. šoie italijanski dež.
kmet. šoli ne bi niogel drugi kakor deželni
zbor in ravnotako ne bi mogel drugi kakor
deželni zbor dovoliti, da se kak drugi pri-
meren prostor nakupi za slov. dež. kmet.
Solo. O tem pa ni bilo do sedaj še govora
ne v deželnem odboru, toliko manj pa še v
deželnem zboru.
Ljudje okolu ,.Soče" so najbrže nekaj
čuli, iz česar bi hoteli kovati kapital za svoje
hujskanje, brez katerega ne morejo živeti.
Ker se bode najbrže že v doglednem času
gradila nova deželna bolnica in ni po-
polnoma izključeno, da bi se ista ne gradi-
la na sedanjem prostoru ital dež. kmet.
Sole, nastala bode potem potreba poiskati
drugi primeren prostor za nastanitev it. dež.
kniet. sole. Kje se bode ta prostor našeljje
vprašanje časa , toliko je pa gotovo, da o tem
danes še nikdo ničesar ne ve, razun vse-
vedežev okolu „Soče", ki pa tudi 0 tem
ničesar ne vedo. Toliko se nam je zdelo
vredno o/Jgovoriti onim, ki so nas vprašali,
kaj je resničnega na tem, kar piše „Soča"
0 premestitvi slovenske dezeine kmet. Sole
v „močvirnato Rožno dolino".
Sicer pa dobro vemo, da nima „So-
čino" hujskanje drugega namena kakor od-
vrniti pozornost svojih bralcev od močvirja,
katero žuga pogoltniti njo, namreč „Sočo",
in njeno najbližjo okolico. A!i ni tako,
„Soča"?! Govori vendar enkrat, kaj tako
trdovratno molčiš na to stran Govori, pra-
vimo, da ne bodo imeli prav oni, ki pra-
vijo, da smo Ti v tem pogledu popolnoma
„zaprli sapo"!
Koliko Je datl na „Edlnostino"
pridušanje! — V torkovi „Edinosti" smo
čitali v notici „Imencvanje tržaškega škofa
in mi" to-le izjavo: „Pa ker se nam že
podtika neko jezo in sovraštvo nasproti no-
vemu škofu, si res ne moremo kaj, da bi
ne povedali na ves glas: da ni bilo onih
okoli Edinosti", danes bi ne bil morda
škof tržaški mons. Karlin, ampak kdo drugi,
ali Ualijan, ali pa celo kak Nemec". — Z
drugimi besedami bi se dalo to tako-le po-
vedati: Vlada je hotela «imenovati škofom
tržaškim Nemca, ali mi okoli „Edinosti"
smo se temu uprli potem je hotela imeno-
vati Italijana, ali mi okoli „Edinosti" smo
tudi to preprečili.
Zdaj pa odprimo „Edinost" od 16.
oktobra lanskega lexa. Na drugi strani je
debelo tiskano to-le: „Mi (okoli „Edinosti")
zahtevamo (za trž. škofa) domačina: bodi
Slovana, bodi Italijana". — Drugače se da
to tako-le reči: „Nam okoli „Edinosti" je
prav vse eno, ali bo tržaški škof Slovenec
ali Italijan, da le Nemec ne bo.
Te dve izjavi „Edinosti" si torej oči-
vidno oporekate in naši tržaški prijateljici
ne preostaja drugega nego izbrati, kdaj je
Iagala, ali v torek ali lani v oktobru.
Ko to premišljujemo» se nam zdi, da
imamo opraviti s „Sočoa; kajti ta navadno
taji danes, kar je včeraj trdila A, pa kaj?!
Saj so gospodje okoli „Edinosti" svoje
duše že davno izlili v duše onih pri
„Soči" I
Ooriškim trgovskim krogom v „Bdl-
nostl". — Spet so se oglasili „goriški
slovenski trgovski krogi" (?!) v tržaški
„Edinosti". Kajpada, povolji jim ni bilo
zadnje naše pojasnilo na njih nepotrebno
izzivanje. Povedali smo jim, kar je šlo.
Zadnjič so trdili, da nismo sprejeli v
„lzkaz" tega in tega slovenskega trgovca.
Ko smo jirn povedali, da dotičniki so
bili vprašsni, a 50 inserlranje odklonili,
molčijo sedaj na to, a jahajo še nadalje
šepavo kljuse, češ, da smo uvrstili v
„Izkaz" Lahe in Nemce. Na to odgo-
varjamo sledeče: Ako bi prebivali v
Gorici samo taki „Lahi" in „Nemci",
kakor so tisti, katere imenuje »Edinost",
bi bilo gorižko slovenstvo kmalu rešeno.
Slovensko šoistvo podpirajo, n^jmanj-
šega dokaza ni, da bi nastopili kedaj
proti nam, pač pa nas podpirajo. In take
njaštvoin", ki Storite Za slovenski natod
manj kakor tisti, katere proglašate za
Lahe in Nemce !
„Edlnostlnemu" trgovskemu „za-
lledovalou ! Prejeli smo in objavljamo:
Gospod urednik, huda se Vam piše 1
Dopisnik „Edinostin" iz „goriških slov.
trgovskih krogov" Vam žuga, da Vas
zarad priobčenega „izkaza slov. trgov-
cev, obrtnikov in dr." .do vseh podrob-
nosti in pazno zasleduje". Ali kakor
kaže njegov zadnji odgovor v „Edin.*
(pravitno: njegov zadnji odgovor, ker
sam piše, da ne bo več odgovarjal,
ampak le „zasledoval"), so „podrobnosti
njegovega zasledovanja" jako debele in
površne. V Vaših dveti odgovorih na
njegov naslov ste mu tudi kazali v zr-
calu goriškega liberalnega gospodar-
skega poloma slike, katerim se je od-
makiiil kakor da bi ga bile spekle. To
ste mu ž njimi vrtali po kosteh in po
mesu. Bolelo ga je, a je grizel se v
ustnice in — molčal. Tu so nehale vse
,podrobnosti iijegovega zasledovanja*.
Zato je hitel z obljubo, da ne bode več
odgovarjal. Čednost iz zadrege! In ven-
dar 1 Recimo, da bi bil v Vašem izkazu
res kak Neslovenec, bi bila škoda, ka-
tero bi moglo roditi narodni stvari ne-
poziianje teh Neslovencev, kar izginja-
joče minimalna nasproti grozni nesreči,
ki zadene goriške Slovence vsled libe-
ralnega poloma. In glejte, prvo „za-
sleduje" goriški trgovski dopisnik „do
vseh podrobnosti in pazno*, čez drugo
pa kar prestopa! Zato mu resno svetu-
jemo, naj ue „zasleduje" mušic, pač pa
slone v naši narodiii nesreči!
