Tke Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ glasilo slov. k atol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) N&jGtwigfisi m najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. i ŠTEV. (No.) 208 CHICAGO, ILL., PETEK, 27. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 27, 1933 LETNIK (vol.) xlii V ENEM DNEVU POSKOČILA CENA ZLATU ZA $156 PRI UNČI. — CENE NA BLAGOVNI IN DELNIŠKI ! BORZI SO SE SORAZMERNO DVIGNILE. — VLADA PLAČUJE KUPLJENO ZLATO Z OBVEZNICAMI NA 90 DNI. Washington, d. C. — V sredo je začela vlada, kakor je že bilo včeraj poročano, izvrševati zgodovinsko važni poizkus in načrt predsednika Roo-sevelta, ki ga je objavil pri svojem nedeljskem govoru, namreč, da se umetnim potom dvigne cena zlatu in z njim tudi cene življenjskim potrebščinam. Izvrševanje tega načrta je poveril predsednik trem osebnostim, namreč načelniku re-konstrukcijske finančne korpo-1'acije, J. Jonesu, dalje administratorju za farmarski kredit, H. Morgenthau, in enemu zastopnikov zakladniškega tajništva. V sredo zjutraj so ti trije možje imeli kratko konferenco, po kateri je Jones objavil, da bo cena, po kateri bo vlada ta dan kupovala zlato, znašala pf§1.36. V enem dnevu, od torka na sredo, je torej poskočila Cena tej kovini pri unči za $1.56, namreč od $29.80. Med konferenco so omenjeni trije možje proučevali ceno zlata, ki je tisto uro prevladovala na svetovnem trgd. Dognali so, da so londonski prekupčevalci dvignili ceno na $31. V svrho, da se vzdrži cena višje, kakor je vladala na svetovnih tržiščih, so objavili, da bo cena, katero bo ameri-" ška vlada plačevala, $31.86. Za to nakupljeno zlato, ki je skoraj izključno zlato, v zadnjem času pridobljeno iz rudnikov, izdaja vlada svoje obveznice, glaseče se na 90 dni, ki bodo nosile četrt procenta °bresti. Zlato se bo shranilo v državnih zakladnicah. Učinek te vladne poteze se Je očitno poznal na tržiščih. Cene delnicam so poskočile od §2 do $5, pšenica pa se je na žitni borzi prodajala za 3 cen te dražje pri bušlju. Ta učinek Pa ravno predsednik želi. Cilj te vladne manipulacije z zla tom je namreč ta, da se dvignejo cene življenjskim potrebščinam. Kakor je bilo že omenjeno, ni to nič drugega kakor neke vrste inflacija. Namesto namreč, da bi se znižala vred-nost dolarja z izdajanjem no-vih bankovcev, se bo to doseglo 8 tem, da se zmanjšuje količina zlata v njem. Vendar pa se na ta način inflacija znatno ^ažje kontrolira. -o- kuretina za revne družine Washington, D. C. — Far-^arska administracija bo sta-vila federalni reliefni administraciji predlog, naj nakupi od krmarjev množino kokoši in Franov, kateri bi se nato razdelili med revne družine, ki ftoje na javni podpori, za Zahvalni dan in za božič. Ako bi vsaki taki družini podarilo J^Uretine za okrog pet funtov, n «e spravilo s trga kakih 30 j^ijonov funtov tega mesa, Car bi bilo v znatno pomoč far-lTlai'jem, da se iznebe previška !la kuretini, ki ga imajo zdaj 111 £a ne morejo prodati. nov dom za zločince ii'-rriMBii DELITEV DOHODKOV nra bo dosegla, da se bo končala sedanja krivična razlika med dohodki delodajalcev in delavcev. Chicago, iii. — Na konvenciji narodnega katoliškega koncilija, ki se je vršila v tukajšnjem Congress hotelu, je v sredo imel govor bivši gover-ner države Colorado, Wm. E. Sweet, ki opravlja neko odgovorno mesto pri NRA, in našteval koliko dobrega bo NRA prinesla ameriškemu deravetvu in Ameriki sploh. Ta izprememba, ki se zdaj vrši v ameriškem gospodarskem življenju, je govornik po-vdarjal, bo stalnega značaja in bo, kakor vsi drugi vladni poizkusi, ki bodo še sledili, privedla do tega, da se bo dobiček dela razdelil na popolnoma novi način, namreč, da bo tudi delavstvo imelo svoj del pri njem in ne samo delodajalci. Ta dobiček se bo i-az-delil na ta način, da bodo de,-lavci dobili za dva dni dela toliko plačo, kakor so jo dobili prej za šest dni dela. Vse to se lahko izvede v o-kviru ameriških demokratskih tradicij, je dejal Sweet, in pod sedanjim kapitalističnim sistemom. Naš cilj ni državni socializem, marveč kontrolirani kapitalizem. In ako ne bodo prišli delavci do pravic pod sedanjim sistemom, bo nastopila radikalna izprememba v naši vladi, kajti očitno dejstvo je, da se morajo dohodki, ki jih dobivajo zdaj delodajalci, znatno znižati, dohodki uslužbencev pa znatno zvišati, da se odpravi neupravičena razlika, ki je navaden rop, ki ga izvršujejo delodajalci nad svojimi delavci. Enako mnenje se je isti dan izreklo na konvenciji tipogra-fov, kjer je neki govornik po-vdarjal, da bo NRA dosegla, da se bo^p dohodki od podjetja razdelili med delodajalce in delavce. "Časi so minuli," je dejal, "ko so lastniki podjetij menili, da pripada njim najmanj 80 odstotkov dohodkov. S pomočjo NRA bodo zdaj prišli uslužbenci do svojega dela dohodkov, in sicer popolnoma po pravici, kajti oni so tisti, ki vršijo glavno delo pri podjetju." -o- prvi sneg Chicago, 111. — V sredo je temperatura v tukajšnjem mestu in okolici znatno padla in pojavili so se pravi znaki nastopajoče zime. Dopoldne so pričele naletavati prve snežinke, ki pa so izginile sproti. Nasprotno pa prihajajo poročila iz drugih delov dežele že o pravi zimi. Tako je n. pr. v Duluth, Minn., zapadlo v torek 12 inčev snega. -o- širite "amer. slovenca"! Justični department federalne vlade je nedavno prišel v posest otoka Alcatraz v San Francisco zalivu, katerega preuredi v kaznilniško kolonijo. Slika kaže oddelek za jetniške celice. Semkaj bodo prepeljani najbolj nevarni zločinci iz cele Amerike. KRIZEMSVETA — Madrid, Španija. — Dija-štvo zobozdravniškega oddelka na tukajšnji medicinski fakulteti jo v torek napravilo protestne demonstracije proti I temu, ker vlada zahteva, da | morajo imeti štiri leta študij. Demonstranti so skušali poslopje zažgati. — Tokio, Japonska, — Kakor se govori v višjih vladnih krogih, je japonski poslanik v Ameriki za stalno odpoklican domov. Njegovo mesto bo bržkone prevzel sedanji poslanik v Berlinu, M. Nagaj. — Rio de Janeiro, Brazilija. — Kot protiukrep proti francoski omejitvi uvoza blaga iz Brazilije, je tukajšnji predsednik podpisal v torek odredbo, s katero se podvoji carina na blago, uvoženo iz Francije. Ko bo Francija preklicala svojo o-mejitev, bo tudi razveljavljena ta odredba. — Miinchen, Nemčija. — Nazijske oblasti so aretirale dopisnika londonskega lista Daily Telegraph, in sicer pod obdolžbo špijonaže. Dopisnik je namreč priobčil poročilo o nekih vojaških manifestacijah -o--- Iz Jtigoslavife, j* ZLOBNA ROKA POŽIGA DOMOVE — TRI GOSPODARSKA POSLOPJA NA DRAVSKEM POLJU POSTALA ŽRTEV PLAMENOV— SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI, NOVICE IN NESREČE IZ SLOVENIJE. NEMŠKA PREVZETNOST Domišljajo si, da so oni sami najvišji bogovi. —o— Berlin, Nemčija. — Nemški cerkveni krogi in z njimi baje tudi Vatikan sam, so vznemirjeni nad novo vero, ki se pod pokroviteljstvom hitler jevstva razširja po Nemčiji in ki jasno kaže vso nadutost in osabnost Nemcev. Ti novi nauki so v kratkem sledeči: 1. Človeštvo ne more sprejeti zveličanja od kakega božanstva, kajti nemogoče je, da bi bilo kako bitje višje, kakor je Nordijec. — 2. Nordijski Bog je človekova duša v njem samem. — 3. Greh ni nič drugega kakor čut. da sem nekaj manj kakor kdo | drugi; ker je torej Nordijec nad vsemi drugimi, sicer lahko napravi pomote, toda grešiti ne more. — Višek blazne ošab-nosti. --o- CENE ELEKTRIKI IN PLINU DOLOČI DRŽAVA Chicago, 111. — Državna trgovska komisija v Illinoisu bo sledila Rooseveltovemu vzgledu in bo posegla v urejevanje in določevanje cen. Pričela bo pri takozvanih Utility družbah, predvsem pri Public Service Co., ki zalaga z elektriko 315 mest in vasi v Cook okraju in sosednjih okrajih. Namen komisije je, da doseže znižanje