gbjerc" izhaja vsaki (k, datiran z dnevom lje nedelje. >£nina velja za Av- za celo leto Jone, za pol in četrt jnzmerno; za Ogr- j>4 K 50 vin. za celo It; za Nemčijo slane lilo leto 5 kron, za pa 6 kron; lozemsivo se ičnino z ozi- pa visokost pošt- k Naročnino je pla- fnaprej. Posamezne ^eprodajajopočv. ) i;i nprav- : nahajata v .iališko po- štev. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za V* strani K 16, za '/• strani K 8, za % sJrani K 4, za '/si strani K 2, za '/«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. iSteY. 29. u v due 16, julija 1911. —a XII. letnik. Današnja številka ima zopet 2 strani priti šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Na delo! Zmage pijani si doraišljujejo prvaški kleri- Ki, da jim zdaj žitje cveti m da ni sile, ki vstavila. V resnici pa pravzaprav niso ni- ir dosegli. Ničesar, ne v moralnem ne v fak- oziru. Njih politični boj je bi! v proti- [■:■ ju z vsemi cerkvenimi in verskimi predpisi. Hi r s a k korak, ki ga napravijo k 1 e- [lihlci na političnem polju na- liij, je korak nazaj v verskem Iliru. Ako bi prišla katoliška vera res enkrat iost, potem je gotovo, da bi morali jSfti duhovniki zato odgovornost prevzoti. | s farji gor, vera s farji dol! ... Ali pu- [to, kar je danes že splošno pripoznano 1 priznajo celo papež ter visoki cerkveni fljanstveniki, ki so nasprotniki političnega ^Ijenja duhovščine. Pustimo to, kajti kakor Nemci vsled politične gonje gotovih loroikov porodilo „proč-od-Rima"-gibanje, lje tudi pri nas verska mlačnost posledica ilnega prodiranja. To nam priznava tudi pravih, starejših duhovnikov. In ljudstvo i zahteva — „kancelparagraf ... Mi pra- klerikalna stranka pri zadnjih državno- jmkih volitvah v moralnem ožim ni prav ni- |r pridobila. Njena zmaga je šla v lo veri in je stala mnogo poštenja, o religioznega čuta, mnogo mirn. Sicer pa Islavospevi in pijano navdušenje klerikalnih lw tudi v faktiČDem oziiu ni vtemeljeno. Res [namreč, da so bili na spodnjem Štajerskem i slovenski klerikalci izvoljeni in da je na žkem klerikalni Grafenauer tudi še enkrat Brez zadržka priznavamo, da so kleri- resnično premagali papirnato „narodno ko." Ali to vendar ni nič posebnega. »Na- loa stranka" ni bila nikdar resna, ni imela dstvu nikdar zaslombe in veljave, je v po- Miha piše Zadnjič bil je naš priljubljeni sotrudnik ničmar v uredništva. Odkar so tobak iili, ne cika več. Pač pa je postal zelo jtoen, ker občuje mnogo s slovenskimi poll Ratnokar dobil je pismo od svojega pri-ja, veleblagorodnega gospoda državnega po-, Mihaola Breočič iz Spuhlja, pošta Pichel-[ pri Ptuja. Pismo je jako zanimivo in kaže te lastnosti ter zmožnosti jasno kot i dan. Zato nam je Tebničmar dotičuo pismo topil in dovolil, da se v proslavo največjega v ptujsko-ormožkem okraju, gospoda B-lrtmarja in državnega poslanca ter korporala Simrvi Mihčeta v »Štajercu" objavi. Pismo se e tako-le: ,Ljubi Tebničmar! es sem se pripeljal na Dunaj. Imel sem [novi svoj »iiberziger" in tudi dva šnajc- ! sem vzel seboj; ali semtertja se le še j navad oprimem in ga počim ob tla, saj i, kakor pri nas doma. Veš kaj, Tebničmar, pa za spoznanje večji kakor Spuhlje. litičnern oziru hitela od napake do napake, v gospodarskem pa od poloma do poloma. .Narodna stranka" jo bila le karikatura resnega protiklerikalnega dela in je napredni stvari več škodovala nego ko r i s t i 1 a. Nad tako stranko je seveda lahko ^zmagati", posebno ker imajo klerikalci celo armado političnih kaplanov na razpolago, ki jih mora ljudstvo plačati, ki pa vendar proti ljudstvu delajo, in ker klerikalci z naravnost bogokletskim počenjanjem izrabljajo vse cerkvene uredbe v svoje strankarske namene . . . Ali eno se ne da zatajiti: klerikalci so premagali .narodno stranko," — niso pa premagali in ne bodejo premagali napredne, svobodne-misli! Niti španska inkvizicija v temnem srednjem veka ui zadržala človeškega napredka in takrat so imeli grmade in vislice na razpolago, ti črni, jezični »človeko-ljnbi", ki imajo le en cilj; nadvlado ... Napredne misli no bodejo križali in sežigali in pr cm a g a 1 i! Res je pa tudi, da je danes na spodnjem Štajerskem in na spodnjem Koroškem edino „Štajerčeva" stranka in z njo združeno nemštvb nositelj napredne misli. Ako bi imeli slovenski narodnjaki le količkaj zmisla za splošni razvitek, morali bi biti nemštvu globoko hvaležni. Kajti kdo bi tajil, da je vse, kar je v Slovencih naprednega, plod nemške kulture in nemškega dela. Zato ni čuda, da so n. pr. na Koroškem napredni Sloven* (seveda razven nekaterih kranjskih narodnjakov) popolnoma edini z Nemci in poznajo le enega sovražnika — klerikalizera. Na Koroškem ni nobene resne „narodne" stranke in vendar so vrli kmetje pri volitvah klerikalizem ob tla počili, da si je vsa rebra polomil ... Na Štajerskem pa je celjska „narodna stranka" po receptu mladih študentov in naivnih advokatov širila hujskarijo proti nemštvu, namesto da bi se potegovala za napredno misel. Kaj to! Res je sicer, da v Španiji s kosom k maši zvonimo, na Dunaju pa imajo štefanstarm. Ali kaj to! Makari naj imajo Dunajčanje petnajst štefansturmov, jaz imam Štefane vina raje in sploh se naj Dunajčanje skrijejo, kajti — Brenčiča nimajo nobeuega. Pač imajo Dunajčanje nekega Bielohlaweka, ki ima skoraj tako okrogli trebušček kakor štajerski fajmoštri. Bielohlawek tudi ni prijatelj knjig, kakor jaz ne. Pač pa ima pohane piske raje kakor stare krenbirštelce, kakor jaz. Ali tudi ta Bielohlawek je figa proti meni. Kajti jaz, Miha, sem naslednik hofrata in bom popravil, kar je hofrat zagrešil. Poleg tega je bil Bielohlawek sicer cugsfirer pri dragoner-jih; ali jaz sem bil korporal pri pšelarjih; in pšelarji so več kot vsi drugi soldati . . . Torej, ljubi moj Tebničmar, ko sem se na Dnnaj pripeljal, je vlak zažvižgal; mislim, da od samega veselja, ker sem se jaz z njim peljal. Na panhofa sem videl celo vrsto mož z rdečimi kapami; mislil sem, da so to sami šta-cionšefi, pa ni res. To so namreč dinstmani. Ako mu daš par soldov, ti nese uro v ferzo-cungo. Vbogajo ti dinstmani, da je veselje, in In zato je »narodna stranka" v par letih poginila ... »Štajercev a" stranka je danes edina nositeljica napredne ideje v slovenskih pokrajinah. Te naloge smo si svesti in jo prevzamemo. V zadnjih dr-žavnozborskih volitvah je naša stranka mnogo pridobila. Premisliti treba, da smo odvzeli le v 24. volilnem okraju klerikalcem okroglo 1500 glasov. Pa ne samo to! Ljudstvo je v zadnjih volitvah nezmožnost »narodne stranke" izpo-znalo. Vsled tega prihajajo zdaj tudi pristaši »narodne stranke" v velikem številu k nami nazaj. Izpoznali so nevarnost klerikalizma, izpo-znali pa tndi, da je v našem taboru edino mogoče proti klerikalizmu nastopati. Na delo torej, vrli „Štajercijanci!" Nadelo vi vsi, ki pozdravljate napredno misel! Na delo, da nam zašije dan zmage! i 6tl Težka glava in glavobol, omotica in šumenje po ušesih so pojavi, ki se najčešče pojavljajo ve nd težkoč pri prebavi. ''s kozarca naravne. Franc Tožef-ove grenčice odstranjuje hitro in brez bolečin vzroke želodčnih nerednosti in povzroči s tem izdaten odvod valovanja. »Franc Jožef-ova voda", piše profesor pl. Buhl v Mouakovem, »vpliva naglo in se povsod hvalno omenja kot prijeto okusna". Politični pregled. iržavni Zbor stopi torej 17. t. m. skupaj in bode bržkone do 5. avgusta zboroval. Novi ministerski predsednik bode skušal izpeljati svoj delavni program. V zmislu tega delavnega programa se bode državni zbor naj prve konstituiral, potem pa z bančnim zakonom ter s prvim či-tanjem vojaških reformnih postav pečal. Nekatere stranke hočejo prejšnega ministerskega predsednika Bienertha obtožiti, češ da je vpo-rabljal § 14. Seveda taka demonstracija nima praktičnega pomena. Politični položaj je v spneane čevlje imajo kakor mi poslanci. Naš dohtar Korošec so poklicali enega dinstmana k sebi in so mu dali svoj kuferček. Kako se je poklonil, kako je bil pohleven pred našim doh-tarjem Korošcem. Jaz se dinstmana niti nagovoriti nisem upal, Korošec so mu pa kar zapo-vedali. Ej, ej, naš dohtar Korošec, to so gospod, Bog jim daj dolgo življenje in po smrti mrzlo — bolt prdon, tega pa ne smem reč!. Najprve sem hotel na panhofu en kolesel vzeti; pa se mi je zdelo pregmen. Mislil sem si: dozdaj sem imel doma žrebca in sem mu jerbas nastavljal, kadar je fige drukal; zdaj pa sem poslanec in se s konjem niti peljati nočem. Zato sem šel hajd v tramvaj. Prijatelj, to ti je vrag! Nobenega konja nimajo vpreženega, pa tudi nobeden ne poriva, pa gre le naprej; kar nekaj