Ker mu pa „zasledovanje" tako
imenilno imponuje, naj vzame na znanje,
da tudi pisatelji teh vrstic „zasledujejo",
pazno „zasledujejo", že več let „zasle-
dujejo", in sicer „Edinost44, njeno pi-
savo in njeno „taktiko". In dočim „Edi-
nostin" „zasledovalec" še le napoveduje
svoje „zasledovanje", mu moremo mi
postreči že z rezultatom svojega „zasle-
dovanja". „Zasledili" smo nainreČ v
„Edinostini" taktiki nastopno načelno
navodilo: Pred vsetn bodite izbirčni v
obliki, ne v snovi! Ne delajte si skrbi,
če je to, kar pišete, zavito ali celo iz-
lagano! Pazite pa, da je to povito v
milo, rahlo besedo, katera naj se cedi
samega medu rodoljubja in nacijona-
lizma! Ne dajajte nikomur računa od
svojih nesrečnih poročil! Ne spuščajte
se torej v polemiko s stranko in nje
glasilom, katero ste obrekovali! Tako
prikrijete vsaj našemu čitateljstvu svoje
laži. Če Vam pa de težko, da vam ob-
rekovani nasprotnik (stranka, časnik)
dokazuje laž vrh laži, revanširajte se za
prisiljeno molčanje s tem, da navalite
nanj nove laži! Tako Vam pretveza, da
mrzite „neplodno" polemiko, daje prosto
roko, da lahko lažete, kolikor potrebu-
jete in kolikor hočete.
Zdaj vidi g. trgovski „zasledovalec",
da smo „Edinost" in njega dobro „po-
gruntali". Sledili smo pazno ves boj,
katerega je „Gorica" vztrajno bojevala
zoper nepošteno taktiko „Edinostino*.
A bilo ni niti tega treba; zadostovala
so nam že suha dejstva, katera je „Go-
rica" v svoji 11. 1. štev. predložila jav-
nosti kot laži „Edinosti", katere laži so
najbolje spričevalo, da smo „Edinostino*
taktiko imenitno pogodili.
„Edinostin" trgovski „zasledovalec'
prežvekuje tudi bajko, da so razne ob-
činske volitve dokazale, da je ljudstvo
začelo odklanjati vodstvo naše stranke.
No, no, ali le take občinske volitve,
kakor so bile „pofarbane" v BEdinostia.
K takim dokazom gospodu rzasledo-
valcu" prav dober tek! Ali opozarjamo
ga, da je „Edinost" s takimi dokazi že
enkrat doživela neljubo razočaranje. Po
izidu predzadnjih deželnozborskih vo-
litev je triumiirala: Gregorčičeva stranka
leži na tleh. Ljudstvo je pa kmalu iz-
poznalo sleparstvo z „agrarno" stranko,
s katero je „Edinost" tako zaljubljeno
koketirala, in zaduje deželnozborske
volitve so korenito desavuirale „Edi-
nostine" halucinaciie.
Še neko naše „znsledovanje" bodi
opomiijeno „Edinostineinu" „zasledo-
valcu", ker zadevlje v prvi vrsti uje-
govega goriškega kolego, če ne njega
samega. Dne !5. oktobra je „Edinost"
objavila dopis iz Gorice v zadevi inse-
ratov gor. trgovcev iti obrtnikov, v ka-
terem je mrgolelo laži tia naslov „Go-
rice". „Edinost" je morala 19. oktobra
priobčiti popravek uredništva „Gorice".
Uredništvo „Edinosti" je dodalo po
pravku to-le pripombo: „Besedo inia
sedaj naš goriški dopisnik. Potem iz-
pregovorimo tudi mi kako besedo o
tem „poslanem", kajti tudi to je vele-
karakterisiičuo za strankarsko strast in
osebno soVraštvo, ki je zavladalo na
Goriškem". Mi smo to zadevo od
tedaj pazno zasledovali v vsaki številki
„Edinosti". Ali do danes vse molči,
„Edinost" in nje goriški dopisn k. Če
pomislimo, da je „Edinostin" dopisnik
iz due 15. uktobra najbrže današnji
„Ediiiosiiu" „zasledovalec", potem mo-
ramo pnznati, da je ta goriški dopisnik
že mojstcrsko izurjen v „Edinostini"
taktiki. Tako „zasledujejo" „zasledo-
valca" v  r. Edinosti"'
„zasledovalci"
„Edinostine" taktike.
Modra gallca „(ioriška zveza" nam
naznanja, da spajema naročila na mo-
dro galico in žveplo. Oni, ki se mislijo
naročiti in so udje kake zadruge, ki je
včlanjena pri zvezi, naj to čimprcj store.
Zadruge, ki naročujejo skupno za svoje
člane, na] se oglasijo   čiinprej   mogoče.
S kakšnitni podjetji se peča „Uči-
teljska tiskarna' ? „Slovenee" pistj: „Iz
težko prisluženega učiteljskega dcnarja
ustanovljena „Učiteljska tiskarna" tiska
poleg „Jutra" tndi takozvani Jlustro-
vani Tednik". ki je mimogrede rečeno,
za nič. Ta „llustrovani Tednik" vzdržuje
„lastništvo" dveh nio?.. eden med njimi
je bivSi liberalni učitelj Pesek. Ta dva
Jastnika" lista pa sta si glede svojega
lastništva tako na jasnem. da se zdaj
tožita, kdo je pravi lastnik in sta drug
drugemu te dni po policiji pustila za-
preti uredništvo! Zdaj se moža prav-
data, „Učiteljska tiskarna" pa so spn
Sča v tako sijajna podjetja, pri kaie-
rih Še lastnistvo ni juridično gotovo!
Tako sc nalaga denar učiteljskih vdov
in sirot."
Odšel   Je in   se ni več   vrnil
Dne 4. t. ni. ob 4. nri zjutraj se je pijan
vrnil v hišo 38 lelni črevljar lidvardMar-
tmuzzi. stanujoč v ulici Formica St. 24.
Ob 11. nri istega dne je Martinuz/.i za-
pustil hi:so ter sc dozdaj So ni vrnil.
Njegova Žena je v velikili skrbeh. ker
inisli, da si jc vzei življenje ali pa, da
se ne bo več vrnil v hišo. Policija ga
išče.
NekaJ novega za Gorico. Name-
rava se nainreč prirediti v Gorici prvo
nedeljo v majn cv e 11 i č n i k o r z o,
katerega bi se uddežili avtomobili, ko-
lesarji, ekvipaže in drugi elegantni vo-
zovi. Tega cvetličnega korza bi se ude-
težili tudi Tržačani in drugi bogatejši
sloji. Vozovi bi vozili od Ribjega trga do
južnega kolodvora in obratno. HiŠe teh
ul.ic bi bile s cvetjem in zastavaini
okrašene. Postavili bi se tudi dobilki.
— Tako čitamo v laških listih. Ako bo
kaj s tem, borno poročali.
Da se pride na sled brezvestni
morilki deteta, ki so ga nasTi v kapdici
„Immaculata", jevnun>ki ulici (Via Mo-
naclie) št. 11 ra/.stavljeno v izlozbi obla-
čilo, v katerem jc bilo dcte zavito, v
svrho, da bi oni, ki bi spoznal ono
oblačilo oziroma po njem njeno lastnico,
to javil policiji.