cen za elektriko. Temu se prizadete družbe silovito protivi-jo in vzdihovati so pričele, da ne bodo prenesle udarca, češ, da so njih dohodki že zdaj tako skrčeni, da so se morale znižati dividende delničarjem. Komisija namerava nadaljevati svoje delo kljub protestom od strani kompanij. VLADA SE SESTAVLJA Francija v negotovosti glede nove vlade. Pariz, Francija. — Predsednik republike, A. Lebrun, je sicer imenoval naslednika od-stoplemu premijerju, in sicer v PREDSEDNIK TRPI NA PRE HLADU Washington, D. C. — Dru gič tekom par tednov je predsednik Roosevelt dobil napad prehlada, ki pa ni resnejšega značaja. Javnih konferenc se med boleznijo predsednik sicer ni udeleževal, pač pa je nadaljeval s svojim delom, zaprt v svojo sobo, in je posvetil večino svojega časa v torek proučevanju podrobnosti novega načrta glede kupovanja zlata, ki se je imel pričeti uresniče- osebi Alberta Sarrauta, ven dar to vladne krize še ni nič >vati Prihodnjl dan- v sredo zmanjšalo. Zelo je namreč dvomljivo, da bi omenjeni mož mogel sestaviti vlado, v kateri bi bila zastopana večina parlamenta. Doseglo bi se to le, ako bi socijalisti in radikalni soci-jalisti stopili v zvezo; med o-bema skupinama pa je tak pi*e-pad, da je to težko pričakovati. -o-- POLDRUGI MILIJON ZA PRELOM OBLJUBE Chicago, 111. — filletni znani chicaški bogataš Harold F. McCormick bo moral drago plačati ljubezen, v katero se je zapletel z neko žensko, ako bodo zahteve, ki jih je proti njemu stavila ta ženska, odobrene; toži ga namreč za nič manj kakor poldrugi milijon dolarjev, češ, da ji je obljubil, da jo bo poročil, a se je pozneje skesal. Ta ženska, ki je vložila proti njemu tožbo pri o-krožnem sodišču, je neka raz-poročenka, Rhoda T. Double-day. Trdi, da se poznata z McCormickom dve leti in pred letom dni jo je zasnubil. Kmalu nato je odšel McCormick v bolnico, kjer se je moral podvreči neki operaciji. Ko je prišel iz bolnice, je bil ves izpre men j en in o kaki ženitvi niti slišati ni hotel. — Ako torej ženska njega ne more dobiti, skuša dobiti vsaj njegov denar. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA POTRES V LOS ANGELES Los Angeles, Cal. — V torek ponoči je južna Kalifornija občutila potres, ki pa ni bil posebno močnega značaja. Povzročil ni nikake škode, in se ga /še zdaleč ne more primerjati sunku, kakoršnega je občutila Kalifornija dne 2. oktobra, ali pa celo 10. marca. -o- POSETNIKI SVETOVNE RAZSTAVE Te dni sta nas obiskala Mr. in Mrs. John Novak, slovenski farmar blizu Carlinville, 111. O-gledala si bota svetovno razstavo, na kar se vrneta nazaj, na svojo farmo. — Hvala za prijateljski obisk. ---o-- DVOJNI SAMOUMOR SE ENOSTRANSKO POSREČIL Glenwood Springs, Colo. — Preteklo nedeljo sta prispela semkaj iz Chicage neka zakonca, po imenu Pacer, in sicer sta že pred odhodom iz Chicage sklenila, da izvršita samoumor. Skušala sta načrt izpeljati, in sicer na ta način, da sta vdihavala neki strupen plin. Podlegla pa je samo žena, 221etna Mary, dočim je mož zopet prišel k zavesti in javil policiji celi dogodek. Truplo ženske je policija našla na neki strmini v gorovju, tri milje od tukaj. Tja sta se namreč zakonca odpravila, da izvršita načrt. Če ogenj gospodari . . . Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 9'. okt. — V eni zadnjih noči je proti polnoči prebudil prebivalce Sv. Lovrenca na Dravskem polju velik ogenj. Goreti je začelo na skednju posestnika Martina Eberla, ki prebiva sicer v Mariboru, a živita na posestvu vžitkarja Jakob in Lucija Eiberlova. Ogenj je zgradbo, ki je bila krita s slamo, popolnoma uničil. Pod to streho se je nahajala tudi kolarnica in svinjaki, ki je vse uničeno. Zgorela je tudi velika svinja. — Od tam se je ogenj naglo razširil na sosednje poslopje posestnika Jožefa Smolnikarja. Dasi je bilo poslopje z opeko krito, ga je ogenj vse-no uničil. Na hlevu je bilo veliko sena in slame, v kolarnici pa veliko orodja, ki je vse postalo žrtev nenasitnih plame nov. Poleg tega je zgorelo še 40 kokoši in pet večjih svinj. — Ognja niso mogli udušiti, dasi so si vse prizadevali. Med tem se je vnelo že tretje poslopje, kolarnica posestnika Antona Pulka, kjer je zgorelo veliko sena in slame, več voz in poljsko orodje. Da bi ne prišli na pomoč gasilci, bi bila škoda še neprimerno večja. — Vse je prepričano, da ogenj ni nastal slučajno, temveč je bil zlobno podtaknjen. -o- Spodnja Polskava V Spod. Polskavi je pred kratkim zažarelo nebo in sredi noči so ljudje hiteli k gospodarskim poslopjem Tinetove Roze, da pogasijo velik ogenj. Ker so bila poslopja lesena in s slamo krita, je ogenj vse uničil. Še ko so bili ljudje okoli pogorišča, je že gorelo na drugem koncu vasi in sicer pri posestniku p. d. pri Janezu. Od tam se je ogenj razširil na komaj dozidano novo posk posestnika Karla Hrastnika in ga uničil. Cvijanovič ni oglasil, se je spustil tretji, Radovič, v jamo in videl, da sta oba tovariša že mrtva. Tudi on se ni oglasil. Z zavezanimi ustmi sta se podala v globino dva delavca, ki sta vse tri izvlekla na vrh. Prva dva sta bila že mrtva, tretji, Radovič, pa v nezavesti. V jami so se razvijali strupeni plini. -o- Tuje ime je podpisal Pred mariborskim senatom je bil 5. oktobra obsojen na (i mesecev strogega zapora in 700 Din kazni Ludovik Podle-sek iz Vančevasi, ker je na menico, ki jo je dal za posojilo nekemu denarnemu zavodu, ponaredil podpis svoje žene. Smrtna kosa V Farni vasi pri Preval j ah je umrl France Vezjak, posestnik in gostilničar, star 31 let. — V Ljubljani je umrla Marija Dostal. — V Polhovem gradcu je umrl Jernej Trnovec, posestnik in podobar, star 87 let. -o- Medveda je ustrelil V Iški pri Zimovem bregu je bloški g. kaplan Hren ustrelil 120 kg težkega medveda. Pobil ga je z dvemi streli v glavo. -o- Velika nesreča pri kopanju vodnjaka Kmet Juro Trbojevič v Veliki Peratovici pri Grubišnem polju je dal kopati globok vodnjak. Delo je lepo napredovalo in v 65 čevljev je delal Spasoje Slipejčeviči ki se na ponovne klice ni več oglasil. Tovariš Cvijanovič se je »pustil za njim v globino in opazil, df je Spasoje mrtev. Ker se tudi Nesrečna patrona Francu Rednaku, 281etnemu čevljarskemu mojstru iz Škal pri Velenju, je eksplodirala v roki dinamitna patrona in mu raztrgala prste desnice ter ga nevarno poškodovala po obrazu. -o- Stepli so se V ljubljansko bolnico so spravili 20 letnega tesarskega pomočnika Jož. Zandarja iz Stu-de pri Domžalah. V Dragomir-ju so se namreč fantje neke noči stepli in Zandarja je nekdo nevarno porezal po glavi. _J—o- Tatovi Pri posestniku Antonu Cofu v Vimarših pri Škof j i Loki so prišli neke noči v hišo tatovi in odnesli nekaj tisočakov. Tatov niso dobili. -o-- Nezgoda Tesar Viktor Kuiralt iz Sore se je v Medic-Zaklovem podjetju v Medvodah tako močno vsekal v koleno, da je bil naenkrat ves v krvi.. Nevarno poškodovanega so spravili v bolnico v Ljubljano. -o- Jubilej V nedeljo 8. okt. je praznovalo Katoliško prosvetno društvo v Maribor.ir 30 letnico plo-donosnega in neumornega delovanja na polju krščanske pros-vete. Zasula ga je V opekami na Sp. Hudinji pri Celju je plast zemlje pri delu zasula 241etnega opekarni-škega delavca Ivana Laha. V-sled težkih zunanjih in notranjih poškodb je moral v bolnico. Gorelo je Pred nedavnim je gorelo gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Andreja Kla-nečka pri Mariboru. Ker je poslopje oboje pod slamnato streho, se jim je posrečilo, da so z veliko muko rešili živino, drugo je zgorelo in znaša Škoda do 40.000 din. Širite amer. Slovenca i Vlada dvignila«zlatu - NRA ima daleKosežne cilje IKMERIKANSKI SUOVENEC le v mesto, pa stekleno pogle- j luje po oknih in prosi milošči- ]< ne, a ne da bi za kakšno delo c prijel. Seveda, takih je malo, j ivala Bogu. Je mnogo poštenih x ljudi, ki