SploSne vestl. PREDSTAVNIKI UJU PRI NJ. VEL. KRALJU. V soboto 9. t. m. je sprejd Nj. Vel. kralj predstavnik-' Udruženja Jugoslovem skega Učiteljstva: predsednilsa Vlada Pe« troviea. podpredsednika Tihomira Kostiča in urednika Mihajla Stanojeviča. Upoštev.ajoč želju učiteljstva, da slišimo tudi z najvišjega mesta mnenjtj v pogledu ?ole in učiteljstva, so našli predsta.vniki u.či* teljske organiz.acije .priliko, da podrobnijc seznanijo .Nj. Vel. kralja z željami in tež= njiami učiteljstva. Smatrali so za potrebno, da pouda.rijo tudi na najvišjem mestu po* men učiteljskega dela in to v pogledu pobi» janja ncpismenosti med narodom in pro* svetno kultuinega dela med najširšimi plast* jni naroda sploh. Učiteljstvo je smatralo vcdno zia svojo svetc dolžnost, da stavi svoje prosvetno in kulturno delo v službo nacio« palne države ter da izraža narodovpi mišlje¦nje in čuvstvovianje, katcrega najvernejši tolmač je, to jo poudaril g. Petrovič. »Da gospodje, imel sem prilSko prepris oaiti se losebjpo o velikih zaslugah, ki jih je itnelo učiteljsfcvo pri snovanju te države ,in to z zadlovoljstvoni konistatiram. Nadejam se, da bode ostalo še nadalje zvesto svojim tradicijam, da bosta imjela država in narod še nadalje z.vcstc sodelavce« — je odgcvo^ ril Nj. Vel. kralj. Zakon o narodnih školah, ki bo unifi; ciral šolstvo v državi, je nujna potreba z.i šolo in celokupno učitcJjstvo, je nadaljcval prodsednik Petrovič. Stalnobf v učiteljski službi je najvažncjši pogoj za napredek uči' teljstva v prosvetno kulturnem delu, kcr prc» meščanjo vpliv«, mnogo kvarnejše na vsc prosvetnoskulturne institucije, v katerib jc ucitelj započnl svoje delo, nego na njega osebno. Na to izjavo je odgovoril Nj. Vd. kralj, da je jpreipiriičan.ja, da je spre.jetje tega zas kona pstpotrebno in bo sprejtlt čimprej. Initeres5ral se je iza mišljenje učiteljskih pnedstarvnikov dio /cisniovnih ' vprašajnj - tiega zakona. Omcnjala so se vprašanja: ustama.v« ljanja šol, učitcljskih plač, njihovc stalno^ sti itd. Kralj je razen omenjenega naglasil, da ostanejo vestni in točni učitelji nedotaknje= ni na svoiih niestih. Vptrašanje je samo za one, ki svojega dela ne bodo mogli spraviti v soglasje z intercsii državc in naroda. Nj. Vd. kralj s; je interesiral za ddo učitcljske crganizacije na polju mednarodnje slovanske učiteljske zveze, pristopa U.IU v Učiteljsko Internacionalno Federacijo in zi? danj.i JugosloV. Dijaškega Dioma, o kulturno* prosvetnih in stanovskih listih, ki jih izdaja naša organizacija. Pc dobljenih vidikiih je napravilo delc učitdjstva pri njtm dober vtisk o učitdjstvu in njegovem delu, tako da sc je videlo očitno zadovoljstvo na licu. Poiularjal jc, da je to delo vredno vse paž* nje in da vse to najlepšc harmonizira z na» šim vzvišenim poklicom. Po polurni avdi^ jcnci je obljubil Nj. Vtl. kralj, da bo vedno rad sprejel učitdjskt predstavnike, dn sliši njihove želje. Ko so se zahvalili za prisrčen sprcj.m, so cdhajali predstavnikr učiteljskega udru= ženja dobro razpoloženi od avdijence. k:r