zašraufa pa nekaj zašumi pa gremo naprej. Gospod od tramvaja so prišli k meni pa so hoteli groš za karto. Seveda nisem hotel plačati, ker sem poslanec. Poslanec dela postave, ne pa groše. Ali gospod od tramvaja so rekli »einsperren" in potem sem hotel glihati; pa ni šlo, groš sem moral plačati. Zato so bili pa gospod od tramvaja 0 PO UŽivanill Od Studie se Pr>P°r°ča StraScMTova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje splošnem še popolnoma nejasen, ker se še nobena 6tranka ni za to ali ono trdno stališče zavzela. Gosposka zbornica. Naš cesar je staro predsedstvo gosposke zbornice zopet imenoval. Predsednik je knez Alfred Windischgratz, podpredsednika pa Maks Pnrstenborg in Alojz Schonburg Hartenstein. V ogrski državni zbornici je pričela obstrok-cija. Imelo bi se namreč vojaško reformo razpravljati. Ali madžaronski nezadovoljneži so se temu vprli. Obstrukcija je tem nevarnejša, ker se je vse združilo kar ne koraka s Khnen-He-dervarvjevo vlado. Stara sovražnika Košnt in Jnšt sta postala prijatelja. Pri takih razmerah so dnevi ogrske državne zbornice bržkone šteti. Vseslovanski časnikarski kongres zboruje v Belgradu. Seveda je navdušenje proti Avstriji velikansko... Dunajski klerikalci so, kakor znano, pri zadnjih državnozborskih volitvah grozovito propadli. Zdaj pa je prišlo med njimi do velikanskega notranjega boja. Naravnost gorostasne škandale očitajo ti krščansko-socialni voditelji na Dnnajn zdaj drug drugemu. Dunajski župan n. pr. je zdaj hudo napadel podžupana Hier-hammerja. Prišlo je tudi že do raznih tožb in dvobojev. Iz vsega je razvidno, kako brezvestno si polnijo klerikalci po celem svetu svoje žepe, kadar pridejo do vlade. So pač stranka kori-tarjev, ki pozna edino „boga" Pobasaj ! V Zagrebu priredili bodejo sredi avgusta vseslovanski sokolski izlet. Protiavstrijska gonja se bode zopet od strani znanih hujskačev širila. In tudi marsikaterega slovenskega mladeniča bodejo na ta lim spravili. Na Srbskem so imeli ministersko krizo; zdaj se je Milovanoviču posrečilo, sestaviti novo vlado, ki obstoji večidel iz staro-radikalcev. Prišlo bode tudi bržkone do novih volitev. Umrla je v Turinn portugalska kraljica-vdova Marija Pia. Bila je kot soproga kralja Ludovika II. vladarica od 1, 1861,-1889. Ko so lansko leto Portugalci njenega sina iz trona pregnali, odpotovala je v Italijo, kjer je zdaj umrla. Na Angleškem se je zadnje mesece sem razvitek pričel, ki bode agrarno npravo popolnoma spremenil. Cela vrsta graščakov je namreč svoja posestva popolnoma ali pa deloma razprodalo i. s. bo graščaki sami svojim najemnikom farme v prodaj ponudili. V večih slučajih 80 najemniki s tem že lastniki farm postali. Vse kaže, da se bode to razdiranje velikih graščinskih posestev še nadaljevalo. Na ta način se bode več malega potrebnega kmetskega posestva uresničilo, ker je zelo zanimivo. Kmetijstvo torej tudi v najbolj industrijskih deželah še ni na smrt obsojeno ! Politični umor. Iz Konstatioopla se poroča, da je bil tam Seki Bei iz političnih vzrokov umorjen. Seki Bei bil je nasprotnik mladotuiske stranke in so ga vsled tega iz življenja spravili. Pravijo, da so morilce že vjeli. Dopisi. Zobna krema listna voda tako dobri, da so mi dali brco; skočil sem iz voza in videl devet solncev ter — parlament. Naj-prve sem stopil v neko malo hišico; mislil sem, da je to parlament. Pa tam je le voda tekla in nekateri poslanci so hlače zapenjali, zgoraj pa je bilo napisano: „Hier." Šele potem sem najdel pravi parlament. To ti je pa velika hiša, sakrabolt, večja kot pšelarska kosama. Najprve sem si prašne čevlje s šnajctihelcom obrisal, potem pa obraz. In šel sem ter potrkal na velika vrata. Nikdo ni odprl. Počakal sem in še enkrat potrkal; nikdo ni odprl. Presneto nobel so v parlamentu! Trkal sem in trkal in trkam še zdaj. Marsikdaj premišljujem, kako lepo je, ako je človek doma pri vinčku natrkan. Ali zdaj sem lačen in žejen in trkam. Kadar mi bodejo odprli, ti pišem naprej. Zdaj pa trkam, trkam, trkam . . . Tvoj prijatelj Miha Brenčič." Iz ptujske Okolice. Miha Brenčič že deli podporo! Dobil jo je že veleposestnik in krčmar Kreft na Grajeni pri Vurbergn. Čakal sem, da bo se isti zato tudi javno zahvalil; zakaj se»ni. ne vem. Ko sem se pripeljal predzadnjo nedeljo z božje poti slučajno skozi Grajeno, ostrmel sem, ko sem videl Kreflovo hišo vso v zelenju in množico ljudstva kot tisti-krat, ko je Jezus nasitil 5000 mož. Bilo pa je tndi nekaj podobnega. Ker sem opazil med množico tudi nekaj svojih faranov Drbančanov, zato sem se drznil stopiti v hišo, da izvem vzrok teh množic in okinčane hiše. Bilo js to : Brenčič se je vozil na božjo pot na Ptujsko goro; nazaj grede pa se je namenil zglasiti v Vurbergn in Vurberžanom zahvaliti za njih neumnost, da so ga skoraj ednoglasno volili. Govorilo se je, •'na ga bo dal kar cel po-lovnjak pri Kreftu na pipo. (Aha, zato te množice !) Razočaranja bilo je že letos povsod veliko, tako tudi tukaj. Pripeljapse' je okol tretje ure popoldne; pilo se je tako, da je stekel polov-njak že ob petih, seveda po 80 v, če si ga je kdo kupil. To je dalo 240 kron. Pilo pa se je naprej, kak sem zvedel do pondeljka belega dne, kar je menda dalo še 240 K, skupaj 480 K. To je že izdatna podpora za Krefta, samo mal bolj hvaležen bi naj bil Brenčiču. Pa pojdimo k sprejemu. Ko se je pripeljal Brenčič z milostljivo gospo, skočila je cela kopa pevcev in pevk, cerkvenih in drugih, obstopili voz ter zapeli sprejemno pesem. Če se ne motim bil je psalm : „Rosite nebesa pravičnega" itd. Obstopili so ga tako, da še iz voza ni mogel, da ne bi stopil farovški dekli na kurja očesa, nakar je ista milo zamjavkala. Ko so speli do konca, intoniral je Kreft gromoviti »živijo" za drugim. da je začela končno vsa fara kričati in noreti z mojimi Urbančani vred. Končno spravili so Brenčiča k jedni rezervirani mizi, kjer mu je držal n,ek Felucijan, sprejemni govor, v katerem je proslavljal Brenčiča kot poslanca vse hvale vrednega, vsega zmožnega in vsemogočnega. Zaključil je svoj govor z zopetnim trikratnim „živijo", da se je v tri fare razlegalo. Le fa-rovška dekla A. Petri je začela besneti, da premalo kričijo; posebno se je obdregnila na nekega Malekovega Jiira, naj bolj kriči. Isti je sedel na nekej tesarskej stolici, ker druzih sedežev ni bilo več za dobiti, držal svoj liter med koleni, ker je mislil da je zastonj, na komando že imenovane dekle potegnil trikrat sapo in vpil tako orjaško svoj „živijo-oo-o o o-o-o'.j je zasmrdelo do nebes. To je bilo na kon svinjske dekle. Nato je prevzel besedo li.vi.i obljubil vse mogoče in nemogoče; nato je I voril Kreft, nato gramofon, potem zopet rdi) jan, neko revše mlečno no vem je mežnati^ kak drug funkcijonar ; ta je zagovarjal Brenči nezmožnosti, namreč nevednost in kimanja] seveda na komando župnikov« ali deklino, i ne vem. Tako m se ti slavospevi vrstili Brenčiče.m, Kreftom, Felucijanom, gramofon«! pevci do pete ure, nakar se je Brenii dvojica zmagoslavno dvignila k odhoda. tem ko je naprezal, intonirali so cerkveni j« svoje že od „živijo" hripave glasove v | odhodnico. Obstopili so zopet voz, zapeli „Glejte že solnce zahaja!" Brenčič kar ni i naprej, poslušal je in gledal krasno z zelenj okinčano hišo. Ja Kreft, zakaj pa je ni krat okinčala pred leti, ko so hodili stražmi ven in noter ? So ja isti večji gospodje kot I poral Brenčič. Ja še celo sodni svetnik iz Marilj Vas je obiskal, pa nič ni bilo zelenja. Pa mimogrede. Malekov Jura je prevpil r.elo „GU že solnce zahaja". Brenčič je pognal potem pa šlo je zopet „los" pri Krefta j pondeljek pol petih v jutro se je pilo, in pelo, da so tudi Marijine družbenice kerega zvrnile in marsikaj slišale. Kje pal Vi ostali, gosp. župnik ? Saj ste tali objj da bote prišli počastit zveličarja Bre:u pač ni lepo, da daste oznaniti in rabiti pri kvi, pošljete Marijino družbo, potem ji pustite same celo noč piti in plesati. Kj bilo po Krčevinah blato ? Od Vas bi se Brenčič kimati naučil, ker tega ne zna tak graciozno kot Vi. Ja! Glejte že solno haja. Kar sem videl in slišal isti dan na Gn prepričan sem da je Vurberžanom soln davno zašlo, že s tistim dnem, ko župnik začeli brigati za politiko. tak-volilni boj, kedaj toliko sovraštva za: nič, kak sedaj ? Vendar so se volili bread?! sposobnejši poslanci kot sedaj. Kdo je krif^ so noreli nekteri Urbančani, Vurberženi vsi, pri Kreftu ? In Kreft! Imeli smo T: razsodnejšega moža, da ste se tudi Yi temu čudnemu učitelju miru ? Ker to nesej tako se pride do podpor. Pač resnične ki jih je zapisal Corvin : „Hiitedicl Maultiers von hinten, des Wei] von vorne, des Wagens von Sei te, fen a ! sem sli« dnir. N I Kreftu 1 J seveda • I nič raze I slovenst I Govori f J ake zbo | le klobi Lne bo i Iz Jrenčič olilceir namreč Kicarci volili, 1 zelo po ,sirotei hribovs Iz napred .j 1 svoj d t i 1 klerika | ključa spreme lahko ! ključar Dogodki v Marokku. Der nach Agadir entsandte deutsche Kreuzer ..Berlin" Poročali smo že, da so se politične razmere v Marokku hudo po-ojstrile, to pa iz nekake ljubosumnosti med Francijo in Špansko. Da ne izgubi svojega vpliva kot država, poslala je potem Nemčija svoj kanonski par-nik „Panter" v Ma-rokko. Zdaj pa se je nemška vlada odločila, da nadomesti „Pantra" z veliko križarko „Ber-lin", ki je že v Ma-rokko odpljula. Naša slika kaže parnik „ Berlin", ki je bil 1. 