zares ne dobijo dela. j Mogoče bo kmalu boljše, ker se i že opekarne, naša poglavitna \ industrija, odpirajo in dajejo t priložnost zaslužka mnogim ] delavcem. Zdaj so vsi zanima-,, ni v ta NPvA načrt. Na 16. okt.] so imeli veliko NRA parado tu-', kaj v mestu Hastings. Pravim' \ "veliko", ker tistih 800 brez I ( dela v mestu je gotovo imelo čas za tako zabavo. Tako je. Dela ni, živeža ni. Kje tiči napaka, da je naopak na svetu? To stoji. Tudi to ne bo zmota, da še nikoli vse prav bilo ni. Svet vedno popravljajo, pa se jim napol posreči, napol sf rtiči. Navzlic temu ni za izgubiti upanja, se jim bo že enkrat posrečilo. Hrast ne pade na en udarec, Fr, Fr^ncia T. Smerke, O.S.C. --o- SEZONA JESENSKIH PRIRE DITEV JE ZOPET TU Milwaukee, Wis. Razna podporna in izobraževalna društva se prav pridno pripravljajo in vežbajo za različne diletantske prireditve. — Vsakdo ima opravka s temi pripravami bodisi na ta ali oni način, moški in ženske, mlajši kot starejši. Tu namreč se gre navadno za izčrpane društvene blagajne, obenem pa tudi za gojenje in povzdigo krasnih slovenskih pesmi in dramatike. Da pa je te vrste delo v zvezi s trudom in žrtvami, lahko vsakdo verjame. Radi tega je v takih slučajih le nabito polna dvorana, e-dino plačilo in priznanje marljivim diletantom od strani publike. Milwauški pevski zbori Naprej, Planinska roža in Zvon, bodo skupno priredili koncert z igro Rokovnjači, in sicer v nedeljo 29. oktobra v S.S. Turn dvorani. Igra se bo to pot vpri-zorila ob 2:30 popoldne, kar je nekaj nenavadnega pri nas. Zvečer ob 7. uri pa se prične koncert in nastop pevskih zborov skupno in posamezno. Po dveurnem koncertu pa bo prosta nabava in ples do 12. ure zvečer. Da bo to nekaj krasnega in zanimivega, je povsem umevno, zlasti, ker je tudi igra zvezana s pevskimi točkami in . kot taka tembolj privlačna in očarljiva. Vstopnina je samo 35c popoldne in zvečer, kar je Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metiopolitan Newspaper Servic«) ® 1931. by Edgar Rice Burroughs. Inc. All rights rwrved. "Tako lepa pokrajina mora biti vendar naseljena," si je rekel sam pri sobi. Spuščajoč se doli po mali strmini je zasledil nekaj kakor gaz in se podal naprej. Nekaj milj je že tako hodil, pa še ni opazil znamenja človeškega bivališča. Ko sc je na ovinku okrenil na drugo stran, se je naenkrat 2našel ob vznožju velikega belega križa. — Kaj pride sedaj? . . . Tretje jutro je mladi Amerikanec Jimmy Blake prispel iz goščave v podno.žje nekega gorovja. Skoro obunan nad temno džunglo, po kateri je toliko časa blodil v vedni nevarnosti pred zverjadjo, se je razveselil'svetle pokrajine, ki sc je pokazala pred njim in zadihal je prosteje. — Vendar nova skrb. — V vsej širini pred seboj ni opazil nikakega znaka življenja. Začutil je, da sc je. pričela vaja, globoko šibiti pod.tcžs ackc voJik;. zverine, iz teme je pa opazil, da ga je gledalo dvoje divje žarecih oči. Naglo je prijel za avtomatično pištolo in oddal proti črni stvari nekaj sttelev, 7. divjini renoa-njerp je. zverina, kptera je že bila, izginila v temno noč in se ni več vrnila. Tudi drugo jutro ni ničesar opazil. Pustil je vse skupaj in se podal naprej, da pride do svoje kempe. Na nesrečo je pa zašel ravno v nasprotno smer. Dva dni je ril tako na- prej po ijivji džungli. Po nači je spal na drevesih, da sb je tako obvarovajt pred divjo zverjado, ki je hojiila na nočne pohode. — Neke noči je v polspsjnju začutil, da se je pričela veja, na kateri jc spal, čudno zibati. KMERiKANSKi StOVEttEC Petek, 27. oktobra 1933 [CdS \n najstarejši slovenski Httl&r v Ameriki. Wm Ustanovljen leta lttl, ' Izhaja rsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. f Izdaja in tiska i EDINOST PUBLISHING CO. 1 Naslov uredništva in uprave: (849 W. Cermak Rd.r Chicago [Telefon: CANAL S544 Naročnina: Za celo leto----------$5.00 Za pol leta--------2.50 Za četrt leta_________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Z« celo leto_____$6.00 Za pol leta------3.00 Za četrt leta -----1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1801. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd„ Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ______________________$5.00 For half a year-------2.50 For three months__________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year______3.00 For three months______1.75 strahopetci. So to ljudje, ki nimajo vere v lastno domovino. Ljubili so jo samo tedaj, ko so v njej kovali milijonske profite, zdaj pa iste vlačijo na tuje. Strahopetci! Navadno smo ljudje taki, da če v življenju kaj uspešnega' dosežemo, pravimo: to smo naredili mi! Kadar pa ne uspevamo in se nam nobena stvar ne posreči, pa pravimo: že Bog tako hoče . . . Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second .class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. p© WR FAR? Fakti, ki se ne spreminjajo : -----n Temeljna resnica pri vsaki trgovini je, da ista na noben t način ne more uspevati, alco ne prinaša pri obratu dobička. n Kjer pri obratu ni dobička, tam je zguba in kjer je ta, pelje hi- v tro pot navzdol, v prepad. z Zreti v oči temu f aktiv, ki smo ga pravkar omenili, je zelo i: neprijetno za vsako podjetje in za vsakega posameznika. Ven- r dar zreti mu moramo v oči, hočemo ali nočemo, verjeti moramo i resničnim številkam, ki nam kažejo, kaj trgovini prinaša obrat i te ali one vrste. s Ta temeljni fakt je glavna ovira ne samo posameznikom, i pač pa tudi državam. Baš v sedanjih časih, ko se od države 1 zahteva neomejene podpore za razne reliefe, država na eni i strani obdavčuje z vso silo podjetja in posameznike, da ti je- j čijo pod težko težo davkov. Država sama na ta način, ko pred- « pisuje visoke davke, vidi, da dokler je treba več dajati, kakor i prihaja na drugi strani, da je treba temu primerno vedno višati < davke, da se balancira ravnotežje med izdatki in dohodki. To i je zakon, ki se nikdar ne spremeni, namreč: kolikor vzameš, 1 moraš na drugi strani toliko dodati, ali pa boš na enem koncu 1 kratek. Kampanja, ki jo vodi zadnje Čase NRA, je tudi zadela na ta fakt. Je sicer zavalovala neka umetna živahnost v trgovini in industriji, toda kmalu je ta živahnost zgubila svojo moč. Kaj je vzrok? Nobenega drugega vzroka ni, kakor računi, namreč izdati za to in ono, so pokazali posledice, da bodo tisti, ki so začeli na enem koncu več izdajati, na drugem kratki. In posledice zopetna otrpelost. Kampanja za izboljšanje bo uspela le tedaj, kadar bo iz-1 delovalec dobil za svoj produkt primerno povračilo vloženega, kapitala s primernim dobičkom. Dokler takega jamstva in, možnosti ne bo, je zastonj misliti na kako izboljšanje širšega! obsega. V takih razmerah kakor sedaj, se nihče ne upa investirati v zaloge izdelkov, ker ni nobenega jamstva za stalnost cen. Ta nestalnost je uničila tudi vsako zaupanje glede kreditov, in kjer teh ni, ni mogoča nobena trgovinska špekulacija na bodočnost. To so' fakti, ki se ne spreminjajo, in na teh faktih edino je mogoče urediti industrijski in trgovinski obrat. --—o-— Ko se je znani angleški dramatik in pisatelj Bernard Shaw vračal iz palače v Moskvi, kjer uradu je Stalin kot diktator, je dejal časnikarjem, ki so na stopnicah silili vanj: "Gledat sem šel, kake muštace ima Stalin in zdaj vem, da ima trudeče." — To je burkež izjavil za šalo. Francoz Herriot je šel tudi gledat v Moskvo na politično uro. Še celo Amerikanec McAdoo je na potu' v Rusijo. Res čudno, da so začeli snubiti Rusijo kar naenkrat na vseh koncih in krajih. Ameriški kapitalisti vlagajo visoke svote v Londonu, Parizu in v Švici. Forbes, proučevalec ekonomije, pojasnuje ta dejanja ameriških kapitalistov tako-le: "Ali je to legitimno? — Da. — Nepatriotično? — Glede tega sodijo različno različni ljudje." — Koncem konca pa tako-le pravi Forbes: "Vprašanje je, kaj kdo dolguje samemu sebi in kaj drugim." — Naše mnenje je pa drugo in sicer: Ameriški kapitalisti, ki vlačijo svoj kapital v inozemstvo iz strahu, da ga doma zgube, so veliki (28) GLAS IZ NEBRAŠKIH c PLANIN c Hastings, Neb. 1 1 Vedno je brati v Amer. Slo- 1 vencu novice iz raznih sloven ] skih naselbin, ki vežejo naša ; slovenska srca v trdno zvezo i slovenskega naroda v Ameriki, i Zatorej se tudi meni zdi dolž- ] nost oglasiti se in poročati na- < še izkustvo tukaj v Hastings, ; Nebraska. Morda boste vpra- < šali: Kaj za ena slovenska na- ; selbina je pa ta Saj nismo še 1 nikoli o njej slišali.