PLANINSKI VESTNIK SSH^fiBHH^^BSM
tic Jošt). Tudi te prispevke dopolnjujejo fotografije z vrisanimi smermi. Med velike vzpone šteje tudi vzpon v zahodni steni Chacraraju v Andih (piše Tomaž Žerov-nik; fotografije z vrisano smerjo je prispeval Dušan Debelak), ki so ga naši alpinisti sicer opravili že v letu 1995
Potem je objavljen prispevek Miss Elizabeth Hawley o vzponu Furtan-Humar v Ama Dablamu, Viki Grošelj piše o naši smučarski odpravi na Mt. Everest, Josef Nyka piše o deskanju Marka Čara in smučanju Iztoka Tomazina z Mount McKinieya. Objavljen je tudi alpinistični življenjepis Vanje Furlana. Napisal gaje Franci Savenc.
Nedvomno pomeni tako obsežna publiciteta v AAI uvrščanje slovenskih alpinističnih dosežkov na vrh med vse ostale na svetu Objavljanje v tako pomembni svetovni ediciji pomeni tudi nesporno evidentiranje in priznanje dosežkov ter primerjavo s svetovnimi dosežki. še kako so pri tem pomembne verodostojne fotografije z vrisanimi smermi ali s skicami. Prav gotovo urednik v uvodnem prispevku ni brez razloga razmišljal o ceni naših velikih in največjih alpinističnih dosežkov.
Roman Roba s
Vanja Furlan: Proti vrhu
SLAVNOSTNA AKADEMIJA V POČASTITEV USTANOVITVE SLOVENSKEGA GORNIŠKEGA KLUBA SKALA
NEKOČ SPD IN SKALA, ZDAJ PZS IN SKALA
V	organiziranem slovenskem planinstvu imamo predvsem od lanskega leta konkurenco, kakršna je sicer običajna v vseh alpskih (in poieg tega še katerih drugih) državah. Lani sta prvi povojni Gomiški klub dr. Henrik Turna, ki obstaja že od predlanskim, in Gorniški klub Savinjske doline, ki je registriran od lanskega leta, ustanovila zvezo z imenom Slovenski gorniški klub Skala —zveza gorniških društev. Slavnostni podpis pogodbe o ustanovitvi zveze je bil 26, aprila 1997 na Knezovi domačiji v Robanovem kotu, ustanovna skupščina pa 23. junija 1997 v Ljubljani. Zveza je bila uradno vpisana v register društev 7. oktobra 1997, njen predsednik pa je univerzitetni profesor dr. Anton Jeglič.
Kot je zapisano v sporočilu za javnost, si bodo člani Gorniškega kluba Skala — zveze gorniških društev prizadevati gojiti ideale gomištva in ljubezen do domovine, predvsem pa nadaljevati tradicijo Turistovskega kluba Skala, katerega člani so bili znani slovenski gorniki in alpinisti.
V	počastitev ustanovitve «nove Skale» je bila 15. novembra v veliki sejni dvorani nekdanje ljubljanske občine Vič-Rudni k slavnostna akademija, na kateri so bilt ustanovni in drugi člani in simpatizerji, kot predstavnik Planinske zveze Slovenije pa njen podpredsednik Tone Škarja.
ZAMOLČANI IDEOLOG TUMA
Po skalaški himni, ki so jo zapeli pevci iz Luč, je imel slavnostni govor predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala dr. Anton Jeglič, ki je dejal: »Veseli smo, da lahko praznujemo pomemben dogodek v razvoju slovenskega gornlštva, pomemben korak v oživljanju slovenskega skalaškega gibanja. Slovensko gorništvo je na začetkih razvoja črpalo energijo in polet iz uveljavljanja slovenstva, ki je zajelo vsa področja: kulturo, jezik, gospodarstvo in (udi gorništvo. To je bito obdobje odpora naraščajočemu germanskemu vplivu, obdobje rasti in krepitve zavesti slovenstva in zaupanja vase. Iz tega obdobja so imena gornikov pionirjev, gorskih vodnikov in Jakoba Aljaža, legendarnega triglavskega župnika, ki je z zgraditvijo koče in kapelice na Kredarici ter stolpa na našem najvišjem vrhu zaustavil prevladujoči vpliv tujcev in sprožil ustvarjalni plaz v razvoju slovenskega gomištva. Po prvi vojni smo dobili svojo državo, Jugoslavijo — vsaj misliti smo tako. SPD se je usmerilo v gospodarski razvoj, mtadi pa so usmerili svojo energijo v razvoj ideje gorništva, ki jih je družila v Skali. In kje smo danes?