Vabilo na redni občnV zbor, ki ga
bode imelo „DruStvo za pocjporo izpn-
ščenih kaznjencev" dne 17. maroa 1911
ob 5. uri in pol ..pupu.ludne v. dvorani
št. 11 v drugem nadstropju c. kr. okrož-
nega sodišča. Dnevni red: I. Čitanje za-
pisnika zadnjega občnega zbora; 2. Po-
ročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika;
4. Volitev vodstva; 5  Morebjtnosti.
Opazka: Ako bi ob 5 uri in pol
me prišlo..postavni»  štfvilo   članov, vrsi
se drugo zborovanje ob vsakem šte-
vilu ob 6. uri istega popoldne.
Odprti lekarnl. Od 12. do 19. f. m.
bodeta   imcli   ponočno   službo lekarni:
0  1 i u b i ch - T ro m b a.
Nesreča pri delu. Pri zidanju nove
hiše na Tržaški cesti je padel 67 letni
Jakob Arčon iz Renč s kakili 5 metrov
visokega odra na zemljo ter si pri
tern zlomil eno rebro in se precej močno
ranil na glavi. Njegovo stanje ni jako
nevarno.
Za narodDl muzej so darovali: G.
Kenda, Pohlinovo Abecediko (nepopolno).
G. prof. Šubic, zob jarnskega medveda.
G. Lutnian iz Sovodenj I star novec.
Dijaki III. ietnika Turk, Koršič, Čopič 5
starih novcev. G. Gatej, urar Tolmin,
jako čudno zraščen kos lesa. - G. Po-
niž Benedikt 1. Janeza Svetokriškega,
Pridige I. zvezek (I. 1691) 2. Schönle-
ben, Evangeliji (1. 1672). — G. I. Toroš
1  star novec;   g. Joško   Hrovat  Ajdov-
ščina 1   star   novec;   G. Jug,   teolog v
Gorici 2 novca in I star pečat. — G. Kenda,
učit. i. 1.  1  star novec.   - g. Tomsič J.
osmošolec 8 starih novcev. — G. Albin
Radikon 4 stare novce in 1 svetinjo. —
G. Tavčar gimn. 1 star novec. — Gospa
Marija Kopačeva 2 papirnata fl. 1866. in
1882. 1  novec srebrii  iz  I.   1638.   in   2
druga novca.   -- Darove sprejema društ-
veni gospodar g. Rudolf Drufovka trgo-
vec Gosp. ulica 3. — Odbor.
Ženska v hlačah — Taka spaka
se bode, tako sc govori. prikazala tudi
Uoričanom, ki bodo prisostvovali jutri
koncertu inestne godbe v Ijudskeni vrtu.
Umrli so v Gorici oU 28. fcbru-
varja do 7. marca in sicer na doinn:
Katarina Kocjančič. Zora BreSčak. .\\a-
rija Disors. Alojzij Romano, Marija Mai-
ler, Josipina (iall. Angela Nauta. .Warija
Simčič. AvgiKsta Susnič. Jakop Zilli, Te-
re/.ija \'elikonja, Helena 1'avlica.
V    m o š k i   b o I n i S n i c i:   Franc
Vogler   iz   Celovca,    Martin   Torkar   iz
Kuka. Anton Catrocchio iz Perteoie. Franc
Tavčar i/ Krepelj, Ivan Tomažič s Sne-
žatnega. Robert (ierlevič i/. (iorice. I'ranc
Pipan iz (iahrovice.
V  ž e n s k !   b o I n i s n i c i:   Ivana
Stabile   iz /^apuž. Tere/.ija   Korenjak   iz
Lokvc. Ana Velišek i/. linenj. Marija Bu-
cik iz Rakovca, .Marija   Mičeu iz Ajela,
Marija Vendramin iz Trsta.
\' vojaSki bolnišnici ni v tem času
nikdo umrl.
TatOVl so se pojavili v Park Hotelu
v Sesljanu Ulomili so v ra/.ne omare ter
hoteli okrasti niarsikaj a so jih Še pravo-
časno prepodili.
Živlnska  kuga  na parkljlh se je
pojavila v stja^kem županstvu in sicer v
Raši, na Poljanali in v Razgorih.
Nesreča. Anton Antonič iz Bre-
stovice je zgubil oko pn delu v kamnolo-
mu v Nabrežini.
Gozdnl požarl na Erasu se množe
zlasti v zadnjem času. Poroča se, da je
minulo nedeljo gorelo nad Malim Doloni.
Požar so omejili, sicer bi bila škoda velika.
— V torek zvečer je nastal požar nad Ri-
lienbergom. Prišli so gasit Škrbinci in Ri-
henberčani.          V   sredo   je   gorel   borov
gozd pri Medjivasi ob železnični progi. Naj-
brže je skocila iskra z lokomotive in užgala
gozd. Škoda je velika.
Prihodujt sestanek sodalltat Ss.
Cordis za tolminsko dekauljo bo due
lo. marca opoldne pri sv. Luciji.
Krasne razglednice za Vollkonoč.
„Slovensko sirotisče" je založilo prav
krasne razglednice za VelikonoČ. Pri-
poročamo.
Umor novorojenčka.          Pred par
dnevi so na^li na železniski progi blizu
postaje Repentabor novorojeno mrtvo
dete, ki je bilo zavito v kos lista „II
Piccolo". Domneva se. da j(^ bilo dete
vrženo i/ vlaka. Üroznistvo preiskuje
stvar z največjo mrzličnustjo.
Nov šolskl raynatelj. Protesor na
državni realki v VI. dunajskem mestnem
okraju dr. Arttir Braudeis je imeno-
van ravnateljum drž. realke v Trstu.
Nesreoa  iz  neprevldnostl.   — V
četrtek sta se vozila dva prijatelja, neki
üeberman in* neki Metric, iz Tržiča proti
Gorici v motociklu. Liberman je hotel
med vožnjo poskusiti avtomatičen re-
volver. Pri tem sta ušla dva streia, ki
sta zadela Petrič a. kateri je imel še
moč ustaviti motor. Petrič se je nato
zgrudil na tla. Nek kolesar, ki je slu-
čajno mimo vozil, je javil pripetljaj v
Tržiču. Prišel je zdravnik in odredil
prevoz ranjenca v bolnišnico. Nepre-
vidnega Liebermana pa so aretiraii.
Petrič se nahaja v nevarnem stanu.
Preblvalstvo Prlmorske „Osser-
vatore Triestino" prinaša uradne po-
datke o vspehih ljudskega štetja po po-
sameznih okrajih. Glasom omenjenega
štetja §teje Trst brez vojaštva 226.423
prebivalcev (leta 1900 - 176 383).
S posadko vred znaša število pre-
bivalstva 229.475 (178.599).
Na (joriškem se razdelja prebival-
stvo po posameznih politiških okrajih:
(iorlca (mesto) 28.297 (23.671). (jo-
rica (okraj) 73.612 (68.371). Oradišče
34.679 (31.197). Tržič 52.652 (42.424).
Scžana 30.141 (29.084). Tolmin 38.094
(30.303). Skupno števtlo prebivalstva
(joriške znaša 257.475 (231.050). 1 vo-
jaštvom vred znaša prebivalstvo 260.500
(232.897).
V  Istri:
Rovinj (mesto) 12.118 (10.302). Ko-
per (okraj) 90.134 (79.787). Lošinj 21.10O
(1(> 876). Pazin 48.287 (44.568). Poreč
(»1.151 (54 485). Pula 77.990 (59.338).