—Prav ima- i te. Tukaj v Crosier Fathers sa- , mostanu je nas samo štiri Slovencev. Naselbina? Komaj. In zatorej ta dopis se ne moire imenovati "Glas iz slovenske naselbine", ampak rajši "Glas iz nebraških planin" In resnično, tukaj nimamo tiste vesele slovenske planince, od katerih imamo toliko legend in veselih pesmi; tukaj je ena velika planina, ki seže od Kansasa do Minnesote. Na prvi pogled bi se človeku zdela dolgočasna in neznosna, vendar sčasoma se odkrijejo njene izborne mično-sti, ki vplivajo na naše srce in tedaj se Človek le težavna loči od nje. Krasna naj bo kakor hoče, pridelki so bili zelo slabi, tako da se kmetje nekoliko bojijo, da ne bodo mogli živino krmiti to prihodnjo zimo, Eden izmed njih, tako se sliši, se pritožuje, i da so njegovi pujski tako mr-šavi, da bo treba prašičem vo-jzle na repih napraviti, da mu celo skozi špranje ne uidejo. L. Če je res tako slabo, naj mu ,' uidejo, saj ne bo nobene zgube . in manj dela. Pa res je bilo hudo to polet-. je. Obe krmski rastlini, pesa in . detelja, ki največ iz zemlje vzameta in sta za prašiče in ! goved zelo pripravni, ste bili obžgani, ali pravzaprav po-žgani v tej hudi vročini. Mno-r gi so se zanašali na krompir, ki ; se je par let dobro nabral. Le-i tos še rasti ni začel. Ne, to o-krožje ni nobena zlata božja . skledica. > In kaj pa ljudje in delo? Ne-r kateri Švedrajo po planinah in iščejo ne dela, ampak kakšno udobno senco1. Ti se pritožuje- - jo, da mnogo ljudi dela preveč - in zato dela manjka. Pokaži - jim delo, pa je takoj pretežko, i Marsikateri se vidi dobro ob-e lečen, ko štrlinca po prašni ce- - sti in se nosi kakor petelin na j gnoju, pa stavim, da nima irde-i čega centa v žepu. Ko pa pri- -i—r_--------- razmeroma, malo v primeri na j užitek obširnega in bogatega t programa. Iz vzroka, ker je v tem času c še več drugih prireditev, ki bo- s do zaporedno prišle na vrsto, j in ker ni dosti cvenka med r ljudmi, so se zato zgoraj ome-'c njeni pevski zbori strinjali z'č idejo za skupno prireditev, da j s tako omejimo nadlegovanje s 2 prodajanjem tiketov, in sicer le11 enkrat mesto trikrat. ji Vsled tega se prosijo vsa i bratska podporna in kulturna ( društva v Milwaukee in okoli- ( ci, kakor tudi vsi posamezniki j in prijatelji petja in dvamati- 1 ke, da se v kar največ mogoče i obilnem številu udeležijo te prireditve, ki bo nekaj poseb- j nega. Nikar ne pozabite, da (] pevski zbori prav tako potre-bujejo vas, kakor vi njih, ker bi sicer ne mogli gojiti krasne slovenske pesmi, ki je povsod priljubljena kot okrasek pri j vsaki priliki in prireditvi. I Obenem vam zagotavljam, da vaše prošnje in vabila tudi ! ne bodo ovržena, kadarkoli se obrnete z njimi do njih. Na svidenje torej v nedeljo v S. S. Turn dvorani. Za publicijski odbor: Louise Stariha. ■-o- IZ SLOVENSKEGA RIMA Jcliet, 111. Govori in piše se pirecej o sedanjem skupnem sodelovanju in prijateljstvu med društvi in slovenskim narodom v Jolietu. Torej danes se hočem tudi jaz pridružiti z nekoliko besedami, kot potrditev, da je vse to prava resnica. Veselje je videti, kako tukajšnja društva medsebojno delujejo. Pri veselicah, enega društva vidimo člane in > uradnike vseh drugih društe.v, ne ozirajoč se, katera jednota da je. Vprašam vas, dragi ro- [ jaki, kaj ni to lepo? V soboto zvečer, dne 21. ok-i tobra, je dr. Jolietska Zavednost priredilo družaben sesta- > nek v hiši ali na domu tajnika - g. Franka Sternisha, na 1616 : Wilcox St., ki je izpadel v za i dovoljstvo vseh, akoravno je i dež nagajal. Kar se je udele-l žencem dopadlo, je bil velik - napis obešen na steni, kjer se - je bralo takole : Dobrodošli KS. - KJ„ DSD., JSKJ., SŽZ., SN. - PJ. in Samostojno društvo v - Jolietu.—Odbor. — To je res lep dokaz in zgled. Vredno po- - snemanja. , Torej ravno tako nas kliče in t vabi društvo sv. Družine na / vinsko trgatev, katero bo to 1 napredno društvo priredilo v - soboto, dne 28. oktobra v naši r Slovenia dvorani. Ako je kate-. ro društvo vredno podpore in 2 sodelovanja, je to društvo. Od- - bor tega društva je vedno in d ob vsaki priliki pripravljen po- - magati in sodelovati z drugimi s skupinami. Agilni tajnik brat - Louis Martincich pri dopisovati nju in poročanju društvenih nagi znanil in novic nikdar ne izpu-n sti in ne pozabi omeniti nekaj n dobrih besed in novic od dru-o gih jolietskih društev, naj spa-e dajo k tej ali oni jednoti. To je pravo narodnjaštvo. Le naprej, brat Martincich! Dr. sv. Družine bo v 1. 1934 obhajalo svojo 201etnico obstanka in ker bo ta zanimiva' jesenska veselica morda zadnja pred obhajanjem obletnice, dajmo se kolikor le mogoče udeležiti kot pričetek proslavljanja jubileja. Poglejmo g 20 let nazaj in pomislimo, koli- o ko je to društvo pomagalo bol- r nim in dedičem, potrebnim v r naši naselbini, in še danes ima č odprte roke in srce ter plača s deležnim redno in točno. Pod-pirajmo tako podjetje, kjer je bila do sedaj najbolj sigurna s investacija. j Za vinsko trgatev se sedaj j pripravlja odbor tako, da bo c res imenitno, bolj kot kedaj. lt)ruga društva se tudi urno pripravljajo za svoje veselice. -Pravijo, da bo kar vse štapalo i na večer trgatve, ker se bodo s kar vsi udeležili te prireditve 1 in ti so dr. sv. Cecilije, ki prire- 1 di Card party 7. nov., podruž- 1 niča SŽZ., ki priredi Card par- ] ty in ples 11. nov., dr. sv. Fran- i čiška Sal., ki priredi Barn i Dance 29. nov., dr. sv. Geno-vefe, ki priredi Card party 21. nov., dr. sv. Družine baseball team ples 16. jan. 1934, dr. sv. Jožefa, ki priredi maškeradni ples 13. febr. — Torej ne pozabite na dan 28. oktobra in u-deležite se veselice, na katero i vas uljudno vabi eno najbolj i aktivnih jolietskih društev na . narodnem polju — društvo sv. : Družine. Poročevalec. -o- VABILO NA SEJO > Chicago, 111-Vljudno naznanjam članom Mn članicam Dram. kluba, da se 1 vrši prihodnja seja v soboto > :dne 28. okt. Ker je ta seja zelo 1 važnega pomena, upam, da se " je gotovo vdeležite. Frank Koporc, tajnik. ; TO IN ONO a _ 5 PRVI ROP NA RAZSTAVI e Chicago, 111. — Odkar je o-tvorjena svetovna razstava, se k ni' še na njej izvršil nikak rop e do preteklega ponedeljka. Ta i dan je postal žrtev nekega j bapdita neki izmenjevalec de-v narja v umivalnici blizu 31 ,s ceste. Bandit se mu je pribli-žal, mu vrgel rdečega popra v oči in zahteval denar. Dobil je n $200. Vsi poizkusi, da bi ga a ujeli, so se izjalovili. o -0- v NE RAZGRAJAJ PONOČI! si Rumunski general Cosmutza, i- ki ga je nenadoma iz spanja n prebudil hrušč na cesti, je l- streljal skozi okno v zrak, da n bi razgrajajoče prestrašil. Ne- )- sreča je hotela, da je smrtno- ii nevarno zadel čuvaja bolnišni-it ce, ki je stal v bližini. Mini-i- sterstvo je takoj uvedlo pre-i- iskavo. Dognalo je, da general i- trpi za nespečnostjo in da je ij zato toliko bolj nervozen. V i- tej nervoznosti je streljal. -o- , ie ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Za primerno plačo vse mo-oče. — Gledališki ravnatelj čita igralcu: Kako se le mo-gte smejati v prizoru ko umi- . ate ? — Igralec: Pri taki pla-i, kakršno mi dajete, mi