so našli tako kp in prisrčen sprcjtm ter po-polno razumcvanje vseh potreb, 'ki jih ;ma v današnjih časih šoki in učiteljstvo. — Ob izplačilu raizlik. Učiteljska domoe va. V zadnji šteVilki »Učit. Tovariša« je bilo vcč pozivov, naj se spominjamo pri izplačilu raz.lik naših domov. Ko scm čital te po/.ivc scm se domislil par trpkih resnic, ki jih Cnu jem tovarišem in toviarišicam v presojo \v. ravnanje. Žc> 30 let zbira učiteljstva za dom svoje dice, a ga še danes nima. — Poglejmo po naši domovirti in videli bomo, da imamo skoraj v vsakem večjem kna.ju društvcni dom, v nekaterih še cdo po dva. Kulturno društvo, ki ne šteje včasih niti 100 članov. inna svojo' streho, a 3000 učiteljev(ic) je nima. — Premoženjskc razmLre teh društev gotovo niso sijajne, saj so po vecini člani kmetski fantje in dekleta, delavci in obrtniki, le malo je premožnejših. Ti zmorejo veckrat narav^ nost horendne prispevki za domove. Znani so mi slučaji, ko so plačevali člani letno po 250 Din samo prispevka za dom. in to skozi več let. Koliko je pa prr n,a,s članov, ki nv zmorejo za dom niti borne članarine 20 Din. Rdečica sramu Inora zaliti vsakega z»vecf= nega učitelja, ako primcrja delavnost za kul« turne ustanovc včasih prcprostcga delavca z flflmi. Pc/ščica delavnjih ljudi st zna postaviti svoj dom, 1500 učitdljev, toliko je povprečno v vsaki oblasti učiteljstva, :pa ne zmore doma zs sebe in svojo deco. Ali ni skrajni čas, da učiteljstvo, ki dduje povsod, večkrat celo z veliko v.nemo in uspehom, misli na sebe in zgradi svoj dom — kulturno in sociahio usta^ novo v izpričevalo stanovske zavedno.sti. Ciril Hočevar. — DBscijplinskio sodišče. Po čssopisnih vcsteh nc bo razpravljal o učiteljskih pre« grešMh več prosvetni svet, marvtč bo ta po* sel opravljalo ministrstvo prosvete samo. LETOSNJE EDICIJE MLADINŠKE MATICE. Kakor že javljeno, bomo letos izdali 4 knjižice, ako dosežemo 15.000 naročnikov, kar je z ta.gilnostjo učiteljstva lahko mogoče. Te knjižice bodo: 1. Kresnioe, II. letnik, i kposlovno in raznovrstno ipoučno rvscbino, opremljeno s primernimi ilustracijami. 2. Izvirna mladinska povest, ki jo je spi= sal Tone Seliškar. Ta povest je bila predlo* ži.ina kot tekmovalna in jo je odbor MLa.din* ske Matice na prcdlog (Matičnega presoje« valca g. dr. Šk'bingerja nagradil. 3. Radjio, poljudna, vaakemu lajiku raz= umljiva razprava o tem epohalnem izumu, ki jo je sestavil stud. tehn. g. Pipan. Knjižico bo krasilo mnogo risb, ki pojasnujejo bese= dilo. 4. Knjižica o domu, delcc, namenj.no deklicam. Knjižico piipr,a.vlja tov. Miklavči* čeva, prcvajalka De Amicisovega »Srca«. Štiri tako raznovrstne knjižice za 10*50 Din so pač lep književni dar naši mladinl, ki im,a, danes tako malo dobrega čtiva. Naj bi nc bilo učitcljicc-i in učitelja, ki ne bi po svojih mcčdi prispeval pri naši važni ljudsko> prosvctni ustanovi! — Obveznice za Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru, ki smo jih napovcdali v zadnji številki »Učit. To\viriša« in v letaku, ki so ga že prejela vsa šolska