1903 zgrajen in je čez 119 metrov dolg. Zapoveduje mu kapitan Loh-lein. Na parniku je 286 mož, m. nj. 9 oficirjev, 2 inženirja, 1 zdravnik itd. — Druga naša slika kaže mesto Agadir v Marokku, kamor je parnik ^Berlin" odplovil. Agadir je eno najvažnej- | hoče parnik „Berlin" tamošnje ne ših pristanišč in trgovinskih mest. Vsled tega | darske interese varovati. ci j c vedel niti rujej. Tako stanj obdr le, eines politisierendenPfaf-aber von alien Seiten." — Ker i siišal isti dan še zanimivega, pride priho-Nazadnje šo nekaj novic. Na veselici pri D bila je navzoča tudi Danajčanka A. P. trda Nemka. Vendar je rekla, dasi ni Bi! razumela, videlo se pa je da še Tirenčič (rensko ne zna govoriti, kaj šele nemško. — poriše, daje dr. Ploj imenovan članom gospo-i zbornice. Potem pa gosp. Brenčič in Korošec, ^klobak pod pazduho, sicer z vajnih obljub i niti dr. . . . kaj šele maslo. Stajercijanec. Iz KrOtOVCa pri Ptuju. Tukaj se je Franc po ožji volitvi prav lepo zahvaljeval Hitom iz Kicarja, da- so klerikalno volili, reč Miška iz Spuhlja; zategadelj ostanejo Brci zopet v „siroteuberguu. Ako bi napredno Ji, bi dobili glavno cesto v Kicar, katere je i potrebno spremeniti, bi se tedaj Kicar iz Btotenberga" v aStadt-Wien" po slovensko jiiboTski Danaj prelevil . . . Iz Ragoznice pri Ptuju. Pri nas je bil nek dnjak svoj čas prisiljen klerikalno voliti. daj ko se je otepel „posojilnice° ter pobasal j delež, ima tudi svoj vodnjak, da mu ni iba kalne vode piti. So mu nakrat odpale [llerikalne verige in se piše M. Hočevar in dva it na vskriž. So mu je žalost v veselje nenila in bode zanaprej vsakega odjemalca t z večjim veseljem in uljudno s svojim lirskim delom postregel. Proti klerikalizmu! j Celovška vrla „Bauem-Zeitung" ob-jniia je v zadnji številki zanimivi članek, ki je Ipdačljiv tndi za naše spodnještajerske razmere. |Qnek se v glavnih potezah tako-le glasi: ,V prvi vrsti bi opozarjal na organizacijo nasprotnikov. Občudovali bi jo, ako bi ne |ndsli, da imajo stanovske agitatorje, ki niso |iiti en dan od svojega dela proč in ki nadzo-liijfjo ljndi ter vplivajo nanje brez prenehanja. [lilo delo je potrebno, ako se hoče posestno [■tanje ne samo pridobiti, marveč tudi za trajno Etiati. Lahko se sicer reče, da dobra stvar una za-se vpliva; to se pa zgodi šele tedaj, iko je človek o dobrem že prepričan in ako ni ititanjera in v družbi s svojimi nazori na dngo mnenje dresiran. Blaga naloga izobraženim je, da privzgojijo prebivalstvu zmožnost | kritike, da ee ne veruje več vsakemu sleparju in pripovedovalcu bajk, da pričnejo ljudje sami | soditi in odgovarjati. Kritika je tudi tedaj dobra, jiktdar se jo izvršuje, ker priporoča poboljšanje [inker nismo nepoboljšljivi, kar tudi o svojih auprotnikih ne moremo vedno trditi, ker njih strankine dogme tega ne dovolijo. Krepkej&a organizacija je torej prvi pogoj a boljši razvitek, po katerem hrepenimo v bla-pr vseh stanov našega prebivalstva. j Ali tukaj se grč še za več. Vsak Korošec iaa lepo svojo domovino iz celega srca rad in K rad imel, da se jo tudi zunaj vedno spoštuje. trdil bi, da je koroška dežela v naši črni Avstriji kakor svitla zvezda, ki nam ob-ljnbuje boljšo bodočnost. Od kje to pride ? Mislim da od nepremagljive svobodomiselnosti naših mož. Mi smo verski, ali klerikalni nismo. Plavo nebo, ki visi nad našimi gorami in krasnimi jezeri, si ne pustimo s kutami zakriti. Naše srce nam kaže veliko razliko med vero in zlorabo vere. Duhovnik spada k oltarju, ne pa na politični shod. Naše ljudstvo ne mara politiknjoče duhovščine! In tako bode tudi zanaprej ostalo. Jako napačno pa bi bilo, ako bi v svojem veselju pozabili, da črni sovražnik vedno deluje. V vsakem posameznem farovžu ima svojo agi-tacijsko pisarno in vsak duhovnik mora dostikrat na zapoved od zgoraj namesto svitlobi temi služiti. Naloga jim je osnžnjenje vesti in prostosti mišljenja v interesu klerikalizma. Žalostno delo to! Ali mora duhovništvo tako politiko uganjati ? Mora ! Drugače ga lahko vsaka tercijalka denuncira. Vedno visi nad duhovniško glavo Damoklejev meč odslovljenja. Ta meč zadene ravno tiste dnhohnike, ki nočejo klerikalne po-politike uganjati, kar je jako dobro slučaj župnika Cesky v St. Ilju dokazal. Bila bi pravzaprav naša dolžnost, da pomagamo duhovnikom iz te nečloveške sužnosti. Saj vendar ti moderni sužnji naše otroke vzgo-jujejo; nemogoče nam je pričakovati, da bi sužnji našo deco v prostem mišljenju vzgajali. Zato pa mora boj proti klerikalizmu z vsemi kriplji pričeti, V vsaki vasi, v vsakem mestu morajo resni napredni možje skupaj stopiti, da se posvetujejo, r.e samo o sedanjosti, marveč tudi o bodočnosti, kar bode našim otrokom prostost zasigurilo, Treba je vatvariti protiklerikalno zvezo. Ta bi služila veri, ker bi se borila proti klerikalstvu. Služila bi prostosti, kčr vera ne sme biti vezana na politične strankarske nazore. Služiti bi imela kulturi in napredku; kajti šele tedaj, ko bode ljudstvo izpoznalo, da daje vera ,moč in hrano za boj za obstanek, šele tedaj bov Celju (stara v Narodnem domu) je prodala svojo hišo na ogla Graške in Rotovške ulice. Kupil jo je slovenski trgovec R. Stermecki, ki ima že dalj časa v njej svojo trgovino. V tej hiši je tudi brivnica Kapusa, pisarna dr. Hra-šovca ter Zvezna trgovina tvrdke Goričar in Leskovšek. Nekaj posebnega je moralo dovesti do te prodaje"! — Torej celo prvaškim listom samim so zdi ta prodaja čudna. »Nekaj posebnega" mora biti pač na tem. Morda nam narodnjaški listi to »poseb-nost" pojasnijo. . . Še nekaj! »Slovenec" v Ljubljani piše dobesedno o zadrugi »Lastni dom" v Celju sledeče vrstice: »Lastni dom" v Celju z načelstvom dr. Kukovca čudno izter-juje svoja posojila. Ali je to začetek konca? Ta posojilnica obrestuje kakor »Glavna" po 5 odstotkov". — Na to očitanje molčijo liberalci. Zdi se nam, da se pripravlja za »narodno stranko" tudi v gospodarskem ozira »za-četek^konca". Železnica Maribor-Wies. Piše se nam: Preteklo nedeljo obdržala je kmetijska filialka Št. Ilj v Sv. Jurju ob Pesnici pod predsedstvom načelnika g. R. Repnigg zborovanje. Strokovni učitelj g. Jentsch predaval je jako podučljivo o živinoreji, obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih vprašanjah. Nanjen shoda pa je bil tudi, da se ljudje pomenijo "glede sedanjega stanja železniške zadeve Maribor-Wie3. Načelnik železniškega odbora, g. deželni poslanec Neger podal je o projektu daljše poročilo in je naglašal, da so vsa preddela do zadnjih detajlov že davno dokončana. S posebnim odobravanjem se je sprejelo naznanilo, da se je na zadnji seji državnega železniškega sveta železniški projekt Maribor-Wies razpravljal in na poročilo člana g. Sutter sprejel v drž. železniški program Svoječasno naznanilo lista »Marburger Zeitung", da je projekt odklonjen, je bilo torej napačno. Govornik je naglašal potrebo nadaljnega vpisovanja glavnih deležev (Stammaktien). Omenil je tudi p r-vaško o b s trukci j o v deželnem zbora, ki' je vse koristno in potrebno gospodarsko delo v deželi onemogočila. Ljudje so razburjeno postopanje prvaških hujskačev obsojali. Potem se je sprejela rezolucija, v kateri se vlado opozarja, da naj čimpreje to železnico uresniči. Prvaško-klerikalna olika. Poročali smo svoj čas o shodu naše stranke v Hočah in njegovih posledicah. Znani slovensko klerikalni žnidar in voditelj Pungartnik v Hočah pokazal je takrat vso svojo prvaško naturo in oliko. Slekel je namreč hlače in pokazal raz okna svojega stanovanja oni del svojega katoliškega trupla, katerega potrebuje ponavadi za sedeti. Za to prav prvaško svinjarijo bil je Pungartnik na pet dni zapora z enim postom obsojen. Čestitamo mu prav prisrčno in upamo, da bode zdaj izvedel, da s svinjarskimi manirami prav ničesar doseči ne more. Sicer pa je pravi Škandal za klerikalno stranko, da svojim pristašem boljših manir ne priuči. Politikujoči duhovniki naj bi raje gledali, da se surovost iz ljudstva odpravi! Prvaški vodja pod ključem. Iz Slovenje-Gradca se nam poroča: Tukajšni trgovec J. Druškovič bil je vedno eden najzagriženejših prvaških voditeljev. Saj je svak generala »narodne stranke" Jakoba Vrečko, prodajalca vina brez koncesije in lastnika zakotne kanclije. Draskovic je imel vedno polna usta proti Nemcem in zlasti proti nemškim trgovcem ter obrtnikom. Sam se je delal seveda za največjega poštenjaka. Koliko je to njegovo prvaško poŠte-1 Dje vredno, se seveda zdaj vidi. Pred par dnel so namreč DruJkoviča v okrožni sodniji re!jsii| zaprli. Dolžijo ga goljufije potom nagovarjaj! h krivemu pričevanju. V Slovenje-Gradca i okolici vlada splošno zadovoljstvo, kajti DraiE-vičeva hujskanja je bila škandalozna. l mino s nam zdi, da »narodni* listi o tej stvari nič m pišejo! Obsojen klerikalec. Dne u maja vršil i je v Fiseherjevi gostilni v Sv. Jurju volilni M slovonskih klerikalcev Tega shoda se je Ml napredni posestnik Mihael Doppler udeležil. gJ veda ta pametni mož ni hotel za zaupnico kleni kalnemu Roškarju glasovati. To pa je imel petoliznika Franca Krampi tako razburilo, dal pričel na Dopplerja kričati in ga psovati z U sedarni ,falot" in »bik". No, g. Doppler si tej ni pustil dopasti in je šel klerikalnega rogon] leža tožiti. Zdaj je Krampi seveda mile za olj puščanje prosil. Zavezal se je, plačati v kaza 15 kron za nemški »Schulverein" :n pal častno izjavo. Na podlagi tega mu je Dtaafl odpustil. V prihodnjič pa naj Krampi svoj jezik) za zobmi drži. Plačevanje davkov v III. četrtletju I. 1911. Tekom III. četrtletja 1. 1911 postanejo uepo-j sredni davki na Štajerskem dotekli in plačni t| naslednjih rokih: I. Zemljiški, hišno razredu) in hišno najemniški davek ter 5 odstotni davek| od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno] najemninskega davka, in sicer: Vil obrok dne 31. julija, VIII. mesečni obrok 31. avgusta, IX. mesočni obrok dne 30. tembra. II. Občna pridobnina in pridoi podjetij, ki so zavezana dajati račun : III.. letni obrok 1. dne julija. Ako se navedeni d oziroma pripadle deželne doklade ne vp najkasneje 14 dni po preteku zgoraj oinenje] plačilnih rokov, tedaj se morajo plačati zamudne obresti in sicor ne samo od drj: davkov, ampak v zmislu zakona z dne'lo arja 1904, dež. zak. štev. 17, tudi/od dež! doklad, če skupna letna dolžnost na dotii državnem davku presega znesek 100 K. zamudne] obresti od vsakih 100 K dotične davčne sti in za vsak zamujeni dan 13 h. in se moj rajo izračuniti ter z davki vred plačati od ki sledi zgoraj navedenim rokom, do všte dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se d; dolžnost ne plača v 4 tednih po preteku p nega roka, iztirja se ista s pripadlimi doklai in z doteklimi zamudnimi obrestmi vred predpisanega prisilnega postopanja. Kmetijski pouk pri vojakih c. k. domobranskega! pešpolka št. 26 v Mariboru. Dne 16. novembra 1910 se je bil na ŠtaJ jerskem začel prvikrat kmetijski pouk za voja v Mariboru. Poučevala sta dva strokovna oS-1 telja mariborske deželne sadjerejske in vino šole, in sicer splošno poljedelstvo gospod Al Jontsch, ki je vodil obenem pouk in go Oton B r u d e r s. Tečaja se je udeležilo nemških in 5 slovenskih domobrancev — ki • se oglasili prostovoljno — med njimi 1 nik (feldvebl) 2 Četovodja (cugsfirerja), 3 i 4 poddesetniki (gefrajtarji) in 15 infanteristm] Pouk je trajal celotno 48 učnih ur; Jentsch je porabil 40 ur za splošno stroko, kakor tudi za gojitev kmetija] rastlin in za živinorejo, gosp. Bruderspa) ur' za vinorejo, sadjerejo in vrtnarstvo. 4M se je porabilo za predavanja v vojašnici, 8 za praktična razkazovanja na posestvu vinoreja) in sadjarske šole. Po predavanjih se je čim dalje bolj živahen razgovor. Go3p. nik K o 11 e s in pozneje na njega mestu podpolkovnik Schonauer in stotnik Zahr] b r u c k n e r, ki so nadzorovali pouk, so i ležili opetovano predavanj in praktičnih razb] zovanj z veliko vnemo. Dne 19. maja se je I čal pouk; udeleženci so se hvaležno od svojih učiteljev in se sme z velikim voljstvom trditi, da se je ta prvi poskus lil vrste jako dobro obnesel; pri vojakih se je b-1 zala očividno velika vnema za stvar kot in se je nadati, da bodo imeli od tega rest korist. Obkradel je steklar Ludvik Krajšek vi goni svojega mojstra za 126 K. Denar jem pravil. Fantiča so dali v kletko. — 5 — Letni in živinski sejmi na Štajerskem. iltenve:dic so letni in kramarski sejmi; »ejmi, zaznamo-^itnraiico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama '*) pomenijo letne in živ;nske sejme. Dne 15. julija v Zdojah**, okr. Hrežice; (svinjski sejem). Dne 17. julija bjn"*. okr. Kozje: pri Sv. Filipu, okr. na Muti"*, okr. Marnberg; pri Sv. Ani [Krembergn. okr. Cmurek. Dne 18. julija (svinjski sejem): v Velenju**, okr. ; v Radgoni*. Dne 19. julija ua Ptuju i konji, govedom in ščetinarji); v Arti-1 okr. Brežice. . Kolo ukradel je Emila Schara v Karčovini hribom npzuanec. Kolo je vredno 300 K. Sliko je ukradel neznanec kolo Franca Pri-12» v .Mariboru. Sleparil je v Mariboru neki dalmatinski fejar, zakar po ga dali pod ključ. Zastrupila se je, z morfijem bolniška stre-I Olga Vessiak v Mariboru. Vzrok samomora Pobegnil je dragonec Kari Korošec iz Slov. fee. KravO ukradla je v okolici Slov. Bistrice c> Kolar. Vredna je krava 400 K. Tatico i uprli. škega mrliča so našli v tunelu pri Po- [FOtrok je bil 6 meseci star. Ne ve se, ali lila nesreča ali zločin. Ob birmi v Konjicah so se pri sv. ^ri fantje stepli. Pri temu je krčmarjev sin lik z nožem nekega Gaude sunil. Gaude iti takoj mrtev. je iz neznanih vzrokov želez-\aspirant Pollatschek v Pesnici. Težko ra-pga so odpeljali v bolnišnico. Padla je 72 letna Ana Zech v Mariboru in p zlomila. Najdlo se je v Ptuju dne 10. t. m.: 1 saknja, 1 zavoj žebljev, 2 ključavnici i pri g. Makesch.) Kdor je izgubil, naj pri policiji. Nesreča ali zločin? Pri Rogatcu so našli jlka hlapca Martina Ažman težko ranje-|ležati. Drugi dan je nesrečnež umrl, i bi preje še k zavesti prišel. Preiskava bode ja, ali se je zgodil zločin ali pa nesreča. ljubil je krčmar Laufer na poti iz Rot-v Maribor denarnico, v kateri je bilo [Rudarske nesreče. V Trbovljah je pri delu Francu Radič roko zlomilo, Mihi Hrib-ja prste na negi zmučkalo. rli so v Šmarju pri Žetalah nekega Ipreteža, ki je v raznih fabrikah transmi-t jermena kradel. [Dezerter. V Mariboru je korporal Johan^ inf. reg. ukradel čez 400 K erarič-^ denarja in je potem s svojo ljubico po-| T Gradcu pa so ga vjeli in zaprli. ozor! Sleparija s „španskim zakladom" ičela. Pisma prihajajo na razne ljudi, ibterih se z raznimi obljubami skuša ljudem (izvabiti. Pozor! Pretep. Kanta Anton in Martin Pirnat v i pri Šoštanju sta metala kamenje v hišo a Rajsterja in se bodeta imela vsled tega |»dnijo zagovarjati. je neznanec posestnika Brezniku ;radu okroglo 20 kokoši. luzikantova usoda. V Opoki je krčmar muzikanta Zupančiča, ker ta ni plačati. Potem ga je uklenil v ve-til ležati. Krčmarja so sodniji nalili. esil se je v Trbovljah rudar Kranjc, ^is Polzele. Vzrok samomora ni znan. Jksekutorja napadel je v Sv. Jurju j. ž. j Filip Jug. Vsled tega se bode imel ijn zagovarjati. ! Kondukterja z nožem napadel je Franc T&to so ga oddali sodniji v Brežicah. 7 Krčmar Štefan Založnik v Oplotnici jttpira svojo ženo tako hudo ob tla vrgel, koj nmrla. Da bi ga ne izdala, dal svoji natakarici 100 K. Ali ta je a govorila. Ko so Založnika aretirali, je usmrtiti. Oddali so ga sodniji. — so že na prosto dali; preiskava je i je žena na srčni kapi umrla in mož i uboja kriv. Tat. Hlapec Trebše v Pobrežu pri Maribora ukradel je svojemu staremu očetu hranilno knjižico za 580 K. Potem je s svojim prijateljom Gabrovic v Celje odpotoval, kjer sta prav dobro živela. Ko sta že 200 K zapravila, so je policaji zasačili in zaprli. Ukradel je neznanec posestniku Francu Klemenčiču pri sv. Jakobu si. g. hranilno knjižico za 460 K in 80 K gotovega denarja. S koso pri delu ranil je Janez Leskošek svojega tovariša Martina Pevec v sv. Štefanu. Peveca so odpeljali v bolnišnico. Surovež. Kočar Matija Metličai- v Prošinu se bode imel pred sodnijo zagovarjati, ker je svojo težko bolano ženo na grozni nečloveški način pretepaval in trpinčil. Detemorilka. Dekla Marija Karsner je služila v Savinjski dolini. Pred par dnevi je porodila; otroka je takoj po porodu zadavila. Detomorilko so orožniki arentirali in okrožni sodniji v Celju oddali. Razstrelua. Pri streljanju z dinamitom pri Suligoju na Dobrni se je zgodila grozna nesreča. Ena „mina" s 3 kg dinamita se namreč ni sprožila. Cez nekaj časa je mislil preddela-vec Franc Spiga, da gre že lahko pogledati. Z njim so šli še trije delavci. Ko so prišli okroglo 10 m do „mine", se je ta nakrat razstrelila in je seveda vse 4 osebe težko ranila. Špigi je glavo zdrobilo in je dragi dan umrl. Tudi Anton Žagar je bil smrtnonevarno na glavi ranjen. Težko ranjeni sta tudi delavki Katarina Pobec in Johana Klešnik. Skrajna previdnost je pri takemu delu pač neobhodno potrebna. Požar. V Lasnici pri Lembahu je pričelo gospodarsko poslopje Marije Bahernik goreti. Ogenj se je razširil tudi na poslopje Jožefa Bučer. Ker je bil hud veter, je bila vsa vas v veliki nevarnosti. Cela vrsta požarnih bramb je v težkem delu ogenj omejila. Škoda je velika. Tz Koroškega. Iz Globasnice se nam poroča: Dne 25. junija obdržalo je tnkajšno veteransko društo v spomin 45. obletnice bitke, pri Custozzi patrio-ticno slavlje. 