je mrt resnična zabava. * * * O jo j. — Elza, čez obe ušesi em v vas zaljubljen. — To mi ih je že več reklo. —■ Ja, pa az imam daljša ušesa kot vsi trugi. * * » Hoče umreti naravne smrti. — Ko je slavni francoski sati-ilc Rable ležal na smrtni fotelji, so se zdravniki v njegovi navzočnosti posvetovali, kačo in kaj. Tedaj je bolnik, ki je )il sam izvrsten medicinec, od-)rl še enkrat oči in rekel: Gospodje, dajte, da umrem na- •avne smrti! * * Avtomobilski začetnik. —- Miha, ki je pravkar kupil drag ivtomobil, bi tudi svojega prijatelja Gašperja rad pridobil za nakup takega vozila. Pa ga povabi na poizkusni izlet. Vozita se in vozita. Miha: Kako ti ugaja voz? Gašper: Sijajno. Samo predrag je zame. Miha: Bo že cenejši. Kmalu sta vozila 80 km na uro. Takoj nato 90, 120 km. Gašperju postaja čudno pri srcu-Tudi Miha je že ves bled. Miha: Ali boš kupil? Gašper: Seveda bom, sanic ustavi že enkrat! Miha: Ah, saj ti ga dam zastonj, samo če bi ga znal ustaviti. * # * Materine izkušnje. - * Vera j (nevesta): Mamica, kako dolgo trajajo medeni tedni? Mati: Dokler ne rečeš možu> j da potrebuješ denar . . . * * * Najboljši. — Oče: Ko je bil naš pesnik Prešeren toliko star kakor ti, je bil prvi v razred^ Sinček: Ko pa je bil tolik0 star, kakor si ti, oče, so ga že slavili kot velikega pesnika. . O! * ;l< Pred sodiščem. — Sodnik1 Kaj imate še pripomniti, toženec? Toženec: Nič, gospod sodnih samo prosim, da se podvizate s sodbo. Rad bi, da bi prišla ta moja stvar še v današnje časopise. :|s * ■> Med Židi. — Žid Aron prid" mimo Jakobove trgovine. J11' kob stoji med vrati in Aron Sil vpraša: Kako gre kupčija, S0' spod Jakob? Aron položi prst na usta-Pst, pst! Aron se čudi: Zakaj ? Jakob: Pst, bolj potih0' kupčija spi! ___ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! I Ako je poleg Vašega imena številk« 10—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kup" na. Obnovite naročnino čirapreje, kc izdajanje lif^ta je v zvezi z velikin" stroški. ! AMERIKANSKi SLOVENEC, ! 1849 W. 22nd St.. Chicago, 1». > Priloženo vam pošiljam 6voto 9.................... obn" | ritev moje naročnin« za "Amer. Slovenca", > Ime -------------- Nailov_____________— > Mesto -------------------- » _ _ Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1805. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois ujt.v.'i-A-;v: »-.i:ct-a i v--,' ^w. isvi-»J Naš "NEW DEAL" za zimo DR. J.E. URSiCH ZDRAVNIK IN KIRURG Princ Čičibu, bodoči dedič japonskega prestola, s svojo <;tn°, ko sta nedavno opazovala tekmo na vodi. SLOVENCI V JOLIETU POZOR! Podpisani sporočam, da vodim že od spomladi edino Slovensko mlekarno v Jolietu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjam se priporočam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovensko podjetje S Charles A. Koleto slovenska mlekarna 1510 Cora Street, Joliet, 111. Phone »133 ROJAKI SLOVENCI! D Kadar želite o- IR.V krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jatnčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar slovenski kamnosek 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 13S9-R ME M O Rji A UT Petek, 27. oktoora i9!$ Bera« S •milil Družba sv, Družine KKHCMVKKWOWOOO (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 ?a2$? Sedež: Joliet, lil. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vue." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 11L 1. podpredsednik: Phiiip Živec, 507 Lime St., Joliet, 1)1. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N, Broadway St., joliet, 111. Duhovni vouja: Rev. Joseph Škur, 123 —- 57th St., E. Pittsburgh, fa. Vrhovni zdravnik; Or. Martin J. Jvec, 900 N. Chicago St., Joliet.. 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, ill. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3id St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Shavpsburg Station, K. Pittsburgh. Pa. Mary KTemcsec, 2323 So. Winchestei Ave., Chicaw«, III URADNO GLASILO: "Amerikanskj Slovenec", 1849 W 22nd St.. Chicago, 111 --o- Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniška podpora v znesku 5106,187.91. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali 3.1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini. CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA. POGLED NA ŽIVO ZAKOPANEGA Slika nam kaže ljudi, ki čakajo, da pride na nje vrsta, da pogledajo za 10 centov skozi odprtino navzdol v zemljo v obraz R. L. Jcnesa, brezposelnega delavca, ki se je dal živ pokopati i» ki namerava ostati v tem položaju najmanj 62 dni. Ta "grob" je v hližirii Richmond, Va. f aiBiMMii »■■iiiibliiiiiiiiiifr- ¥ "T mri rc tib nirr —-—r~mrm\ FROM THE OFFICE OF SUPREME SECRETARY D.S.D. Joliet, III. Dearest members:—Our newly organized lodge of St. Peter N6. 20 of Philadelphia, Pa., should awake many of us. However, we were under the impression that during these depressed times if we would induce our neighbour; and friends, to join our lodge, that something was wrong with us; in other words that we would be crazy. The members of St. Peters lodge do not look at it that way, they are right at work, and they now have a membership of twenty-three, with more coming!_Therefore, what are we to say now? All of us that had that in mind are now put on the carpet, because there was .something wrong. Yes, we lost our energy, our confidence, and our co-operation; and so to say we depended on the other members to obtain new members. Our alibis are now worthless, and our duty now stands to get to, work. Therefore, this is the time,.if, howey^ you have your lodge just a little at heart, that you commence to boost your lodge, and induce your friends to join. It is evident that conditions are not to our fullest satisfaction, but if other lodges are increasing their membership, why shouldn't your lodge and my lodge do likewise. One fault we have is, that we always depend and expect too much from our officers. Kindly remember that this is a duty pertaining to all of us, and not only a few. Yes, everyone of us. Younger members should remember that every lodge is depending on you and your friends to carry on the work that our fathers and mothers had accomplished. The older members should remember, and also consider it a duty, to have their children as members of their lodge and D,S.D. Many times our attention was called to this fact', but, however, to some'it means nothing. They say: O, let them run around who are cut out for that job, and, of course, especially the officers. Very poor is such an alibi. It is a fact, however, if this job in obtaining new members would be a one member job, then, of course, he or she would have to run around; but this job in obtaining new members belongs to all of us. Pea-haps it is not necessary for you to do any running around to obtain a member or two, as you may be able to do so right at home, or, by your neighbor. But if you think as much of your lodge and organization DSD., as they do of you, then say: Yes, I will obtain at least 1 new member this year, even though 1 must walk a few blocks. If ail of us would inspire the spirit to obtain only one new member, we can readily see that our membership would be doubled; but only a few cannot accomplish this job. Therefore, this is a special appeal to the entire membership of DSD. that each and everyone of us do our part, and at least try to obtain the quote, one member. In doing so we will prove that we have our lodge not only in mind, but also in deed. In the name of the Holy Family Organization (DSD.) may 1 ask: What are you going to do to increase the membership; redi mati županja in njena hči. Po večerji petje s spremljeva-njem županove godbe. Vse to se vrši v županovem vinogradu. Nato