upraviteljsfva. so priložcne današnji številki. Prosimo, no zavrzite jih, ampak izpolnite takoj pc pre= jemu in vrniu pristojnemu Učiteljskimu domji. — Vpoklic vsth upokojencev pod 20 leti zopet v učiteljsko službo. Listi poročajo, da bo ministrstvo prosvute pozvalo vsv učitelje in učiteljice, ki so bili upokojeni z manj kot 20 službenimi !eti zopet v učiteljsko službo. To bi se zgodilo riiai podlagi člena 142. urad* niškega zakona, ki se glasi: »Uslužbi^nec, ki se upokoji iz, riazlogov, navtdenih v točki I., 2., 3. ali 4. člena 133., sc vrne na pozi»v v dr> žavno službo, ko ta razlog prestane, če ni že dovršil 60 let starosti; todi;. dobiti ne morc višjega pcložaja od oncga, s katcrega je bil upokojen. Če uslužbenoc v tem primeru neč\ sprejcti državne službe, izgubi pravico 'do pckojnine.« Gori navedene točkj čl. 133. do= ločajo: »Po zakonu samem prestane služb.i: l. čc postane uslužbemc duševno ali telesno nesposoben za službo; 2. če nastopi primer iz čkna lll., po preteku 12 mesecev; 3. če pridc uslužbenec pod skrbstvo al-i v konknrz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast: 4. č^ nastopi primcr pnvega cdstavka čl. 126." Citirani cdstavek 61. 126. določa: »Stalen uslužbenec se postavi, če se ukine njegovo /vanje, iki ga ima, ali urad, pri katerem služ* buje, na razpcloženje, ki ne sroe trajati dalje ncgc leto dni. Dokler je na razpoloženju, dobiva vse svoje prejemki: in ta čas se mu šti je radj za napredovanje in za pakojnino.« — Izplačilo razlik. Po informacijah, ki smo jih -prejclii od merodajne strani, je na= kaziilo razlik za učiteljstvo že izvršeno in so se razlikc že pričele izplačevati. — Zvišanje plač. »Slovenski list« po» roča: Uradništvo finančnega ministrstva jv danes 'kolportiralo v.st, da se bodo z novim proračunom zvišali prcjemki držf.vnega urad= ništva, in sicer bodo dobili samski uradniki po 200 Din več. o-ženjeni pa po 700 Din. — Izdelava novega uradniškega zjakona. »Pondeljek« poro&: V ministrstvu pravdf k bil te dni sestavljen uačrt novega zakona. Istočasno scstavljajo v prometnem ministr* stvu novi zakon o prometnem osobju. Pc;5 drobnosti obeh zakonskih načrtov za enkrat šj niso znane, iiz.ve pe sc tolilko, da bo kate-gcriziranje uradništva znatno spremenjeno. Največja važnost novega zakonia pa je v materijalni strani uradniškega vprašanja. Z novim zakonom bo namreč po doscdanjib informacijah položaj uradništva /natno viboljšan. Osnovna plada, v katero bodo vštetc scdanje draginjske dokladc- bo po izddanem načrtu, ki pa seveda še ni definitivno sprejet, znašala v najnižji skupini III. kiategorije 1200 iDin, II. kategorijc 1800 Din in I. ikate. gonije 2400 Din. Načrta uradniškega zako-na in zakona o prometnem osobju bo sedaj iz» popolnila še posebna stroikovna komisija, nakar ' bosta predlo^žeoa v 'končno ooeno vrhovnemu zakonodajnemu svetu. ¦ Računa se, da bosta oba zakonska niacrta končnove« ljavno sprejeta do konca marca, tako da bosta stopila v veljavo že s 1. aprilom t. 1. — .Tovarišica Tomčka UrbaBova, uoite« ljica