Bil je lep dan v poznem poletju 1995. Naveza treh plezalcev je po opravljenem prvenstvenem vzponu sestopala v dolino. Pogovor je tekel o začetkih alpiniz- 11
PLANINSKI VESTNIK SSH^fiBHH^^BSM
Slavnostni govornih je bil dr. Anton Jeglič, poleg njega je eden od uatanovntfi članov dr. Gregor Gomlšček.
ma v stenah trentarskih gora pred prvo veliko vojno in po njej, o začetnikih slovenskega gorništva in njegovem razvoju. V tem pogovoru se je porodila misel o ustanovitvi slovenskega gorniškega kluba in predlog imena za prvi gomiški klub, ki naj bi ga imenovali po velikem pionirju slovenskega gorništva dr. Henriku Tuml, Malokomu je znano, kaj vse je Turna prispeval k razvoju gorništva in slovenstva ob naši zahodni meji. Poleg številnih prvenstvenih vzponov in pristopov so tu še njegove raziskave, ortografski opisi vrhov s slovenskimi imeni, priznanje slovenščine kot uradnega jezika v Trstu, Gorici, Tolminu, v deželnem parlamentu, kjer je prodrl s svojim predlogom za zgraditev ceste od Bovca do Trente itd. Ustanavljal je zadruge in hranilnice ob vsej zahodni meji, tako da je PosoCje s Trstom postalo center gospodarskega razvoja Slovenije. Tako kot filozof dr. Klement Jug je pomembno vplival na delovanje in idejne usmeritve v TK Skala, katere Član je bil. Turna, ki je utrjeval slovenstvo in kot socialdemokrat opravljal zelo uspešno socialno poslanstvo, je zato po drugi vojni ostal zamolčan. Prav tako je morala Izginiti Skala, ki je v obdobju med obema vojnama predstavljala Ideološko elito in je zavestno In vztrajno vplivala na idejno usmeritev v SPD. V obdobju po zmagi revolucije v Sloveniji so bili in je bilo zamolčano in odstranjeno vse, kar ni ustrezalo ideologiji komunistične elite, ki je gradila svojo moč na odstranjevanju vsega, kar bi jo lahko ogrožalo, na zastraševanju in sistematičnem teptanju osnovnih človekovih pravic. To je bilo prisotno na vseh področjih v družbi, tudi v planinstvu. Zato je ostal zamolčan tudi prvi slovenski himalajec Dinko Berton-celj, junak Daulagirija in nosilec slovenstva v Južni Ameriki, o čemer pričajo slovenska Imena tam osvojenih vrhov in sten.
KRATKA ZGODOVINA TK SKALA
TK Skala, katere tradicijo in vrednote z ustanovitvijo zveze Slovenskih Gorniških Klubov Skala nadaljujemo, se je začela oblikovati leta 1919 okrog Draga Zorka. Zbral je mlade, ki so želeli gojiti alpinizem in smučanje, 12 v tistih časih pionirsko delo. S predavanji so širili svoj
krog, pri tem pa upoštevali spoštovanje moralnih načel In gorniških vrednot. TK Skala je bila po uradni odobritvi ustanovljena na ustanovitvenem občnem zboru 2. februarja 1921. Imela je 23 članov. Prvi predsednik je postal Drago Zorko, naslednji je bil Stanko Tominec in po enem letu, ko je imela Skala že 109 članov, Janko Ravnik.
Skalaši so pojmovali SPD, Slovensko planinsko društvo. kot gospodarsko. Skalo pa kot vzgojno organizacijo, Dejavnost v Skali je bila pestra in mnogotera: markiranje s tečaji za markaciste, plezalna šola, plezalni vzponi, smučanje, izdajanje knjig in fotografiranje. Skala je postala najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji in sodelovali so na mednarodnih tekmah v državni reprezentanci.
Zaradi negativnega stališča javnosti, ki je bilo posledica smrti Tauzherja v Turški gori, je za razvoj alpinizma v Skali in na Slovenskem pomembna vključitev močne osebnosti dr. Klementa Juga v Skalo leta 1922. V domoljubnem elementu in močni volji je videl smisel alpinistične samovzgoje. S svojo ideologijo in zgledom je Jug vplival še na naslednje generacije slovenskih gornikov. Pokopala ga je lastna neizprosnost in popolna vera v moč volje. Umrl je leta 1924 v triglavski steni. Kljub Jugovi smrti se je alpinizem razvijat tudi v podružnicah Skale na Jesenicah, v Kamniku in v Luško-celjski podružnici. V tem obdobju prihajajo znani plezalci in naveze, ki so opravili veliko pionirsko delo v naših gorah. TK Skala je imela svoje reševalno moštvo, kot ga je imelo tudi SPD,
Skalaši, ki so bili v idejnem krogu dr. H. Turne, so stalno očitali SPD, da postaja hotelsko oziroma gostilničar-sko društvo, da nima razumevanja za kulturno in znanstveno poslanstvo, plezanje v skali in snegu, za vzgojo gornikov. Leta 1929 je Turna ponovno naslovil ostro kritiko na SPD, da je gostinsko društvo, da zanemarja kulturo in znanstveno delovanje, odprave v tuje gore in da noče sodelovati v TK Skala. Leta 1929 je skoraj prodrl s svojim predlogom o ustanovitvi treh odsekov v SPD. Šele po zaslugi dr. Jožeta Pretnerja so se odnosi med TK Skala in SPD, ki je sprejelo nekatere ideje skalašev, uredili. Leta 1934 so pri osrednjem društvu SPD ustanovili plezalski odsek. Nasprotja med SPD In Skalo so se na koncu uravnala v prid slovenskega gorništva. Obe strani sta opravili veliko delo v razvoju slovenskega gorništva.
Gostinsko idejna dilema (gradnja in vzdrževanje koč ali gomiška vzgoja in odprave v tuja gorstva) se je po drugi svetovni vojni spet ponovila. Tokrat je vlogo dr. Turne prevzel Aleš Kun a ver s tovariši in rezultat je bil nesluten razvoj slovenskega alpinizma, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih v vseh gorstvih sveta. Sodelovanje planinskega gibanja in Skale je prineslo kvaliteten skok v razvoju gorništva v Sloveniji in v svetu. Želimo, da bo tudi v prihodnje tako.
KRIŽ KOT SPOMIN ŽRTEV GORA_
Ko smo hoteli ob njeni 75-letnicl obuditi spomin na Skalo, smo se odločili, da obnovimo križ na Suhem plazu, Škrlatlci, ki so ga postavili Skalaši v spomin žrtvam
PLANINSKI VESTNIK SSH^fiBHH^^BSM
gora leta 1934. Križ je bil vandalsko porušen leta 1953. S strani planinske zveze ni bilo ob tem sramotnem dejanju nasilja ideologije takratne politike slišati niti besede.
Prvi pa se je oglasil Marjan Preveč in iskal med plezalci In reševalci AO Matica somišljenike, da bi križ dvignili iz stene In ga ponovno postavili. Obrnili so mu hrbet, da ne bi kdo videl, da ga poslušajo. Bili so še svinčeni časi, ko nismo smeli misliti tega, kar smo v resnici na skrivaj mislili globoko v sebi. Marjanu sem obljubil, da grem z njim, a smrt ga je, samohodca in samotarja v gorah, prehitela.
Šele po dveh desetletjih je misel oživela s Stankom Kollerjem, našim drugim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo in GK dr, Henrik Turna. Vložili smo prošnjo za obnovo nasilno podrtega križa, izpolnili tudi vse naknadne zahteve oblasti, a po pol leta kljub priza-
devanjem nismo dobili odgovora. Odločili smo se, da nacionalno sramoto na vrhu Škrlatice popravimo in 6 julija 1996 smo križ postavili. Ko je SGK dr. H. Turna dobil odločbo za rušenje križa, smo Slovenci doma in v svetu zbrali več kot 50,000 podpisov protesta proti podli nameri in minister za okolje je izdal soglasje za postavitev križa.
Ideja Skale, ideja obnove vrednot, je zmagala. Žalostno pa je, da so nekateri posamezniki na vse načine javno protestirali proti popravi krivice na Škrlatl-ci in obnovo porušenega križa — spomenika žrtvam gora preganjali kot nasilno onesnaževanje gorskih vrhov z religioznimi obeležji in kot poskus razdvajanja slovenskega naroda. Takrat se ni oglasil predsednik Slovenije, ki je spravo že opravil, niti varuh človekovih pravic v Sloveniji. To je žalostno, to kaže, kako globoke so posledice komunističnega obdobja nasilja nad človeškim razumom, vestjo, svobodo in demokracijo. Tudi molčanje je namreč odgovor.
^go*;-
vT tP	V C
# . . . *
Znak Slovenskega gorniškega kluba Skala — zveza gornliklh klubov, kot ga je narisal Studio Breg.
Program SGK Skala izvira iz programa gornišklh klubov in je opisan v Statutu SGK Skale. SGK Skala vzgaja svoje člane za:
•	varno udejstvovanje v gorah,
•	varovanje in prijazen odnos do narave, do naravne in kulturne dediščine,
•	za delovanje in preživetje v težjih naravnih pogojih,
•	za pomoč in tovarištvo v gorah in življenju,
•	v ljubezni do domovine in narave,
•	v razumevanju pomena vseh ravni poslanstva gorništva za fizični in duhovni razvoj posameznika, za odgovornost za telesno in duševno zdravje posameznika, za zdravo življenje, za »zdrav duh v zdravem telesu«,
•	za spoznavanje in nadaljevanje slovenskega gorniškega izročila, gorniških in človeških vrednot, tovarištva ter tradicije in vrednot T. K. Skala.
PROGRAM SGK SKALA
V	Skali poudarjamo družinsko gomištvo. Svoje člane vzgajamo za samostojno obvladovanje brezpotij v gorah, poleti in pozimi, in podpiramo vodniške naveze. Zato smo proti gradnji novih poti in proti markacijam, namenjenim odpiranju novih območij v gorah. Obnavljali pa bomo nekatera opuščena pastirska in lovska pota. Podpiramo obnovo vseh objektov, ki so bili v gorah porušeni med komunistično vladavino, nova obeležja pa so kot izjema sprejemljiva le ob splošnem konsenzu.
Delovali bomo za ohranjanje in obnovo kulturne krajine in proti zaraščanju planin, pašnikov in senožeti. Prizadevali si bomo za ustvarjanje pogojev za ohranitev poseljenosti alpskih dolin in gorskih kmetijskih površin ter za odpravljanje omejitev preostalim domačinom v demografsko ogroženih območjih. Povezovali se bomo s skupinami in ljudmi po svetu, ki Imajo podobne cilje, še posebej s Slovenci,
V	medijih skušajo SGK prikazati kot politično organizacijo v okrilju SDS, ki vnaša razdor in delitve v planinsko gibanje To nam očitajo tisti, ki jih ne moti petdeset let političnega obvladovanja Planinske zveze Slovenije s 13
Predsednik SGK Skala In podpredsednik PZS Tona škarja na akademiji Skale.
Foto: Franci Zabukošek
PLANINSKI VESTNIK SSH^fiBHH^^BSM
strani komunistične organizacije. O tem, kaj smo in kaj delamo, govorita program in naše delo. Res pa je, da v SGK spoštujemo vrednote, ki jih v naši družbi po 50 letih komunizma le s težavo obnavljamo. To je tisto, kar nas druži in nam je skupno.
Želimo, da se čimveč srečujemo v gorah, v svetu prvobitne lepote in svobode, prvinskih oblik in miru. Kjer črpamo neomejeno energijo in harmonijo, ki nam daje novih moči in nas notranje očiščuje. Želimo, da bi bili vsi deležni tega bogastva lepote, ki osvobaja telo in duha.
Še pojasnilo, zakaj uporabljamo izraze gornik, gorništvo. Gore In gorništvo so slovenski izrazi, ki ne potrebujejo pojasnila. Poznamo pa v naših gorah planine — ovčje, kozje, kravje in konjske planine, ki so vedno oživele poleti, ko so svojo živino ali drobnico tja prignali past pastirji — planinci. Zato za gore ne uporabljamo besede planine, namesto planinstva ali planinarstva pa raje uporabljamo gorništvo in za gornike ne uporabljamo izraza planinci, planinke. Veseli nas, da se je naš predlog neverjetno hitro prijel, brez vsake namenske promocije, zgolj z našim delovanjem.«
PRVA ČASTNA ČLANA
Celotna prireditev je bila pravzaprav pod motom, zapisanim na vabilu na to akademijo:
Srečamo se na poti na Goro. na strmi, skalni, nevarni poti.
Ne ustavimo se in ne govorimo, te dober dan, srečno pot, si zaželimo.
In ko se srečamo zopet v dolini, vemo.
da smo prijatelji.
Tone Kuntner
V tem smislu so udeleženci akademije slišati nekaj odlomkov iz slovenske gorniške literature: Dare Valič in Boris Cavazza sta povedala odlomek iz »Blagoslova gora« Janeza Gregorina, Jernej Kuntner je recitiral pesem Simona Jenka »Gori«, gorski vodnik in član Skale Metod Humar je povedal odlomek iz impresije Marka Dularja »V Glavi Planjave«, Tone Kuntner je recitiral pesem Alojza Gradnika «Triglav«, vmes pa so peli Kamniški koledntkl in pevci iz Luč. Čeprav se je komaj dobro ustanovil, je Slovenski gomiški klub Skala na tej akademiji že podelil prvi dve častni članstvi. Prvi častni član je postal Dinko Berton-celj iz Bariloč v Argentini, prvi Slovenec na pobočjih osemtisočaka, Daulagirija, ki je s svojo knjigo o tej od-14 pravi »zastrupil« s to goro Staneta Belaka-Šraufa, če-
Predsednlk Skale Je podelil listino o častnem članstvu apostolskemu nunciju v Sloveniji dr. Edmundu Fsrhatu.
Foto: Jožica Mllavsc;
prav knjiga v Sloveniji ni smela iziti; častno članstvo je dobil »za njegovo delo na področju gornrštva in ohranjanja slovenstva«. Drugi častni član je postal eks-celenca nadškof dr. Edmund Fartiat, apostolski nuncij v Sloveniji, ki so mu ga podelili »za njegov vzpon na Triglav ter slovenske besede in misli o simboličnem pomenu gore v človekovem življenju», ta njegov vzpon pa je bil povezan s tolikšnimi težavami in ima takšna ozadja, da so se podeljevalci odločili za takšno priznanje.
Podpredsedniku PZS Tonetu Škarji so zatem izročili značko Skale »v upanju na plodno sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije», kot je bilo rečeno ob izročitvi. Najbolj zaslužnim za ustanovitev Skale so na akademiji podelili zares simbolična priznanja: prve natisnjene izkaznice gorniškega kluba, označene s številkami od 1 do 7. Za ustanovitev Skale najzaslužnejši člani imajo naslednje številke izkaznic: 1. dr Tone Jeglič, 2. Metod Humar, 3. Janez Janša, 4, dr. Gregor Gomišček, 5. dr. Harald Draušbaher, 6. Bojan Pograjc, 7. dr, Franci Zabukošek. Sicer pa je med prvimi od tistih, ki imajo velike zasluge za ustanovitev Zveze gorniških klubov, pet gorskih vodnikov in pet doktorjev znanosti, kar že priča o visoki izobrazbeni in gomiški ravni članstva.
Za konec uradnega dela akademije je Tone Kuntner recitiral Zdravljico, potem so se prisotni še kaj časa zadržali skupaj ob klepetu ter skromnem prigrizku in pijači.
In tako se je končalo prvo poglavje nove slovenske gomiške organizacije in se začelo novo poglavje v slovenski planinsko-gomtški zgodovini, ki naj bi prineslo novo kakovost v vrste gorskih obiskovalcev.