Krk 21.289 <2! 140). Volovsko 53.M15
(74 907) Skupno 385.«H" (337 363). Z
voja^kimi po«aükami vred 403 000
(345.Ü5UI.
V   odstotkih   se  je   Stevilo   prebi-
valstva zviSalo v Trstu za 28-333° t, na
(ions'kern za   1143 odstot. in v  Istri   za
14-41  odstot.
Cela Primorska steje (brez vo-
jastva) 869.885 prebivalcev. proti 744.70o
pred »U leti. Absolutni povišek znaša
totej 125.ÜS5 ali 16 79 v odstotkih. Z
vojaskimi posadkami vred znaša šte-
vilo prebivalstva 8^3.000   proti 750.540.
Zanimivo je. da so pred desetimi
leti našteli na celem Primorskem brez
vojastva 744.7^6 in z vojastvom vred
756.540 prebivalcev. Vojaške posadke
na Primurskem so torej stele pred 10
leti 11.750 niož. Letos pa so našteli
brez vojaStva 8d().8S5 prebivalcev in
S93.0OO i. vojastvom vred. Vojaške po-
sadke na Primorskem štejejo torej da-
nes 23.115 mo?. — sose torej v zadnjih
ietih pomno?.ile za skoro 100 odstotkov.
To pa brzkune vsled zboljšanih prija-
teljskih razmer s sosednjo Italijo!
Obletulca pomorske bltke. Jutri bo
100 let. odkar se je bila I. 1S11 pomor-
ska bitka pri Visu med francosko in
ani;le§ko moroaric^
Žalostnasmrt. 701etna AnaMikulin
iz Medane je hotela v sredo v gozdu
se greti kosilo. ki ga je prinesla delavcem.
Pri tem se je vnela suha trava. Nastal
je velik plamen. katerega je hotela u-
dušiti: a ogenj se je prijel uboge že-
nice. ki je nasla pri torn grozno smrt.
Nasli so jo Se v zadnjih /dililjejih.
Kršenje zakonov po ltaiijanskl
dožclnozborski  večlni v Istri.   Due  o.
t. in. so se zbrali v Trstu hrvatsko-
slovenski poslanci v istrskem deželnem
zboru v klubovo sejo. katere se je ude-
ležila tudi večma zupanov onih istrskih
občin. katerim je deželni odbor Istre
vskratil pravico pobiranja občinskih
doklad za 1.  1911.
Sklenili so pri ti priliki enoglasno:
1. da se c. k. osrednji vladi na
IHinaju izroči spornen ica. v kateri
hrvatsko slovenski poslanci v deželnem
odboiu Istre najodloČnejSe protestujejo
proti bie/.krajiuimi in brezobraznemu
krsenju zakonov od strani italijanskih
prisednikov v deželneni odboru Istre
ter dežclnega glavarja d'.ra Rizzija.
2, da je posredovati pri central ni
v|adi na Dunaju. da na podlagi obsto-
ječih zakon )v prisili istrske Italijaue v
spostovanje z zakoni zajamčenih pravic
istrskih   Hrvatov    in   SlovenCev   in   v
vršenju obstoječih zakonov.
3.  da   se   je   pritožiti * pri    vlših
obiastih   proti   postopanju ces.  kr. na-
mestništva   in c.   k.  sinančnega   ravna
teljstva v Trstu radi podelitve dovoljenja
za iztirjavanje občinskih doklad v tistih
občinah. za katere so bill od strani de-
želnega odbora   za   istro  proračuni za
leto 1911 protizakonito odobreni.
4.  da je vstrajaM do kraja v borbi,
usiljeni istrskim   Mrvatomin Slovencem
po krivičnem   in protizakonitem   posto-
panju istrskih Italijanov.
Obenem je bila izražena nada. da
bo c k. vlada tudi nasproti istrskim
Italijanom hotela in znala energično va-
rovati zakon in svojo avtoriteto. ter jih
z najstrožjimi odredbami prisiliti, da
izpolne obvezo. ki so jo prevzeli na-
sproti c. k. vladi v pogledu hrvatske
Ijudske sole v Puli in katere neizpolni-
tev je sedaj izzvala v deželi Istri po-
polno -anarhijo.
Podkomlte odseka za driavne
uslužbence. Podkomite odseka za drž.
uslužbence je na četrtkov: seji rešil
službeno pragmatiko do vprašanja avan-
sma, glede katerega počaka izjavo vlade
in potem bo zopet nadaljeval o tem
razpravo.
Poljedelskl poak med vojakl. —
Ogrska agrarna korespondenca poroča.
da namerava poveljstvo aradskega kr.
ogrskega domobranskega bataljona in-
fanterije vsled inicijative bataljonskega
poveljnika majorja H. pl Hausserja. pri-
rejati primerno intencijam kr. ogrskega
domobranskega ministrstva poučna kme-
tijska predavanja za moštvo in pod-
častnike kmečkega stanu Tako si moštvo
more, ko se povrne v civilno življenje,
s svojimi znanostmi lažje zagotoviti
svojo eksistenco. Aradsko komitatno
kmetijsko društvo je sestavilo tudi že
program za ta predavanja. ki se bodo
vršila v marcu. Obravnavala se bo na
njih reja govede, perotnine. e'ebel, kakor
tudi ostale stroke.
Izseljevanje v Brazilijo. — C. kr.
trgovinsko ministerstvo je dobilo sle-
deča poročila: V bližini niesta Sete La-
goas v braziljanski državi Minas Geraos
se je ustanovila nova izseljeniška ko-
lonija pod imenom „Dr. Wenzezlao
Braz".
Vsa ondotna okolica je nezdrava,
ker je tarn mnogo močvirja, ki pro-
vzroča pri Evropejcih prav lahko mrzlico.
Nalezljive bolezni vsake vrste so tarn
jako pogosto. Pitna voda je slaba. Kar
se tiče imenovane kolonije. vladajo
tarn najslabše razmere v vsakem po-
gledu, Tudi prevažanje pridelkov je te-
žavno. posebno pa ob deževnem vre-
rnenii. ker ni pravih poti. TamoSnja
država ne prevzame nobenega jamstva
za ponudbe. ki bi jili bil bodisi kdo
bodi napravil glede te kolonije. Svari
se zaraditega vse avstrijske izseljence
pred izseljevanjem v ta kraj.
Aprobirana šolska kojiga. C. kr.
ministerstvo za bogočastje in uk je
odobrilo z dne 10. svečana 1911. ^t.
4065. slovensko učno knjigo „Kemija in
mineralogija" za IV. razred gimnazij in
realnih gimnazij, ki jo je spisal dr. Vla-
dimir Merle, c. kr. profesor v Kranju.
0 jugoslovanski ametuosti. Dne
3. avgusta praznuje prvak hrvaških
glasbenikov Ivan pl. Zajc 80 letnico
svojega rojstva.
Slovenska zmaga na Koroškem
V ^t. Janžu v Rožu so pri občinskih
volitvah v vseh treh ra/.redih zmagali
slovenski kandidatje.