'Seveda se to prvakom ni dopadlo, ker ni bilo dovoljeno „živio Srbija" vpiti. Naš fajmošter Nuže ni imel ta dan časa ali pa ga ni hotel imeti, da bi bral od društva plačano mašo. Tako jo bilo društvo prisiljeno, nekega starega, penzijoniranega 86 letnega fajmoštra prositi, da naj mašo celebrira. Ali čuite in strmite, kaj so ti pobožni črnuhi proti tej slav-nosti naredili! Organist in cerkveni pevec seveda tudi ni imel časa, da bi pri tej patriotični slavnosti sodeloval. Društvo je moralo drnzega organista in pevca preskrbeti, kajti prvakom tadi cerkev ni dovolj sveta, da bi jim branila divje sovraštvo proti nemštva. In zdaj čnjte: Vkljub temu da je domači organist še na predvečer slavnosti do 10. ure ponoči s svojimi zastarelimi iu hripavimi pevci izkušnjo obdržal, niso orgije drugi dan zutraj funkcionirale. Bil je namreč Grafenauerjev namestnik tukaj, ki je baje gotove dele orgelj odstranil in tako so orgije obmolknile. Tako so se prvaki branili, da ne bi slišali cesarske pesmi peti ... Bi bilo pač bolje, ako bi se gotovi ljudje bolj za lastne zadeve brigali, orgije v cerkvi pa naj bi pri miru pustili, kajti orgije so lastnina vseh fara-nov in imajo vsi do njih ednake pravice, ne pa le fajmošter in njegov pokorni organist. Vsled tega pobalinstva morala se je maša tiho brati, kar je na vernike prav čudno vplivalo. Celo stari g. fajmošter rekel je javno : Nisem mislil, da so v Globasnici tako maščevalni ljudje, da bi nam kaj tacega storili! Pfui Teufel! Bistrica v Rožu. (Občinske volitve). V soboto 8. julija so se vršile takaj volitve za občinski odbor. Čeravno je naš kaplanček v „Srnini" grozno pretil, kako da nas bodo Metodi potancali, pri volitvi nobenega nisma v i d 1 i. Volitva je imela čisto napredni, nemško prijazni izid. Ker ni bilo nacionalnih rogoviležev, volili smo popolnoma tiho, brez prepira, brez poloma in ednoglasno. Očitno so pripoznali volilci, da so z dosedanjim predstojništvom občine in dosedanjo „mavžingo", vkljub nekterih črnjevkelov in „ŠMira", popolnoma zadovoljni. Izvoljeni so bili: III. volilni razred : Dr. Kam. Klimbacher, Mat. Dobeiniger, Fr. Schaunig, Jos. Uggovvitzer, namestnikom: Fl. Malle, J. Leder- wasch. — II. razred: J. Kurasch, Lor. Feinig, Pet. Partl, Dom. Kreigher, namest. V. Ibounig, Št. Obiltschnig. — I. razred : E. Arnold, J. Feinig, J. Goritschnig, M. Pschernig, namest. J. Isopp, S. Kikl. Čestitamo ! Št. Janž v Rožu. (Nova bratovščina). Tukaj so sestavili novo telovadno društvo „Orel", ki obstoji večjidel iz fantalinov, kateri so komaj iz šole ; nekteri pa še hlače na šolskih klopeh trgajo. To zapeljane sirote hočejo imeti tudi neke maškeradne uniforme, da se bojo boljše obrajtali. Bolje bi bilo, da se dobro useknejo nego da v „kuopfloch" nbesijo rnske farbe. če bodo pridno delali in starejšim pomagali se ne bo njim „lnstaIo" pri „Bauhu" tarnati. Mislimo tudi, da je voditeljem in zapeljivcem mladine le zato, da bojo udi dobro mesečni no plačevali, uniforme pa potem ne bo iu voditelji se bodo na bratovščine stroške v belo Ljubljano vozili in tam dobro veselili. Brez vesti pa jo, da se taki mladi fanti za politične pretepače ,izobražujejo" ter se tako mir v naši deželi kali. Starejši naj otroke modrejše pridno k delu pridržujejo, potem bode jim turnarija prišla. Mladost je kmalo zapeljana, čas svojega življenja trpi pod prvaškim jarmom. Ustrelil se je v Beljaku železniški tajnik H. Langer. Vzrok je baje ta, da je izgubil pred kratkem svojo ženo. Strela. Preteklo nedeljo divjala je v Veli-koven in okolici grozna nevihta. Sin posestnika Koraka jo peljal medtem konja napajati. Strela je udarila vanj. Konj je bil takoj mrtev, mladi fant pa je tudi kmaln nato izdihnil. Ukradel je slikar Gustav Šobernik v Celovcu kolo in se odpeljal v Beljak. Tam so mu pa policaji preskrbeli prenočišče. Ponarejeni denar, zlasti 5 kronski kosi, kroži v Beljaka. Pozor! Huda klofuta. V Beljaka je neki neznanec na cesti 60 letni ženi Reichmann podelil tako hndo klofuto, da je revica dalje časa v omedle-vici ležala. Zastrupila se je s fosforjem v Gorriachn mizarjeva žena Magdalena Pucher. Čutila se je mati in hotela plod proč spraviti; pri temu pa je našla smrt. Iz kolesa padel je v Beljaku pek Staben-steiner ; pri temu si je nogo zlomil. Otroci stepli so se v Beljaka. Mali A. Mayr je dobil pri temu težke notranje poškodbe. Grozna nesreča. Na „Gailtaleralpe" je divjala huda nevihta. Strela je udarila v čredo 130 ovc. Živali so bile deloma takoj mrtve, deloma so pa popadale čez skale in se pobile. Le 3 ovce so ostale pri življenju. Pasji umor. Neznanec je v celovški okolici že 8 psov zastrupil. Društvo za varstvo živali razpisalo je nagrado 100 K za tistega, ki bi storilca naznanil. Nezgoda. Pri streljanju v kamnolomu Velika dombra pri Celovcu bil je polir Anicato Bosano težko ranjen. TeŽka razstrelba. V Kamnolomu Stossler na Vrbskem jezeru se je razstrelila dinamitna patrona. Delavcu Jožefu Rappatz je obe togi odtrgalo in je nesrečnež še isti dan v bolnišnici umrl. Tadi paznik Jos. Jnrič je bil od kamenja ranjen. Po svetu. Veliki potres na Ogrskem. Na Ogrskem se je vršil te dni veliki potres, ki je napravil tudi mnogo škode. V Budimpešti sami je ostalo pri strahu. Prestrašeno ljudstvo je sicer takoj po sunku planilo na ceste in v hudem strahu vpilo in molilo. Pretresljivi prizori so se odigravali v blaznici v Leopoldovem mestu. Bolniki so v divjem begu zapuščali spalnice in stokali in jokali v nezavestnem obupu po hodnikih. Med nekaterimi zbesnelimi bolniki in strežaji je prišlo do hudih bojev in morali so posameznikom prisilne srajce obleči. Ednaki hudi prizori so se godili tudi po zaporih iu v ječah. Kaznjenci so hoteli s silo iz svojih celic in le komaj so jih premagali ter pomirili. V delavskih okrajih je bilo tudi grozno kričanje, ker je tam na tisoče delavcev, žen in otrok v malih stanovanjih skupaj zbraaih. Še hujši je bil potres na deželi in najhujše prizadeto je bilo mesto Kečkemet. Ta je potres nad 100 hiš — 6 — porušil; v celem bogatem niestu ni niti enega celega dimnika. V rotovžn se ne more več ura-dovati. Vsi brzojavni drati so pretrgani. Palače, cerkve, vojašnice, vse se je podrlo in leži v razvalinah. Mnogo oseb je bilo nbitih, mnogo žensk pa je iz strahu zblaznelo. V bližini mesta Kečkemeta se je na polju zemlja odprla. Iz zemlje so pričeli švigati ognjeni plameni in modri žvepleni plini prihajajo iz špranj. Ne daleč od tam se je podrla hiša in je ubila 10 oseb. Le y Kečkemetu in okolici napravil je potres za 10 milijonov kron škode. Ali tudi iz drugih krajev prihajajo ednaka poročila. V mestu Nagv-K6riJ3 ni ostala niti ena hiša nepoškodovana. V mestni hiši sta bili dve osebi zasuti in ubiti. Obupanje po celi deželi je velikansko. lzseljeniške razmere v Ameriki. Ameriški listi poročajo: Iz Iliona, N. Y., je dospela vest, da je tamkaj umrl Štefan Kubik iz Košic, Ogrsko, vsled prehlajenja, ki si ga je nakopal za časa bivanja na Ellis Islandu, izseljeniškem otoku v New Yorku. Slučaj Štefana Kubika je značilen za razmere na Ellis Islandu. 63 let stari mož je prišel s svojo ženo in dvema odraslima otrokoma začetkom decembra s parnikom »President Grant". Kubik je imel v Ameriki šest odraslih otrok, med njimi štiri omožene hčere, od katerih stanujeta dve v mestu Little Falls, N. Y, Družini ni bilo dovoljeno, naseliti se zaradi ostarelosti roditeljev, kakor se je glasilo zdravniško spričevalo. Zetom se je posrečilo, opozoriti na slučaj podpredsednika James S. Shermana, in na temelju brzojavke podpred-sodnikove je bilo družini dovoljeno drugo zaslišanje, toda odgonska razsodba je bila potrjena. Potem je bila podana pritožba proti odgonski razsodbi in družina končno pripuščena posredovanjem podpredsednikovim v Waahingtonu. Zeti pokojnikovi so ugledni meščani v Ilionu, N. Y., in Little Fallsu, N. Y., ki bivajo že mnogo let v Združenih Državah in so državljani. Za časa, ko je bila družina pridržana na Ellis Islandu, so vladale tamkaj strašne razmere, kajti prenočevalo je tamkaj v pomanjkljivih spalnih prostorih 1600 do 1700 priseljencev in na dostojno okolico navajeni priseljenci se niso upali zaradi mrčesa iskati v spodnjih spalnicah pokoja in so rajši ležali na odejah na tleh. Potemtakem ni čuda, da si je stari gospod nakopal pljučnico, ki se je končala s smrtjo. Družina je bila pridržana več tednov, dokler ni končno bila ura rešitve. — To pa je samo en slučaj izmed številnih, ki dokazujejo, kako slabo se godi izseljencem v Ameriki. Iz New Yorka tudi poročajo: Profesor Steiner, ki je učitelj socialno-politične vede na vseučilišču Iowa, se je baš vrnil s trimesečnega potovanja po Evropi, kjer je posebno obiskal ona mesta, kjer se naseljenci, namenjeni v Ameriko, vkrcavajo na ladje. Izjavil je, da večina parobrodnih družb še precej dobro skrbi za naseljence, in da je baje našel najboljše razmere v tem oziru na Nemškem. Profesor Steiner se je jako zavzel za naselniSko stvar in bo izdal o tem predmeta posebno knjigo. Profesor Steiner se je vozil v medkrovu, da je spoznal razmere, v katerih žive izseljenci na parnikih. Izjavil je, da jih je skoro večina, ki gredo z veseljem v novo deželo, od katere pa več pričakujejo kakor v resnici dobe. Jako se je pritožil o ameriških uradnikih v karanteni. Rekel je, da bolj surovih uradnikov, kot so ameriški naselniški in karantenski, še ni nikjer videl. Naseljenci dobijo jako slab pozdrav, ko pridejo na ameriška tla, v deželo svobode. Karantenski uradniki postopajo z njimi, kakor z živino. Večina teh naseljencev se seveda boji komu zameriti, in tako radi prestanejo vse, kar se z Djimi počne. Profesor Steiner je celo videl, da je neki karantenski uradnik nekega naseljenca z vso silo udaril v obraz, ker je stopil na napačno mesto. Seveda, če bi naseljenec vedel, da sme udariti nazaj, bi bilo drugače. Naseljenci imajo še oni sveti strah pred uradniki iz starega kraja. (Gospodarske. Marelice naj ae obirajo z roko o suhem vremenu zjutraj. Vsakrat naj se poberejo z drevja bolj zrele marelice. Ako se namerava marelice razpošiljati, naj se poberejo, kakor hitro začno rumeniti na senčni strani. Ko se pobirajo, stavijo naj se v košare, držeče kakih 5 kg, a te naj se pred vlaganjem obdajo od znotraj z listjem. Zelenjava naj se ne le saliva, ampak obenem tudi pridno okopnje. Kdor zelenjavo zaliva, čestokrat pogreši. Marsikateri uporabi za zal'vanje mrzlo vodo. ki jo je zajel naravnost iz vodnjaka Če se zalije po solncu segreta zemlja z mrzlo vodo, to več škoduje nego koristi. Marsikateri začetnik zalije kar na rahlem nekoliko povrhu, to pa nič ne izda, posebno na segreti zemlji, ker voda hitro izhlapi. Boljše je, če se vsaka posamezna rastlina dobro zalije, posebno o suši; v takem slučaju se potem z zalivanjem nekoliko dni pretrga. Važnejše nego zalivanje je pogosto večkratno okopavan]e, kajti če se močno zaliva, napravi zemlja trdo skorjo povrhu in to je treba pravočasno zdrobiti. Kakor je treba listju zraka, ravno tako ga je potreba koreninam, Če ima zemlja skorjo po vrhu, pa zrak ne more do korenin, in tudi ne ogljenčeva kislina, katera raztaplja razne rastlini redilne snovi. — Ako se pa zemlja večkrat prerahlja, imata dostop v njo oba pl>na. V rahlo zemljo ima dostop dež in rosa. Z okopavanjem se zatre tudi plevel, še preden gre v seme. Okopa naj se vsake 3 tedne, sicer lahko tudi še prej t. j. kakor hitro se je naprav la povrhu zemlje skorja. Da se pa ne pokvarijo zelenjavi tenke koreninice, naj se okopava kolikor mogoče pl tvo. S čim bomo gnojili ajdi? Ajda potrebuje precej fosforove kisline in kalija. Dasiravno je ajda glede gnojenja zelo skromna, vzlic temu priporočamo, naj se jej gnoji, kajti gnojenje se dobro izplača. Sveži hlevski gnoj ajdi ne ugaja, ker po njem raste preveč bujno in rada poleže, vsled tega je boljše, če se uporabijo za gnojenje umetna gnojila. Na hali la/. orala naj se vzame 80—100 kg 40% kaljeve soli in 200-300 kg super-fosfata. Dušečnata umetna gnojila naj se uporabijo za ajdo le, ako primanjkuje zemlji dušca. Kot dušečnato gnojilo uporabi naj se čilski solitar in sicer naj se vzame na vsak ha 50—80 kg. Kdor hoče pridelati mnogo lepega zrnja, naj seme vsako tretje ali četrto leto menjava, kajti če se uporablja za sejanje vedno lastni pridelek, se dobi veliko puhlega zrnja. Za 1 ha se potrebuje 100—150 1 semena. Deteljna predenica ali lasje je zajedalka, katera se zelo naglo razširja in pokonča v kratkem deteljo, katere se je polotila. Ako si zapazil kakšno predeni čno gnezdo, pokosi ne le napadeno deteljo, ampak tudi še za kakega pol metra naokrog navidezno zdravo deteljo. Napadeno deteljo pusti na licu mesta, primešaj ji suhe slame, polij nekoliko s petrolejem in zažgi. Navidezno zdravo deteljo spravi v kako rjuho ali vrečo, sicer pa le tedaj, če predenice še ne^evele. To deteljo nesi živini, a pazi, ko jo neseš daiene raztreseš po deteljišču, kajti vsak predeničin la», ki pade na dete-Ijišče, vzkali na mestu. Ko prižgana detelja zgori, prekopaj napadeno mesto z lopato ali pa pretrgaj globoko z železnimi grabljami. Ako si sklenil, da ima ostati dete-ljišče več let posejaj prekopano mesto vnovič z deteljo. S čim bomo gnojili repi? Za repo je treba zemljo dobro in globoko prerahljati ter dobro pognojiti. Če se seje repa na strnišče. naj se, ko se je žito spravilo z njive, napelji na njivo gnoj in ga takoj podorje. Ako se hofejo uporabiti namesto hlevskega gnoja umetna gnojila, vzame naj se za vsak ha po 150 kg čilskega solitra, 200 žvepleno kislega kalija in 200 kg superfofsfata. Za 1 ha se potrebuje VJt—2 kg semena. Da se seme bolj enakomerno poseje, naj se mu primeša '/, drobnega peska. Letos je že zopet mnogo Ustnik uiic, mrčesa, kateri rastlinam ne le škoduje, ker jim pije sok, ampak onesnaži s svojimi izločki tudi listje in sadje. Takšno zamazano listje ne mora več dihati, vsled česar usahne in z rastlin prezgodaj odpade. Vsakega kmetovalca, posebno pa sadjerejca prva skrb mora biti, da ta mrčes čimprej uniči in zatre. Prav dobro sredstvo za pokončavenje tega mrčesa je kasija (Quassiaholz). Za vsak h 100 1 vode naj se vzame l1/, kg teh trsk, ter dene namakat eno noč v 10 1 vode, a naslednji dan naj se vse to dobro skuha. Nato naj se dene v kakšno kad 100 1 vode, napne čez njo kos platna za vreče in zlije ukuho nanj, da se precedi. Tej tekočini v kadi naj se doda še 2\/. kg mazavega mila (Schmierseife), dobro vse skupaj premeša in poškropi i njo sadno drevje, vrtnice in razne druge ušive rastline. Če listje nt še zvito, zadošča, Ce se kar poškropi, ako pa je že zvito, upogne naj se napaden poganjk in vtakne v to raztopino. Ta raztopina pomori vse ušice, listju in sadju pa ne škoduje. Mnogo nalezljivih bolezni se Siri, ker se največ družin ne brigajo dosti za desinfehcijo na bolniški postelji. — Zanimiva in poducljiva knjiga je izšla o „i d r a v j u in desinfekciji", ki pojasni vsakomur, kako se zgodi dezinfekcija v vseh slučajih v hiši. Pošljem Vam na zahtevo to knjigo zastonj in franko takoj.. A. C. H u b m a n n, Dunaj, Petraschgasse i. Loterijske številke. Gradec, dne 8. julija: Trst, dne 1. julija: 83, 31, 70, 25, 78. 26, 38, 20, 79, 80. Dekla za vse, ne čez 35 let stara, vestna in pridna, ki ima poleg pridno in čedno izvršenega domačega dela veselje za kuhanje, se sprejme proti dobri plači in oskrbi tekom 14 dneh pri dobro sitni rani mlajši zakonski dvojici brez otrok na deželi na spodnjem Štajerskem. Ponudbe pod ,,Treu und verlalMich" na upravo lista. cio »OOOOOOOOOOOtJOOOOSKK 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna kolekcija \ = 600 koso« za le 6 kron =: Vročr Sirjen ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava švic. «ist. Koskopt |«t 1 Žepna ura gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabrirjiop-I raneijo, 1 amerik. zlato-duble paner-verijica, 2 amer. zlato-«:* I prstana (za gospoda in damo), 1 angl pozlačena garnitura, ki AI stoji iz gumb za manšete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nt] 6 delov. 1 eleg. žid. kravata, barva in muSter na žfljo, naJB^ facon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantorn, 1 neinal) za dame, zadnja novost, l kor. garnitura za toaleto na poloti 1 cleg, pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. ba;onov i i biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album ia salon t umet in razgledi sveta, 1 krasni k«lje ta vrat ali » Um i | tnimi orientalskimi biseri, 6 indjskih vrajfov-proroko7alcev. atml vsako družbo in Še 550 raznih predmetov, ki so v vsaki h:Ji b-I ristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. R»J kopf-pat.^epno uro, ki je sama dvojno svoto vredni, košta M 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme n I znamke). A 6elb razpošiljala hiša Kraka va št. 430 NR Pri j rofibi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev i najf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopadt, denar I zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. Zastopniki in potniki! Za obisk privatnih kupcev z blagom za gospode in dame se proti visoki prorafl pozneje tudi proti fiksumu 'sprejmejo pri pni razp. tuha. Ponudbe pod .,Weltnrma 92462" H ekspedicijo anonc M. Dukes Nflg. Dunaj l.l Krepki, zdravi učenec = sprejme v trgovini z mešanim izdelovalnici sifona Johana Messner, Grafenstein. Koroško, Št. 708. v •krlal dre ebn, cijske L ki aii vsaki ticah se vs cijo r {na r 11 je fin forms vpora olepši Naznani se da se bo letošnjo licenciiu in premiiranje plemenskih bikov zjutraj na mestnem sejmišču v Ptnju vršilo.] V smislu deželnega zakona 17. aprila 19 št. 41 se povabijo bikorejci, da zaznamovani^ še ne licencirane bike na ogled na Ptuj | nejo, da bodo za spuščanje pridobili dopnsl Delile se bodo državne, deželne in premije. Kmetovalci udeležite se mnogoštevilno] priženite Vaše bike na ogled. Okrajni odbor v Ptuju dne 30. junija 1911. Načelnik: I Ornig 1. r, Črešnje, borovnice ter vse druge vrste sadja kupuje vsaki množini Max Straschill, Breg pri! Pridni pri k i Origii Vsi p karna „zdra koma nova slivov zagar, ki zna samostojno in zanesljivo delati: „bundgatteru, na navadni „gatter° ki na cirkularno žago, se takoj sprejme. plača K 100 brez vsega. JoSfif Jarnier,! žaga.in veletrgovina z lesom v Oljij >00000()OOOOOOCXI 12 H �375 Eni poletni meseci pospešujejo razvoj in raz-vseh nalezljivih bolezni, in je znano dejstvo, da nastopajo 4, ošpice, tifus, koze poleti močneje kakcr i letnih časih. Vsled tega je nujno poda se nahaja v vsaki hiši desinfek- i sredstvo. Priznauo najzanesljivejše desin-fekcijsko sredstvo sedanjosti je Pridni i nima duha. je nenevarno in ceno se dobi v iki lekarni in drožeriji v originalnih stekle-K 80 vinarjev. Vpliva hitro in gotovo in d tega od vseh zdravnikov za desinfek-bolniški postelji, za antiseptične obveze innata in zalih) in za prepričenje nalezlji-losti rado priporoča. o, prijetno toaletno milo 8 vsebino Lyso- i in vpliva antiseptično! Lysoform-milo je nbljivo za najobčutnejšo kožo, celo za deco; j teint, ga napravi duhtečega in finega. [piizkus zadostuje in rabili bodete vedno to milo. Cena za en kos 1 krona. C na voda z izredno antiseptičnim ^vplivom in gotovo odstrani neprijetni duh iz ust Monzervira zobe. Poleg tega služi »Pfefferminz-jraform" po priporočilu zdravnika za izmivanje irJQ v grlu, vnetju vrata nahoda. Par apljic zadostuje v pol glaža vode. lijoalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. dukti Lysoforma se dobijo v vseh le-in drožerijah. -— Zanimivo knjigo o [.itevjii in desinfekciji" pošlje na zahtevo vsa-A. C. Hubmann. Dunaj, XX. Pe-traschgasse 4. Naturna vina lita 52 K, stari risling 56 in 60 K, 50% pristna ka in tropinovka K 110— za 100 litrov proda J. Kravagna v ^Ptuju. KXXXXXXXXXXXXXXXXXX Skoraj novi lencin-motor pBP(retonnierende Wasserknhlung), ki funkcionira zajamčeno dobro, se proda pri g. Jos. Bacher, Celovec Unter-Goritschiteen. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX dob'jo trajno in dobro službo. Naslov: „Helling-bauten, Fiume" Section B. 6S7 Tržna poročila Ptuj, tedenski sejem dne 23. junija 1911. Vrsta , „ Sred. cena Mera in teža-----^------r— Pšenica.........| 50 kil Rž...........|= 50 kil Ječmen......... jI 50 kil Oves.......... f 50 kil Kuruza......... 50 kil Proso..........I 50 kil Ajda..........|| 50 kil Krompir novi...... » stari...... Fižol ......... Leča......... Grah......... Kaša......... Pšenični gris...... Riž.......... Sladkor....... Cešplje....... Čebule (luk)..... Kimel........ Brinjeve jagode .... Hren........ Zelenjava...... Ustna moka..... Moka za zemlje .... Polentna moka .... Goveje maslo..... Svinjska mast..... Speh frišni...... Špeh okajeni..... Zmavc........ Sol........ Puter frišni....... Sir, štajerski . . . . . *4«nfc, JaJca........ Goveje meso..... Telečje meso..... Mlado svinjsko meso Drevesno olje..... Rips olje ........ Sveče, steklo..... Zajfa navadna .... Žganje....... Pivo........ Vinski jesih..... Mleko, frišno..... Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... » > mehki .• . Premog (Steinkohle) . . Mrva stara...... kila' 12 50 9 10 12 9 9 9 - 4 2 1 kila I' 1 kila!' — .26 2 ' |90 Slama (Lager) stara Slama (stelja) satra Zelje, glava .... 1 kila] 1 kilaj; 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 liter 1 liter 1 liter l liter || — 9 7 2 1 50 kil £ 50 kil 50 kil 50 kil 50 k. 1° Mestni urad ptujski, dne 6. julija 1911. Vinski sodi! Kdor hoče nove, lepe, močne ajhane hrastove sode (8 obročov) kupiti, dobi jih zdaj še za 10 h liter pri g. Gedliczka, občinska hiša v . ______________Ormožu. _____________m Na prodaj je zaradi bolezni = lep vinograd = z novim nasadom 3'/s orala, "A orala gozda, travnik z sadonosnim drevjem 2 orala, viniča-rija ter gospodski hram z veliko obokano kletjo, vse v najboljšem stanju! Proda se po celo ugodnimi pogoji. — Kje, pove upravništvo „Stajerca". 654 Reparative na šivalnih strojih izvrSijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za Šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Mustri slikanja in Šivanju za stonj in franko. 36*1 Grazer Kasse a (r. G. m. b. H.), Graz, Hcrren-gasse Nr. 11. verleiht Geld — auch is growren Po*t.i — rasen, obne Vermittl^r provision, ohne Lebensvfrsi-cherungszwang und ohneZwanjr zu Gehaltuvormerkungen bei massiger Verzinsung gpg»-it Bilrgschaft odor gegen Gehalts-iibzug mit Lebensveisicherung, oder gegeri grundbUcherliche oder BOnstige entsprcchende Sicberheit im Personalkredit-•weig zur Ruckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleicb gezahlt werden kSnnen), so dasi das Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahron rllckgezahlt wird. im >ailgemeirien Zweig« ab--r in beliebig zn vereiiiiarende* Frist. Schuldscheinverfassung unentgcltlich. Schuellsto Erle-dlgung. AiuualiluBg der Vor-schiisse nach Heretellung der Sicberheit sofort. Drucksorten- versand. llranOO priden in pošten UlitJIICO se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki pri Frideriku SkuSek. Metlika, Dolenjsko. 598 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Antonu Brntošek, pekovski mojster pri sv. Jiirju ob juž. žel. 632 §2 pritlični hiši v Mariboru, ena s S stanovanji brci vrta in dvoriSCa, druga z 2 stanovanji, svinjskim hlevom in vrtom, proda se poceni. Vpraša se: Wicher. Maritmr, MelKngerstr. &3. Jako dobro ohranjeni „Eiskasten" "se poceni proda. Vpraša se v hotelu „Stadt Wlen" v Pt«|u. 629 4 tedne za poizkus in v pogled <»> pošljem moja kolesa marka „Bohem>", dela in popravila najceneje, primerni plačilni pogoji, il. ceniki zastonj in franko. Fr. DuSek, tovarna koles, Opojno št. 116 na drž. zel. (Geško). Pridna, inteligentna prodajalka, ki se da porabiti tudi za pismeno delo, se sprejme. Ponudbe pod naznanilom referenc Gradec ..hauptnostla-gernd" pod šifro „Tiichtig und VerlassHeh''. 635 Dva krepka 653 kovaška učenca (Ring- und Keltenschmiede) se sprejmeta pri g. Ferdinandu Franki Studenci pri Maribora. H jo o ae proda, 3 sobe, '»*<* kiuVnja, 2 kleti. 1 hlev za krave, mlatilni^a, 3 delni svinjak, drvarnici, guta za listje, 1 oral prvorazrednega zemljišča, 5 minut od žel. postaje Ptuj na okrajni cesti, primerno za penzijonista it'd., se proda iz prosto roke za 12600 K. Več pove uprava ..Štajerca-. 606 2 UČenCa "dobrimi Šolskimi spričevali se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom J. F. Schesclirrko, sv. Jurij ob južni železnici. 603 zaslužek!! = 2—* K na dan in stalno sko/.i (»revzetje lahke štrikarije doma. Edino moja raašina za hilro štrikanjo ..Patentnehel'4 ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in šporme izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trs. sodn, protokol. Kuri Wolf. Dunaj. Mariahilf, Nelkengasae 1/06. Pošljem orožje vseh vrsl, kakor Hammcrles puške, Trojke, Lankaster- in flobert-puške. revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim osebam prijetni plačilni pogoji. Na željo pošljem boljSe puške brez kupne obveznosti tudi H dni na poizkus. II. ceniki zastonj in franko. F. Dušek, tovarna orožja, Opoono šl, 85 na drž. žel., Češko. 616 Začetnica S vešča slovenske ter nemške stenografije in strojopisja želi v najkrajšem času službo Sprejenje službe tudi v pisarni ker se ne rabi stenografija in strojopis. Razume v trgovini in nekoliko v knjigovodstvu. Zadovoljna z službo v mestu ali na deželi. Naslov pove npravniStvo „st»jerca". Kovaški pomočnik, kakor tudi učenec ae sprejmeta pri kovaškemu mojstru Franc KovSe, Gornje Zreče (Ober-Rotschach) pri Konjicah. 612 Franz Sehonlieb, Gewthrfabrikant und Fein-buchsenmacher Ferlach (Karaten). Direktni nakupni vir mod. lovskih pušk, lancastre-pušk, (BUchsflinten) cd K 68— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove šafte. R. ceniki prezplačno. _______________________564 Krepki marljivi mlinsr-ski nŠenec se takoj po dobrih pogojih t učenje sprejme pri gosp. A. Knkowetz. posestnik umetnih mlinov v Ptuju. 644 Učenec a z dobro Šolsko izobrazbo sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom g. Franz Schosteritech Št. Vid pri Ptnjn. Gostilna mesarija in mlin tik šole in cerkve v enem prijaznem trgu na spodnjem Štajerskem je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Vež pove uredništvo »Štajerca" v Ptuju. 652 Pridna prodajalka in dve 1I11N za trgovino z mešanim blagom se sprejmejo pri Hans de Toma 660 Dobje pri Planini. 7931 — 10 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zan-.ore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki saniore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I Ako to ni res, plačamo vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obrasčene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zaioj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer-z dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, Odkar sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 596 Iran, ltpill|ll I* ISI, m~" (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). DOnonooonan di o A Štajersko dobro deželno vino K 52 — ^ Štajersko namizno in iztočno vino K 54"— □ Štajersko krepko vino iz gore K 56-— Q Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60 — □ Sil vari ec, beli, fino namizno vino K 60— O Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— aj pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem 2 puslopjn aparkase o Otto Kuster, Celje na Štajerskem. ■a DDDononoano a o o o a o D O S a ♦ a o □ Varstvena marka „Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot odpcl]aJoče, Izvrstne In bolečine odstranjujoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, WO in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skat-ljah z našo varstveno znamko „Ankeru, potem se dobi pristno to sredstvo. ■—-_ irttn apoteka »zlati let" v Pragi, Eliiabetstr. St. 5 nov. I 4 | » j Razpošilja se vsak dan. B9t!K*v^i1 ta i Modra galica je vsled ugodnega pravočasnega nakupa v vsaki množini za dobiti pod dnevno ceno pri Peter Strelu trgovcu v Mokronogu (Dolenjsko). Pri zanesljivih ljudeh se počaka 694 tudi na denar ! Lepo posestvo. 681 V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z epeko velbani ki« ti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep \rt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kron, cd katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovale! naj se zglasijo pri Andrej Osrajnig v Ribnici na Pohorju. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ^5n| Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. ■ ure do 2. ure popoldne (blagajna ju od ^ 12. do 1. ure zapftal; ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. ^ "vroOlii: /.r;ihnm, paro ali 'M „Brausebad"zrjnho K -60; postrežba ^ K —10. 97 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. Torciaže-va a^CLolsia, najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rana, gumijevih trakov, zamaškov in „bei!ov" za sode itd. itd. gostilna z iztočom pive, vine in žganja, trgovina z mešanim in rezanim blagom se zaradi dru- žbinskih razmer poceni proda v nekem trgu na spodnjem Štajerskem. Cena 14.000 K. Tudi trgovina z mešanim blagom z iztočom vina, pive in žganja čez ulico se proda za 8.000 K; 3 000 K lahko ostane. Iztoč (Flaschenschank) čez ulico se v Mariboru za ceno 1.200 K z zalogo proda. Pri vprašanjah naj se priloži retnr-marko. ios Realit&ten-Bureau gospe Stamzar Maribor, Schulgasse 5. Naš na najmoderneje urejeni špecial-tovarniški etablissement stoji že 535 t na čelu = fabrika za preše in ima v strokovnih krogih najboljše ime. Zahtevajte specialni cenik žt. 775 o prešah za vino in sadje, kompletnih napravah za mo-šterije, o hidranličnih prešah, mlinih za sadje in grozdje, rebler za grozdje, mašinah za odbiranje jagod itd. Čez 680 medajl in prvih cen itd. Ph. Mayfarth & Co. Bfe se zastopnike. Dunaj II., Taborstr. 71. uje se zatepnike. Na prodaj je hiša lepa, zidana z opeko krita s tremi bM) kuhinjo in velbanoj kletjo, za veako obrt J, pravna; zraven en živinski in dva svinje veliki vrt, dva travnika in tri njive in leH tik okrajne ceste in '.', ure od postaje Po Cena 10.000 K. Več pove lastnik Alois P<šta Poljčane. Slawitsi v Ptuju priporočata izvrstne ŠvalnelH (Nahmasclunen) po sledeči «| Singer A . . , "0 K Singer Medium . 90 ^Singer Titania 120 ■S**' Ringschiffchen 140 R:ngschinchen za krojače .... 180 Minerva A......... . 100 Minerva C za krojače in čevljarje IGO Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Naj« cene so nižje kakor povsodi in se po pop plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik plačno. Franc Kampuš Ig. Poiskal pri Pragerskem vsem kmetom priporoča najnovejše vitelne ali gep.ne, tilnice. najnovejše ročne mlatilnice, slamorcznice, reporeznice. čistilnice ali vejač, odbiralnike ali trijerje, mline za jawljke1"-mleli, stiskalnice ali prešf, sesalke za gnojnico in studci* vrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste jiit, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne plu; in oko;»ače, motorje na benzin in sesalni plin, stroje opreme za opekarne. Samote za cementni* cevi debt i vt-i4c ud n* za vsakovrstno zrnje inlet, da si lahko doma Dielje, na roko, na vili, vodno in parno mod, o izdetet, najnovejše kotijo, brzoparilnike prave rAlfa" pri kat&nh se veliko drv in Časa prihrani. V zalogi imam okoli šJOo strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar M jo pridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se d pa le na moje stroške ne na kmeta si roško; ugodni platjihj in ludi nizke cene. Tudi potrebujem nekaj posteiih 7a&tt*fl| ako bi kdo hotel prodajat, naj se oglasi, pa le airoi poSat i V" rajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. Sloviti 200 letni proti zaprtju, sla&emu VintuM inmki slabosti Črev, koliki, /Jati žili itd. je pristen z znamko rdeči rak. Dobi se i apotekah ali direktno pri edino opr nemu izdelovalcu Latfislaus Fies, apoteka M Pozsony 141; 187 tpressbuig) Ogreto; Ponaredbe se sodnijsko 2: Cena 1 steklenica 70 vinarjev. Po povzetju 6 steklenic franko K 4"60. Generalni depot za Avstrijo! Paul Reutenbajher, 1 .,Genfer Kretii", Dunaj XIII. Auhotstr. Ml/137. Najboljia pemska razprodaja I Ceno perje za postelj] 1 k«, »ivlk ilUanih S K; I K 10 h; napel belili 2 K«l *K; belih meblii!i6 K 10,. najfinejših, fnor.«o-bflii,i8i 6K40h.8K;l kg. Banu) nen) sitega 6 K, 7 K; bflep :l najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem uai tac BotoHB postelje -m it krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumeiega nsnl tihem. 180 cm. dolg, 116 cm. Urok, t 2 planina bliti vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z noiiaj trajnim in flavmaitta »erjem » poattlje 16 K; mMihu ilaune 24 K; po*UBeaoi tuheiti 10 K, 12 K, H K, J glavne blazine 8 K, 8 K 60, 4 K. 6e posije po poi " m K naprej frasko. lonenjara ali »rnitev franko d Kar ne dopada denar nazaj. B. EenlBoh, DeBobeuits Sr^ Bt asottvala. C«nlk gratis in franke. • "V v Vuzenici (Saldenhofen na jako prostora ob cesti, lepo zidana, za profe; krčmaije, grajzlerijo itd. primerna, z malo ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in nimi plačilnimi pogoji za K 12.00* Kleinszig, Wolfsberg. 6225 �89589 87