sledi korakanje (marč) po dvorani, z županovo godbo na čelu. Po končanem korakanju gre župan na svoj prestol in se vsede med dva "šlibarja", ki bosta imela v rokah občinski zapisnik. S svojega prestola župan pozdravi vse navzoče v dvorani in zapisnikarja ali šlibarja prebereta paragrafe, po katerih se imajo vsi ravnati. Teh paragrafov je 18 — lepo število, kaj ne? Le pridite vsi pravočasno v dvorano, da boste te paragrafe slišali. Po končanem branju paragrafov se prične vinska trgatev in ples. Na noge torej stari in mladi, pridite pogledat, kaj se bo golilo v Slovenia dvorani v soboto večer ob pol 8, uri. Dvorana je odprta že ob pol 7. uri zvečer. Vsak udeleženec naj torej gleda, da ne bo prišel prepozno. Vstopnina je samo 25c — Ni svidenje vam veselo kliče Veselični cdbor. -CKX-H>.VCH WKKHKW MKKK10 > I Our Young DSD jj Trt/sn A A/ V r\ A/N AAAA A AA/VA/V/V/VA-Z will you do your part? I also desire to call your attention to the fact that our Supreme President, Mr. George Stonich, has opened a campaign for new members in our juvenile department. Are we going to respond to his call? It is our personal duty as members that we are just as loyal and patriotic to our Supreme President as we hope to be to our President of the United States, who is striving so much to pull us out of these terrible economic conditions. But he says this: That only with the whole heartiest support and co-operation of every American citizen that will be possible. If we think the matter over thoroughly, we find that he is right. The President of our organization also needs the whol« heartiest support and co-operation of every member, if we desire to make this campaign for new members a great success. During this campaign the medical examiner's fee for juvenile members will be paid by the Home Office upon receipt of bill from the lpdge secretary. This, however, gives everyone the opportunity to have their children insured in our juvenile department. For a small amount of 15c per month, children aire insured at their nearest birthday up to the amount of $450. Here you can see that children can have good, reliable insurance just for a small monthly assessment, and you on the other hand cannot afford to continue taking the risk of sending your children off to school, church and play without this protection. Therefore, do not hesitate, but have them insured now. Beside the commissions which are already allowed in obtaining new members, which are $1.00 for adult members, and 25c for .juvenile members, there will also be two special prizes of great value. One will be awarded to the one obtaining most members in the adult department, and one who will obtain most members in the juvenile department. The two special prizes are going to be as a surprise, and the ones receiving them, will have something to be proud off for their accomplishments during this campaign. ' The campaign opened October 9th, and will close on the :;lst day of December, 1933. All applications will be recognized for this campaign if the postal stamp will show that the applications were forwarded to the Home Office on or before the closing date. Therefore, my dear members, let's all do something; let's .•:how our fraternal love, our energy, our co-operation, and go to work hand in hand for the good of our respective lodge and our organization DSD. With respect and fraternal greetings, Firank J. Wedic, Supreme Sec'y. --o- BIG DANCE 'Joliet, 111. This Saturday night October 28, the Holy Family Society No. 1 DSD. of Joliet, 111., is sponsoring a Vineyard Dance at Slovenia Hall, N. Chicago Street, which will be full of fun. A similar dance sponsored last year proved to be a great success with the satisfaction of everyone that attended. However, with more experience pertaining to this dance, the committee in charge promises one of the grandest times that can be had at any dance. For the young there will be laughter together with dancing, and for the older folks that do not wish to dance, it will be well worth the price of admission to laugh at someone else. Perhaps before the evening will be over, even the older folks will find a partner to swing around. Fun is right. It is impossible to fully describe the program for this dance, as something will be going on every second. However, just to briefly explain, in the center of the Hall will be a vineyard with tempting fruits, such as grapes, apples and pears. This vineyard is the property of the village mayor who was chosen for this event, and well qualified. The ones taking part in the performance are the mayor, his wife and daughter, two recorders, six-couples as vineyard maids and servants, one special guard, three night guards, and three special detectives. This may sound like a drama, but it ir not. This is a dance with a lot of fun attached. Therefore, if you and your sweetie like to have fun, do not fail to come to SloveniaHall Saturday night, for you will have a barrel of it. The admission will be only 25c. The doors will open at 7 o'clock, and close we do not know when. Are you coming? —Yes.—Alright, I'll be seeing ya. Frank J. Wedic, Sup. Sec'y. l.!ilE'!!iHii''iH'liilBi r^Fii?11'"**"1'1^'""!!!"«* Dopisi lokalnih društev DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK K univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zveri z zavodom za raka v Havana, Kuba, in r. bolnico za kožne bolezni in rak« v Pbiladclpnljl. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. UPE: 11 DOP. DO 3. POP. 55 E. Washington St., Chicago, 111., Suite 2705 TEL. v URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4H30 West Cermak Rd., Chicagb, 111. Tel. Cicero 6G. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. dr. john j. smetana OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9.. ure dopoldne do 8:30 zvečer. 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefoni La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. AMERiiCANSlCl SLOVENKO' ZA BOŽIČ Potujte v Slovenijo skozi Havre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ekspresnem parniku "ILE DE FRANCE" 25. novembra in 16. dec. ali na krasnem novem parniku "champlain" 2. decembra Čiste, moderne kabine — Dobra postrežba — Nizke cene v vse dele Slovenije. informacijo in tilcete se obrnite na naše agente. ^mekJJjtja 306 N. Michigan Ave., Chicago, 111. dr. john j. zavertnik tel v u"'au: 96m~9s95 physician & surgeon dr. andrew furlan OFFICE HOURS AT ZOBOZDRAVNIK _ 3724 West 26th Street ZOBOZDRAVNIK - 1:30-3:80--6:30—8:30 Daily 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Tnl. Orawfort 2212 i torn \IT r* i t, j Uradne urc: 9—12 dop; 1—6 poll., in at-1858 W. C-ermak Road 6—8 zvečer—v četrtek, p«tok in sob oto. ^ Tel .Can a 1 691—9695^ WAUKEGANSW URAD ,>15 j Wednesday & Sunday by appointment na 424 — 10th Street ,. ., „, ""'l; , . .... liel na domu in uradu: Ontnria 7213 , Residence Tel.: Crawford &U9 Ordinira v pondcljek. torek; (v am- If no answer—Call Auistin 5700 do samo dopoldne.) | dr. ray olech, DENTIST Ob ponedeljkih, .torkih in sredah, od 9- zjutraj do S- -/.večer. BOŠTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA -1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 Naš "NEW DEAL" za zimo Slovenskemu občinstvu naznanjamo, da srno dobili večjo zalogo fine sveže AJDOVE in KORUZNE MOKE. Skozi vso zimsko sezono bomo izdelavali okusne domače KRVAVE in MESENE KLOBASE. — V naši mesnici dobite tudi vedno vse druge vrste sveže in prekajeno meso in perutnine. V zalogi imamo vse vrste zelenjavo in sadje; vse vrste kaše in ješprenj in fin fižol ter. okusno, doma napravljeno kislo zelje in repo. Prodajamo tudi svežo repo na bušije. Naročila pošiljamo tudi po pošti. Slovenskim gospodinjam se priporočamo! KMMAN BROS. j 1901 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 0572 i---------m—................