Grozen čin blazuega — V nede-
ljo je priše! v hišo Ivana Bertoka v
Svetem Tomažu v Istri 35 letni Ivan
Pobega iz Sv. Antona. lir.el je velik nož
v rokah ter knčal: „Kje je. kje je!"
Približal se je gospodarju lvanu
Bertoku ter ga mahnil preko lica z no-
žem. Nato se je pnblizal Bertokovi ženi,
ki je vsa prestrasena skrivala 2-letnega
otroka pred tujcem. Ko je Bertok videl,
da se nahaja njegova žena v nevarno
sti, vzel je  pusko  ter ustrelil Pobego v
desno nogo. Ta se je zgrudil na (la ter
začel rezati ranjeno nogo. Na strel so
priSli sosedje ter z veliko težavo od-
vzeli nož Pobegi, ki je bil očividno bla-
zen. Zvezali so ga ter ga prepeljaii v
tržaško bolnišnico. Vzrok blaznosti Po-
bege jt; bil baje >a. ker mu je oče ne-
nadoma ter brez testamenta umrl, tako
da se je moralo premofcenje razdeliti na
7 delov. Pobega je te dni v bolnišnie
umrl.
AJdovžčlna §teje po najnovejšem
Ijudskem Stetju 910 prebivalcev. V
zadnjih desetih letih se je pomnožilo
za 58 oseb. Živali je: 34 konjT 88 goved
in 9 prašičev.
Š&rbin& Sleje in sicer celo žti-
panstvp 614 prtbivaicev in lll-Jiiš.
Prebivalstvü se je v zadnjih desetih
letih «iffeltijsalo za 12 oseb.
Vellka Praga — Doigoietna po-
gajfinja radi pnključenja praških pred-
mestij k mestu Pragi so dospela do
konca. K dosedanjim osmim okrajem
Prage se pridruži drugih osem. tako, da
bo imelp mesto 16 okrajev in bo štela
bodoča Velika Praga 4.48.793 prebival-
cev. Meslo Kraljevi Yinogradj. ki šteje
75.000 prohivalcev, je odk'omlo prikljii
čenje k Pragi i/ gospodarskth, politič-
nih in financielnih vzrokov
Prebivalstvo češke. — (ilasom po-
vrSneg.-i Ijudskega štetja je na Češkem
6,769.579 prebivalcev.
Dezerter. — Dne 5. t. m. se je v
Vidmu predstavil orožntkom vojak °7
pešpolkn Benjamin Lonzaro ter rekel,
da je avstrijski dezerter in da je baje
zato dezeftiral, ker je Italijan in se mu
ne zljubi služiti v avstrijski armadi.
V Rlcmanjih bo po preteku osmih
let zopet običajni shod o sv. Jožefu. dne
19. marca.
Oesar Vlljem in naš prestolona
slednlb.   —   Cuie   se,   da   obišče leios
neniški   cesar   Viljenv našega prestolo-
naslednika na Brionskem otoku.
Novi davkl. V seji proračunskega
odseka. ki je hiia v sredo zvečer je fi-
nančni minister govoril o svojem si
nančnem programu. Odsekovi Ciani so
nrnistra m rno poslušali. a pritrjeval ni
nikdo, paČ pa je napravil neki poslanec
glasno opazfco: „Bilinski povrni se, vse
ti bo odpuščeno." Finančni minister je
napovedal. da namerava inkamerirati
davek na pivo m da je pcstalo aktualno
vprašanje o monopolu vžigalic. Vlada
si poišče dohodkov tudi pri davkih na
dedščine in z rtformo davka na vino.
Hladno je povedal. da, če mu ne do-
volijo novih davkov. tud1 ne bo mogel
ustreči kulturnim zahtevam. deželnim
financam in državnim uslužbencem.
Ekspbztja. — V tovarni patron v
Pragi je v četrtek iz neznarnh vzrokov
nastala eksplozija, vsk-d Cesar je bilo
poslopje ra;:dejano. Nek 36 letni delavec
je bil pri tern ubit.
Nativojvoda  Rainer  je v četrtek
slavil petdesetletnico, odkar je prevzel
kuratorij akademije znanosti. Cesar mu
je ob tej priliki pismeno čestital.
Fogazzaro omrl. - V torek je v
Vincenci umrl slavni italijanski pisatelj
senator Antonio Fogazzaro.
Protl ienakam v hlaöah se doga-
jajo v vseh mestih, kjer se pojavijo take
ženske, poulični prizori, ki v več slu-
Čajih ovirajo celo promet. Posebno ve-
selje pri tem imajo pohajači, katerih v
velikih mestih ne manjka; zbirajo se
okolo nositeljice- nove mode ter jo na
vse mogoče načine nadlegtijejo, tako da
jo mora ona odkuuti. V Gaiatz-u si je
morala ena žena v hlačah uapraviti pot
s tem, da je parkrat ustrelila iz revol-
verja, seveda v zrak. To je uadležneže
razguak, in ona je mogla potem netno-
tciio nadaljevati svoje pot.
Orobfinice.       <
Vseslovanska razstava leta 1913
v Pragi. „Ceske Slovu" poroča: Po
daljsih pogajanjih med čeSkimi po-
slanci in ministerskim predsednikom
baronom Bienerihom je vlada obljubila
Čehom. da ne bo o'virala nameravane
vseslovanske razstave leta 1913 v [Vagi.
Razstavo se namerava prirediti v v-j-
likem obsegu
Varčevanje otrok v Srbiji.  Me-
seca septembra 1910 se je vršil v
mestu Leskovcu v Srbiji občni /bor
kmt'tijskih zadrug. (jlasom poročil na
tem zborovanjn je imela Srbija 907 za-
drug s 40.000 člani. Zadruge so imele
prometa 42 milijonov in 5 milijonov se
je   porabilo za povzdigo   gospodarstva.
Dobro računale!
n in  praw izvolile so  one  gospo-
jjm dinje, ki uporabljajo kot pridatek
MM za kavo v svojem  gospodinjstvu
.pravega :Pranka: s kavnimmlinčkom"
iz lagrebske tovarne. — Kakovost
„pravega :Francka:" se je mnoga de-
setletja kot najbolj ogajajoča, njegova
izdatnost kot najkrepkejša izkazala
Kemiina üistilniia in barvalnica.
Marsikdo  ne  ve,  da se  nahaja   v Gorici
Filialka kemične čistilnice in barvalnic?
ALBIN B0E6ANA Sz Trsta,
kjer se pere, Čisti in barva vsakovrstno blago,
moškein ženskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd.
Izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje
in kodranje peres. - Za barvanje se uporabljajo
le take barve, ki so  vstrajne  in   se   dado   prati.
——— Cene zmerne. "
Za obila naročila se priporoča zastopnik
Anton Jug,
Gledališka ulica št. 14.
Karol Angeli,
trgovec   in  krojač v KAN ALL
sprejme iakoj
Iva kroiaska pomocnika
Delo stalno.
Najzanimiveje pri tem zborovanju je
bilo porofiilo o varčevanju otrok.
Pri vsaki zadrugi je poseben oddelek,
ki se imenuje otroška hranilnica in v
katero vlagajo otroci svoje prihranke.
In teh prihrankov so naložili otroci v
hranilnicah okroglo ? inllljona K In
pri nas?! — Ali ne bi bilo tudi pri
nas kaj takega koristno?! Nav a j aj m o
otroke k varčevanju!!
Gospodarske vesH.
„Ljubljanska  kredltna banka' je
imela v minolem letu 1..033,812.742-46
K splošnega denarnega prometa, proti
1. 1909 za 276,858.455 54 K več. Čisti
dobiček je znašal 326.832 73 K.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivecv Go-
rici Gospedska ulica št. 1 se priporoča
sl. slovenskenui občinstvu iz mesta in
z dežele za obilen obisk. Postrežba točna
in strogo snažna. Brije in striže tudi
na mesečno odplačevanje. Na zahtevo
brije in stride na doinu. V zalogi ima
razne toaletne potrebščine po zmerni ce-
ni. Prevzema vsa lasničarska d«la ter
kupuje ženske lase po 12 K in naprej
kilogram.
Franc Novak,
Gospodska ulica, St. 1.
Semenski krompir
in* f>a   krompir   za   kuhatije,   i/vrsten;    '
imam na prodaj, PHTI:R BITEŽN1K,
ulica SoSki most štev. 8.
nUJdKI. prlllkl wšol8kega Donia-,
Kathreiner
Kneippova
sladna kava
služi zaradi »vo-
jih nedosainih
vrlin vsak dan na
milijone ljudem»
Edina prava dru>
žinska kava! Po
ceni   in  zdrava.
Ljubljanska kreditna banka.
JVsa^nauilo.
Vsled sklepa XL rednega zbora se izplačuje za leto 1910 fc-»t
7°0 dividenda
=^= kron 28 —
na vsako delnico, za kupon st. 10 počenši s 5. marcom 1911, pri
blagajni centrale v Ljubljani in pri podružnicah v Celovcu, Spljetu,
Trstu, Sarajevu in Gorici.
Upravni svet
Sadni soki ^KS in jdilna mass ^CKS
50 najslastnejša pijača in žiuila.
Popolnoma narauna.
[                                                                             HIH^H^HHH^B                                                                              i^^H^HH^^^Hi                                                                             ¦KBMiBBnBMi
MT IV IV fMT MT W~ IT  MANUFAKTURNA  TRGOVINA    -^ff ^m ^m "Wl ^H V ^W
ITEOD. HR1BAR ===== v gorici           I
Došle so krasne novosti za spomladansko sezono.      Vzorci se pijajo tnaplaSiio in Imh u 401.
Vsem  »jospod I si j a m
to pi o  priporoč am o
K0Z.INSK0 CIKORIJO
== edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski  izdelek. =
........  v korist------L-
obmejnlui   sloveneem.
RAČUNSKI SKLEP ^ENTRÄLJn>jDSOJILMKE"_VÖORKI
Denarni promel i                            ¦     ¦                 I           1 Sprejemki                            Kron   !vin-                                Izdatki                              Kton    vin-i ! Račun blagajne....................        12.214     58              Račun glavnih deležev..................          20.00 j   — „     glavnih deležev..................          2.400     —                   „     opravilnih deležev  .................               24 j   — i        „     opravilnih deležev.................            3.04     -                   „      hranilnih vlog     ..................1,067.348 i   88 j 1               pristopnin....................            1.56                           „     obresti hranilnih vlog     ..............          5.968 ;   85 ; hranilnih vlog     ..................      876.168     98                  „      posoj. na menico.................       148.086 '   12 j posojil na menico.................      192.770     S3                  „      obresti posoj. na menice..............            339     28 „     obresti posojil na menice..............        39.378     33                  ,,      posojil na vknjižbo     ................      432.507     31 j posojil na vknjižbo    ................      106.583     34                  „     obresti posoj. na vknjižbo     .............            236 I   42 „      obresti posoj. na vknjižbo         ............        97.466     59                   „      tožb. stroškov     ..................           3.298 j   91 zamudnih obresti.................          3.771      27                   „      upravnih stroškov.................         19.277     98 „     tožbenih stroškov.................          2.195      12                  „     efektov....................               60     — upr. prispevka     ..................          7.118     46                  ,     knjig in tiskovin     .................             738     60 J tekoči      ....................3,420.006     47                  „     tekoči.....................3.069.434      30 i I     tekočih obresti..................             494     81                   „      tekočih obresti..................                 2     59 \ posoj. na mes. odplačevanja     ............        10.929      32                  „      razpol. zaklada..................          4.b30     42 „     obr. posoj. mes. odplaČevanja...........          1792     55                  „      dividende....................          2.002     06 | stavbene uprave     ................          9.263     85                  „      nakuplj. del. Kroj. zadr...............             320     — i j                                                                                                                                                       „      posoj. na mes. odplačila    .   .      ...........         10.016      16 I                         r      obresti posoj. na mes. odplačfla...........                4      20 j „      stavo. uprave      ..................          6.051      98 n     blagajne: gotovina 31. decembra  1910........        10666      14 4,783.014       20                                                                                                                               4,783.014 i   20 i I                                        ,                                  I Promet: a) Sprejemki..........K    4,783.014.20 b) Izdatki............4,772.348.06 K   9 555 362 26 Račun bilance !                                                                                            i Imovine                              Kron   j vin-                               Dolgovine                             Kron   ivin-Račun efektov     .....................           1.684                        Račun hranilnih vlog. Stanje:........K   2,097.860.63                   ! n     inventarja....................           2.208      07                                                  kapit. %........        92.380.70 2,190.241      33 „      premičnega inventarja  ,Lentrar...........             4öd      bl                   b      tekoči: stanje        ..........T       KJ8.861.68 1        „      posojil na menico.................      500.470      53                                       pripisane %........   .    „         34.888.39     843 750      07 „     posojil na vknjizbo     ................1,981.551      88                      •     ,avnjh de[ežev                                                                              52400      _ "     ?Tf   omeSeČna odPlačevanla.....¦   ' ;0™/n      39888      24                  ',      opravilnih delezev.................          3.466 \   -|        „     tekoči: Stanje...........     K    342.800.10                                                      rezervneea fonda                                                                           44T74 ;   69 ^npisane   /0............     „      iy.4/s.0D    öoz.zo      id                         ra7pn,  7ak|aiia                                             t                                    53      ^ „     obresti posojil na menico: zaostale.........          9.947      90                  f<     obresti posOj,] na menice: predplačane........          3635      49 „     obresti posojil na vknjižbo zaostale      .........        44.149      21                   ^      obresti posojil na vknjižbo: predplačane      .......         11302      49 „     obresti posojil na mes. odp. zaostale........          2.810      67                  m     obresti posojil na mesečna odplačevanja: predplačane   .   .               17 i   80 n     knjig in tiskovin     .................           1.945      08                   %      dividende: nedvg. dividende     .   .   .  •........           1 829      08 „     nakuplj. del. Kroj. zadruge.............         13.212      40                  r     stavbene uprave: predp. najemnina     .........           1575 „     obresti nak. del. „Kroj. zadruge   . •..........          3.311      28                         2gube in dobička: dobiček.............        14 817      83 „     stavbe: vrednost 31. decembra 1910.........       189.139      47                                                                                                                                            ° „     stavbene uprave: zaostala najemnina........             975      03 „     tožbenih atroškov.................          2.742      24 „     blagajne: gotovina 31. decembra 1910........         10.666      14 3,167.463      41                                                                                                                            3,167.463      41 II                                                 •                                                                              1 Račun zgube in dobička i Zguba                               Kron    vin-                                Dobiček                               Kron   i vin. i Račun inventarja: 5% odpis...........K    116.15                                       Račun uprav. prispevka................:        7.118     46 premič. invent. Central 10% odpis.....„     53.94            170      15                  »     pristopnin....................             156      — „     knjig in tiskovin 20% odpis.........'.   .   .             486      27                   »      obrestl Poso'^ na vknlizbo.............        98.898 \   47 r          „     upravnih stroškov  .   ........          .                           19 277      98                  "     obresti posoiil na menico      •  •...........         30.647     87 kapitaliz °/                              5 968L85                                           *     0Dresti posojil na mesečna odplačila.........          2.685     05 „     obresti hranilnih vlog: izplačane   .'.'.'..  K   92.380 70      98 349      55                  "     obresti mkuP{\- deležev „Kroj zadr.".........             923     63 .     tekoCih obresti................                14920      52                  "      2fni«dmh obrestl.................          3.771      27 I     büance: dobiček.............   [  .               ,4817      83                  •     Stavbene uprave     .................          3'821      55 148.022      30                                                                                                                               148.022      30 .       .11 Načelstvo: Berbuč Ivan,                     Fran Vodopivec,                            Fran Leban,                           Dr. Fran Žigon,                 Dr. Fran Pavletič, <dei. poslanec in c. kr. prof, v Oorici,       c. sifetnik v p. v Gorid,              c. kr. vladni svetnik v p. v Gorici,              prof, bogoslovja v Gorici,                   odvetnik v Gorici, naöelnlk, Anton Fon,                                                                                                           Ferdinand Sfiligoj, trgovec v Oorici,                                                    odbornlkl.                                               veleposestnik v Gorici, fladzorstvo: Anton Šantel,                                                          Ivan Pirjevec,                                                 Monsg. Josip Pavletič, c. kr. šo      svetnik v Goriei,                                               c. kr. rač. ravnatelj v Gorici,                                                    stolni dekan v Gorici, naöelnlk,
Iv. Znidarčič & dr.
stav. tvrdka
Y GOItH'I   VIA   MATTIOL1.
Izdeluje vsakovrtne načrte, slat,
račune. sprejema stavbinska dela vseh
vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent.
v   vseh   avstrijskih   mestih   §!.   27221.
Lastnina Westfal.-stropl za vsa
stavbarska dela bre/. zadržanja pri zi-
danju, nizke konstrukcije. z ravnim stro-
poni zavarovanim proii ognju. ki izoii-
rajo vsako Sumenje in ropotanje. pri
hranitev ?.ek/nih nosilcev. žele/.nih ve/.i
in vijakov, ceneji kakor vsi drngi ma*
sivni stropi.
Pojasnila. stat izkazi in prora-
čunl brozplačno
Izdeluje enodružinske hiše po
sistemu votli blok. ki je najtrpež-
nejše zidovje. ki vzdržuje suha stano-
vanja. z vedno isto temperaturo. Ceneje
kakor vsi drag! sistemi.
Sobo in hrano
isče akademični uradnik sarno pri
dobri slovenski družini. Ponudbe
na upravnistvo  pod  „rradnik".
Twiofrv    lii    V\Alnr>inü9    RevmatiSke.   trganje,  g'.avobol,  zobobol?   Ali ste si jili nakopali na prepiliu,   v.slcd
1 Ilia It?    Hi    UUlcLlIlO •     prehlajenja?  Poiskusite  vendar boi   lajšajoči. zdraviini.   krepilni I'eiler-jcv fluid s z.
..Hlsafluid".   Ta   je   res dober!   To   in   saino rekiama!   Dvanajstorico za poskusnjo 5 krön franko. Izdeluje Ickarnar
Feller v Stubici Hlstarg St. 2o4  (Hrvaisko).
VELIKA BANKA
išče zastopnike in prekupcc dovoljenih
in garaiitiranih srečk z dobro provizijo.
Slovenske ali hrvaske ponudbe posljejo
naj se na S. H o r v a t h, Budimpesta,
Bathory utcza 5.
Vt'lika /a-
loga   dvo-
kolos od K
80-300; si-
val.    stro-
jcv   od K   I
30- 250:    j
gra mofo-
iiov oH   K
15 -  1500:
ploščo od K 1-4; vsako
• vrstnih kmotijskih stro-
jev. orkestrijonov i. t. d.
Mehaniena delavnica pri
BATJEL-a
GO RICA. S toll! a
ultra 3- 4.
Prodaia tudi na mosočno
obroko. Novi slovmski eoniki in lopaki za go-
stilne. kavarne i. t. d. so pošiljajo na zabtovo
poštnine prosto. Xajnovejso acotilon svetilke za
gostilničarje in društva od 8 kron naproj.
„Kmečka Banka" v Gorici,
.. =   na Kornu St. 12   =
eskompiuje menjice pod jak<> ugodnimi pogoji.
Sprejenm vlo^e ua k11Jižiee   iü  na tekoci ra-
(v'iiii. ter jih obrestuje i-isto po
'      nv—- -
Xactlstvo obstoii iz ee. . Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig. veleposestnik in župac v Biljah. po.lpred-
setinik.   Fran   OMjubek.   veleposestnik   in   župan   v   Kojskem-Krasno.   lenacij   Križman,   nadučitelj v Dnrnbeigu.
Alojzij Bandelj. veleposestnik v Podgori.
„CENTRÄLNÄ POSOJILNICA"
REQI5Cf^O\?/\nA ZADRUGfl Z OTTlEJeTK) ZAVCZO
++++L++- v GORICI ++++<++
obrestuje hranilne vloge po 4ll2°|o. Daje članom poso-
jila na vknjižbo po 514"O7 na menice po 6%, na me-
sečno odplačevanje. ki znaša mesečno 2 K za vsakih
100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Zadružni  urad je  v  lastni hiši Gorso GiuS. Verdi
st. 32,  I. nad. —  Uradne ure  vsak dan razun nedelj
in   praznikov   od   8.   ure   zjutraj   do   1.   popoludne.
O D B O R.
NQjboljcfl SEšHa turdtis. — Perje za posfelje po zelo nizhih ccnob.