pri Sv. Martinu na Pohorju, je že od 7. februarja t, 1. v ljubljanski splošni bolnici. S kvačko si je neznatno opraskala mczinec desne roke, vsled česar je nasta,lo akutno vnetje. Bolezen bo bržčas dolgotrajna. Po* zdravlja vse tovariše in tovarišice slcv.njc« bistriškega učiteljskega društvia1. — Prevedhe kronpklh upioikojcnci^ na dinarsko penzij« je sedaj vendar v teku iri bo, iizvzemši nekatere Ikomplicirane slučaje, izvršena v bližnjem času. — Monopol na učne knjige in učila. Pro< svetni svet je imel svojo S'ejo. Iz Slovenije je prisostvoval prcsvctni šef dr. Capuder. Na dnevnem redu je bila določitcv novih re» ferentov za Hintcrlechner=Mazijevo »Arlt* metiko z.a srvdnje šole«, dalje za priznanje Sturmove »Francoske vadnice« in Waxlove »Aritmetike in algebre« za IV. in V. razred srednjih šol, kot učne knjige. Nadalje se je obravnavala prošnja oblastne zaloge šolskih ^njig v Ljubljani za odobritev II. dela Pri* jate!i=Bohinjčevegra »Zcmljepisa«. Nadaljnja, točka jc bilo poročilo gozdarskega ministr« stva o učnih knjigah na rudarski šoli v Celju. iM,inistTstvo obvešča iprosvetni svet, da ustavlia sprejemaniie rokoipisov za priznanj« učnih knjig. Hoče se doseči, da bodo učne knjige cenejše ter da se pTepreči spekulacija z njimi. V pismu g. nrnistra Maksimoviča prosvLtnemu svetu se pravi, da se sprejema« nje rokopisov zif. noive učno 'knjige ustavi, ker s-c pTiipravlj-j zakon o monictpiolizaciji učnih knjig. Načrt tega z.akona bo dal pros svetni minister prosvetnemu svetu na vpo» gled. Vsi novi rokopisi, ki so prišli prcd pro= j svetni svet in o katerih se do sed.s.j ni nioe< sar ukrenilo, se vrnejo pisateljem. Glede ti* stih učnih 'knjig, z<- katere se je za ncvo iz» dajo zaprosila odobritev, pa se je prosvetni svet obrnil pismeno na ministra za pojasnilo. ali sme te odobritve še izdajati ali ne. Tistl rokopisi, za katerc so bili referenti žc dalo« čeni in refenati z< izdelani, pa se izroče pro» svetnemu sv<.tu v madaljnje postopanje. Dr. RupckLesicevv »Srb.*hrv. vadnica« se bo po izvršcnih popravkih cdobrila. V smiski m?» nistrovega razpisa sc vrne PrijateljsBohinJ* čev »Zem'jepis«. X&< Sturmovo »Francosko vadnico« se jc pros-vctni svet obrnil na mi» nistra za mn.nje. Nadalje se je sklenilo, da Si.; vršf seje prosvctnega sveta .vsa'rJ;h 15 dni. Na teh scjah se bodo cbravnawla tudi nacelna vprašanja. Prihodnja seja bo 2. marca. — Nova oisnovna šoJa v Doiniji Lendavi. Minister prosv:.te odredil. da se v Dolnj: Lendavi otvori nova osnovna šola. Na tej šoli se istodobno otvorita dva oddelka: eden s slovenskim drug.i pa z madžarskim učnim jezikom. — RazlJčne vcrzije o izdelavi novega šolskega ziaikona: Listi poročajo: Zakon o osnovnih šo!ah dovršen. V ministrstvu pro^>: svete je do'Vršen dd^initivni tekst zaiko.na o osnovnih šol.ah. Tc^kst je že predložcn mint* stru prosvete, ki ga bo v kratkem pcdpisal in predložil kralju v odobrenje. Ncvi šolski zakon bo stopil v najkrajšem čas^i v vdjav.';. — Gornja vest ne bo povsem točna. Za 24. t. m. je s^klicana seja glavnega odbora UJU, na katcri bo ena gkuvnah tock razprav predlog zakona o narodnih šolah. — Akcija uradniških orgmiizaci.i za novo stanovanjsko zaščito. Večina odpovedi sta=> novanj s tcrminom 1. maja bo zadela ba5 uradniške vrste, upokojence, invalidc .in drn»: gc šibkejše sloje. Računa se, da je bilo izro«' čenih blizu 500 stanovanjsikih odpovedi. V uradniških vrstah je zavladala velika skrb /a bližnjo prihodnjost. Dne 7. februarja t. I. je imela Zveza državnih mmtSčencev. za Slovenijo posebno sejo o tem vprašanju. Na tej seji je bilo skknjeno, poslati osred* njemu savezu državnih uradnikov v Beogra« du nujen dopis, s katerim sc ga pozivlje, da nemudom.a intervenira 1pr,i predsednvku vla* ide v svrho zaščite uradništva po 1. maju t. l. %veza iprosi iosrednjo stanovsko ustanovo, da posveti teniu vprašanju vso paznjo in da predloži vladi podaljšanje sedanjega stano, vaniSKega zakona. Ce bi pa podaljsanje bilo nemogoče, naj vlada reši to vpraSanje z tna- "ksimiranjem najemnin ali pa kakorkoli dru> '"fiače vendar tako, da uradništvo s 1. majem nc hp na cesti. Obenem je bilo sklenjeno, da bo Žveza državnih nameščencev skušala tudi direktno posredovati pri vkdi v svrho sta* novanjske zaščite svojih članov.  Izmena šotlskih odborov. »Narodna Prosveta« poroča, da bodo vsi oblastni in "krajevni šolski odbori razpuščeni po velikib županih in bodo do novega 'imenovanja po* oblaščeni z,a vršenj^i poslov oni odbor.nikl. ; ki so prišli v te odbore po svojem položaju ter niso izvoljeni. Nove šolske odbore bodo iimnovali veliki župani. — Umetmiška Matica v Ljubljani se Je močno razmahnila med natod. Eni prihodnjib številk mašega lista bomo priložili manifest s programom in že sedaj prosimo p. n. uči= tdjstvo, da se priglaša za poverjenike, ki bo< do šc posebej n.agrajeni z lepimi originalnimi slikami. Cimprej bi žekli, da se javijo po¦\crjeniki za Kranj, Novo mesto, Jtsenice, Tržič, Litijo, Gdje, Ptuj, Ljutomer, Zagorje, Brežice in Kostanjcvico. Javijo naj se na ¦naslov: Umetniška Matica v Ljublja.ni, Du^ najska c. 35. — Odbor. — Tovarišu Mirku Kosiniu, šol. upravi* tdju na Laverci, je umrl 81etni sin Mirko. Pogreb je bil 19. februarja. Težko prizade* tima roditdjem.a, našima tovarišema, iskreno scžalje. — V Ptuju je bila 8. t. m. pokopana gdč. Erna Razlag, učitcljica v pok.. stara 70 let. Rajna jc bila sorodnica slavnega narodnega buditelja dr. Razlaga. Učiteljervala je v Brežicah 9 let in v Ljutomeru 20 let, torej v dobi, ko so bila tu najbolj vro5a tla. Ker Jc bila. silno narodna, je imela s svojimi narod« nimi nasprotniki hude boje. Bila je visoko naobražena tvr je imela za meščanske šok izpit iz dveh skupin, a kljub temu niti ni do* bila mesta nadučiteljice, kar jo je silno ža-lostilo. V Ptuju se je ukva.rjala z instrukd* jami. Kot instruktorica je bila na najboljšem glasu, kajti pripravljala y& otroke za vse sve* tovne jezike in oične zavode;. Težko jo bodo pogrešali. Vrlo narodni buditeljici in kolegi« nji želimo večni mir, scrodnikom p.a, naše is.kre.no sožaljc!