-™............................-............... ■ ...... r. wmmmmmmmmmtmmmm VABILO IN NAZNANILO Joliet, III. Društvo sv. Družine št. 1 D. S.D. vabi vse Slovence in Slovenke in sploh vse občinstvo v Jolietu in okolici, da se udeležite veselice in vinske trgatve, ki se vrši jutri zvečer ob pol 8. uri, to je, v soboto, 28. oktobra. ---- Kakor jc vinska trgatev velikega pomena v stari domovini, tako bo to velikega pomena tudi tukaj, ker se bomo spo-mipjaii na;':2 prelepe Sloveni- je in njenih vinorodnih goric, kjer je ob takih prilikah vse veselo. — Program za to prireditev je zelo bogat. — Ob pol 7. uri se bodo začeli zbirati v spodnjih prostorih Slovenia dvorane župan, njegova soproga ali mati županja, njihova i hči, žandarji, nočni čuvaji s svetilkami, katere smo dobili i iz Slovenije, županova godba, ! viniča>rji in viničarke. Ob pol i 8. uri pridejo viničarji, vini-'earke in županov "štab" v dvo-' rano, kjer se razvije sledeč; I program: Petje z županove j godbo in slovesno vkorakanjf I v vinograd, ki je letos pra\ (bogato obsodil. Nato pride ve fori a v vinogradu, katero pri JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK ——— II ■ i i ' Izpod Golice slavko savinsek, Povest z gorenjskih planin XWERIKXWSKI SLOVENEC 5®®®®®®®<>00«XKX><>0<><>0000<><>^^ "Ivan, ne zameri, nisem spal, vse sem slišal. O, kako sem vesel, da si se premislil in se boš spravil z Bogom! Glej, vse te dni me je tako skrbelo in tako bolelo, ker se nisi hotel!" Ivan ga pogleda z žarečimi očmi. "Cilka bo gotovo prišla, boš videl! Kako bo vesela, ker boš že z Bogom spravljen!" "Jutri povem še vse drugo po pravici!" "O Ivan, vem kaj! Vem tudi, da te je to peklo vse te dni in te zadrževalo, da nisi hotel gospoda. Zdaj bom takoj prej zdrav, ko sem to učakalJ" Ivan pogleda Stanka. Zdaj že v drugem paru oči vidi isto srečo kakor prej v očeh usmi-ljenke. Ustnice bolnikove nehote izrečejo ime, ki je nad vsa imena, po dolgem času zopet ne iz obupa, ampak iz veselja zmage nad samim seboj: "Jezus, Jezus!" Še preden se je vrnila sestra Teodora, je zaspal Ivan v mirno spanje. — Zjutraj po maši so prišli gospod pater k Ivanu s sveto popotnico. Dolgo, dolgo je sedel mladi frančiškan pri Ivanovi postelji in poslušal njegovo izpoved, izpoved duše, ki> je že umirala v skrajnem obupu in je zadnji hip prišla vanjo milost božja in ji prinesla utehe. Preden je izpoved minila, je gospod pater še malce posedel pri Ivanu in mu dejal: "Gospod, toda treba bo tudi na zunaj pred svetom popraviti krivico, ki ste jo storili dekletu in njenemu ženinu!" "Vse storim, prečastiti, kar hočete!" "Preklicati morate svoje prvotno pričevanje in resnico povedati." "Bom, častiti, še danes!" "Čakajte, sam stopim na sodišče in poprosim sodnika, ki vodi preiskavo. Prišel bo k Vam in mirno mu povejte vse, kako in kaj je bilo. Menda mi dovolite, da mu glavno povem kar jaz, da bo Vam laže?" "Prosim! Kako Vam bom hvaležen, če mi to storite!" Neizmerna miloba in blaženost ste se razlili v Ivana, ko je prejel sveto popotnico in bil maziljen s svetim oljem. Sam sebi po končanem opravilu ni mogel verjeti, da je možno toliko zadovoljstvo in tolika sreča, po vseh teh strašnih duševnih bojih, po vseh groze in obupa polnih urah. Danes mu ni Križani nič več strašen, danes mu je dober prijatelj, mu je va-rih, mu je oče. O, da ni prej spoznal prave poti, da ni takoj oni večer pri Lipovšku ubogal dobrega dobravskega duhovnega gospoda in priznal vse ter se spri j azil z Bogom! Pa bi ne bilo toliko strašnih muk v srcu njegovem, ne toliko prečutih noči in obupnih dni; in tudi Cilki bi bilo prihranjenih mnogo solza in bridkosti ter Matevžu sramota zapora. O Bog, odpusti, odpusti, jecljajo ustnice Ivanove. A z ustnicami srce njegovo, ki je danes po dolgem času zopet mir božji v njem. — Ko je popoldne prišel mladi pater frančiškan na sodišče in povprašal po sodniku, ki preiskuje Matevževo zadevo, se mu je reklo, da sta baš pri njem mladi odvetnik in še nekdo drugi. Vendar je poprosil pater slugo, naj stopi k sodniku in mu pove, da želi govoriti ž njim radi Matevža in financarja Ivana. Sluga res gre in se brž vrne z naročilom, naj gospod pater kar noter gredo, da ravno prav prihajajo. Pater vstopi in vidi sedeti sodnika in odvetnika pri mizi, med njima pa velikega, močnega, gladko obritega in pražnje oblečenega kmeti-škega fanta. Sodnik in odvetnik se predstavi- ta, sodnik ponudi patru stol. "Ravno prav prihajate, gospod pater. Morda nam prinašate važno novico?" vpraša sodnik frančiškana. "Davi sem previdel na smrt bolnega financarja v bolnici in naprosil me je, naj grem sem k Vam in Vam povem, da bi rad govoril z Vami in tako popravil krivico, ki jo je bil storil nekemu Matevžu, ker ga je po krivem obdolžil u-boja." ''Bog je pravičen!" skoči odvetnik kvišku in stisne frančiškanu obe roki. "Bali smo se že, da bo financar ostal trdovraten, kar bi nam delalo v naši zadevi težkoče. Zdaj pa bo stvar hitro in gladko potekla." "Častiti gospod pater," se nenadoma oglasi Tilen — ta je bil, ki je sedel med sodnikom in odvetnikom — "jaz sem ubil financarja, ne Matevž !" Frančiškan začuden pogleda krepkega fanta, ki ga je sama žalost in kesanje in kar v glavo mu ne gre, da bi bil ta ubijalec, ko vendar kljub velikanski postavi mladega orjaka njegove oči svetijo v svet kakor oči otrokove. A obenem ga je groza, mladega frančiškana: prvič v življenju sedi poleg ubijalca. "Gospod pater, morda Vas bo kot duhovni-j ka zanimala natančneje cela zadeva? Na kratko Vam povem celoten njen potek." Sodnik pove frančiškanu, kako se je pletlo med Matevžem in Cilko na eni, med financar j i in tihotapci na drugi strani in zopet med Ivanom in vsemi drugimi in kakšen je bil konec. "Čudna so pota božje previdnosti!" meni mladi pater in zadovoljen gleda Tilna, ki je zlezel v dve gube, tako ga je bilo prevzelo pripovedovanje sodnikovo. Frančiškan hpče oditi. "Še malo počakajte, gospod pater, se še nekaj pogovorimo. Vaš nasvet nam bo dragocen. Imate čas?" "Slučajno danes. Z veseljem sem Vam na u-slugo, gospod sodnik!" odvrne mladi frančiškan in sede nazaj na stol. "Tako, Tilen, za zdaj bi bilo končano. Še tole mi podpišite! Tako, dobro! — Zdaj pa bo treba v zapor, Tilen, ne pomaga nič. In kazen ne bo mila, verjemite. Veliko ste si naprtili na grbo in naši paragrafi ne poznajo šale in usmiljenja!" Tilen skrušen stoji pred sodnikom, ki je zdaj zopet samo sodnik, izvrševalec človeške pravice. A v fantu je srce mirno, udano in skesano posluša ne baš prijetne obljube sodnikove. Pravici mora biti zadoščeno, si misli Tilen, dovolj je bilo krivice. Sodnik pozvoni. Sluga vstopi. "Pokličite ječarja!" Sluga odide. "Tilen, zdaj bo treba v zapor," stopi k njemu odvetnik. "Če imate kaj seboj, lahko že zdaj meni izročite. Čez par dni tako pridem k Vam, da napraviva malo zagovora." "Tole shranite," mu izroči Tilen listnico, "drugega nimam." Pa se obrne še k sodniku: "Gospod sodnik, ali bo Matevž zdaj izpuščen?" "Ne bo dolgo trajalo, da bo, le verjemite." "Ali bi smel. . ." v zadregi reče dolgi fant, ki ni bil nikdar vajen preveč prositi. "Kaj pa, Tilen ?" vpraša sodnik. 