^—^           :Jivo perje, skubeno 1 kg 2 K. boljša vrsta 2K 40 v, polu belo 2 K 80 v,
belo 4 K, belo puh 5 K 10 v; 1 kg najiinejše snožno-belo, skubeno 6 K
40 v, 8 K ; 1 kg puh perje, sivo 6 K, 7 K ; belo fino 10 K; najfinejše
iz prsnega perja 12 K. Pošilja se 5 kg poštnine prosto.   =^.-_————-—-.-,¦
Pn^tplinfJ f nrSI/a iz 8°stega> r^decega, višnjevega belega ali
l uoicijlia. i pi aid rumenkastega nemkinga, 1 pernica dolga
180 cm, široka 120  cm ter 2 blazini  za pod^lavo vsaka 80 -:m dolga, 60
.   J. Jenisch kZ^'Z'**^/)) cm   Siroka, napolnjena   z   iiovim, sivirn,   trpežnirn  perierr  16 K; s polpu-
~     '       "           ^^    horn 20 K, s puhom 24 K. Posatnezne   pernice   10 K/ 12   K,   16   K; bla-
zine za podglavo 3 K.3-50, 4 K. Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke 1H K, 14 K 70 v, 17 K 80 v,
21 K ; blazine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, b K 70 v. Spodnje per-
nice iz močnega čestanega platna, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80 v. 14 K 80 v. Razpo-
šilja se pioti povzetju   in   sicer  od 12 K višje    poštnine  prosto. Za neugajajoče blago se  vrne   denar.
Cenikc zastonj in poštnine prosto.
—-----------S. Benisch v Deschenitzu, st 743, Češko. (Böhmerwald). ¦
Za one, ki trpijo na želodcu!__
YstMn (Miiin. ki so si s prt'hlajfnjt'in ali s preobložtMijein žcUnlia. /. /.anžiljcin
slabili, /a probavo tožkih, pn>nirzlili ali prcvročil» jcdi ali /. nezinmiim /.ivljt-njcm
nakopali kako ži>lod<5no bolczcn, kakor: aelodčni katar, krvc v želothu, boleiine
v zelodcu, tcako ftrebavo ali zasli&cnje, so priporoča tern polom «lnbi\> domatV
sivdstvo. i^t'irar dobrodi Ini  vpliv sc je proiskusil žo voč lot. In to jo
IT   Hubert   Ullrich-ovo   žeiiščno   vino.    "W!
'I'n zoliščn ' vino jo izdolano iz i/.vistnih. zdravilnih /elišč in i/. vin;,i l.<«r ojaf-i
in i.živi probavne organo človoka. /olisöno vino odstrani Loicdiiosti pri probavljanju
in pospošujo tvoritov zdravo krvi.
S pnivo^.isno porabo so udušijo i.oloik^ e bolo/.ni žo v kalu./atoroj sc mi sino
obotavljati pri vporabi. Simptoini, kakor • glavobol, kolcanjo. žganjo. napibnjrnos!,
bljuvanjo, ki so pri starih žolodonib boloznih pojavljajo, poji njajo vcčkral. po par
pužirkili tog:: viiui.
Znprtje in njega slabo poslodico, kakor kolika, utripanjo srca. slabo spanjc,
kakor tudi nabiranjo krvi v jetrah, v slozoni in bomoroiilno boločino so odslianijo z
zol.šfnim vinom. Zeliš-no vino odstrani uoprobavljivost in vso ncpotrobno stvari
in žolodca in Ofrovos s tein, da pospošuje stol.
Suho in  bledo  obličje.   pomanjka je   kr\i,
dehnet s0 P° navai'' poslcdioe slabo probavo, pomanjkljivo krvotvoritvo in
bldUUbl bolnoga stanja jotor. Osebo, ki niinajo toka, so nervozno oslabljoni in
so o/.lovoljoni. ki trpijo na glavobolu. so broz sna, ko najvcč hirajo in trpijo. Zcliščno
vino dajc oslabljononio življonju novo moč. Zoliščno vino povzdigno tok, _ pospeši
I'H'bavo in hrano, oživlja premenibo snovi, pospeši tvoritov krvi. pomiri razd;ažone
živcf in vsivari novo vesoljo do življonja. Alnoga priznavanja in /ahvalo spri-
üujt'jo to. —
Zeliščno vino se dobi v steklenicah pot 3 in 4 K v lekarnah
slfdeCih krajev: Gorica, Korniin. Gradišče. Romans. Ajel. Dolgopoljc,
Ronke. Tržič. Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, Vidcin, Palma,
Červinjan, Oglej, Fiumičel. Gradež. Sežana, Vipava. Postojna, Trst,
Milje itd.. kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajili Go-
risko Gradiščanske v lekarnah.
Tudi razposiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po or gmalnili
cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
---------   Svari  se   pred  ponarejanjem!---------
Zahtevajte izrecno
mr Hubert Ullrich - ovo ~w Zeliščno yino.
.Muje ¦/.-! ščno vino ni nobono tajno srodstvo; njogove sestavinc s.i : vino i,iala.Lr;i
450.0, vinski štrkl.jaj 100.0, glicorina 100.0, čmo. vino 240.0, sok jorobike 1ÖO.0
črošnjov sok 3'20.6, aniž. razne rastliiiiko koronine itd. To sostavino se zrrn-šajo.
StSi^1       Kdo'nepoznatvrdke         St(^ie!
Kerševani & Čuk
na  Stolnem trgu (Piazza Duomo)  v  G O R 8 6 i štev. 9?
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj
Origiual Victoria šivalnt' Ktro.je, ki so riaj-
boljši. najconejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de-
lajo še po 10-letni uporabi brozšumno, hitro in
točno. Ori^iual Victoria šnalni ftroji so se
vsem šiviljani, krojačom in drugini močno pri-
ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival-
...___..----¦¦               noga stroja    ----------—-:_—
(„Original   Victoria"    šivalne   stroje.
Tvrdka   da   na   ra/.polago   učiteljico,   ki   poučuje
brezplačno.   Z   Origiual   Victoria   šivaliiimi
i Ktroji   se   izvršuje  vsakovrstno   urnetno vezenje
I                       (rokamiranje) itd. itd.
Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno
kmetijsko orodje: slamorcznice, sti-
aas,        skalnice, drozgalnize (stroje zm
S^k       mastenje  grozJja), pluge,
hsS§\      brane itd. itd.
^KŽf/rSaP         y*X///\\SV          Ta   tvr(Jka   ima   na   PrOdaJ   naJ"
lllMMIiiiii^                 ''"'l-'1 dvokoleso bela, rdeča itd.
z zi.aink»    EERŠEVANI    &GUK,   ki    jih sama   izdeluje.
Nadaljo, puške. samofcrese, drugo belgijsko orožje, stre-
^^^                                           Ijivo. — Potem nujboljše
gr^mofone.
Daje na  obroke.
^^s^  CENIKI  ^^^3.
se razpošljajoB
^š^   zastonj.  =,,.^W
"Wp|inYjiAo „Ljubljanske kreditne banke" tt H Al) [P
¦                    /l          I ll-----so ^av^ z vs<m* v bančno stroko spadajočimi posli.-----      V         I I    I          I         II
. .   v VAX  tlLlllAUvU   flloge na hnjižice obresfuje po !fV2%, vloge v tehočem racunu po dogouopu.    I      W   \J lA) X v/ . .
Delnlška [glavnlcaiK 5,000.000.                  Centrala  V   Ljllbljani.                  — Hezervnl zsklad.;K 450.000.—
1       '¦       =    PODRUŽNICE:    Celovec,   Gonca,   Sarajevo,  Split,   Trst.    —-------------=
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r.
Tiska   _Narnslnj»  Ti^karna*1   ^nHcrnv.   I.   I. 11 k p 7. \ cA