'Matevža bi rad videl." (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec ^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. PRAČLOVEK IN EVOLUCIJA Najdba ostankov najstarejših ljudi je svoje čase dvignila veliko razburjenja tudi pri sicer stanovitnih ljudeh. Kakor hitro so našli kje spet kak osta,-nek pračloveka, že so vsemogoče govorili, kako je moral biti podoben opici, da ima te in te opičje znake, da je to že tako dolgo iskan lik, ki je v sredini med človekom in opico (missing-link.) Do tega pa niso privedla pri-rodoslovska dejstva, ampak nekaj čisto drugega. Čeprav neopravičeno, vendar so pa hoteli tezo o razvoju postaviti za bazo materialističnemu svetovnemu naziranju. Navdušeni učenci — tako pravi prof. dr. B. Kisch v svojem nastopnem govoru (Festrede, J. A. Barth, Leipzig 1932) so sprejeli Dar-winovo teorijo kot dokazno dejstvo ; pač niso znali dobro soditi. Haeckel je pa tudi začel učiti descendečno teorijo in jo i smatral za dokazano dejstvo; 1 dodal je pa še, da se ves razvoj vrši po kemični poti, kar je pa prav tako nekritična in dejstvom neodgovarjajoča trditev. Pri vsem tem je seveda največja napaka ta, da trdijo, da je nauk o descendenci izpričano dejstvo. Toda do današnjega dne ni nobenega dokaza, da bi bil ta nauk vsaj verjeten. Kako je z dokazi za prehod iz ene vrste v drugo? Ali ima Haecklov biogentski nauk zase kako potrdilo ? Nima! Paleontologija nam danes daje premnogo dokumentov, a za razvoj v tem zmislu nima ničesar. Nikjer ni n. pr. kakega znaka, kako bi se plazivec i spremenil v ptico. Znanost je Iiaecklovi teoriji že marsikaj izbila in ji še bo. V zemlji namreč dobimo vsako vi*sto kot ne,-kaj novega, nekaj popolnoma zase, nikjer ni nobenih znakov o kakih posrednih členih. Prav do istega pridemo, če proučujemo ostanke drugih "praljudi" kakor: neandertal-skega, heideberškega, pilt-downskega, trinilskega, pekinškega. V te so materialisti in evolucionisti stavili nove nade. Proglasili so jih za srednike med opico in človekom. Ali o vsakem so se prevarili. Dr. Kleinschmidt, ki je 40 let proučeval te ostanke, je prišel do zaključka, ki je povsem nasproten evolucionizmu (Der Urmensch, 1931) ; vsi ti pra-Ijudje so bili čisto navadni ljudje, kakor smo mi; v njih se je pretakala prav, taka človeška kri, kot se v nas. Človek in opica sta si sistematsko res blizu. A to je samo neka sličnost, ni pa nikaka sorodnost. In vzrok te sličnosti tudi ni v enem in istem izvoru, ampak je povsem drugod. Vse človeške rase tvorijo skupino zaše, prav tako imajo tudi vse opičje rase svojo, od človeške povsem različno skupino. Človeško življenje teče v svojem pravcu, opičje zpet v svojem. Človeka in opico je mogla istovetiti in vzporejati le fantazija. Oba elementa, človeški in opičji, sta tako daleč oddaljena drug od durgega, da nikakor ne moremo govoriti o dveh rasah ene in iste vrste. Prav na tistih mestih, kjer so evolucionisti računali, da bodo dokazali medsebojno linijo, ki se spaja, prav tam so se jasno pokazale karakteristične in neprehodne razlike. Poleg gene-tičnih razlik, v katerih opica in človek od svojega postanka pa do danes hodita svojo pot, je pa še mnogo morfološkh razlik. Z eno besedo, kažeta od svojega početka pa do danes, da sta oba vsak zase. In zato tisti, ki ju hoče izvajati iz enega počela, sili naravna dejstva, da mu odkrijejo nekaj, česar v njih ni, potvarja jih. Ti ostanki praljudi, ki so jih ponovno znanstveno preiskali, prepričevalno govore, da na noben način ne morejo služiti evolucionizmu v tem zmislu, da bi se človek razvil iz opice. Nikdar pa seveda evolucionisti ne bodo1 mogli s svojimi nazori dati količkaj povoljnega odgovora na vprašanje: Odkod človeška duša ? Negirati je ne morejo. Če rečejo, da se je razvila tudi duša iz živalske duše, je to še manj verjetno kot razvoj po zunanji, telesni plati. Če priznajo, da je od Boga, se poruši njih sistem ali vsaj v temeljih omaje. -o- NAJDRAŽJI ZAKLAD Jean Labadie pripoveduje v pariškem časopisu "Science ^t Vie" o kemičnem postopanju pri izločitvi hrezprimesnega radija. Tudi poklicni kemiki ma-lokaj vedo o tem zamudnem pridobivanju, ki je mogoče samo na dveh ali treh krajih zemeljske oble. En gram radija je sad dela 150 oseb: inženerjev, kemikov in rudarjev, v teku enega meseca. V ta namen porabijo 1100.000 funtov rude, ki jo1 obdelujejo s 1,500.000 funtov kemikalij in 25.000 galon vode. Kemične peči požrejo pri tem nad 1000 ton premoga. Surova radijeva ruda prihaja v Evropo iz belgijskega Konga. Mesec dni pozneje se skrčijo stotisoči kg rude v kemičnem laboratoriju blizu Antverpna v malo radijeve bromove soli na dnu steklene tikve. A ta snov še ni primerna za znanstvenike in zdravnike. Pošilja se v Pariz, kjer jo končno veljavno obdeluje državni radijski zavod. Brezprimesni radij se sploh ne izdeluje, ker se prehitro raz-jkraja. V Parizu pripravljeno sol stlačijo v votlo platinovo |iglo, ki jo rabijo zdravniki. Razen tega prihajajo v poštev pri zdravljenju raka radijevi žarki, oziroma plin "rado," ki ga izloči radij pri razkrajanju. f ■ Kemiki so skriti pri delu nad radijem za posebno zaščitno jSteno, ki je neprodirna za ne-|Varne žarke. Nataknejo si tudi posebno rokavice, ki se točno jprilegajo odprtinam za roke v steni. Brez teh pripomočkov bi oboleli za hudo neozdravljivo boleznijo, radiodermitom, ki se zaključi z izgubo okončin in mučno smrtjo. Količina vsega brezprimesnega radija na zemlji znaša zdaj do 500 gr. To je nadražji zaklad v zgodovini vesoljnega človeštva. -o- ČEŠKOSLOVAŠKO DIJAŠT-VO SE VRAČA H KRŠČANSTVU V Pragi je izšla zanimiva statistika, ki kaže, koliko je med češkoslovaškim dijaštvom res katoliških dijakov. Okoli polovica dijakov in dijakinj se je dalo vpisati za katoličane. Ena tretjina izmed teh je na vprašalno polo zapisala, da so prepričani katoličani. Več kakor polovica je pri vsem tem pripomnila, da so se vpisali v seznam za katoličane iz zunanjih razlogov, tako nekako iz navade. To so torej katoličani, ki so samo krščeni. Čeprav niso ti podatki prav nič razveseljivi, vendar kažejo napredek v primeru z letom 1923. Takrat Je bil vsak peti dijak in vsaka peta dijakinja bi-ez konfesije, medtem ko se je v letu 1932 sa- Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Petelč, 27. oktoftra 1933 mo vsak deseti "dijak JavH zS brezbožnika. . ——P-- ANEKDOTA Ilelmerding in Neumann sta bila dva priljubljena berlinska komika v sredini preteklega stoletja. Nekega dne pride Hel-merding v družbo svojih kolegov z vestjo, da je Neumann umrl. Vse je bilo nad to novico potrto in vse je v tem razpoloženju govorilo o zaslugah in lepih lastnostih pokojnika. Hipoma pa se je ta sam pojavil na vratih. Tovariši so obrnili svoje očitajoče oči na Helmer-dinga. Ta pa se je hitro zbral in zašepetal: "Tiho, tiho, gospodje: on sam ne ve o svoji smrti še ničesar!" PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, vredno poidejo! Stane s poštnino 20c Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽINSK PRATIK ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov. Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bote pozneje ostali brez nje. Stane 20c, kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. V vsako hišo -- Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa Če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS O TEM IN ONEM DR. WEEKS, SUCCESSOR TO FEPB Hrs.—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices Opposite Davis Store, 2d Floor Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in' zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00...................... 130 Din Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $ 5.00...................... 225 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 460 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $10.65...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $20.00...................... 950 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $21.00......................1000 Din Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00......................2400 Din Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatvp naslovite na: JOHN J ERICH ! (V pisarni Amerilcanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS