primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnu
—j Vj O
o o c 5
2 C
ti
P- J- ~-~ 2 5:
2 2 2
2
r c c ”

«
r_
a
«SlariT™ Cena 600 lir - Leto XLI. št. 159 (12.191)
Trst, torek, 23. julija 19!
ro
Tudi v vladni večini deljena mnenja o gospodarskih ukrepih
Ob obletn v trž
8
K
c
Danes sestanek petstrankarske koalicije o devalvaciji lire in gospodarski politiki
Pomembna 20 - letnica
BOGO SAMSA
RIM — Danes bo na sporedu ponovno preverjanje. Craxi in Forlani bosta sprejela tajnike petstrankarske koalicije, govor pa bo predvsem o gospodarskih vprašanjih, s prav posebnim ozirom na tako imenovani »črni petek«, ko je praktično prišlo do bankrota lire in njene devalvacije. Večina zahteva sedaj zelo strogo Sospodarsko politiko, ki bo imela odločno protiinflacijski značaj. Nad ysem tem pa Visi spopad med ENI Banco d’Italia, kar še zlasti zastruplja odnose med demokristjani in socialisti.
V imenu KD je spregovoril republikanski voditelj Spadolni, po mne-nju katerega so ukrepi, k| jih je sprejela vlada, povsem nezadostni. Na seji republikanskega tajništva je obrambni minister izrazil vse svoje negodovanje do gospodarske politike vlade; govoril je o zdravljenju z aspirinom, v času ko inflacija nebrzdano raste. Obsodil je nenadzorovano rast izdatkov na nekaterih državnih področjih, skratka trenutni po-ložaj je izredno negotov in zato republikanci zahtevajo od vseh držav-
ljanov nove žrtve.
Povsem različna je mnenje socialistov. Marianetti je včeraj izjavil, da je za sedaj dovolj to, kar je vlada naredila. Največji problem je sedaj brzdati inflacijo, vendar je to po mnenju nekdanjega namestnika tajnika CGIL bolj politično kot gospodarsko vprašanje:	potrebna je
stabilnost vlade, da bi slednja utegnila izkoristiti pozitivne učinke devalvacije ter zmanjšati na minimum negativne Krščanska demokracija kot ponavadi molči. V resnici bo zelo težko, da bi na današnjem srečanju na vrhu sprejeli učinkovite varčevalne ukrepe. Sedanji čas, tik pred obdobjem množičnega dopusta, za to ni primeren. Zelo verjetno bo o tem govor spet na jesen, ko bodo sindikati in Confindustria najbrž že sklenili sporazum o šestmesečnem obračunavanju premične lestvice. V nasprotnem primeru bo vlada nujno morala spet posredovati. Krščanska demokracija je igrala prevzaprav na drugo karto: preverjanje v njenih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Generalni tajnik KPI Natta ni včeraj pred centralnim komitejem in osrednjo nadzorno komisijo napovedal samo, da bo 17. kongres partije prihodnjo pomlad, temveč je v svojem uvodnem poročilu odgovoril na notranje kritike ter dal podroben prikaz italijanskih političnih in gospodarskih dogajanj ter v glavnih o-brisih orisal sedanji mednarodni položaj.
Natta se je postavil odločno v bran demokratičnemu centralizmu kot zgodovinski dediščini, s katero se ne sme razmetavati. Zavrnil je torej trditve Napoleona Colajannija, da bi morala KPI premostiti to metodo in dopustiti, da bi tudi v partiji nastajale struje. Prav tako odločno je zavrnil kritike in negativne obračune komunistične politike v zadnjih letih. Ob tem je branil Berlinguerjevo vlogo in politiko, saj »ni časten« poskus »zanikati ali likvidirati tako veliko
bogastvo idej in dela«.
Generalni tajnik KPI ni torej presekal s preteklostjo, biti hoče njen idealni dedič, zato se je zavzel za nadaljevanje politike demokratične alternative, a je dopustil možnost vmesnih faz. Ni se torej odrekel Ber-linguerjevi politiki, kot to zahtevajo nekateri v partijskih vrstah.
V svojem dolgem poročilu se je dotaknil tudi vlade in dejal, da je utrditev petstrankarske koalicije relativna, saj so ostali nerešeni vsi problemi, ki že leta tarejo italijansko družbo.
Natta ni torej spremenil dosedanjega kurza KPI, ostal je zvest Ber-linguerju, zavrača kritike in predloge o spremembah v partiji. Danes in jutri se bodo še kresala mnenja, a prave premike lahko pričakujemo le v predkongresnih razpravah in seveda spomladi, ko bodo na kongresu odločali o bodočnosti KPI.
Pred dvajsetimi leti je v noči med 22. in 23. julijem 1965 tržaški občinr ski svet izvolil slovenskega svetovalca PSI Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor. Takrat se je preosno-val tržaški občinski odbor leve sredine, v katerem so sodelovali socialisti, ki so zahtevali in izsilili vključitev slovenskega socialista v »sobo z gumbi«, kot so v takratnem razdobju slikovito nazivali odbore, v katerih se odloča.
Vključitev Slovenca v odbor je vzbudila divji srd vseh tržaških starih in novih fašistov in nacionalistov. Nalašč za to pribko se je v Trst vrnil stari Mussolinijev osebni prijatelj in skrajno nacionalistični novinar Rino Alessi, ki je v dnevniku »H Piccolo« vodil ostro kampanjo proti vključitvi Hreščaka. Njemu se je pridružil takratni škof Santin, ki je v kampanji izredno aktivno sodeloval.
Stvari so se zaostrile, neofašisti in drugi nacionalisti so organizirali u-spešne množične manifestacije po tržaških ulicah in do spopadov med neofašisti in policijo je prišlo celo okrog palače Diana sedeža tržaške federacije Krščanske demokracije.
Kampanja je dobila tudi izrazito u-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sedaj hi moral hiti v prvem planu hoj proti naraščajoči inflaciji
POROČILO NATTE PRED CK KPI
Ogromna škoda Ha Goriškem in v Furlaniji
..BORICA — Silovito neurje, ki je ^rialo na Goriškem in v Furlaniji, v ?®deljo zjutraj, je prizadelo veliko sk°(ie gospodarskim in industrijskim ’Jwatom na Krminskem, še večjo ško-l*0 Pa so utrpeli kmetje v Brdih in v Furlaniji. Škodo šele ocenjujejo, ^endarle so strokovnjaki prepričani, I*a.gre v več milijard lir. Popolnoma JNtičeni so ponekod vinogradi. Tudi da ne bo pridelka niti čez leto dni.
NA 3. STRANI
^elo za ladjedelnico
TRŽIČ — V tržiško ladjedelnico so 6 vrnili včeraj prvi delavci iz do-jrilnilne blagajne. Pričela so se na-Jhreč dela za izdelavo velike pomor-ploščadi MICOPERI, postopno, do Prihodnje pomladi, se bo na delo .riiilo vseh 2 tisoč delavcev, ki so ^ več kot leto dni v dopolnilni blagaj-r1. Ploščad morajo izdelati v 27 mescih. Sindikati pa si prizadevajo, •a bi ladjedelnica dobila nova naro-i'j?- Le tako bi se izognili ponovni čez poldrugo leto.
NA 8. STRANI
Sodnik iz Trenta še podpisal petdeset sodnih obvestil
Zamberletti: Nesrečo v Dolini Stava je treba pripisati človekovim posegom
Na pokopališču v Tesero so včeraj v skupno grobnico položili kakih trideset
(Telefoto AP)
krst
TESERO — Včeraj pozno popoldne so se ob svetlobi umirajočega sonca na pokopališču v Tešem poslednjič
poslovili od 33 vaščanov, ki so izgubili življenje v strahoviti petkovi nesreči. Na zadnji poti jih je pospremi-
la desettisočglava množica v kateri so bili poleg krajanov tudi številne delegacije, reševalci in sorodniki žrtev od vsepovsod. Danes bodo po vsej verjetnosti v skupno grobišče položili še drugih 36 žrtev iz Teserà, če bo njihovim sorodnikom in znancem uspelo ugotoviti njihovo istovetnost med strašno iznakaženimi trupli. Prav tako počasno je odvažanje posmrtnih ostankov žrtev iz drugih krajev I-talije.
Po podatkih ministrstva za civilno zaščito so do sinoči našli 199 trupel, ugotovili pa so istovetnost 147 žrtev. Glede števila pogrešanih še vedno ni točnih in dokončnih podatkov. Računajo, da jih je največ kakih 20, kar pomeni, da je smrtna žetev tragedije v Dolini Stava zahtevala okrog 220 človeških življenj. Na kraju nesreče še vedno kopljejo v reki blata, ki pa se je medtem že precej strdilo, vendar so gasilci, vojaki in druge reševalne skupine vse manj številni, kakor je tudi čedalje manjše njihovo upanje, da bodo vse žrtve lah-
ko deležne krščanskega in sploh človeškega pogreba.
Včeraj je o nesreči na Tridentinskem poročal v poslanski zbornici minister za civilno zaščito 'Giuseppe Zamberletti, medtem ko bo danes vlada odgovorila na interpelacije v senatu. Po uvodni besedi predsednice poslanske zbornice Jottijeve, ki je poleg sožalja in solidarnosti izrazila zahtevo, da se nemudoma zadosti pravici, je Zamberletti orisal domnevni potek nesreče in delo reševalcev, ki ga je koordiniralo njegovo ministrstvo. Po njegovem sta nasipa po vsej verjetnosti popustila zaradi vse večjega pritiska blata, ki se je izteklo v umetni jezeri ob čiščenju flouridove rude. Minister je poudaril, da nesreče ne gre pripisovati toliko naravnim silam, kolikor človekovim posegom in nemarnosti.
Medtem tridentinski državni pravdnih Francesco Simeoni nadaljuje sodno preiskavo. Doslej je poslal kakih 50 sodnih obvestil.
Doslej nadvse ugoden potek turistične sezone v SFRJ
BEOGRAD — Začela se je polna tu-stična sezona in jugoslovanska le-[^‘šča so talco rekoč nabita. Ta teden .0 gostila kakšen milijon in 200 ti-j/*' gostov, kar je zgornja meja na-estitvenih možnosti. Tako je vsaj TOvriial sekretar Turistične zveze Ju-Soslavije pera Djokovič v pogovoru j! tujimi in domačimi novinarji vče-v Beogradu. Jadranska obala je u°dobna panju, saj se na plažah son-P1 več kot 850 tisoč ljudi. Zato iz veristične zveze priporočajo individualnim gostom, naj si vnaprej zago-t°Ve prostor, čeprav se bodo povsod da tudi tisti, ki se ne bpdo u^Prej napovedali, ne bodo ostali brez strehe.
. Na vprašanje, kako bodo najnovej-j6 Podražitve nekaterih živil vpliva-e r|a penzionske cene, je Pera Djo-
kovič povedal, da se penzionske cene ne bodo spremenile, ker so bile vnaprej objavljene. Ponekod se bodo morda podražile izvenpenzionske storitve, vendar iz večine hotelsko-turističnih organizacij sporočajo, da jih ne nameravajo poviševati, še zlasti ne tam, kjer so si po starih cetnah zagotovili dovolj zalog. Pa tudi drugače višje cene ne bodo prizadele tujcev, saj se je kupna moč njihovega denarja povečala bolj kot so se povišale cene.
Letos pričakujejo v Jugoslaviji tudi zeflo uspešno turistično jesen. Posezonski programi se dobro prodajajo, tako da bodo hoteli v znanih letoviščih polni tudi septembra in oktobra. Dnevni penzion bo za tuje goste takrat v obmorskih hotelih od 40 do 60 zahodnonemških mark, v celinskih letoviščih pa od 40 do 54 mark.
France Popit na proslavi dneva vstaje slovenskega naroda
Delavec naj upravlja s presežkom svojega dela
LJUBLJANA — Ob dnevu vstaje slovenskega naroda je bila včeraj v prostorih skupščine SRS osrednja republiška slovesnost. Delegacija Slovenije, ki so jo sestavljali France Popit, predsednik predsedstva Slovenije, Andrej Marinc, predsednik slovenskih komumstov in Bogo Gorjan, predsednik slovenskih borcev, je položila venec pred spomenik revolucije v Ljubljani.
Na slovesnosti v skupščini je govoril France Popit, nato pa je Bogo Gorjan podelil nagrade vstaje slovenskega naroda, posebna priznanja in plakete Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Nagradi vstaje slovenskega naroda so dobili Janez Kuhar za življenjsko delo, Petar S. Brajovič za knjigo »Konačno oslobodjenje«, Emil Cesar za knjigo »Boj brez puške«, Velimir Kraševec za knjigo »Dolenjski puntarji« in Jože Vidic za knjigo »Krik v Dragi« in druga dela.
France Popit je v svojem slavnostnem govoru med drugim dejal: »Z uresničevanjem samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in političnega sistema moramo širiti možnosti, da delavski razred vsakega naroda svobodno odloča o svojem presežnem delu in upravlja
z družbeno reprodukcijo, upoštevaje družbeno naravo dohodka in načelo socialistične solidarnosti ter vzajemnosti med delavci, med narodi, republikami in pokrajinama. Tako bodo delavski razred in združeni delavci postajali nosilci nacionalnega interesa svojega naroda, odgovorni za njegovo usodo in skupno življenje v federativni samoupravni socialistični skupnosti. Gre za enotnost nacionalnega in razrednega.«
Popit je v nadaljevanju še dejal: »Marsikdaj se bomo težko sporazumeli in dogovorili, vendar ne smemo izgubljati živcev in izsiljevati s političnimi pritiski. Izkušnje kažejo, da so izsiljena odločitve velikokrat slab kompromis, ki perspektivno ne rešujejo problemov. Ne nazadnje, ni nobena tragedija, če se o nečem ne bomo dogovorili, saj je v ustavi predviden postopek tudi za tak primer.«
Delegacija Slovenije, ki so jo sestavljali Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine, Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije in Robert Čeme, predsednik slovenske mladine, pa je včeraj položila cvetje na grob Josipa Broza Tita v Hiši cvetja v Beogradu, (dd)
• Pomembna
Načelno strinjanje še ne zagotavlja skupnih konkretnih ukrepov
20 - letnica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
strahovaLne tone, še zlasti je Ijil pod udarom sam Hreščak, kateremu so grozili pismeno in na drugačne načine.
Pa vendar se je vse zaključilo z njegovo izvolitvijo v tržaški občinski odbor, za kar so glasovali demokristjani, socialdemokrati in seveda socialisti, ki so v odboru sodelovali, pridružil se jim je znani antifašist dr. Pincherle, ki je izrecno želel pokazati svoje prepričanje, komunisti, ki so takrat zelo ostro nasprotovali levo - sredinskim koalicijam, pa so se v tem primeru vzdržali.
V takratnem Primorskem dnevniku smo zelo podrobno poročali o dogodkih in smo tudi v uvodniku podčrtali izreden pomen izvolitve, saj se je končalo dolgoletno razdobje diskriminacij, ko Slovenec samo zato, ker je bil pripadnik slovenskega naroda, ni smel biti na vodilnem upravnem mestu. Končala se je brutalna politika rasne diskriminacije in vzpostavili so se normalni demokratični odnosi. Podčrtali pa smo tudi, da s tem seveda še zdaleka niso uresničene o-snovne zahteve po zaščiti manjšine, ki izhajajo iz italijanske demokratične ustave in mednarodnih obveznosti in da je to samo eden izmed primerov zaščite.
Takratna ostra šovinistična hajka spominja na sedanjo, ki jo prav tako vodi tržaški dnevnik »II Piccolo« in v kateri so na podoben način združene vse tržaške stare in nove fašistične in nacionalistične sile. Pa vendar so nekatere važne razlike: Cerkev, škof in celotna cerkvena hierarhija so odločno prekinili s starimi nacionalističnimi usmeritvami in so na strani sožitja in sodelovanja. Neofar šistom tokrat ni uspelo pripeljati na ulice množic ljudi, celo ob obisku senatne komisije in avdicijah v Trstu se je zbrala redka peščica, ki se je sramotno razšla kot polite kokoši. Po drugi strani pa vse stranke zaradi izsiljevanja nacionalistične Liste za Trst kolebajo in predvsem koleba večinska Krščanska demokracija, v kateri ni več tako odločnega in naprednega jedra, kot je bilo tisto, ki ga je vodil takratni tajnik stranke Botteri.
Za Trst torej pomeni teh 20 let po eni strani pozitivno spoznanje, da je v skladu z normalnim demokratičnim življenjem, če vodi neko važno mesto v izvršilni oblasti Slovenec, po drugi pa žal še vedno ostaja še kako živa stara nacionalistična in šovinistična miselnost, s katero se mora slovenska in italijanska demokratična javnost ostreje in bolj odločno spopasti.
BOGO SAMSA
• Sestanek koalicije
NADALJEVANJE S 1. STRANI
načrtih ne bi na noben način smelo okrepiti Craxija. Z zadnjimi dogodki pa bo na preverjanju treba govoriti o vseh najbolj žgočih vprašanjih, od zadolženosti države do javnih izdatkov in do nove gospodarske politike vlade. Obstajajo vsi pogoji, da se razprava zaplete in da pride do dramatičnega razpleta, v katerem ni izključena vladna kriza, kar bi po mnenju pohtičnih opazovalcev v Rimu, privedlo do sestave druge Craxi-jeve vlade, ki bi najbrž trajala nadaljnji dve leti, morda celo do konca zakonodajne dobe.
Medtem se seveda nadaljujejo žolčne polemike o dogodkih, ki so privedli do »črnega petka«. Nekateri zelo potiho šušljajo, da je glavni krivec zakladni minister Goria, ki odgovarja za gospodarske izbire vlade. Zato naj bi Goria odstopil in tako delno opral madež, ki trenutno leži na Gorii samem in na vladi sploh. Drugi pa so mnenja, da je krivda, v celoti na predsedniku ENI, socialistu Revigliu, ki mu pripisujejo špekulativne namene.	R. G.
Zahodne vlade skušajo izoblikovati skupno strategijo proti mednarodnemu terorizmu
BRUSELJ, BONN — Zahod skuša izoblikovati skupno strategijo proti mednarodnemu terorizmu, ki v zadnjih mesecih nevarno dviga glavo. Včeraj se je v Bruslju pričel dvodnevni sestanek zunanjih ministrov EGS o tej problematiki, jutri in pojutrišnjem pa se bodo v Bonnu zbrali največji izvedenci za terorizem zahodnoevropskih držav. Združenih držav Amerike, Kanade in Japonske.
O potrebi izoblikovanja skupne strategije proti terorizmu, ki v zadnjih časih dobiva vse bolj izrazito mednarodne razsežnosti, so sei zahodne vlade že večkrat izrekle, stvari pa se dokaj zapletejo, ko je treba načelne izjave prevesti v konkretne ukrepe. Razhajanja med njimi se pričenjajo že ob ameriškem predlogu, naj bi bojkotirali bejrutsko letališče, kjer so šiiti pred nedavnim ugrabili ameriško letalo. Kot je včeraj pisal Washington Post, se s tem predlogom prav gotovo ne strinjata Francija in Italija. Prva zato, ker jo vežejo do Libanona »posebni odnosi«, ki izvirajo iz njene nekdanje kolonialne prisotnosti v tej deželi, I-
talija pa zato, ker skuša po svojem sarazmerno uspelem posegu v okviru mednarodnih mirovnih sil v Libanonu z njim ohraniti čimboljše odnose.
Toda vprašanje sankcij, ki naj bi jih izvajah do bejrutskega letališča, ni edino, ob katerem se vlade Zahoda razhajajo. Dokaj podoben je s tega vidika primer Irana, ki ga je Washington vključil v seznam petih držav, iz katerih naj bi se širil mednarodni terorizem. Poleg številnih evropskih držav skuša tudi Japonska izboljšati svoje odnose z njim. V »črni listi«, ki jo je sestavila Reaganova administracija, je tudi Nikaragva in ni treba posebej poudarjati, da se s tem druge zahodne vlade kaj malo strinjajo.
Vse torej kaže, da bosta sestanka proti mednarodnemu terorizmu težko obrodila oprijemljive sadove. Med ukrepi, za katere bi se utegnih sporazumeti, sta po mnenju opazovalcev predvsem dva: poostritev nadzora poletov, ki prihajajo iz »nevarnih območij«, in vnaprejšnje odklanjanje pogajanja s teroristi.
Atentat na Danskem
KoBENHAVN — Včeraj dopoldne sta v danskem glavnem mestu eksplodirali dve bombi in težje ali lažje ranili 20 ljudi. Eden izmed peklenskih strojev je bil nastavljen pri uradih ameriške letalske družbe North West Orient, drugi pa pred bližnjo sinagogo. Na srečo je bil verski obred V slednji že končan, med ranjenci pa so številni gostje judovskega doma za ostarele, ki stoji zraven sinagoge.
Odgovornost za atentat je prevzela teroristična organizacija Islamska sveta vojna. V njenem imenu se je oglasil po telefonu neznanec neki tiskovni agenciji v Bejrutu in zagrozil, da bodo pripadniki iste organizacije izvedli podobne akcije proti sionistom in imperialistom po vsem sveta-Sam včerajšnji atentat v Kobenhavnu je označil kot povračilno akcijo za poseg izraelske vojske v naselju Kabriha na jugu Libanona.
Zaradi vina z antifrizom avstrijski trgovci v ječi
DUNAJ, ŽELEZNO — Medtem ko so po Zvezni republiki Nemčiji umaknili iz prodaje avstrijsko, z dietilenglikolom »oplemeniteno<a vino še Francija, Velika Britanija in Poljska, se sodstvo na Dunaju ukvarja z nekaterimi vinskimi trgovci iz Gradiščanske. Prve štiri so aretirali v soboto.
Roka pravice je kot prvega zgrabila Johanna Saut-nerja, oseminštiridesetletnega predsednika gradiščanskega združenja za vinsko propagando. Iz njegovih kleti je namreč priteklo vino, v katerem so v Gradcu pretekli teden namerili življenju nevarno stopnjo gli-kola — kar 16 gramov v litru. Gre za tako imenovano »Eiswein«, sladko vino, ki se stiska iz že napol posušenega in zmrznjenega grozdja, podobno prošeku.
Poleg Sautnerja so v soboto priprli še Joseja Tschi-do iz Apetlona, Siegfrida Tschido iz Pamhagena in Georga Steinerja iz Podersdorja. Tožilstvo bo seveda iskalo »črne ovce«, ki so povzročile z vinskim škandalom avstrijskemu gospodarstvu neprecenljivo škodo še vnaprej, tistim štirim, ki so jih že prijeli pa grozijo zaporne kazni med enim in desetimi leti stro-
gega zapora. V vinorodnih krajih ob obali Neusiedler-see in povsod tam, kjer »raste« glikolovo vino, so gostilničarji, hotelirji in lastniki penzionov — gre namreč za visoko razvite turistične občine, obupani. Tako je Tschidov soimenjak, Michael Tschida, gostilničar iz Apetlona potožil, da gostje pri njem nočejo niti jesti več, da o pitju sploh ne govori. Josej Tschida »grešni kozel« je dobil pred vrata svojega podjetja milijon litrov vina vrnjenega iz Nemčije. Kaj bo s tem vinom, za enkrat nihče ne ve. Vsekakor so po anketi v ZR Nemčiji našteli celih 93 odstotkov ljudi, ki izjavljajo, da avstrijskega vina ne bodo več pili.
Celo avstrijski minister za kmetijstvo Guenter Hai-den je posvaril prebivalstvo svoje dežele, naj se izogiba sladkim »predikatnim« vinom, najnovejša šala, ki je začela kot blisk krožiti po Avstriji pa pravi, da bo odslej sladka vina iz Gradiščanske pil le še Rein-hold Messner, da bi na kakšni od njegovih visokih tur na osemtisočake ne zmrznil. Dietilenglikol je namreč sredstvo, podobno antifrizu in občutno veča stopnjo sladkorja v vinu.	BARBARA GORIČAR
Raif Dizdarevic v Alžiriji
ALŽIR — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je vče^ raj odpotoval na enodnevni delovni obisk v Alžirijo. Povabil ga je voditelj alžirske diplomacije dr. Themat Taleh Ibrahimi, ki ga je tudi pričakal na letališču. Takoj po prihodu so se začeli pogovori.
Dizdarevič in Ibrahimi sta izmenjala mnenja o razvoju, rezultatih in nadaljnji krepitvi jugoslovansko-al-žirskega sodelovanja. Ministra sta podrobno preučila dejavnost v okviru gibanja neuvrščenih, posebej v zvezi z bližnjo ministrsko konferenco, ki b,o v začetku septembra v Luandi. Pri vseh vprašanjih, o katerih sta se pogovarjala, se je pokazala enakost o-cen in stahšč obeh strani.
□ BEOGRAD — Narodna banka Jugoslavije bo z današnjim dnem dala v promet kovance za dvajset, petdeset in sto dinarjev. Izdelani bodo iz litine, v kateri je 61 odstotkov bakra, 19. odst. niklja in 20. odst. cinka.
OPEČ ponovno zaseda brez večjih izgledov
ŽENEVA — Le dva tedna po spodleteli izredni konferenci ministrov O PEC na Dunaju so se včeraj v Ženevi ponovno sestah ministri za nafto te organizacije. Po vsem sodeč ne bodo niti tokrat odpravili težav in disciplinirali svojih vrst. Na dnevnem redu so predvsem usklajevanja v cenah lahke in težke surove nafte. V bistvu pa bodo morah razpravljati o načinu, kako premostiti sedanjo krizo. OPEČ ima le dve poti, ah zniža cene, ah pa zniža proizvodnjo in s tem zmanjša ponudbo in ohrani sedanjo ceno. Manevrski prostor držav članic OPEČ pa se je v zadnjih letih do skrajnosti zožil, saj krije trenutno OPEČ le eno tretjino naftnih potreb. Nečlanice so že pocenile nafto, da bliskovito pada povpraševanje po nafti OPEČ.
Saudska Arabija, ki je v teh letih še največ žrtvovala, da je ohranila vsaj navidezno enotnost OPEČ, je že na Dunaju sklenila, da ne bo več pristajala na žrtve. Saudski minister za nafto Jamani se je obenem zavzel za znižanje cen, da bi postavili ne-
kak branik pred konkurenco nečlanic in nedopustnim ravnanjem raznih držav OPEČ, ki nudijo izredne popuste in ugodnosti pri nakupih nafte, kar je že neke vrste pocenitev.
Poleg cene nafte pa OPEČ pesti še vprašanje fiksnih kvot črpane nafte. Razne države, predvsem Irak in Nigerija, bi rade spremenile dosedanji ključ. Zaradi lastnih finančnih in gospodarskih težav, bi rade izvažale več nafte. To pa pomeni, da bi se morale ostale članice delno odpovedati svojim določenim količinam, če nočejo povzročiti bliskovitega padca cen.
To vprašanje je tako zapleteno, da bodo o njem po vsem sodeč razprav-Ijah šele jeseni. Po včerajšnjem; prvem dnevu konference je bilo namreč jasno, da vsaka država ostaja pri svojem, da so možnosti za sporazum minimalne. Glede cen. se je namreč OPEČ razklal, del članic zagovarja pocenitev, del pa znižanje proizvodnje, ki pa bi jo morale prevzeti na svoja ramena in v škodo prav tiste države kot Saudska Arabija, ki zagovarjajo pocenitev.
Ker je družbeno nevaren in mafijec
Bivši župan KD Ciancimino obsojen na 4 leta konfinacije
PALERMO — Protimafijski oddelek palermskega sodišča je včeraj obsodil bivšega palermskega demo-krščanskega župana Vita Cianci-mina na štiriletno prisilno bivanje (honfinacijo) v Rotellu, mah občini v pokrajini Campobasso. Za sodnike je Ciancimino »družbeno nevaren človek« in »organsko vključen v mafijske kriminalne organizacije«. Še več, v razpravi so tudi navedb, da se mora svojemu političnemu vzponu zahvahti predvsem mafiji in njenim zaveznikom. Obenem je palermsko sodstvo že začelo postopek o zaplembi ogromnega CianciminoVega premoženja na podlagi zakona Rognoni - La Torre. Vsekakor pa so odredih, da bo moral plačati kot kavcijo ob svojem odhodu na prisilno bivanje 50 milijonov lir.
Trenutno pa bo bivši palermski župan še čakal na konfinacijo. Postopek o prisilnem bivanju so namreč sprožih preden so 3. novembra 1984 Ciancimina aretirah pod obtožbo pripadnosti mafijskim sku-
pinam, da je še vedno gost rimskega zapora Rebibbia.
Ciancimino se je kljub temu do zadnjega boril, da bi preprečil prisilno bivanje. Od sodnikov je zahteval, naj zashšujejo razne de mokrščanske veljake, kot zadnje pa je preklical svoje odvetnike, v u-panju, da bo vsaj formalno zakasnil razsodbo. S sklepom o prisilnem bivanju je namreč bivši de mokrščanski župan tudi uradno proglašen za mafijca.
Kot tohko drugih se bi bržkone tudi Ciancimino izmuznil, če ne bi poleg mafijskih prijateljstev preiskovalci odkrih v njegovem sefu v neki palermski banki kar 2 milije na kanadskih dolarjev sumljivega izvora. Ciancimino je torej sedaj končno mafijec, kljub temu, da niso o tem dvomih pred leti, ko je bil na višku svoje moči, niti palermski zidovi. Skesani mafijski kolovodja Tommaso Buscetta je bil tisti človek, ki je sodstvo končno prepričal o resničnosti javne tajnosti, da je Ciancimino povezan z mafijo.
Gorbačov ne trpi korupcije in okoriščanja
Čistka zajela tudi partijske kadre v cimkentski pokrajini
MOSKVA — V boju, ki ga je sprožilo novo kremeljsko vodstvo za kadrovsko obnovo partijskih vrst, so prišle na dan v čimkentski pokrajini v Kazahstanu velike nepravilnosti v delu tamkajšnjega partijskega komiteja. čimkentsko partijsko vodstvo je namreč vrsto let prekrivalo pravo stanje v gospodarstvu, dopuščalo, da so direktorji tamkajšnjih podjetij na vehko potvarjali proizvodne rezultate, se okoriščah z državnimi dobrinami, in tudi sebi dovoljevalo stvari, ki ne gredo partijskim veljakom.
Celotno partijsko vodstvo pokrajine so zato na zasedanju pokrajinskega partijskega komiteja pretekli teden nemudoma zamenjali, javnost pa se znanih z njegovimi največjimi napakami in nepravilnostmi. Razprava je vzbudila med sovjetskimi ljudmi velik odmev, saj o tako grobih in odkritih kršitvah gospodarske discipline že dolgo ni bilo slišati. Mnogi direktorji tamkajšnjih podjetij so namreč kar po vrsti ponarejali proizvodne rezultate, da bi konec leta lahko
rekh, kako so izpolnili plan, velike naložbe v kmetijstvo pa v zadnjih štirih letih niso dale niti kopejke, čeprav je država v ta namen odmaknila skorajda milijardo rubljev.
Tako so na primer lansko leto knjigovodje v topilnici svinca v čimkent-sku samo v enem četrtletju »pripisali« tri milijone rubljev, da bi zadovoljili svoje planske obveznosti, zatem pa zaposlenim izplačah še za 141 tisoč rubljev premij, da bi bilo proizvodno leto v vseh pogledih »uspešno zaključeno«. Nič kaj bolje ni bilo niti v drugih branšah, saj je zveza
sovhozov, ki se ukvarja z živinorejo, uspela na ta način v zadnjih letih prekriti primanjkljaj v višini 4,8 milijona rubljev, gradbeniki pa samo v lanskem letu v višini 3,8 mihjona rubljev.
Za vse to so menda na pokrajinskem partijskem komiteju dobro vedeli, vendar pa so mižali na obe očesi. Na zasedanju komiteja so zaradi tega republiški šefi zelo napadli tudi druge službe v pokrajini, češ da so povsem padle pod vpliv prvega sekretarja Asanbaja Askarova, ki je bil do sedaj celo član CK KP SZ,
in da se niso odzvale niti na odkrite »signale« iz nižjih partijskih organizacij, katerih člani so baje v zadnjih letih nekajkrat javno opozarjali na nepravilnosti, ki so se dogajale Novi partijski sekretar R. Mirza-ševa, ki so ga pripeljah iz Pavlodar-ja, se je zaradi tega na zasedanju pokrajinskega komiteja posebej razgovoril o osebnosti Asanbaja Askarova, opozarjajoč pri tem, da je treba vse take ljudi čimprej zamenjati, kajti le na ta način naj bi bilo moč uresničiti politične in gospodarske naloge, ki si jih je zastavilo novo kre-
meljsko vodstvo. Askarov naj bi s® namreč poleg vsega drugega na svO' jem položaju tudi materialno okori" ščal in si dal na primer v planinah pred dvema letoma zgraditi velik0 lovsko kočo, ki jo je uporabljal i2' ključno za sebe in svoje goste.
Sodeč po izjavah na plenumu, z3' radi tega ni bilo baje nič čudneg3' če so nastali položaj na veliko izk°' riščali tudi njegovi najbližji sodelaV' ci in če se je korupcija močno ra2' pasla po vsej pokrajini. Tako so n3 primer v mnogih kolhozih in soV' hozih najboljšo zemljo preprosto Pr<? puščali kmetom, da so na njej 23 svoj račun gojih sadje in zelenjavo-nekje so si dehh državna stanovanj3-drugje avtomobile itd. Zasedanje p3’-' tijskega komiteja se je zato končal0 z odločno zahtevo, da je treba tak°J narediti konec s »samozadovoljstvom1* v partijskih vrstah, »preveriti« vse kontrolne službe v pokrajini in vS0 tiste, ki so bili kakorkoli vpleteni ^ nepravilnosti, »ustrezno kaznovati«-DANILO SLIVNIK
Neurje s točo je v nedeljo zjutraj divjalo v Kr minu, Brdih in Gorici
Večmiliiardna škoda na kmetijah in gospodarskih poslopjih
Ogromno gmotno škodo je povzro-c,«> neurje, ki je v nedeljo, v pr-jutranjih urah, prizadelo pre-ceišen del goriške pokrajine in so-sednje območje v videmski pokra-Juii. Orkanski veter je ruval dreve-?a’ odkrival strehe. Na precej širo-em pasu, ki sega nekako od Bor-piana in Dolenja do zadnjih obronkov Brd je klestila tudi toča. Toča padala na celotnem območju, Pre-.a, na Jazbinah, ponekod v Števe-r'anu, neurje pa je prizadelo tudi s?verni in severovzhodni predel Gorice.
V dobri pol uri je bil ponekod po-kjsem uničen letošnji pridelek groz-la in sadja, močno so prizadete ne-... ere poljščine. Obseg škode v kme-'^vu bo mogoče vsaj približno oce-udi šele čez kakšen dan, ko se bo-0 Posledice naravne ujme pokazale
v pravi razsežnosti. Že zdaj pa je z gotovostjo mogoče reči, da je toča ponekod povsem uničila letošnji pridelek. Najbolj prizadeto območje je po dosedanjih ugotovitvah pri Subidi, na Plešivem, območje Prevala, zlasti v okolici Cegla, na Jazbinah, pa tudi območje v neposredni bližini industrijske cone v Krminu. Ledena zrna so oklestila tudi vinograde in sadovnjake na sosednjem jugoslovanskem območju.
Že včeraj so bili na delu strokovnjaki deželnega kmetijskega nadzor-ništva, kakor tudi tehniki zavarovalnih družb za ocenitev škode, ki se bo v vinogradih, zlasti tam, kjer je bilo največ toče, poznala še prihodnje leto. Na kmetijskih posevkih je največ škode na koruzi in soji in bodo morali kmetje nanovo preorati polja.
Neurje, ki se je razbesnelo okrog četrte ure zjutraj je povzročilo tudi veliko škodo na gospodarskih objektih, na električnih in telefonskih napeljavah; ogromna količina ledenih zrn in vode je ponekod povzročila manjše poplave, vse ceste na prizadetem področju pa so bile v nedeljo do popoldanskih ur težko prevozne zaradi ogromne količine blata, grušča, listja in vej na cestišču. S posegom dežurnih enot gasilcev, podjetja SIP in ENEL se je stanje v nedeljo popoldne skoraj povsem normaliziralo.
Zaradi naravne ujme je seveda škoda največja v kmetijstvu, vendar so težke tudi posledice, zlasti zaradi orkanskega vetra in strel, tudi v drugih gospodarskih dejavnostih. Zračni vrtinec je odkril eno od dveh hal elektronske industrije Mipot v krmin-
ski industrijski coni, kjer so v nedeljo dopoldne uslužbenci s hitrim posegom skušali zavarovati pred nadaljnjo škodo stroje, opremo in material. Poleg neposredne škode na objektu in opremi, ki znàsa nekaj sto milijonov, je treba računati še na posredno škodo zaradi ustavitve oziroma omejitve proizvodnje, saj v takih pogojih ne bodo mogli delati v prejšnjem obsegu. Zračni vrtinec je odkril del proizvodne hale tudi v sosednji tovarni Venica in Mocchiut ter povzročili tudi drugo škodo. Med neurjem je bil namreč tudi močan naliv in voda, ki je vdirala skozi razkrito streho je seveda povzročila dodatno škodo, ki je posebej vidna zlasti v Mipotu. V Bračanu je strela zanetila požar v hiši Franca Scrosop-pija. Zgorelo je ostrešje in nekaj pohištva. Strela je poškodovala tudi
električno napeljavo v podjetju Li-neaeffe v Bračanu. S hitrim posegom lastnika in kasneje gasilcev, je bilo mogoče škodo omejiti.
Neurje je prizadelo tudi Gorico, kjer so padala za oreh debela ledena zma. Ulice so bile v jutranjih urah prekrite z vejami in listjem, ponekod pa so ovirala promet izruvana oziroma prelomljena drevesa. Uslužbenci občinskega podjetja so delali precej ur, da so odpravili okvare na električnem omrežju, veliko dela so imeli gasilci.
Nedeljsko neurje s točo ponovno opozarja na nujnost čimprejšnjega pričetka delovanja skupnega italijan-sko-jugoslovanskega obrambnega sistema. Prav gotovo bi bilo mogoče v tem primeru škodo omejiti!
VLADO KLEMŠE
Uspeh melodij sonca in morja
Portorož — Vsaj polovica od 17
P°pevk letošnjega festivala Melodije ^®rja in sonca, je bilo takih, da so obiskovalci — nad 2.000 se jih je minulo soboto zvečer zbralo v porto-roskem Avditoriju — navdušeno sprejeli. Najbolj zveneča po oceni poslu-
šalcev v Avditoriju je bila popevka Dober dan, ki jo je doživeto in živahno izvedel ansambel Bazar, ki je že lani navdušil s svojim nastopom. Avtor glasbe Dober dan je Danilo Kocjančič, besedila pa Drago Mislej. Slednji je dobil tudj nagradno Pri-
morskih novic za najboljši tekst.
Sicer pa so po uspešnosti drugi za Bazarom člani ansambla Gu-Gu, ki so s popevko Riba smrdi pri glavi zasedli 2. mesto, dobili pa so tudi nagrado mariborske Harmonije za najboljši scenski nastop. Po oceni občinstva si je 3. mesto prislužila melodija Velika ljubezen (Un grande amore), ki jo je v italijanskem jeziku odpela Rosanna Rožič - Brajko. Za najboljši aranžma je Društvo slovenskih skladateljev podelilo nagrado Aleksandru Vešku, Radio Koper pa je prispeval nagrado za najboljšega debitanta na festivalu. To nagrado' si si s simpatičnim nastopom pridobili člani ansambla Džoker iz Celja.
Tržaški ansambl Top pa si je za najbolj nor nastop prislužil nagrado ljubljanskega studia Packa. Dobili so grafiko’.
Letošnji festival Melodij morja in sonca je uspel tako po glasbeni plati (mimogrede: kaseta z vsemi melodijami je že v prodaji) kot organizacijski. Edino kar lahko organizatorjem štejemo za slabo je, da je bil čas, ko so gledalci oziroma poslušalci izbirali najboljše, slabo zapolnjen z dodatnim programom, pa je bilo čakanje na rezultate predolgo (časno), čeprav so ga medtem skušali skrajšati oziroma popestriti z nastopom dveh plesnih skupin ter delom viteških bojevnikov skupine Regius, ki sicer nastopa v samostanu nad Sečovljami.
Grča
Predstavitev knjige o boju napredne mladine v Istri
KOPER — Včeraj, na dan vstaje slovenskega naroda, je bila v koprski n]ižnici »Srečka Vilharja«, predstavitev knjige »Napredna mladina slovenske s*re 1919-1947«. Knjigo sta izdala Obalnokraški medobčinski svet in Z7,B AOV s Kopra.
Prisotnim je knjigo predstavil član uredniškega odbora proj. Salvator ,l ko. Najprej je dejal, da gre za zbornik, pri katerem je sodelovalo 18 av-°Deu. Zbornik govori o delovanju mladine v Slovenski Istri v obdobju, ki Mjerna čas med dvema vojnama in nato NOB. Spominski članki, študije in ®zprave govorijo o delovanju mladine v Istri, ki se je borila za svobodo . Proti nacifašizmu. Kot je govornik poudaril, gre za izjemno delo, ki osvet-rije nenavadno močan protijašistični odpor istrske mladine, ki je dosegel , yrh v NOB. V tem smislu je knjiga »dopolnilo« dela »Slovenska Istra boju za svobodo«. Dopolnilo pa v kolikor posveča pozornost prav mladini, i.e bila in postala steber oborožene vstaje. Naše bralce bo prav gotovo n;jjiaj0> da je precejšen del knjige posvečen tudi področju Doline, se pravi a_lstre, ki je danes pod Italijo.
uelo za zbornik je trajalo pet let, obrodilo pa je knjigo, ki je izjemne-^ Pomena. Prav ta pomen knjige so poudarili diskutanti, ki so povzeli be-0P° uvodnem nagovoru.
ir parili so se bivši borci in sodelavci knjige kot na pnmer Mario Abram, bnko Babič in drugi. Vsi so poudarili, da knjiga pravično ovrednoti od-Gibanje v Slovenski Istri. Gibanje, ki ga v bistvu nismo popolnoma nali, čeprav je imelo globoke korenine in zajemalo velik del mladine
-	c«, c/ jt. i/ / / ec. v L/ ;
ne samo mladine, (am)
AZETA
SPORT
Ulica Parini 5 (Largo Anconetta)
TRŽIČ
Telet 0481/45735
OD DANES, 23. JULIJA, DO 27. AVGUSTA
RAZPRODAJA
vseh poletnih in zimskih artiklov
POPUSTI do 80%
FILA - CERRUTTI 1881 - MAGGIA - SAMAS PUHOVKE CIESSE - PUMA - LOTTO - K 2 -BLIZZARD - TYROLIA - SALOMON - INVICTA - LANGE - NIKE - KOFLACH
Obv. občini lil. 7. 85
MIŠKO KRA NJEC
Povest o dobrih ljudeh
57.
»S	nai ti povem o njem?« je dejal nedoločni
gi a] 116 vem prav ničesar. Prav tauko je lahko pošte kakor naj večji razbojnik. Nihče .ne ve o njen
kai h bi	ne da bi bil koSa ubil ne da bi P°č(
v ' drugega, kar ni prav. Če kaj takega počne, počr
ha.i>-,eba, za k^ mi ne moremo vedeti. Tu pa živi ki pJboli Pošten človek in ljudje ga imajo radi. Kamc Kad’ ea eprajmejo in če je treba, ga tudi skrij ej Prišrr Se 16 P°iavil tu- so ea žandarji za nekaj di Tod1 iskat: in čudim se, da ga zdaj še niso izvohal So a ab misliš, da so ga ujeli? Vedno jim pred m Zar rr de' Kakor bi se pogreznil v zemljo, ga ni ve k s h-1 te gegove spretnosti so me že dvakrat odved žo 7 na postajo in toliko, da sem odnesel zdravo ki sPetmiČali pa 80 mi’ naj ga takoj prijavim, ko prič sUš r? °ba ra,d bl vedel, kako naj to storim? Ali m per’ da bi ga ujeli? In če bi ga ujeli, kako naj si i cj0, ni in pomirim vest, ko ne vemo o njem raze ga rega nič slabega? Če jim je toliko do njega, n;
Sami lovijo.«
To je bilo za Ivana premalo. levijo?9, Vani niso randagi nikdar povedali, zakaj g
»Saj najbrž sami ne vedo, zakaj ga zasledujejo. Dobijo pač sporočilo, da je tu in naj ga ujamejo. To je vse. Nikdar se ni še zgodilo, da bi bil napravil komu kaj zlega, pač pa veliko dobrega. Ljudje tu okoli dobivajo denar od njega; otroci dobivajo denar, prav tako ženske in moški; v vasi ima svoje ljudi in vse se mi tako dozdeva, da jih ima najbrž celo med žandarji, ki mu pošljejo glas, preden ga gredo lovit. Ker ne morem si namreč misliti, kako da ga nikdar ne morejo ujeti.«
Ivan je kimal. Odločiti se ni mogel. Odločil pa se je, da bo na ženo pazil in da ji bo naposled stopil na vrat in jo potegnil iz tega vrtinca, kamor jo čedalje močneje zanaša. Zato ga nekaj večerov ni bilo h Koštrčevim. Toda pri tem se mu ie čudno zdelo, da Marta zategadelj nič ne tarna niti ne sitnari, temveč mu je nasprotno nekoč naravnost rekla:
»Prav je, da ne greva tja. Bojim se tega razbojnika.«
Kako naj bi bil Ivan vedel, ali prihaja to iz srca ali pa je samo spretno skrivanje prave resnice! Kaj mar ni vsak dan tisoč prilik, da se srečata, da si rečeta kako besedo? Kaj ni celo prilike, da prideta skupaj?
Spreletelo ga je pri misli, da je tudi poslednje mogoče.
Nekaj mučnega je leglo nanj in vedel je, da se bo zdaj vse preveč usodno zavozlalo.
Življenje v hiši se ni bogve kaj spremenilo. Saj se tudi ni moglo. Ena sama sprememba je bila, da
so namreč mnogo bolje živeli, kar je bil tu Peter Košrtca, da je postalo nekoliko živahneje. Toda Peter se je po prvih dneh sam predal tej prijetni samoti, naročal vedno znova Katici, naj mu igra in je s cigareto v ustih sede poslušal, kakor bi sanjal. Potem se je včasih odpravil kam ven. Morda je šel gledat ta čudovito mirni in samotni svet, ki je sredi njega stala Koštrčeva hiša, morda je stopil do Mure, ki je bila še vedno zamrzla, so jate rac zletele s krikom, če se je kdo prikazal in kjer so se vzdignile tudi čaplje in letele v druge jarke. Ali pa je blodil po velikih prostranih gozdovih, kjer se je vejevje šibilo pod ivjem in zastiralo pogled, kakor bi bilo listnato. Tam so bile sme, ki so postale mnogo bolj domače, kar je bilo mrzlo in ki so poslednje čase spet prihajale do Koštrčeve hiše, kjer jim je stari Koštrca nastavljal seno.
Zdelo se je, da Petra prav nikamor ne vleče. Ta samota mu je nadvse ugajala, kakor mu je ugajala tudi Katičina pesem. Njegova radodarnost do Katice se je še stopnjevala, dobivala je lepa darila za svojo pesem.
Radodaren pa je bil tudi do vseh drugih. Tako je mamico vso oblekel in ji kupil vse potrebno za smrt, ker si je tako želela, da bi jo imeli v kaj obleči. Za to darilo mu je bila nadvse hvaležna in odpustila mu je njegovo potepuštvo in vse, kar je bilo v zvezi z njim. Prav tako je oblekel dedka. Kupil mu je zimsko obleko in toplo kratko suknjo s krznenim ovratnikom.
V Križu, na Proseku in na Kontovelu
Veliko pričakovanje za nove urbanistične načrte
Tržaški občinski svet je na zadnji seji Pred poletnim premorom, kot smo že obširno poročali, soglasno odobril podrobnostne urbanistične načrte za Križ, Prosek in Kontovel, ki sta jih po nalogu uprave izdelala arhitekta Kokorovec in Ruggiero. S tem je ob* činski svet izpolnil obveze splošnega občinskega regulacijskega načrta iz leta 1969, kar pomeni, da so morali prebivalci zahodnega Krasa čakati kar 16 let na urbanistični normativ, ki bi po eni strani zaustavil razpadanje zgodovinskih jeder teh treh vasi, po drugi pa nudil pogoje domačemu prebivalstvu (zlasti mladim), da si uredijo ali zgradijo dom v domačem okolju. Postopek za odobritev teh načrtov je sprva stekel zelo počasi dolga leta (tam do leta 1980) pa je povsem zastal zaradi pohtične volje vodilnih občinskih strank (v prvi vrsti KD in kasneje tudi melonarjev), kj so morale nato pod odločnim pritiskom za-hodnokraškega rajonskega sveta poveriti Kokorovcu in Ruggieru nalogo za izdelavo planov. Tudi nato je prišlo do nekaterih zamud in do trenj s Križani, Prosečani in Kontovelci, ki so se ob podpor; rajonskega sveta uprlj zlasti uvedbi tako imenovanih obveznih zazidljivih površin (comparti edificatori), ki bi lahko v določenem času celo privedle do razlastitev zasebnih zemljišč. Za zadnjo neprijetno
presenečenje pa je konec lanskega leta poskrbela še Krajevna zdravstvena enota, ki je zavrnila osnutke načrtov z utemeljitvijo, da ne ustrezajo higienskim zakonskim predpisom, ker ne predvidevajo grezničnega omrežja.
Po trnovi poti, ki je marsikateremu domačinu že vlila prepričanje, da s tem; načrt; ne bo nikoli nič, je občinski svet prejšnji ponedeljek vendarle izpolnil svojo dolžnost. Kljub formalnemu sklepu občinske skupščine pa načrti niso še bili razobešeni na uradni oglasni deski tržaške občine (Ul. Malcanton 1), ker, kot so nam včeraj povedali odgovorni na urbanističnem oddelku, uprava čaka na dokončno odobritev sklepa, za katero je po zakonu pristojen pokrajinski nadzorni odbor. Do takrat načrtov ni mogoče oceniti, ker enostavno niso še javni in torej niso še na ogled nikomur, baje tudi ne samim občinskim svetovalcem.
Za vsebino načrtov vlada v Križu, na Proseku in na' Kontovelu upravičeno zelo veliko zanimanje. Nekateri domačini so se že obrnili na občinsko upravo, na sedež zahodnokraške-ga rajonskega sveta in tud; na naše uredništvo, da bi zvedeli, kje si lahko te plane ogledajo, mnogi pa že sprašujejo, do kdaj lahko vložijo morebitne pritožbe in prizive. Podrobnosti načrti niso še na ogled na občinski
oglasni deski in torej niso še javni. Funkcionarji urbanističnega oddelka so nam zagotovili, da bo uprava takoj po sklepu pokrajinskega nadzornega odbora objavila v dnevnem časopisju oglas z vsemi potrebnimi informacijami in navodili ter tudi s točnim časovnim rokom za predložitev prizivov in pripomb. Načrti morajo biti po zakonu javno na ogled dvajset dni, občani pa imajo nato še drugih dvajset dni časa za vložitev pripomb, kar dejansko pomeni, da imajo vsega
skupaj na razpolago štirideset dni. Na občini računajo, da bo nadzorni odbor dokončno odobril te načrte predvidoma konec avgusta. Vsekakor dobro in zelo koristno bi bilo, da bi bili načrti na ogled tud; na sedežu rajonskega sveta na Proseku, ki je najboljše dosegljiv za prebivalce Križa, Proseka in Kontovela. (st)
Na sliki: Bo z novim urbanističnim načrtom stara kontovelska vas vendarle lahko zaživela?
Prispevki pokrajine slovenskim šolam
Tržaški pokrajinski svet je na zadnji seji ob nasprotovanju MSI in ob vzdržan ju komunistov odobril sklep o porazdelitvi finančnih sredstev slovenskim šolam na podlagi deželnega zakona št. 10. Prispevk; so takole porazdeljeni: opensko didaktično ravnateljstvo (960 tisoč lir), šentjakobsko d. r. (870 tisoč), nabrežinsko d. r. (1 milijon), sr. š. Gregorčič (670 tisoč), sr. š. Erjavec (335 tisoč), sr. š. Gruden, Ciril-Metod, Cankar in Levstik j» en milijon, za^bd; Stefan in Zois in Prešeren (en milijon in sto tisoč) ter učiteljišče Slomšek (en milijon 240 tisoč). Pokrajina je pristojna samo za razdelitev denarja, medtem ko je predloge za prispevke izdelala posebna komisija za slovenske šole.
Komunisti so se vzdržali in obtožili pokrajinski odbor, da je spregledal člen omenjenega deželnega zakona, ki izrecno govori o finančnih sredstvih za pospeševanje stikov med italijanskimi in slovenskimi šolami. Svetovalec Spadaro pa je tudi protestiral pri odborniku za šolstvo Poillucciju, ker uprava ni sprejela prošnje po pomoči, ki jo je naslovil Dijaški dom.
• Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v četrtek, 25. julija, ob 18.30. Na dnevnem redu ima samo upravne zadeve-Skoraj gotovo bo to zadnje zasedanje pred počitnicami.
Pozitiven obračun prometa v pristanišču
Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče je v svoji tiskovni noti pozitivno ocenila potek prometa v tržaškem pristanišču v prvi polovici letošnjega leta. Celotn; promet v obdobju januar - junij je namreč znašal skoraj 14 milijonov ton, kar pomeni 16 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Levji delež pri tem porastu je imel predvsem surovi petrolej,
Pojoča je noč drevi v Mavhinjah
Morda so punk — kdo ve? Niso pa slabi ljudje, čeprav se mame ustrašijo, ko slišijo jih kje. . . To, kar vam bodo zapeli, ni izmišljotina, to, kar vam bodo zapeli, je mladost! Tudi vi zaploskajte z njimi in naj žalost k vragu gre!
To je nekaj prirejenih verzov, ki se pojavljajo v fantaziji POJOČA JE NOČ, Istočasno želi biti tudi vabilo na prireditev, ki bo drevi ob 21.15 gost devinsko-nabrežinske občine na mavhinj-skem trgu (ali jutri, če bo grdo vreme).
ki so ga po Čezalpskem naftovodu dobavili za en milijon ton več kot v prvem šestmesečju lanskega leta. Gre za važno spremembo trenda — menijo v pristaniški ustanovi — ki ima važne gospodarske posledice za celotno tržaško pomorsko gospodarstvo.
Blagovni promet v trgovskem pristanišču je bil seveda veliko manj zadovoljiv, saj so z 2.464.000 tonami v prvi polovici 1985 zabeležili čisto izgubo 41 tisočih ton blaga v primerjavi z lanskim letom. Do tega nazadovanja je prišlo predvsem zaradi zastoja prometa žitaric in skrčenja avstrijskega izvoza lesa na Bližnji in Daljni vzhod. Na vseh drugih področjih trgovskega pristanišča pa je bil promet zadovoljiv z znatnimi porasti na področju celuloze, izdelkov deželne železarske industrije in železnih odpadov.
Specializiran promet pa še dalje rase: promet s kontejnerji je znašal v prvi polovici letošnjega leta skoraj 45 tisoč enot TEU, kar pomeni enajst odstotkov več kot lani, porast pa znaša kar 16 odstotkov, če vzamemo v poštev blago prevažano s kontejnerji. To med drugim pomeni, kot poudarja nota pristaniške ustanove, da so bolje izkoristili prostor v kontejnerjih. In končno še porast prometa z ladjami Ro-Ro, ki je znašal čistih pet odstotkov v primerjavi s prvo polovico 1984.
Nedeljsko neurje samo delno preprečilo izvedbo gasilskega praznika v Boljuncu
V'
Zal so seveda morale odpasti gasilske vaje
, Nevihta, ki je v noči od sobote na nedeljo divjala pri nas, je pustila svoje sledove tudi gasilcem iz dolinske občine. Niso se sicer znašli pred običajnim posegom, kljub temu pa so se morali krepko potruditi, da so rešili
vse, kar je bilo postavljenega na prostoru okrog občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. V najhujšem vetru so bili kiosk; na varnem in mize pospravljene.
Prav zaradi tega nepridiprava so
Obisk v živalskem centru ASTAD na Opčinah
Pogine naj pes - žalostna poletna uspešnica
morah organizatorji prenesti ves kulturni program Gasilskega praznika-Nemogoče bi bilo izvajati gasilske vaje v takih vremenskih razmerah, zato so otvoritveni govor, podeljevanja priznanj, sprejem gostov in izmenjave misli potekali v dvorani gledališča samega. V foyerju pa je še vedno bila razstava stare in nove gasilske o-preme, s čeladami, uniformani, orodjem, miniaturnimi vozili in starim radijskim sprejemnikom. Pred gledališčem pa sta razstavo dopolnjevala dva gasilska vozova iz prejšnjega stoletja.
Okoli 17. ure se je na prostoru okoli gledališča začelo zbirati nekaj ljudi-Vreme ni bilo več tako zelo mrzlo-Sonce je skoraj kukalo izpod oblakov-Zbrani so bili gasilci iz treh držav-Poleg že običajnih gostov, poklicnih gasilcev iz Trsta in prostovoljcev iz Hrvatinov, so bili letos k sodelovanja in prijateljstvu povabljeni še slovenski gasilci iz železne Kaple. Ko se je svečanost začela, je morje uniform skoro napolnilo dvorano s temno piavo ia sivkasto zeleno barvo. Zbralo se je tu; di precejšnje število ljudi. Med terni nekateri od povabljencev, poveljnik tržaških gasilcev inž. Lagalla, načelniki gasilskih društev iz Trsta, Hrvatinov in Železne .Kaple, Augusto Ho-ria, ki je posodil in sam naredil gasilske modele na razstavi, predsednik Združenja krvodajalcev Ennio Furlani, župan dohnske občine Edvin Švab in predstavniki občinske' uprave.
»Bilo je nekoč sredi zime«, je začetek edinstvene pasje zgodbe čistokrvnega volčjaka Arianne, ki ga je v najhujšem mrazu nekdo »pozabil« na tržaškem Krasu. Psica, ki je hirala od mraza in podhranjenosti, se je potikala ob obvoznici, dokler je ni pobral avtomobilist dobrega srca. Avtomobilist je nato odložil ta živi pasji okostnjak dobesedno v naročje gospe Mariane Benussi dolgoletne prostovoljke centra za zapuščene Živah ASTAD na Opčinah. Kmalu bomo lahko tej pasji zgodbi pripisah besedico »konec«, na dom jo bo nam-
reč vzela gospa Benussi, ki se trudi, da bd volčjaka ponovno privadila hoje po mestu. Benussijeva namreč stanuje v strogem centru in se boji morebitnega negativnega vpliva mestnega hrupa na še rahle živce psice Arianne.
To je le ena izmed živalskih zgodb, ki vam jih lahko priprovedujejo gospa Benussi in njeni najožji sodelavki Ginevra Artusi in Ingrid Signore. Trenutno, torej pred najbolj kritičnim obdobjem letoviščarske sezone, bi nam lahko povedale približno 180 pasjih in 320 mačjih zgodb.
toliko je namreč stalnih gostov v ASTAD. Število seveda niha, tu pa tam se kak posameznik poda v reševalno akcijo in vzame domov psa ah mucko, vendar je še vedno vse preveč zapuščenih Živah. Posebno v prvih dneh vročega poletja postaja ta situacija zaskrbljujoča. Marsikateri letoviščar rešuje svoje probleme z domačimi živalmi tako, da jih vrže v obcestni jarek. Frazi »Pogine naj pes« lahko v tem primeru še »Pogine naj mačka, hrček, morski prašiček«, celo zlati ribici, ne bodo prizanesli. Živah, ki jih na tak način spustijo na svobodo, v glavnem ne bodo preživele. Ko jih že ne bodo povozili, se bodo pustile umreti. »Celo mačke, o katerih pravijo, da so najbolj avtonomne Živah, in da jim gospodar pomeni le vir hrane, se v popolni in nenadni svobodi ne znajdejo«, nam je žalostno povedala gospa Benussi, ko smo jo vprašah, od kod toliko mačk v ASTAD. »Od vseh 320 mačk jih je le malo živelo v stanovanju, skoraj vse prihajajo iz tržaškega Starega mesta. Čez malo časa bodo polovili tudi ves mačji narod bolnice pri Magdaleni. Bolnico bodo zaprli in mačke bi ostale brez hrane.
Lažje si je zapomniti pasje zgodbe, ker je v ASTAD razmeroma malo psov in Iter so nekateri stalni gosti centra že celo desetletje. »Pse težje oddajamo«, nam je izjavila gospa Benussi, »»ker ljudje radi jemljejo mladega psička in se izogibajo starejših psov«. Benussijeva in njena sodelavka se sprehajata v gozdičku,
ki je posejan s pasjimi uticami. Psi lajajo, šest ah sedem najrazličnejših križancev jima sledijo ob vsakem koraku, bhža se ura opoldanskega o broka. Življenje v ASTAD se odvija kot običajno. Neka gospa prinese zaboj s štirimi komaj rojenimi muckami, ki jih je mati zapustila. Ena je že mrtva, število mačjih gostov se je dvignilo na 323!
Eva Fornazarič
Gospa Benussi s psico Arianno
(Foto Ferrari)
Pogled na mačje goste živalskega centra na Opčinah (Foto Ferrari)
Najprej je spregovoril načelnik ZdnJ ženja prostovoljnih gasilcev BREG Igor Petaros. Pozdravil je prisotne, poudaril pomen gasilske službe, boj3 prostovoljcev proti skupnemu sovražniku. Prav v tem boju pade vsak3 ovira, ne postavljamo si več narodnostnih in jezikovnih pregrad. V tem J® tudi pomen nedeljskega srečanja me3 gasilci iz različnih držav. Izrazil jf sočustvovanje z družinam; žrtev tridentinske tragedije in za to predlag3' tudi enominutni molk. Vsebina teg3 otvoritvenega govora je bila nato Pre' vedena še v italijanščino in nemščin0, V imenu GD Hrvatini je pozdravil častni poveljnik Jože Volmut, ki je izr3' zil veliko zadovoljstva za gojenje me?' sebojnega gasilskega sodelovanja voljo do razvijanja skupnega dela in izmenjave tudi in predvsem med društvi od onkraj meja. Ob priliki je tildi povabil dolinske gasilce in slove3' ske gasilce iz Železne Kaple na ura?' no proslavo 3(Metnice GD Hrvatin1' Na koncu je izrazil svoje zadovoljst?0 nad aktivnostjo in požrtvovalnosti0 dolinskih gasilcev še poveljnik tržaških gasilcev inž. Lagalla. Sledilo Je podeljevanje spominskih plaket 1,1 priznanj, k; je kratko svečanost z3' ključilo.
Na sliki: pozdrav Igorja Petar®*® na nedeljskem gasilskem prazniku v Boljuncu.
• Zaradi radikalnega čiščenja bo juh? med 13. in 17. uro prepovedano uar^ ranje v Ul. della Sorgente, delle Krby te. Maiolica, San Maurizio in Fond®' ria.
Devalvacija lire naj bi ugodno vplivala na rast poslovanja po avtonomnih računih
Devalvacija lire v odnosu do evropske denarne enote ECU v teh dneh odmeva tudi v tržaških bančnih in Poslovnih krogih, saj marsikdo ugi-oa, kako bo vplivala na osiromašene Vzgibe krajevnega gospodarstva ali Pa na naše osebne žepe. Prednosti, Jih tak vladni ukrep prinaša državnemu gospodarstvu, se bodo se-odrazile tudi na nekaterih sektorjih tržaškega gospodarskega doga-Janja, dolgoročnejša predvidevanja Pa po prvih vtisih niso najbolj rožnata.
V pogovoru z direktorjem Tržaške Kreditne banke Vitom Svetino nas Je najprej zanimala splošna ocena tega monetarnega ukrepa, ki za bančne kroge nikakor ni bil presene-c®nje. »Ukrep bo imel nedvomno bla-godejni vpliv na italijansko gospodarstvo, če upoštevamo 14 tisoč milijard hr nakopičenega državnega primanj-KiJaja in zastoje, do katerih je pri-sio v izvozu italijanskega blaga, zla-stl na tržišče ZDA. Italijansko blago Se bo v tujini pocenilo, kar bo dalo novega zagona zunanji trgovini in ho ugodno vplivalo na uravnovešenje zunanjetrgovinske bilance. Srednjeročno pa je sicer moč pričakovati yPuv devalvacije tudi na notranje rzne cene, ki bodo silile kvišku, riemudoma se bodo namreč podražili VS1 uvoženi predmeti, kot so avto-jhobili, pa tudi italijanski izdelki, Ki so vezani na uvoz surovin ali reprodukcijskih materialov. To bo seveda neugodno vplivalo na živ-Jenjske stroške, ki se bodo povišali, Ce država ne bo posegla po ukrepih, s katerimi bo omejila dvig notranje Porabe in cen. Ukrep torej sam po’ sebi ne bo mogel rešiti problemov hruijanskega gospodarstva, če ga ne h°do spremljale ustrezne in načrtne sjsternske rešitve,« je dejal Vito Sverna.
Na vprašanje, kako se bodo nove Monetarne razmere odrazile na nasoni območju, je sogovornik izrazil Pričakovanje, da bo devalvacija povzročila povečanje zanimanja za potovanje po avtonomnih računih, ki so v prvih šestih mesecih letos zabe-ežili več kot 30-odstotni padec oboga z ozirom na lansko leto. Pri-okovati je zato, da bo ukrep spod-udil^ to poslovanje, za katero je hračunska enota lira, v smislu, da odo italijanski proizvajalci več iz-ažali in jugoslovanski raje kupovali
zaradi ugodnejših cen. še več, tukajšnji gospodarski krogi tudi menijo, da se bodo jugoslovanski kupci, ki kupujejo blago v Zvezni republiki Nemčiji, raje preusmerili na italijanske dobavitelje, katerih blago se je z devalvacijo lire pocenilo za 6 do 8 odstotkov. Položaj pa bo ugodnejši tudi za Jugoslavijo, saj bo postal tudi njen izvoz zanimivejši za Italijane, kajti obračunska enota je vselej lira.
Tečaj lire je bil sicer spremenjen le v odnosu do drugih valut držav članic Evropske gospodarske skupnosti, a nas je vseeno zanimalo, če se bo ukrep kakorkoli odrazil tudi na vrednost dinarja na tržaškem tržišču. Svetina nam je dejal, da takojšnjega vpliva ne bo, lahko pa se bo valutarne razmerje spremenilo kasneje, saj vplivajo nanj različni dejavniki in se ti vplivi med seboj prepletajo. Na dinar namreč ta trenutek najbolj vpliva povpraševanje na avstrijskem in zahodnonemškem tržišču, za katero je dobavitelj Trst, in ki preprečuje, da bi jugoslovanska plačilna enota zdrknila navzdol po lestvici svojega drsečega tečaja. Prav zato
je tudi razmerje z liro ugodnejše, kot bi bilo brez omenjenega »turističnega« povpraševanja. Jugoslovanska denarna enota pa se sicer obračunava na osnovi vrednosti šilinga, marke in švicarskega franka, zato ni občutila nobene ugodnosti od devalvacije lire; ugodno je namreč že to — nam je dejal naš sogovornik — da je zaradi povpraševanja dinar obdržal svojo raven. Ko pa bo to povpraševanje {»nehalo, bodo nastopili drugi mehanizmi, ki pogojujejo tečaj dinarja na tržaškem tržišču, tako da bo devalvacija lire le v teoriji rahlo zavrla njegovo drsenje navzdol.
Za kliente naših bank, ki imajo take ali drugačne vsote svojih prihrankov na hranilnih knjižicah ali tekočih računih smo povprašali, kaj jim lahko devalvacija prinese. »Prav nič se ne bo spremenilo,« nam je zagotovil Svetina in dodal, »da je na vse notranje spremembe potrebno počakati in predvsem pozorno spremljati ukrepe, ki jih bo vlada sprejela po tem zadnjem drastičnem monetarnem koraku.«
V. B.
Duo Trani-Kuret nastopil v repentabrski cerkvi
Prejšnjo soboto sta Fabiana Prani in Igor Kuret oblikovala dovršen glasbeni večer v repentabrski cerkvi. V zelo posrečeni sestavi barja - violina sta sicer preskromnemu občinstvu občuteno posredovala skladbe Corellija, Boieldiuja, Spohra, Kreut-zera - Bochsa in Donizettija. Fabiana Troni je iz svoje harfe mojstrsko
Tržaški prefekt De Felice na obisku pri zgoniških občinskih upraviteljih
J. Gerbec, Cuffaro in Poli pri nekaterih predstavnikih gospodarskih kategorij
Izmenjava mnenj o problemih tržaškega gospodarstva
V preteklih dneh so se zastopniki tržaške federacije v j: srečali s predstavniki gospodarskih kategorij in z °dilnimi pri nekaterih podjetjih v pokrajini.
Poslanec Cuffaro in tajnik federacije Poli sta se po-°0varjala z inž. Pierluigijem Braccardijem, ki je pred ratkim prevzel mesto direktorja škedenjske železarne , erni. Sogovorniki so izmenjali poglede na prihodnost Sa obrata v luči parlamentarne razprave o zakonu o Dra^h livarnah in z ozirom na grožnjo, ki jo v teoriji -izstavlja možnost sporazuma med državno družbo Fin-in zasebnimi podjetji.
jjj.^aslanec Cuffaro se je nato sestal z novim predsed-kat ^ ’-P'Dbe Fincantieri inž. Enricom Bocchinijem, s jed i ^ se ie Pogovarjal 0 problemih italijanskega lad-Oeiništva Komunistični poslanec se je posebej ustavil da f>ro^ernu ladjedelnice Sv. Marka, za katero je dejal, Vel- 0 za Trst pomenila konkretni preizkusni kamen o Jfvposti vloge tržaške direkcije družbe Fincantieri. Iz-j6rv.je zadovoljstvo nad uspešno misijo, ki jo je v Sov-jj . ki zvezi opravil pooblaščeni upravitelj Antonini in ki ohr ™ Potrdila vlogo ladjedelnice pri popravilu in pre-aztsi ladjevja v tej državi. Cuffaro je tudi poudaril
nujnost novih naročil za tržaško ladjedelnico in ponovno uporabo vseh proizvodnih zmogljivosti, ki naj prepreči nazadovanje proizvodnje na raven storitev za druge ladjedelnice v Italiji.
Senatorka Jelka Gerbec in tajnik Poli pa sta se srečala z delegacijo Zveze lastnikov in upravnikov bencinskih črpalk, s katerimi sta se pogovarjala o kontingentih z olajšavami, ki veljajo za goriško občino in sosedna območja in ki jih zahteva tudi Trst.
Predstavnika KPI sta dejala, da se njuna stranka zavzema za dogovor s krajevnimi upravami in z goriško pokrajino za skupni predlog o obnovi predpisov o olajšanih kontingentih nasploh, ki naj bi ustrezal novim potrebam vse Julijske krajine in bi predstavljal le dodatno ugodnost poleg tistih, ki so namenjene krepitvi proizvodnega sektorja in povišanju zaposlitvene ravni. Jelka Gerbec in Ugo Poli sta se sestala tudi s predsednikom tržaško Zveze industrijcev Pacorinijem, s katerim sta izmenjala mnenja in razjasnila nekatera razhajajoča si stališča pred začetkom parlamentarne razprave o pomembnih zakonih, ki zadevajo prihodnost tržaškega gospodarstva, njegov odnos do deželne uprave in vlogo v mednarodnih odnosih.
Na povabilo tamkajšnje občinske u-prave je včeraj zjutraj obiskal zgo-niško občino tržaški prefekt in vladni komisar Eustachio De Felice s svojimi najožjimi sodelavci. Uglednega gosta so sprejeli župan Miloš Budin, podžupan Boris štrekelj in pstali člani občinskega odbora, ki so mu podrobno obrazložili upravni in politični položaj v občini ter ga hkrati seznanili z vsemi najbolj perečimi problemi, s katerimi se trenutno sooča zgo-niška občinska skupnost. Župan se ja zlasti zaustavil pri problematiki sožitja in zaščite slovenske narodnostne skupnosti, posebno pozornost pa je posvetil urbanističnim vprašanjem in zaščiti teritorija, ki je v tej občini zelo pereč problem. Prefekt se je zahvalil za izčrpna poročila in izrekel zgoniškim upraviteljem priznanje za opravljeno delo.
Po srečanju na županstvu si je gost v spremstvu župana in občinskih odbornikov ogledal zgoniški športno kulturni center, stavbo, ki jo bo uprava v kratkem namenila vinogradniški in kletarski dejavnosti ter zgoniško cerkev, ki je potrebna nujnih popravil. S tem v zvezi se je De Felice obvezal, da bo čimprej posegej pri upravnem svetu Sklada za Trst za morebitni finančni prispevek za popravilo zvonika.
Na sliki: prefekt De Felice med srečanjem z zgoniškimi občinskimi upravitelji.
Baletni ansambel na gradu Sv. Justa
V ponedeljek, 29. julija, bo na gradu Sv. Justa nastopil znani Baletni ansambel Lova Nelsona iz Martinike. Baletni ansambel sestavlja trideset mladih in dinamičnih plesalcev, ki bodo s svojim prirojenim smislom za ritem gotovo navdušili občinstvo. Plesalci bodo ob spremljavi desetčlanskega glasbenega ansambla izvedli tipične plese iz svoje rodne zemlje.
Pr\ pušanu Radoviču (Nabrežina 138, odprta do sobote), Luigiju Bortolinu j,jrr^Je. Lazaret 95, do 31.7.), Danilu Lupincu (Praprot 11, do 31.7.), ter pri
Nadaljuje se natečaj za najboljše osmice
qIVIo posebne pokrajinske komisije, ki skrbi za natečaj za ovrednotenje bor - se P°časi bliža h koncu. Člani komisije, ki delujejo pod okriljem od-S( aptva za kmetijstvo, so doslej obiskali in ocenili že 28 osmič od 34, ki orjejo pri tej pobudi. Komisija si med obiskom ogleda kmetijsko poslopje, 'j' klet in seveda pokusi vino, ki ga vinogradnik ponuja obiskovalcem. Trenutno so odprte štiri osmice, ki sodelujejo na tem natečaju in sicer
iHT - .
Qe^'negildu Olenichu (Padriče, do 25.7.). Rezultate natečaja bodo verjetno Jc vili sredi septembra
Šola za socialne delavce se seli
st ^Tšja šola za socialne delavce sporoča, da se bo preselila v nove prozie Ul. Carnaro 43. Zaradi preselitvenih del bo zaprta od 29. julija da-(tg,'. Tajništvo in knjižnica bosta spet začela delati 2. septembra, od pone-(J° petka med 9. in 12. uro, oziroma med 10. in 13. uro. Vpisi za tri-*°^anje na tej šoli pa se bodo začeli v ponedeljek, 9. septembra. Novi nnski številki bosta naslednji: 829444 in 829445. p0j v istih prostorih bo imel svoj sedež tudi Deželni center za stalno izpo-te, Javanje in poklicno izobraževanje socialno-sanitarnih delavcev, katerega et°nska številka bo: 829472.
aai^a Uradu sv. Justa bo do nedelje 4. avgusta odprta razstava Znameniti Hlebin vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Razstava v * Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove je gotovo najvaž-iovrstna pobuda v Italiji in jo bodo avgusta meseca premestili v Peking.
Tragedija priletnih zakoncev
Že drugič v enem tednu smo v Trstu priča bridkim izkušnjam, ki jih morajo preživljati osamljeni in onemogli starostniki. Sicer nič novega, prav zato pa bi človek pričakoval, da bodo pristojni organi poskrbeli za dostojno življenje in umiranje priletnih oseb. Kaže pa, da še ni napočil zanje čas. Medtem pa italijanski tržaški dnevnik razpisuje nagradni natečaj za osebe, ki se bodo v poletnem času izkazale usmiljene do zapuščenih živali. Nočemo kritizirati pobude, saj je spoštovanje živali ena osnovnih moralnih postavk humane družbe (ali vsaj bi morala biti). Zato je prav, da javnost reagira ob zapuščenem mačku ali kuži. Sprašujemo pa se, zakaj ni zgroženih pisem uredništvu in protestov, ko časopis zabeleži primere ljudi, ki živijo in umirajo na nečloveški način. Zakaj ni zanje družbene mobilizacije?
Prejšnji teden smo pisali o priletni ženski, ki je več dni onemoglo ležala na svojem domu, tako da so jo
še živo načeli črvi. V soboto pa je policija na opozorilo stanovalke poslopja v Ul. Santi 11 odkrila podobno življenjsko zgodbo. Soseda že več dni ni videla zakoncev Dessenibus, priletnih stanovalcev iz prvega nadstropja. Ura je bila čez dvajseto, pa je vseeno poklicala policijo. Prišli so tudi gasilci, ki so vdrli v stanovanje, ker ni nihče odprl vrat. Prizor v spalni sobi je bil dramatičen: na postelji je v polzavesti ležala 76 let stara Italia Cucchini, na tleh, poleg nje, pa je bilo truplo 82-letnega moža Antonia Dessenibusa. Kaj se je pravzaprav zgodilo v sobi, bo pomagala razumeti obdukcija trupla in pa pričevanje ženske, če ji bo zdravniška nega lahko uspešno pomagala. Zelo verjetno pa je, da je njej bilo slabo in da ji je mož skušal pomagati, a ga je prehitela smrt. Obdukcija bo tudi ugotovila, koliko časa pred odkritjem je nastopila smrt. Soseda je vsekakor povedala, da zakoncev že nekaj dni ni bilo na spregled.
izvabila zvoke Fantazije za harfo solo nemškega skladatelja Luisa Spohra, medtem ko se je Igor Kuret tehnično izkazal s Preludijem in Gavotta iz III. Partite v E-duru za violino solo Johanna Sebastiana Bacha.
Igor Kuret, ki je začel svoje šolanje na Glasbeni matici, in Fabiana Troni sta diplomirala na Tržaškem konservatoriju Tartini. Nato sta se udeležila raznih izpopolnjevalnih tečajev in seminarjev tako za solistično kot za komorno igro v Italiji, na Nizozemskem, v Jugoslaviji in Angliji. Sedaj nadaljujeta s svojim glasbenim študijem v Kolnu. F sestavi violina - harfa sta že snemala za RAI in nastopila v Italiji, Belgiji in Jugoslaviji.
Na sliki: Igor Kuret in Fabiana Trani med nastopom v repentabrski cerkvi.
Podvojene cene vstopnic za obisk državnih muzejev
Z 19. julijem so stopile v veljavo nove cene vstopnic za državne muzeje, ki so se z ozirom na dosedanje podvojile. V naši deželi so štirje državni muzeji, in sicer v Ogleju, v Čedadu ter dva v Trstu. Za ogled Zgodovinskega muzeja v Miramarskem gradu bomo marali poslej odšteti štiri tisoč lir, za obisk Narodne galerije stare umoitnosti pa dva tisoč lir. Vstop ostane brezplačen za italijanske državljane, ki še niso dopolnili 18 let in za tiste, ki so prekoračili 60 let, prav tako kot tudi za skupine dijakov in študentov italijanskih šol, ki jih spremljajo učitelji.
Srednjeveške pesmi v štivanski cerkvi
Drugi večer ciklusa srednjeveških pesmi, ki jih izvaja Pino Botta s svojo plunko, bo na sporedu v petek, 26. julija, v cerkvi sv. Ivana v Štivanu s pričetkom ob 19. uri. Izviren glasbeni večer organizira Devinski kulturni krožek v sodelovanju z Avtonomno tržaško letoviščarsko in turistično ustanovo.
Letoviščarska in turistična ustanova obenem sporoča, da bo zanimiva razstava o keramiki iz Faenze z naslovom »Faenza antica e moderna« odprta do prihodnje sobote, 27. julija, v prostorih sedeža Ustanove v Seslja-nu s sledečim umikom: v nedeljo od 10. do 13. ure, ostale dneve (razen ob ponedeljkih) od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Vstop prost
• Kmalu bo zapadel rok za predstavitev pismenih izdelkov za tretji pesniški natečaj »Devinski grad«. Interesenti morajo posredovati svoje poezije do 30. julija (datum poštnega žiga) na naslov: Associazione culturale Duine-se - Concorso Internazionale di poesia »Castello di Duino« - 34013 Duino (Trieste) - (tei. 040/208115).
ZAHVALA
Ob smrti našega predragega moža in očeta
Mariota Dolenca
se zahvaljujemo vsem, ki so mu kakorkoli izkazali čast in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. Pohajaču za pogrebne obrede, pevskemu zboru, nositeljicam cvetja in sveč, darovalcem cvetja ali v dobrodelne namene.
Žena Pepka, sin Uči z družino, hči Nadja z družino in drugo sorodstvo
Maša zadušnica bo v petek, 26. t.m., ob 18.30 v župnijski cerkvi.
Opčine, 23. julija 1935
V Kopru odkrili doprsni kip gospodarstveniku dr. Stanku Kovačiču
Rojen je bil v Trstu leta 1898, umrl pa je pred osmimi leti v Ankaranu
Na ploščadi pred poslovno stavbo sozda Timav v Kopru so v soboto dopoldan slovesno otvorili spomenik --doprsni kip dr. Stanku Kovačiču, gospodarstveniku, inovatorju, velikemu borcu za razvoj obalnega območja in Tržaškega. Med drugim je bil pobudnik obnove ribiško predelovalne industrije v Izoli, pa tovarne mila Sal-vetti v Piranu, bil je med pobudniki ustanovitve koprskih firm Fructus in Vino Koper, pa mlekarne v Dekanih ter hladilnice v istem kraju, njegovo ime je povezano z ustanovitvijo Me-banotehnike. Istrske banke, razvojem zdravstvu na Obali. Posebej zaslužen je bil za dosežke in razvoj kmetijstva na tem območju. Dolga leta je vodil kmetijski zavod v Škocijanu pri Kopru, v okviru katerega se je zlasti intenzivno ukvarjal z južnimi sadnimi vrstami — mandarinami, smokvami, kakijem, granatnim jabolkom itd. Posebej pa je znano njegovo prizadevanje pri obnovi oljčnih nasadov in zlasti uveljavljanje tako imenovane žlahtne belice, kot ene najboljših vrst oljke.
Na slovesnosti, ki so se je minulo soboto udeležili številni gostje, med katerimi so bili tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Boris Race in drugi, so o liku dr. Kovačiča, ki se je rodil 1898. leta v Trstu in umrl 1977. leta v Ankaranu, spregovorili Mario A-bram, Lucijan Korva in Juh j Beltram. Lucijan Korva je med drugim opozoril, da je dr. Kovačič bil vedno poln zdravih idej in predlogov ter da
se je zavzemal za razvoj zlasti tistih Vanog, za katere ima obalni prostor največ naravnih prednosti. Tako je opozarjal na razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v nadaljnjem razvoju gospodarstva, na razvoj kmetijstva in podeželja. Iz njegovih zapiskov je bilo razvidno, da se zavzema za program mehoracij v Staniolskem zalivu, nakazoval je potrebo po izgradnju pristanišča v Kopru kot pomembne gospodarske dejavnosti, ki bo povezovala vse gospodarske dejavnosti Jugoslavije z vsemi državami Evrope in ostalega sveta. V svoji razmišljanjih ugotavlja že takrat, da je potrebno za razvoj gospodarstva izboljšati in modernizirati prometno povezavo z zaledjem. O dr. Kovačiču je spregovoril tudi Julij Beltram, ki je dejal, da je dr. Kovačič bil snovalec neštetih idej in neumoren raziskovalec; četudi je poznal in cenil industrijo, je vedno z bolestijo gledal na uničevanje rodovitne zemlje zaradi nesmotrne zazidave v različne namene. Bil je odločen pobudnik razvoja kmetijstva, ribištva in turizma v Istri. Kot je dejal Julij Bel tram, dr. Stanko Kovačič se ni ravnal po licemerskem »glej kaj govorim, ne glej pa kaj delam«. Svoje življenje je v celoti posvetil raziskavam, osvobajanju ljudi pred neznanim. S svojim znanjem in prizadevnostjo je spreminjal razmere na boljše in tako častno izpolnil zahteve pesnika, da kar more, to mož je dolžan storiti.
DUŠAN GRČA
Umrl je Mihael Pečarič
V ponedeljek do poldne je nenado ma umrl Mihae Pečarič. Pokojn Mičel, kot so mi pravili domačin in vsi prijatelji se je rodil 1910 leta v Trstu. Ž< I kot mlad fant si je udejstvoval 1 I antifašističnem gi banju in so ga tudi zato fašistični oblasti aretirale in internirale. P< padcu fašizma se je vrnil domov tei kmalu potem, in sicer septembri 1943 odšel v partizane v Istro, kjei so ga januarja 1944 Nemci ujeli h odpeljali v taborišče v Dachau, o< koder se je po končani vojni, čepra\ ves izčrpan in bolehen, vrnil domov Tudi sestra Adelaide je bila aktivist ka OF, nacisti so jo aretirali ter od peljali v Rižarno, od koder se na ža lost ni več vrnila. Po vojni se j« Mičel zaposlil v pristanišču in je bi vedno v prvih vrstah v borbi za bolj šo bodočnost delavskega razreda, tud: po upokojitvi.
Naj mu bo lahka domača gruda svojcem pa naše iskreno sožalje, (mm)
Razpis natečaja v devinsko-nabrežinskih otroških vrtcih
Občina Devin - Nabrežina je razpisala natečaj na podlagi Ustin za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1985/86.
Kandidatke morajo na občinsko u-pravo nasloviti prošnjo najkasneje do 29. julija. V prošnji morajo navesti svoje podatke, morebitne obsodbe in točen naslov bivališča. Izjaviti morajo tudi, da so italijanske državljanke in da imajo diplomo šole, ki zadošča za poučevanje na pripravni stopnji. Podpis na prošnji mora overiti notar ah tajnik občine, kjer kandidatka stanuje.
K prošnji naj kandidatke priložijo tudi originalno diplomo šole (ali overovljeno fotokopijo), morebitne dokumente s preferenčnimi naslovi, potrdilo o bivahšču in vse ostale dokumente, za katere kandidatka smatra, da ji lahko pomagajo pri izboru.
Prosilke morajo na dan zapadlosti natečaja izpolniti vsaj 18 let oziroma na dan natečaja ne smejo biti starejše od 50 let.
Prispevajte za
Dijaško matico
včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. julija BRANISLAV
Sonce vzfde ob 5.38 in zatone ob 20.44 — Dolžina dneva 15.06 — Luna vzide ob 11.46 in zatone ob 23.45.
Jutri, SREDA, 24. julija . KRISTINA
Vreme včeraj: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb rahlo narašča, veter 20 km na uro severno-vzhodnik, vlaka 40-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Amato, Daniele Pesaro, Davide Lukarich, Deborah Di Nuzzo, Samuele Zeriali, Anna Gambarotto, Matteo Coceancig.
UMRLI SO: 62-letna Maria Di Cato por. Orlandi, 65-letni Antonio Perrone, 83-letni Sebastiano Silvi, 78-letna Teresa Toso, 85-letna Teresa Bertolisio vd. Scussolin, 93-letna Alma Albertani vd. Coceani, 78-letni Attilio Cepek, 71-letni Libero Zuccoli, 70-letna Maria Tominec por. Fanelli, 63-letna Lucia Apollonio por. Razza, 64-letni Silvio De Lucchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, žavlje.
izleti
KD Slavec priredi 1. septembra enodnevni avtobusni izlet v Ribnico na Dolenjskem. Podrobnejše informacije bodo objavljene kasneje.
KD Rovte - Kolonkovec priredi 15. in 16. avgusta 2-dnevni izlet v Novo mesto	in	okolico.	Vpisovanje ob	sobotah
od	20.	do 22.	ure na sedežu	društva
ah	pa	tel. št.	040/827-808 ah	827-528.
KRUT obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet na Nevejsko sedlo (Sella Nevea) jutri, 24. julija, ob 7. uri izpred sodne palače.
Brezplačno cepljenje psov
Župan občine Devin - Nabrežina obvešča, da tudi letos se bo vršilo obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje je namenjeno za pse, ki presegajo 3 mesece starosti.
Brezplačno cepljenje psov se bo vršilo pri občinski klavnici v Nabrežini od 15. 7. do 14. 8. 1985 in sicer ob ponedeljkih in sredah od 11. do 12. ure.
PRIPOROČA SE NAGOBČNIK ZA PSA.
* * *
Dolinska občinska uprava sporoča, da je treba obvezno cepiti pse in druge domače Živah proti steklini do 16. avgusta, kot določa ministrski odlok z dne 24. maja 1985. V dolinski občini bo cepljenje na županstvu vsak torek in vsako soboto od 11. do 12. ure, in sicer od torka, 9. julija, dalje. Po 16. avgustu bo občina prisiljena, da prijavi sodnim oblastem vse, ki bi se ne držah tega odloka.
im»jan ,
UL sv. Frančiška 20
vabi v četrtek, 25. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave
ŽARKO VREZEC slike in risbe
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frittila in H. Stotharta.
Danes, 23. t. m., ob 20.30 bo na sporedu peta predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kalmana.
V glavnih vlogah nastopajo: Steha Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Manetta), Max René Cosotti (Radjami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker), Mauro Serio (Dewasing), Giorgio Valletta (direktor gledališča), Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Orzieri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ah 221-121, int. 432 in 433.
razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo zaj)rta zaradi letnega dopusta do ponedeljka, 19. avgusta.
darovi in prispevki
V	spomin na pok. Malko Briščik daruje Jolandina soseda Milka 10.000 lir za OPZ Vesela pomlad.
Ob 6. obletnici smrti moža Ivana Novaka daruje žena 10.000 hr za sklad A. Bubniča.
Namesto cvetja na grob Mare Lisco roj. Lah daruje Rosanda Gasperčič
10.000	hr za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 1. obletnici smrti dragega Nar-dota Bana daruje Pepi Malalan 50.000 hr za zadrugo Ban.
V	počastitev spomina Zorana Tavčarja daruje Zofka Rebula 25.000 hr za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Maria Dolenca daruje Mimi Kralj 10.000 hr za pevski zbor M. Kogoj in 10.000 hr za cerkveni pevski zbor z Opčin.
Namesto cvetja na grob Edvarda žagarja darujeta Vodopivec in Janko
20.000	lir za Skupnost družina Opčine. Družina Škrl daruje 50.000 hr za
Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Amalijo Briščik - Blazina darujeta Olga in družina Ostrou-ška 20.000 hr za postavitev spomenika padlim v NOB v Briščikih.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža Franca Ukmarja daruje žena Marija
100.000	hr za Dijaško matico.
Frančko Bogateč daruje 50.000 hr za
vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
Za TPPZ P. Tomažič darujeta podporna člana Alojz Markovič 100.000 hr in Albin Škrk 50.000 hr.
V	spomin na Maria Dolenca daruje klub KUK 60.000 hr za sklad M. čuk.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
mali oglasi
NA PROSEKU je odprl osmico Milko Cibic. Toči belo in črno vino.
PRODAM novo rustično hrastovo spalno sobo po polovični ceni. Tel. na št. 040/575-145 ah 54390.
PRODAM nov kavč na vogal v žametu po polovični erah. Tel. na št. 040/575-145 ah 54390.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz matematike in fizike. Telefonirati na št. 0481/882-339.
IZGUBILA sem zlat ovratni obesek na prazniku v Gabrjah. Pošten najditelj naj telefonira 0481/78180.
PRODAM fiat 500 L v odličnem stanju. Tel. 040/213-895.
OSMICO je odprl Terčon Ivan, Mav-hinje 42. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je za prigrizek.
OSMICO je odprl v Saležu Herman Škrk.
V LEPEM zelenem parku v Praprotu ima odprto osmico LUPING. Toči belo vino in teran.
POČITNIŠKO HIŠO kombinirano, zidani del z brunarico, zemljišče okrog 3.000 kv. m v okolici Ljubljane prodam zdomcu. Tel. 040/211-805.
PRODAM verižni stroj za vrtanje lesa. Uporaba stroja na mizi ali na steni. Tel. 040/412-380.
PRODAM po ugodni ceni tovorno vozilo ford 4550, spredaj nakladalnik, zadaj izkopač - fiat 682 n/2 prekucnik v 3 delih. Tel. 0481/85725.
PRODAM prenosljivo licenco trgovine s foto-kino aparati. Pojasnila na Primorskem dnevniku.
UGODNO prodam, tudi posamezno, 2 novi pocinkani garažni vrati. Tel. na št. 040/211-936 v večernih urah.
GOSTILNA GUŠTIN, Zgonik je zaprta zaradi letnega dopusta od 18. t.m. do 9. avgusta.
PROFESOR daje lekcije iz matematike. TeL 003865/21972.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: td. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tek 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
kino
Ariston 21.30 »II mistero del cadavere scomparso«. Režija Carl Reiner; igrajo: S. Martin, R. Ward, C. Reiner, I. Bergman, A. Gardner, B. Lanca-ster, B. Davis.
Eden Zaprto zaradi počitnic do 26. t. m.
Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta.
Excelsior 19.00 — 20.00 »La signora in rosso«. G. Wilder.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22,00 »Prendimi... coprimi di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2	16.00 — 22.00 »Pro-
fondamente ingorde...«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3	16.30 — 22.00 »R si-
gnore della morte«. Za vsakogar.
Mignon 17.00 — 22.00 »L’alcova«. L. Carati. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 18.00 — 22.15 »Stati di allucinazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 — 22.00 »College«.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic.
Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta.
Alcione Zaprto zaradi počitnic.
Radio 15.30 — 21.30 »Vacances polis-sonnes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
Canon
proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«:
fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material.
CFTD
Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231
Cm/iotla
7 J O 3 3 ITT L'] D
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
POPUSTI POPUSTI POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH :
obleke, krila, srajce, halje, nočne srajce
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Primorsko vabi na šagro v borovem gozdiču v Mačkoljah 26., 27., 28. in 29. t. m. V petek in soboto od 20.30 dalje ples z ansamblom PLATANA iz Kopra. V nedeljo: ob 19. uri koncert pihalnega orkestra Breg, ob 20. uri priznana plesna skupina CIA-BOS iz Tržiča, ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD, ki bo igral tudi v ponedeljek. Kioski vsak dan od 17. ure dalje in v nedeljo ob 10. ure dalje.
menjalnica
22. 7. 1985
Ameriški dolar						1.900,—
Kanadski dolar						1.420,—
švicarski frank						800,—
Danska krona .						]80.—
Norveška krona						226.—
Švedska krona						215.—
Holandski florint						585,—
Francoski frank						215.—
Belgijski frank						31,50
Funt šterling .						2.660,-
Irski šterling .						2.070,—
Nemška marka						660,—
Avstrijski šiling						93,-
Portugalski eskudo						10.—
Japonski jen .						7,—
Španska pezeta						10.—
Avstralski dolar						1.300,—
Grška drahma .						14.—
Debeli dinar						6.20
Drobni dinar .						6,30
mm
BANCA Di CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA kreditna sanka s. r. A.
TF1ST - ULICA F.’ FlLili IG -	G1-«4<4G
Obv. občini 12.7.
Tel.: 040/61946
POVERJENI ZASTOPNIK
Apple Computer
Computer Macintosh, ki ga naše podjetje uradno zastopa in prodaja, razpolaga tudi z word - processing programom, ki uporablja črke Č, č, Š, š, 2, ž iz slovenske abecede.
Freske in stekla
radiotelevizija
tržaških palač
Stare mestne hiše hranijo marsikateri biser arhitekture, ki se pozabljen skriva nepozornim očem. Bivši lastniki, ki so postavili vra-
ta in okna iz barvastega stekla, poslikali strope in stene in še na druge načine olepšali svoja domovanja, so umrli, menjali domovanja. Njihovi nasledniki so večinoma pozabili na lepoto stare hiše — s prenavljanjem stanovanj so uničili velik del umetniške dediščine.
Pred kratkim je naše uredništvo obiskal Mario Bužan iz Trsta, ki je nekaj let posvetil odkrivanju oken in vrat iz poslikanega stekla. Izdelal je več risb takšnih oken in vrat, marsikatero celo po spominu in starih slikah, saj so originali že uničeni. V zadnjem času je risbo nadomestil s fotografijo. V svoji zbirki ima veliko izjemno lepih slik — poleg steklenih oken in vrat velik del kolekcije zavzemajo fotografije fresk na stropovih, štukature . . .
Delo Maria Bužana je vse pohvale vredno in svojevrsten prispevek k ohranjanju stare dediščine, kar je po njegovih besedah, tudi vzrok za raziskovanje starih zasebnih hiš.
METKA ČELIGOJ
Revija najmlajših
«•Og 60 mladenk se bo od 20 do 23. avgusta v Lido di Comacchio potegovalo naslov teen-agers. Lani je zmagala 15-letna Daniela iz Sulmone (na sliki)
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15 Televideo
13.00	Poletni maraton:
Balet in človek
13.30	Dnevnik
13.45	H clan del terrore - film 15.10 II mondo di Obladì Obladà 16.05 Čudoviti morski svet - dokumen-
16.35	II grande teatro del West - TV film
17.00	L’ultimo fuorilegge - TV nadaljevanka, 2. del
17.50 Grisù il draghetto - risanka
18.00	Le olimpiadi della risata - risanka
18.45	Orrore: Sabani o della crisi d’identità
19.35	Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Quark speciale:
Kraljestvo pingvinov - 3. del
21.25 Bolero:
Il gioco è fatto - 4. del 22.20 Dnevnik
22.30	Prenos iz Chianciana: Nagrada radiotelevizijske kritike
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia:
Senza famiglia - 1. del TV priredbe
14.15 L’estate è un’avventura
I	modi di dire - lutke
II	fiore della montagna - lutke Viceversa - TV film
16.55 Campo de’ Fiori - film
Igrajo Aldo Fabrizzi, Caterina Boratto, Peppino De Filippo, Anna Magnani 18.25 Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
13.40	L’asso della Manica - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Un posto al sole - film Igrajo Montgomery Clift, Elizabeth Taylor, Shelley Winters
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Lasciamoci così:
Storie vere di coppie in crisi
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.00	Šola in vzgoja:
Kakšen karakter ima tvoj otrok?
20.30	Torkov koncert
Orkester »A. Scarlatti« iz Neaplja vodi Karl Martin
21.40	Dnevnik 3
22.05 Le 5000 dita del dottor T - film Igrajo Hans Canried, Tommy Retting, Peter Lind Hayes
23.30	Bàlint Fabian - TV priredba -2. del
00.25 Šport
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
15.00	Onirikon - film
16.35 West Side Medicai - TV film
17.30	Smithovi - TV film
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
OPČINE — Uspehi Poletovih kotalkarjev
GORICA — Škoda ob neurju ŽARNICE — Obisk pri beneških otrocih, Id se udeležujejo letovanja »Mlada brieza«
TRST — Razgovor z dr. Borisom Zidaričem ob odhodu iz Trsta
19.30	TV D - stičišče
19.50 Na pragu novega življenja -izrobraževalna oddaja 20.25 Vesolje - dok.
21.30	Možje RAF - TV film 22.20 TV D - Vse danes
22.30	Pod zvezdami - glasbena oddaja
23.05 Smithovi - TV film
Ljubljana
17.35 Televideo 17.50 Poročila
17.55	Pesmi in plesi iz Ttirčije 18.25 Miti in legende
Srednjeveški miti : Kalevala -TV nanizanka 18.40 TV galerija:
Juraj atejev Dalmatinac
19.15	Risanka 19.30 TV dnevnik I
20.00	Jogging - TV drama
20.55	Integrali
22.15	TV dnevnik II
Zagreb
18.00	Poročila
18.15	Mali svet - otroška oddaja 18.45 Thommy’s pop show extra 19.30 TV dnevnik
20.00	Dialogi - notranjepolitična oddaja
20.55	Zakon v senci - film
22.55	Program Plus:
Benny Hill, Muppet Show, Slika in glasba
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	La stella dell’India - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - 'TV film
13.25	Sentieri - nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	R selvaggio mondo degù animali - dok.
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera - TV film
18.30	Tuttinfamiglia - tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Falcon Crest - TV film
22.30	Trauma Onter - TV film
23.30	II posto - fUm
RETEQUATTRO
9.40 La schiava Isaura - TV novela 12.45 Giorno per giorno - TV film 10.40 Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Thundaar il barbaro - risanka
15.30	Space Ghost and Dino Boy -risanka
16.00	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	Febbre d’amore - TV film
19.25	La schiava Isaura - TV novela
20.00	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Totò, Peppino e le fanatiche -film
22.20 Due settimane in un’altra città -film
00.20 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Lotta per la vita - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate ’85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Dastardly e Muttley - risanka Il meraviglioso dottor Dolittle -risanka
Fio la piccola Robinson - risanka
Speed Buggy - risanka
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	Simon & Simon - TV film
21.30	Hardcastle & McCormick - TV film
22.30	Masquerade - TV film
23.30	Sport
01.00	Mod Squard i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
13.00	Risanka
14.00	Adolescenza inquieta - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	Addio mia bella signora - film
18.00	Voltus 5 - risanka
18.30	Le nuove avventure di Pinocchio - risanka
19.00	Yattaman - risanka
19.30	Conan - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Attentato ai tre grandi - film
22.15	West Side Medicai - TV film
23.15	Šport
TRIVENETA
10.00	Laramie - TV film
11.30	Dr. Kildare - TV film
12.00	Grido di guerra - film
14.00	A sud dei Tropici - TV film 14.45 Nick Carter in Cina - film
16.30	Risanke
17.30	La storia di William Cody - film
18.50	Dr. Kildare - TV film
20.30	La legge del taglione - film
22.00	Dražba slik
TELEFRIULI
14.00	Victoria Hospital - TV nadalj.
14.30	Io ti salverò - film
16.00	Risanka
17.30	The Bold Ones - TV film
19.40	TV film
20.15	Glasbeni program
20.30	Revival anni ’80
22.15	La vera storia del dottor Jeyill -film
RADIO
RADIO IRSI A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Med Brdi in Jadranom; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Demetrij«; Lahka glasba;
10.10	Koncert v repentabrski cerkvi: Dina Slama (glas), Štefan Bak, Nives Košuta, Irena in Miloš Pahor (viole da braccio in da gamba); 11.00 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 O-poldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Ribe našega morja; 14.30 Mladi mladim; 16.00 Mit in slovenska ljudska pesem; 16.20 Glasbeni listi;
17.10	Klasični album; 18.00 Izvirna radijska igra: Marko Sosič: »V dolini gnijejo kostanji«, produkcija: Radio Trst A, režija: avtor.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu 'Radia Koper; Objave EP; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov; 6.30 Koledar; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 9.03 Nobelovci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni- 14.35 Popoldanski program;
15.00	Carlo Goldoni; 17.00 Gulp; 18.00 Tutta un’altra musica; 18.30 Piranski glasbeni večeri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Glasbeni program; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Trentatrè trentine; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master
16.00	II Paginone; 17.30 Radiouno jazz; 18.00 The great big gag sketch show; 18.25 Musica sera; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Zeleni vM; 19-28 Audiobox Specus; 21.00 Dunaj - Broad-way; 21.30 II fantasma del loggione - radij, priredba; 22.00 Radiocon-dominio - variété; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Quarto piano, interno 9 - radij, priredba; 9.10 Tuttitalia. . . parla; 10.30 Motonave Selenio; 12.45 Tuttitalia. . . gioca; 15.00 Glasbeni program; 15.42 La contrada; 16.35 La strana casa della formica morta; 19.15 Poletne simfonije; 21.00 Večerni program; 22.40 Klavirske skladbe.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 8.05 Za šolarje;
8.35	Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše; goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno;
11.35	Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak 'z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 -15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; Trije Slovenci - zbor;
20.35	Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 'Radijska igra: Leopold Suhodolčan-France Vurnik: Najdaljša noč; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno: Karel H. Macha: Pesmi; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05 -4.30 Nočni program.
Zahteve delavstva na tiskovni konferenci
V Tržiču pričetek del na gradbišču velike pomorske ploščadi MICOPERI
Predlagali so jo svetovalci MSI
ANPI proti postavitvi kostnice fašistom v Tržiču
V	tržiško ladjedelnico so se vrnili včeraj nekateri od delavcev, ki so trenutno v dopolnilni blagajni. Vrnili so se tisti delavci, ki so zaposleni pri rezanju pločevin. Pričela so se namreč dela za gradnjo velike pomorske ploščadi MICOPERI. Dela bodo trajala 27 mesecev, saj mora Ir-žiška ladjedelnica to plovilo v tem času izročiti mednarodni družbi, ki ga je naročila. Z gradnjo tega plovila bo tržiška ladjedelnica pridobila na ugledu, saj bo šlo za gradnjo zelo sodobne ladje. Opremljena bo z vsemi najsodobnejšimi avtomatskimi napravami. V Tržiču bodo sicer gradili le ladjo, veliko naprav bodo namreč dobili iz nekaterih tovarn v Trstu in Benetkah, seveda bodo nekatere specializirane naprave dobili drugje, tudi v inozemstvu. V Tržiču pride tudi več delavcev iz drugih krajev, ki bodo imeli nekaj opravka pri specialnih delih.
V	tržiški ladjedelnici je bilo do sobote V dopolnilni blagajni 2047 delavcev in uradnikov. Vseh zaposlenih v tej tovarni je sedaj 2871 (pred desetimi leti jih je bilo kar 6 tisoč). Do pomladi 1986 naj bi se v ladjedelnico vrnili vsi, ki so sedaj v dopolnilni blagajni. V prvih tednih se jih vrne le nekaj. Od 4. do 18. avgusta bodo namreč tudi v tej tovarni kolektivni dopusti. Takoj potem se bo začelo vedno bolj masovno, pa čeprav postopno, vračanje delavcev v tovarno.
Poklic, ki si ga je izbral 45-letni Oskar Primožič iz Gorice zahteva veliko spretnosti, saj mora poleg me-hankarskih veščin obvladati še trgovsko. Oskar Primožič ima namreč ze celih petnajst let na Peči avtomobilski odpad. Povedal nam je, da je bil sicer ta izhod v sili, saj je imel prej v najemu mehanično delavnico v Gorici, ko pa mu je lastnik odpovedal prostore se je preselil na Peč kjer je postavil avtomobilski odpad.
Prosili smo ga naj zato primerja finančno plat obeh poklicev, saj je nedvomno za to on najbolj «pristojen«. Pravi, da je sicer dela veliko, da pa je končna računica v obeh primerih sila skromna. Večino posluje s kupci iz Jugoslavije, saj tam ni av-toodpadov in prihajajo zato avtomobilisti po stare rezervne dele v Italijo. Sorazmerno veliko zaslužka mu prinaša prodaja raznih kovin, ki so vgrajene v avtomobile, baker, mede-
Sindikat in delavstvo sta s tem seveda zadovoljna. Vendarle pa obstaja še vedno zaskrbljenost. Križarko Garibaldi so že končali. V soboto so jo uradno predstavili v Trstu. Na njej je zaposlenih le še nekaj desetin delavcev. Pri gradnji podmornic je zaposlenih nekaj sto delavcev in tehnikov. Razen MICOPERI ni naročil za druga plovila.
V prostorih tovarniškega sveta je bila včeraj tiskovna konferenca. Danilo Peric, Carlo Capozzo, Luigino Francovig, Elios Vertovese in Carlo Casonato so tako v imenu tovarniškega sveta kot deželne sindikalne zveze kovinarjev novinarjem obrazložili zahteve sindikata.
Delavstvo si bo prizadevalo, da v predvidenem roku in na najboljši način dela ploščad MICOPERI. Delavci so se obvezali, da bodo zvišali produktivnost, v zameno pa zahtevajo tudi višje dohodke. Delavstvo pa zahteva tudi, da se predvideni tečaji za rekvalifikacijo vršijo tako, da bodo zares dali novo podobo ladjedelniškim delavcem. Sedanje zahteve po strokovnosti so bile izdelane pred 15 leti. Od takrat se je veliko stvari spremenilo. S tem v zvezi pa je treba pomlad iti tudi delovno silo. V tržiški ladjedelnici je namreč srednja starost zaposlenih 48 let. Že več let ni več turnover ja. To pomeni, da ne jemljejo v službo novih delavcev. Sindikat si prizadeva tudi, da bi predvidene restrukturacije nekaterih
nina in predvsem aluminij. Enkrat na leto proda avtomobile kot staro železo, pri tem pa mu vplačajo približno 80-90 lir za kilogram železa, kot so pač cene na tržišču.
Posel mu tako sorazmerno dobro teče škoda le, da dela v sila neprijetnih pogojih, saj je pred petnajstimi leti postavil napol leseno in napol aluminijasto barako s katero mora biti še danes zadovoljen. Sovodenj-ska občinska uprava mu namreč zaradi zelo strogih predpisov na tem področju ne more izdati dovoljenja za zidavo. Upa, da bo enkrat le uspel in postavil trdnejši pa tudi za zdravje primernejši objekt, vendar priznava, da je teh možnosti zelo malo, saj je avtoodpad zelo blizu naselja (po predpisih naj bi bil oddaljen najmanj deset kilometrov) pa tudi zemljišče na katerem stoji ni v regulacijskem načrtu predvideno za zidavo.
FABIO GERGOLET
služb izvedli tako, da bi bile v korist ljudem iz naše dežele, če je že treba dati delo zunanjim partnerjem, naj se to uredi v domačem kraju. Naj bo tudi dokazana finančna uspešnost oddajanja del zunanjim partnerjem.
Kar pa je najbolj nujno, tako menijo sindikalisti, je, da vodstvo državne finančne družbe, ki upravlja ladjedelnice, nujno najde nova naročila. Brez teh bi se že čez leto dni zna šli v tržiški ladjedelnici spet z ljudmi v dopolnilni blagajni. Če bodo namreč novo plovilo gradili postopoma, je jasno, da bodo nekateri oddelki prej kot drugi zaključili naročena dela. Zato je nujno še v teku tega leta dobiti nova naročila, da bi se izdelali načrti novih ladij in tudi že naročile surovine.
Le na tak način bo zagotovljeno delo v tržiški ladjedelnici. V državni blagajni je na razpolago precej denarja. Treba je namreč obnoviti italijansko trgovsko' ladjevje, ki je precej dotrajano. Sindikat ponuja delm dajalcu roko za to, da tržiška ladjedelnica pridobi ugled v mednarodni areni. V zameno pa seveda zahteva obvezo s strani državnih finančnih strokovnjakov in upraviteljev, da zagotovijo delo tej tovarni.
Tržiška ladjedelnica pomeni gospodarski uspeh in razcvet za vse tržiško območje in spodnjo Furlanijo, če je delo v ladjedelnici, je zaslužek v vseh krajih. Tudi v slovenskih predelih na Krasu nad Tržičem.
Goriška delavska zbornica CGIL ne ho direktno prisotna na današnjem srečanju v poslanski zbornici v Rimu, kjer bodo politiki in gospodarstveniki iz vse dežele povedali članom komisije za proračun svoje mnenje o zakonskih osnutkih za gospodarski razvoj naših krajev. Goriške sindikaliste CGIL bo zastopal član deželnega tajništva sindikata.
Po mnenju goriške CGIL mora poslanska zbornica kar se da hitro odobriti paket Altissimo, to je zakon o o-letni naložbi 220 milijard Mr za gospodarski razvoj Gorice in Trsta. Zakonska osnutka KPI in PSI o dodatnih naložbah v obmejne kraje, to je o malih industrijskih conah vzdolž meje, so nekaj čisto drugega in dodatnega. Bila sta šele predložena ter terjata poglobljene razprave.
Paket Altissimo je treba odobriti takoj. Seveda ga bodo drugi zakonski osnutki lahko dopolniM. V goriški CGIL upajo, da do tega pride kar se da hitro. Vendar pa je sedaj položaj zaposUtvene ravni pri nas tak, da terja zelo hitre ukrepe.
Podpore
prizadetim od toče
Goriški župan je deželnemu odboru za kmetijstvo vložil prošnjo, da se vsi predeh v goriški občini, ki so bdi prizadeti od nedeljske toče, priznajo kot poškodovana področja. Kdor živi v
Člani mestne sekcije ANPI v Tržiču so poslali tržiškemu županu pismo. Z vsebino pisma so seznandi tudi organizacije, ki so včlanjene v tržiškem protifašističnem odboru ter tisk in druga sredstva javnega obveščanja.
Gre za protestno noto v zvezi z resolucijo, ki jo je svetovalska skupina MSI v Tržiču naslovda tržiškemu županu. V tem pismu misovci zahtevajo, da bi tržiška občinska u-prava zgradila na pokopališču kostnico v kateri bi zbraM posmrtne o-stanke paddh vojakov Mussolinijeve salojske republike.
Kot je znano je na pokopališču v Tržiču velika kostnica - spomenik padlim partizanom - garibaldincem iz te občine. Poleg tega je pred ladjedelnico tudi mogočni spomenik nad petstotim delavcem, itahjanske in slovenske narodnosti, ki so padli v časovnem razdobju 1943 - 1945. Iz Tržiča je bdo tudi precej ljudi, ki so jih fašisti tirad pred svoja sodišča.
Zaradi tega postaja v tem času, štirideset let po zmagi nad fašizmom, neumestno in anahronistično zahtevati, da bi demokratična uprava postavila kostnico tistim, ki so se boriM za diktaturo. V Italiji ni šlo za kako civilno vojno, menijo člani tržiške ANPI, marveč za osvobodilno borbo. Kdor je bil za diktaturo in z okupatorjem, ta je bil v vrstah salojske republike. Kdor je bil za svobodo, se je boril v raznih partizanskih edinicah, sodeloval z ilegalnim gibanjem, bil na strani zavezni-
teh prededh, bi tako imel možnost dobiti ugodnosti, ki so predvidene v zakonu. Zainteresirani naj se zato obrnejo za pojasnila na deželni inšpektorat za kmetijstvo v Gorici, Ulica Roma 23.
Verižno trčenje na Korzu Italia
V noči med nedeljo in ponedeljkom je prišlo na Korzu Itada do neobičajnega verižnega trčenja. Vpleteni so bili kar štirje avtomobid. V bolnišnico pa so zaradi lažjega pretresa možganov sprejed le 21-letno Franco Pe-teani iz Sovodenj, ki se bo morala tam' zdraviti 7 dni. Do trčenja je prišlo okrog druge ure zjutraj, ko je Peteanijeva iz že nepojasnjenih razlogov silovito trčila v fiat ritmo, tega je odbilo v renault, renault pa še v citroen visa.
razna obvestila
ZSKP in SP prirejata letos jeseni v Gorici in Trstu spominsko razstavo del Toneta Kralja v zamejstvu. Kdor ima kako Kraljevo delo, naj sporoči na sledeče naslove: Gorica - Andrej Košič tel: 85162 (v trgovini) in 87170 (doma); Verena Koršič tel.: 34213; Trst - tel. : 768189 (Ul. Donizetti 3) in Sergij Pahor tel: 227361.
kov. Zaradi tega je vsaka sprava neumestna, pravijo bivši partizani v Tržiču.
Vsak še tako prikrit način počastiti Mussolinijeve hlapce, pa čeprav pod krinko človeške soddamosti in pietete je treba zavrniti. Nikjer v državi niso niti državni niti organi krajevne oblasti počastid fašistov. Očitno je, da tega ne bodo napravit na občini v Tržiču. Bivši partizani pa opozarjajo s tem javnost na take prikrite namene ovrednotiti fašizem.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
V tednu od 15. do 20. julija 1985 so v goriški občini zabeležid naslednje gibanje prebivalstva.
RODILI SO SE: Annapola Trevisani, Alessio Pordifo, Alessandro Crai-ghero, Elvis Nanut, Edsa Perco, Marilena Russo, Edsabeth Spina.
UMRLI SO:	79-letna gospodinja
Caterina Del Re vd. Seghizzi; 61-let-ni delavec Luigi Roldo, 83-letni upokojenec Giacomo Orbani, 72-letna gospodinja Urma Rannidi, 91-letna gospodinja Irma Zimmermann, 83-letna gospodinja Emilia Jakončič vd. Pet-terin, 63-letni šofer Danilo Pahor, 81-letni upokojenec Leonardo Naccini, 69-letni kmet Virginio Feresin, 78-letna upokojenka Maria Surian - Lisandro vd. Ruschioni, 59-letna gospodinja Adelma Bonnes por. Ognissanti, 59-letni delavec Luigi Ipavec, 58-letni odvetnik Carlo Pedroni, 87-let-na upokojenka Anna Renata Benvenuti vd. Rosso, 85-letna upokojenka Maria Minen, 89-letna Luigia Balla-ben vd. Pin, 86-letna gospodinja Virginia Rovere vd. Cargnel.
OKLICI: komerciadst Sergio Mo-gorovich in profesorica Caterina Dell’Erba, trgovski potnik Fabrizio Man-ganedi in strokovnjakinja Susanna Boz.
POROKE: karabinjer Stefano Bernardini in gospodinja Nunzia Inchiostro, delavec Luigi Curato in trgovka Maria Irma Piscopo, odvetnik Marco Di Maria in učiteljica Patrizia Devi-dè, telegrafist Tiziano Grusovin in uradnica Renata Irene Celso.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo opera: zione sessuale«. Prepovedan mladini pod 18. Idom.
CORSO 18.00-22.00 »Agente 007 - L’uomo dalla pistola d’oro«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Bruce Lee super-star«.
SVOBODA 20.30 »Topla Cecidja«. DESKLE 19.30 »Cestni bojevnik«.
POGREBI
Ob 8. uri Luigi Casagrande iz spto' šne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 9.30 Peter Be-nedetič iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločnik.
Sekcija VZPI - ANPI za Dol in Jaffl' Ije izreka družini in sorodnikom sožalje ob smrti
ALOJZA FRANDOLIČA
Koliko ljudi lahko zadovoljiš ko brskajo po starih avtomobilih
Stališče goriške CGIL
Takoj odobriti 220 milijard predloga KPI in PSI pa kasneje
Marko Waltritsch
Pevma, Oslov je iti Šima ver skozi stoletja	12. V
V Pevmi je bilo precej revščine, saj je bila zemlju tu v glavnem last Luiša Fogarja in še redkih ostalih veleposestnikov. Drugače pa je bilo na Oslavju, kjer so se bili takrat mnogi kmetje že osamosvojili in delad na lastni zemlji. Zaradi tega so tu imed prve lepo obdelane vinograde. Nekateri kmetje z Oslavja so se tudi proslavid s svojimi vini na prvih dveh briških vinskih razstavah, ki sta bid prva leta 1879 v Kojskem, druga, devet let kasneje, pa v Števerjanu.
Žene delavcev pa tudi kmetice iz Pevme so prale perilo za bogatejše mestne družine. Kdor je imel kaj prostora, je gojil sviloprejke, vendar pa se to ni razširilo tako kot v sosednih furlanskih vaseh, kjer je bila takrat revščina še večja.
Pri marsikateri hiši v Pevmi so v dolgih zimskih večerih lupi-d češplje. To je bilo žensko delo. Zbrale so se zdaj v tej, zdaj v drugi hiši, med delom tudi klepetale, da je čas mineval hitreje. Na delo so prihajale celo ženske iz oddaljene Benečije. Domačini so sadje kupovali tudi od Hrvatov in Dolenjcev, kar po cele vozove. Vozovi natovorjeni s češpljami so prišd na stari trg v Go rico, to je na Trg sv. Antona, tam so jih naši kmetje kupovad v vedkih kodčinah in jih s svojim vozom odpeljad potem domov. Češplje so v Pevmi sušid na vedkih lesah na soncu po več dni. Ko so bile dovolj suhe, je bilo treba iztisniti kosti ter po dve in dve češplji sploščiti skupaj. To »penčanje« se je opravljalo zve-
Vojaško pokopališče v Pevmi. Bilo je na kraju, kjer je danes pevmska cerkev
čer. Na teh delovnih večerih ni manjkalo klepeta, petja, pripovedovanja pravljic in seveda smeha. Marsikdaj so češplarji pri-hajad domov pozno v noč.
Kdaj pa kdaj so ljudje našli čas tudi za zabavo ter kulturo in prosveto. V Pevmi je delovalo že pred koncem stoletja Pevsko in bralno društvo. Leta 1906 je bilo zaradi takrat ostre podtične diferenciacije med dberalci in klerikalci ustanovljeno še društvo »Naš prapor«. Pobudo zanj je dal pravzaprav goriški profesor petja in glasbenik Emil Komel. S svakom Damirom Feiglom, pisateljem in urednikom, sta zahajala večkrat v Pevmo. Ustavila sta se večkrat v gostilni pri Francozinji, tik šolskega poslopja in tam, sede na zidu, prepevala. Nekajkrat je nanju prifrčalo kamenje. Ker sta čula marsikdaj v gostilni prepevati itadjanske
pesmi, je Komel prepričal nekaj fantov, da bi ustanovid pevski zbor. Tabo je prišlo v začetku leta 1906 do ustanovitve prosvetnega društva »Naš prapor«, ki je bilo dberalno razpoloženo. P*’1' reditve so imed v vedki dvorani v prvem nadstropju Pri Pekavih (sedanja prosvetna dvorana društva »Naš prapor«), Imed s° lutkarsko skupino, lutke »na štrike«, kot so domačini pravih teni lutkam. V okviru društva sta delovala ženski ter mešani zbor, ki ju je vodil Emil Komel. Ta zbor ni sodeloval pri cerkvenem petju-Prvo prireditev so imed poleti leta 1906 na dvorišču Fogarjeve gostilne, ki je bila nasproti nekdanje cerkve, tam, kjer je sedaj stavba otroškega vrtca. Na to prireditev so prišle tudi kulturne skupine ter godba iz drugih krajev Goriške. Nastopil je tudi domači pevski zbor. Avgusta Čuk-Luznikova je solo zapela »Biljen-ko«. Obleke za dramsko skupino je posodila baronica Adrienne Thoemell roj. Teuffenbach. Prireditve v zimskem času pa s° bile v dvorani Pri Pekavih. Dramsko skupino so vadid učitelji-ki so prihajali iz Gorice.
Nekateri starejši domačini se spominjajo tudi učiteljice Kersnikove, ki je nekaj časa pred vojno učila na šod v Pevmi. Tf da je bila »hudičeva«. Nekoč je učencu doma s Šance, ki je bd revne družine in imel od dela spokane roke in so zato bde videti kot umazane, skušala roke »umiti« s ščetko za ribanj®-tako da so otroku začele roke krvaveti. Ves razred je takrat jokal, učiteljica pa se otroka ni usmilila. Velikokrat ni pustila otrok med poukom na potrebo in marsikdaj so otroci napravi*1 malo potrebo kar v razredu, tako da je bila na tleh učilnice tu pa tam luža. V razredu je učence zapirala kar celo dopoldn®-Šele ko je mati enega teh otrok. Gina Komavd - Cinjolova šla protestirat na Krajevni šolski svet, ko ni pri učiteljici dosegla ničesar, je Kersnikova začela puščati otroke iz učilnice na potreb0-Otroke je ta »hudičeva« učiteljica tepla po rokah z dolgim kva dratnim metrom.
Pričevanje Filipa Kalana - Kumbatoviča
Zanimive besede o gledališču človečnosti in izvirnem iskanju
_ Protagorejsko geslo »Človek — merilo vseh stvari« Sl je za motto svojega pričevanja izbral Filip Kalan, P° očetu Kumbatovič, pisatelj, esejist in publicist, ro-]en 1910 v Gradcu v Avstriji; venomer vitalni arhitekt m dolgoletni profesor ljubljanske Akademije za radio, gledališče, film in televizijo, pisatelj, ki je kot skorajda obsedeni ljubitelj in raziskovalec geldališča, razvil v tor pionirskem smislu tisto vedo o gledališču, ki se ji Pravi kulturna zgodovina gledališča in pomeni razumeti m doumeti gledališko zgodovino kot nenavadno slikovito Pričevanje q duhovnem nastanku Evrope in civilizacije nasploh — namreč gledališče kot spoj besedila in vseh istih družbenih, socioloških okoliščin, ki so v danem renutku pogojevale gledališko zgradbo, način uprizarjanja ter ne nazadnje interpretacijo teh ali onih avtorjev.
Filip Kalan, ki je bil ob koncu druge vojne direktor ln. dramaturg ter tudi režiser Slovenskega narodnega gledališča za osvobojeno ozemlje in to z repertoarjem, °i	se lahko zamislijo vsi današnji oblikovalci
f tordišča: v tistih težkih časih poleg obveznih agitk udi Linhart in Cankar, Čehov in Molière; kar je na-aanje privedlo celo do uprizarjanja izbranih prizorov K Shakespeara in Sofokleja. Fantastičen je seveda predvsem zaključek citiranega spiska, ki pač govori, kaj je lahko gledališče »za ljudstvo«, v kolikor hodi Pac s tem ljudstvom vštric ali — kot pravijo izvedenske analize — izbranega pol koraka naprej.
Filip Kalan, ki je ravno med NOB s svojim reper-oarjem definiral taka imenovano »evropeizacijo« gleda-lskega in kakršnegakoli progresivnega ustvarjanja, iz-jnu torej definicijo, ki je postala kasneje neštetokrat Istran citat, nekakšna splošna krilatica — in pomeni preti si tudi kot majhen narod okno v svet Evrope in beta samega ter to isto Evropo in isti svet soustvarjati n dvojim kvalitetnim, nič več provincialnim deležem.
ej mici ja, ki je svoje čase učinkovito pomagala na Poti iz vseh tistih mučnih labirintov odmaknjenosti, ma-vrednosti, poti, ki se v kulturnih sredinah pojavijo edno, kadar pravi kulturni prodor otopi, se potopi v ^^zadovoljstvo ali resignacijo.
Taisti Filip Kalan se je odpravil v svojo prvo šolo dvno tistega leta, ko je umrl cesar Franc Jožef, in iz casa izvirajo prvi globlji življenjski vtisi, ki se z ealko v Mariboru in univerzo v Ljubljani prevesijo že Pisateljsko zakladnico pripravljeno na mladega, živega ustvarjalca. Poleg srečanja s težkim, krutim življenjem, pisatelj kasneje dobi odločilne impulze v sooče-Ju z vsaj dvema velikima pedagogoma — kasneje je
Filip Kalan dobršen del svojega nemirnega življenja posvetil ravno pedagoškemu delu — ki mu dokončno odpreta pot v. pokrajine resnične ustvarjalnosti. Režiser Rade Pregare se neizbrisno zareže v pisateljevo zavest z mislijo, da je nujno gledališko besedilo videti in slišati obenem, sicer s tem besedilom nekaj ni v redu; Izidor Cankar pa ga kot profesor umetnostne zgodovine na arhitekturi uvede v čarobni svet kompozicije, ki jo Filip Kalan seveda razume izvirno: kompozicija je vse, od zgradbe do simfonije, od pesmi do slike, pri čemer • pa je nujno za orientacijo to kompozicijo presojati skozi človeka in samo človeka — odtod »Človek je merilo za vse stvari.«
Ves čas angažiran duhovno, je Filip Kalan že med vojnama dokaj hitro, tako rekoč — kot sam pravi — organsko in brez velikega načrta, na strani levice, čeprav že tedaj sovraži dnevno parolarstvo, ideološko ožino, ali kot sam pravi, da »jih je bilo tedaj zelo malo, ki smo se zavedali, da živimo v času Sigmunda Freuda in Alfreda Adlerja, Thomasa Manna in Marcela Prousta.« Odtod tudi njegovi nazori o pravi in resnični u-metnosti, ki se vedno poraja v krizni situaciji.
Z drugimi besedami, svet ni nikoli popoln z ozirom na svoje možnosti in zmožnosti razvoja in izbrani posameznik je tisti, ki se v imenu še nedoseženega napredka sooči z družbo, ji torej dokaže njeno krizno ima-nenco, krizno situacijo. Po Kalanu pa je takšnih soočenj več vrst, saj poznamo tragično soočenje z druž-. bo, kakor tudi poznamo komično in nazadnje tudi groteskno soočenje.
In tudi ostale velike stvari definira Filip Kalan lucidno in istočasno preprosto, nima rad vzvišenih besed in napihnjenega samopotrjevanja, ves čas ostaja v okviru svoje nemirne, iščoče poti izvirnosti. V tem smislu opiše svoja leta med NOB kot leta, ki mu jih je bilo dano preživeti brez panike, že dozorelemu in v sebi izčiščenemu, saj mu je bilo jasno, da tisti, ki niso na pravi strani, ki so na strani malovrednega, preprosto boja ne bodo zdržali.
Skratka: živa in izvirna osebnost, ki je ves čas zavestno usmerjena v to svojo izvirnost, naravnost_ o-svežujoč primer tiste odprtosti oziroma »evropeizacije«, ki z eno in isto potezo razrešuje umetnostna in filozofska vprašanja, vprašanja in dileme majhnega naroda, njegovega poslanstva in tiste prihodnosti, ki si jo bo pač v dilemi med osamljenostjo in odprtostjo izbral taisti narod v sedanjem pa tudi prihodnjem svetu.
JANEZ POVŠE
Ob 1100-letnici Metodove smrti
Leto 862 je nedvomno ena najpomembnejših prelomnic v zgodovini Slovanov. Tega leta je namreč moravski knez Rastislav v želji, da bi svoji deželi zagotovili večjo cerkveno in politično samostojnost, poslal bizantinskemu cesarju Mihaelu 111. odposlanstvo s prošnjo, naj mu pošlje škofa in učitelja, ki bi njegovemu že pokristjanjenemu ljudstvu razlagal verske resnice v domačem jeziku. Cesar je za to nalogo izbral izredno izobraženega ter diplomatsko in misijonsko izkušenega Konstantina Filozofa ter njegovega brata Melodija, saj sta »Solunčana, a Solun-čani vsi čisto slovansko govore«. Konstantin se je za to misijo temeljito pripravil: najprej je sestavil popolnoma nov črkopis — glagolico, nato pa prevedel evangelistar, t. j. evangeljska berila za nedelje in praznike, kot temeljni pripomoček za misijonsko dejavnost. Ko je naslednje leto 863 z bratom in nekaj učenci prišel na Moravsko, je svoj program še razširil: poleg široke vzgojne dejavnosti je kmalu prevedel tudi vse knjige, potrebne za bogoslužje, verjetno pa tudi nekatere druge, in s tem postavil temelje novemu knjižnemu jeziku, ki naj se rabi v cerkvi in zunaj nje. To sicer za Vzhod ni bilo nič revolucionarnega, saj so tam že tudi drugi narodi imeli bogoslužje v svojem jeziku, za Zahod pa je spričo skoraj popolne latinizacije verskega in političnega življenja nedvomno pomenilo nekaj novega. Tako so Sloveni stopili v krog takrat še redkih narodov z lastnim knjižnim jezikom, z bogoslužjem v svojem jeziku in — pozneje — tudi s svojo cerkveno organizacijo.
Po štiridesetih mesecih učiteljskega delovanja na Moravskem sta Konstantin in Metod končala prvi krog svojega dela in šla posvetit svoje učence. Spotoma sta se ustavila pri panamskem knezu Koclju, ki je bil navdušen nad novo pridobitvijo »močno je vzljubil slovanske knjige, da bi se jih naučil« in jima dal do 50 učencev. Panonija je takrat že okoli 70 let spadala v misijonsko območje
Velika razstava o secesijski revoluciji
Lanska razstava o Turkih pred prestolnico Je na Dunaj privabila nad pol milijona obisko-C6V’ ^(> j® Ld velik uspeh za prireditelje. Še J so si meli roke turistični delavci v avstrij jz Prestolnici, saj so ti turisti, ki so sem prišli -T sveLi, napolnili hotele, restavracije, ai,- {.en. ‘d obiskali kako staro dunajsko kavarno dn ‘Plcno gostilnico v Grinzingu, obiskali še kak knn	špansko konjeniško šolo pa še kako
koncertno dvorano.
j) ara<L L;ga ni nič čudnega, če so letos na on p«11 Priretfili še eno pomembno razstavo, ki že strii v rnarca' ko so jo odprli, privablja v av-Tnrkf °	Prfstolnico desettisoče obiskovalcev.
n Jj° sicer na Dunaju nekaj čisto vsakda-£a n • j?» 80 Povedali tudi zastopniki avstrijske-rcrif.uns,'enega urada na nedavni tiskovni konfe-zariot V-	Vendar pa si turistični delavci pri-
. Pr'vaditi v to mesto tudi tiste, ki so
ra-/li/.^uto,aniem Poletju imajo na Dunaju kar 300 neiŠBi koncertov. To so koncerti za najrazlič-dobnejgo^' ^orlai^>0l-i klasično pa tudi z najso-
llkoV!ndf !)a 80 na Dunaju letos pripravili ve-obdnhfZStavo .^Pnnjske secesije. Za to plodovito Jalne t ,avstx,'jske kulture, ki je dobila ustvar-ob ohi-11?1 v zast0Pnikih drugih narodnosti, ki so fnonarh U “ia. bile podvržene habsburškemu Lani	ìa v zadnjem času veliko zanimanja,
na volit a v Benetkah, v Palači Grassi, prireje-so hjii - razstava o dunajski secesiji. Istočasno srnam po Italiji razstave nekaterih znameni-
tih slikarjev tistega časa. Nekaj podobnega, v sicer veliko manjši meri, smo lahko videli tudi pri nas, v Trstu in Gorici. Žal, je šla tokrat po vodi pobuda arhitekta prof. Marca Pozzetta, da bi v Trstu priredil veliko razstavo o Maxu Fabianiju, enemu med znamenitejših ustvarjalcev dunajske secesije.
Od konca aprila pa do 6. oktobra letos je v zgodovinskem muzeju mesta Dunaj, v Kunstler-hausu na Karlsplatzu, odprta razstava o dunajski secesijski umetnosti ob obratu 19. in 20. stoletja. Razstava je razdeljena v 24 odsekov. Na njej je moč videti tako likovna dela kot stvaritve arhitektov, razstavljeni so notni zapisi znamenitih glasbenih ustvarjalcev tiste dobe pa rokopisi pesnikov in pisateljev.
Secesijska, tako imenovana modema umetnost, ali kot jo nekateri nazivajo »liberty« umetnost, je zajela vse takratne dunajske kulturne kroge. Navzeli so se je tako Dunajčani kot y-stvarjalci drugih narodnosti, ki so takrat našli svoje kulturno središče na Dunaju. Na razstavi lahko vidimo dela likovnih umetnikov Gustava Klimta, Egona Schieleja, Oskarja Kokoschke, dela vodilnih arhitektov Otta Wagner ja in Adolfa Loosa. Seveda ne manjkajo tu dela drugih arhitektov, njunih učencev, kot sta bila Max Fabiani in Jožef Plečnik, oba Slovenca. Medtem ko je dragi pustil vidne sledove na Dunaju in v Ljubljani, najdemo Fabianijeve stvaritve v Gorici (Trgovski dom), v Trstu (Narodni dom - Balkan) ter seveda na Dunaju, kjer so še danes nekatere njegove palače. Sem sodijo tudi glasbeniki Gustav Mahler
(v zadnji sezoni so v Benetkah najbrž prvič v svetu tako načrtno izvedli celoten opus njegovih simfonij), Anton von Webem, Alban Berg in Arnold Schonberg. Poleg teh pa so razstavljena tudi dela književnikov kot so bili Hugo von Hfman-stahl, Karl Kraus, Artur Schnitzler in Robert Musil. Seveda tu ne sme manjkati Sigmund Freud, ki je svoje raziskave pričel prav v tem času v cesarski prestolnici.
Seveda so plakati, katalogi, reklamni panoji vsi izdelani v secesijskem tonu. Kot je lani razstava v Benetkah pritegnila pozornost ljubiteljev umetnosti bo brez dvoma zanimanje vzbudila tudi sedanja razstava na Dimaju.
»Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj!« so pravili naši dedje, ki so hoteh v prestolnico. No, v letu 1985 trebuha ne bomo pustili zunaj. Vendar pa, če gremo na Dunaj, bomo morali nesti s seboj polno denarnico šilingov seveda, kajti v primerjavi z našo liro je šiling zelo cenjen. Vse bo v redu, če bomo hoteli plačati vstopnino za razstavo, če bomo hoteli prenočiti v nerazkošnem hotelu, če pa bomo zvečer hoteli na operetno predstavo v operno hišo bomo morali najbrž izbrati listek za vstop na stojišče. Tu bomo namreč porabili le 60 ali 80 šilingov (en šiling velja nekaj več kot 90 lir). Če pa bomo hoteli v prve vrste parterja ali pa na častna mesta v lože, potem bomo, bi morali, odšteti kar 800 šilingov. To pa je tudi za nas, ki smo potomci nekdanjih cesarskih podanikov, najbrž nekaj preveč dra-
gega.
MARKO WALTRITSCH
salzburških nadškofov; ti so v deželi posvetili vrsto cerkva, knez jim je kot mejni grof pod nemško nadoblastjo podaril več posesti in v panonski prestolnici Blatenskem Kostelu je Idi njihov namestnik. S prof. Grivcem torej lahko domnevamo, da je bilo med duhovniki več domačinov in da so bili med učenci, ki jih je Kocelj dal Konstantinu in Metodu v uk, tudi že domači duhovniki in duhovniški kandidati.
To je bil torej prvi neposredni stik prednikov današnjih Slovencev z dejavnostjo Konstantina in Metoda, s slovansko pisavo in slovanskim bogoslužjem.
Konstantin in Metod sta v Panoniji prebila najbrž okrog pol leta in v tem času pripravila podlago za poznejše delo. Verjetno sta se jeseni l. 867 odpravila z učenci naprej in prek Benetk prispela okrog božiča istega leta v Rim; tam sta pri papežu Hadrijanu II. dosegla potrditev slovanskega bogoslužja, torej vsega svojega dela. V Rimu je Konstantin odšel v samostan, prevzel meniško ime Ciril, zbolel in 14. februarja 869 umrl. Pred smrtjo je še rotil brata Metoda, naj ne opusti začeteka dela: »Glej, brate, tovariša sva bila in eno brazdo orala; in jaz na lehi padam, svoj dan sem skončal. Ti pa močno ljubiš goro, a nikar zaradi gore ne zapuščaj učenja svojega, saj s tem se že laže zveličaš.«
Medtem je od l. 868 divjala vojna med Nemci in Moravani in Metod ni mogel na pot. Takrat pa je k papežu prišlo Kocljevo pismo s prošnjo, naj mu prepusti Metoda. Papež je res še istega leta poslal Metoda ne samo Koclju, »ampak vsem onim slovanskim deželam učitelja od Boga in svetega apostola Petra«, torej kot svojega legata v Panonijo in na Moravsko. Tudi je blagoslovil slovansko bogoslužje in prevedene knjige, in »če more kdo drug dostojno in pravoverno prevajati, naj bo sveto in blagoslovljeno«. Kocelj je Metoda sprejel z veliko častjo, vendar ga je kmalu poslal nazaj v Rim, da ga papež posveti za škofa. Tako je postal Metod konec l. 869 ali v za-ceku 87U nadškof za Panonijo in Moravsko na obnovljeni sirmijski škofijski stolici sv. Andronika. Po vrnitvi v Panonijo je nekaj časa urejal cerkvene razmere v svoji novi provinci, saj so nemški duhovniki pod vodstvom nadduhovnika Richbalda zapustili Panonijo, še istega l. 870 je Metod odšel tudi na Moravsko, kjer naj bi bil dobra 3 leta, tam pa so ga zajeli Nemci, ga odpeljali v Regensburg, mu sodili vpričo nemškega kralja Ludovika, češ da se je polastil njihovih cerkvenih pokrajin, in ga zaprli v samostan, najbrž v Ell-wangen. Šele na intervencijo novega papeža Janeza VIII. so ga leta 873 izpustili. Morda je bil pri izpustitvi navzoč tudi Kocelj, saj so mu zagrozili: »Ako imaš tega pri sebi, se nas ne boš dobro znebil«. In res, že naslednje leto 874 beremo, da je salzburški nadškof Theotmar posvetil neko cerkev pri Ptuju, torej na panonskem ozemlju, o Koclju pa odslej ni nobenega glasu več. Metod je odšel na Moravsko, kjer je bil zavladal Svetopolk (potem ko je Ra-stislava oslepil in izročil Nemcem ter leta 874 sklenil z njimi mir). Metod je deloval na Moravskem do svoje smrti, 6. aprila leta 885, po njegovi smrti pa je nemška stranka tudi iz Moravske pregnala njegove učence ali pa jih prodala v služnost in prepovedala slovansko bogoslužje.
JANEZ ZOR
(Se nadaljuje)
32. Puljski festival o 32. Puljski festival o 32. Puljski festival
P^J	0VNI IN M
V^afme^ m Vit*, so
tografife J'lv areni- D'
kot režhJ Karpo Godin; maka ki, wlJa za odlič Avtor ’glashPna'il?’1'iš™i v J "ih vloeah Jani Kovač:
lnPaSlavkonfSaj°“
zal kot odhčen mlad interpret v filmih Železni križec (Peckinpah), Posebna vzgoja, Varljivo poletje ’68 in v Kusturičevem Dolly Bell.
Delovni naslov tega filma je bil Bosanci oz. Bosna-Blau, torej bo vsem jasno, za kaj gre. Ta je, če se ne motimo, prvi slovenski film, ki se neposredno loteva vprašanja priseljevanja delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, zlasti iz Bosne, ki žive s
wmRMAT,VNI
DANES, 23. JULIJA
Kino
Beograd
režija Franci Slak režija Vladimir Tadej
SP0RERDMATI™'
aVLJENjNSKA PISMA s PREMISLEKOM
Arena
režija Zvonimir Perkovič režija Bora Draškovič
svojimi družinami in delajo v Sloveniji. Tako o filmu ravnatelj Vibe Bojan Štih: Film je poskus samonorče-vanja slovenskega naroda iz svojih lastnih napak.
KDO JE FILIP ROBAR
Se je rodil 1940 v Boru (Srbija), šolal v Novem mestu, študiral filozofijo in književnost v Ljubljani in doštudiral filmi na Columbia Collegu v Chicagu. Je znan doma in v tujini po njegovem dokumentarcu Opre Roma ali Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet, ki izvirno analizira vsakdanje življenje in probleme romske skupnosti na Dolenjskem. Robar kaže resničnost in banalnost nerešljivega konflikta: obrobnost Ciganov v sodobni družbi. Romi kot družbeni problem, katerega reševanje vodi skoraj nujno v represijo in getizacijo. Robar prepričljivo podira vsako mitolo-gizacijo romske »svobode« in poetiza-cijo v tem smislu njihovega načina življenja. DAVORIN DEVETAK
Slavko Štimac v filmu Ovni in mamuti
V nedeljo se je v Parizu zaključil Tour de France
Zmagoslavje Bernarda Hinaulta
Zaključil se je tudi »tour« za ženske
Caninsova odlična
PARIZ — Francoski kolesar Bernard Hinault je osvojil svojo peto krožno dirko po Franciji ter tako i-zenačil rekord Anquetila in Merekxa, ki sta tudi osvojila »tour« po petkrat. Hinault, ki ima šele 30 let, je tako že postal kolesarska legenda, saj je trenutno tudi najboljši aktivni kolesar. Moser namreč še zdaleč ni zmagal toliko kot Francoz, Fignon pa mora še dokazati, da je sposoben Hinaultovih podvigov.
Francoz pa je oljenem že dvakrat v isti sezoni osvojil »giro« in »tour«, kar je doslej uspelo le Faustu Cop-piju. Hinault je bil tudi letos veliki favorit »toura«. Za njegovega največjega nasprotnika so komentatorji i-meli klubskega tovariša Američana Grega Lemonda, kar se je tudi zgodilo, saj je bil mladi in ambiciozni ameriški kolesar po kapetanu svoje ekipe daleč najboljši tekmovalec na »touru«. Nekateri celo menijo, da bi lahko že letos stopil na najvišjo stopničko na končnem nagrajevanju v Parizu, če se ne bi pokoril zakonu ekipne discipline.
Vendar pa je bil tudi tokrat Hinault odličen. Res je imel težave v drugem delu dirke in predvsem na Pirenejih, a to v glavnem zaradi nesrečnega padca, pri katerem si je med drugim zlomil nosno kost, tako da je imel celo nekaj težav pri dihanju. Vendar pa je z lahkoto nadzoroval dirko, saj je npr. tretjeuvrščeni na skupni lestvici Irec Roche zaostal za cele štiri minute in pol, četrtouvršče-ni Kelly pa za skoraj šest minut in pol.
Na tem »touru« se je izkazalo tudi
nekaj povsem novih imen svetovnega profesionalnega kolesarstva. Peto mesto Avstralca Andersona je le potrditev njegovega talenta, vendar pa sta npr. Kolumbijca Herrera in Parrà popolnoma novi imeni v tem športu.
Poglavja zase so Italijani, ki so tokrat povsem razočarali. Najboljši je bil namreč Visentini, ki se je do sedaj na »giru« skoraj vedno izkazal, tu pa je zasedel klavrno 49. mesto z več kot uro zaostanka za zmagovalcem. Drugi najboljši Italijan je bil Festa, ki je zasedel končno 95. mesto z več kot dvema urama zaostanka.
Zadnja etapa »toura« je bila nižinska, na cilj na Elizejskih poljanah pa je prišla strnjena skupina vseh preostalih 144 kolesarjev. V končnem
sprintu je bil najboljši belgijski kolesar Rudy Matthijs, ki je v sprintu že osvojil prvi dve etapi te krožne dirke po Franciji. Za las je prehitel Kellyja, Francoza Castaihga in Italijana Bontempija. Italijani med drugim na »touru« niso osvojili etapne zmage od leta 1983, od Gimondi jevega uspeha pa sta pretekli dve desetletji.
Končna lestvica letošnjega »toura« je sledeča: 1. Hinault (Fr.) 113.24’23”;
2.	Lemond (ZDA) po 1’42”; 3. Roche (Irska) po 4’29”; 4. Kelly (Irska) po 6’26”; 5. Anderson (Avs.) po 7’44”; 6. Delgado (Šp.) po 11’53”; 7. Herrera (Kol.) po 11’53”; 8. Parra (Kol.) po n'W'\ 9. Chosas (Šp.) po 13’56”; 10. Bauer (Kan.) po 14’57”; 49. Visentini (It.) po 1.03’08”.
PARIZ — Italijanka Maria Canins je zmagovalka druge kolesarske krožne dirke po Franciji za ženske. Takoj je treba povedati, da ni imela prave konkurence, saj je v skupni lestvici obeh delov »toura« prehitela drugouvrščeno Francozinjo Longo za celih 22 minut.
Marii Canins se je treba zahvaliti, če je v Italiji kolesarstvo za ženske postalo popularno kar čez noč. Ko je namreč lani Američanka Martin osvojila prvi ženski »tour«, so časopisi novico odpravih v nekaj vrsticah. Tokrat pa je drugače. Caninsova je že postala pojem in že vsi znajo podrobnosti o njenem življenju, ki je v nekaterih ozirih kot pravljica.
Italijanska kolesarka je doma iz Val Badie v osrčju Dolomitov, po poklicu pa je smučarska učiteljica. Ima sedemletno hčerko Concetto, o-svojila pa je že ducat italijanskih naslovov v smučarskem teku. Kolo je »odkrila« povsem naključno. Na smučarske treninge se je namreč odpravljala s kolesom, le pred nekaj leti pa so ji za rojstni dan darovali tekmovalno kolo in res je maja 1982 začela s kolesarskimi tekmovanji. Takoj je bila daleč najboljša. Zmagovala je kot za stavo, saj je bila brez prave konkurence. Italijanska ženska kolesarska zveza pa ni imela nikoli posebnega posluha za žensko kolesarstvo, saj so nekateri menih, da je to izrazito moški šport. Sedaj pa je v Italiji že štiristo kolesark, kar je že stvarnost, katere ni več mogoče obiti.
Poleg Caninsove sta se namreč na letošnjem »touru« izkazah še njeni rojakinji Chiappova in Bonanomi-
jeva, ki sta zasedli mesti tik pod vrhom. Zanimivo je še, da premoč Caninsove ni zmanjšala zanimanja za to dirko, obratno, še povečala ga je. Tudi v Franciji je mnogo ljudi sledilo ženskam na kolesih in tudi končno nagrajevanje, ko sta Hinault in Caninsova kar skupaj dobila nagradi za zmagovalca, je bilo v tem oziru emblematično. Zadnjo etapo je osvojila domačinka Damianijeva pred Angležinjo Swinnertonovo.
KONČNA LESTVICA: L. Canins (It.) 18.36’25”; 2. Longo (Fr.) po 8-57”; 3. Bonanomi (It.) po 9’7”; 4. Li (Kit.) po 9’7”; 5. Broca (Fr.) po 11’15”.
KONČNA LESTVICA PO TOČKAH: 1. Canins (It.) 17.141; 2. Longo (Fr.) 15.810; 3. Odin (Fr.) 15.052; 4. Chiappa (It.) 14.906; 5 Bonanomi (It.) 14.821.
totip
1.	—	1.	Indo	2
2. Cabalo	2
2.	—	1.	Biscuten Lav	2
2. Borei	X
3.	—	1.	Adico	2
2. Comprata	2
4.	—	1.	Bar baru ta	X
2. Avulso	X
5.	—	1.	Club	1
2. C oc kino	X
6.	—	1.	Caburrum	1
2. Sci - munito	2
KVOTE
12 — 19.503.000 Ur 11 —	880.000	lir
10 —	71.000	lir
Motociklizem: na VN Francije
Avtomobilizem: na dirki za
V N Anglije v formuli ena
Spencer kot Hailwood
Prost (melaren) daleč pred vsemi
LE MANS — Američan Freddie Spencer je na motociklistični dirki za VN Francije izenačU rekord, ki ga je postavil leta 1966 britanski as Mike Hailwood, ko je štirikrat zmagal v dveh razredih istočasno. V nedeljo se je namreč Spencer znova uveljavil tako v razredu do 250 ccm kot v razredu do 500 ccm. Medtem ko je bilo pričakovati, da bo Američan brez posebnega naprezanja osvojil prvo mesto v četrtlitrskem razredu, v katerem doslej zmaguje kot za stavo, pa si je marsikdo glede na čase iz pro izkusnih voženj obetal bolj izenačen boj vsaj v pohitrskem razredu. Spencer pa ni dopustil presenečenja
Dirka v razredu do 500 ccm je bjla sicer v začetku precej razgibana. Ha-slam je odhčno začel in takoj pove del pred Gardnerom, Mamolo in samim Spencerjem. Zatem je bil na vrsti Gardner, ki je resno zaposhl Američana, vendar je kaj kmalu preluknjal kolo in dirke je bilo zanj konec. Tedaj je odločno napadel Sarron, ki pa je svojo preveliko napadalnost tudi plačal s tem, da je zletel s proge.
V razredu do 125 ccm so bili znova v ospredju Itahjani, ki so osvojih štiri od prvih petih mest. Tokrat pa ni manjkalo polemik, ko Gianola, kljub drugačnemu dogovoru, ni pustil VRSTNI RED
80 CCM: 1. Nieto (derbi) 32’43”35 s poprečno hitrostjo 132,165 km na uro; 2. Doerf tinger (krauser) po 13”11; 3. Van Kešsel (huvo-casal) po 23”28.
prvega čez cilj Gresinija.
SKUPNA LESTVICA; 1. Doerflin-
ger (Švi.) 76 (svetovni prvak); 2. Martinez (šp.) 52; 3. Kafka (Av.) 42; 4. Herreros (Šp.) 40; 5. G. Wai-bel (ZRN) 32.
125 CCM: 1. Gianola (garelli) v 39T1”46 s poprečno hitrostjo 142,908 km na uro; 2. Gresini (garelli) po 22/100 ; 3. Kneubuhler (LCR-MBA) po 12”41; 4. Brigaglia (MBA) po 15”06; 5. Bianchi (MBA) po 17”50.
SKUPNA LESTVICA: 1. Gresini (It.) 76 točk; 2. Bianchi (It.) 75;
3.	Gianola (It.) 57; 4. Kneubuehler (Švi.) 50; 5. Auinger (Av.) 42 250 CCM: 1. Spencer (honda) v 40’00”76 s poprečno hitrostjo 152,591 km na uro; 2 Mang (honda) po 9”82; 3. Ricci (honda) po 24”69; 4. Herweh (real-rotax) po 29”85; 5. La-vado (yamaha) po 30”03.
SKUPNA LESTVICA: 1 Spencer (ZDA) 119 točk; 2. Mang (ZRN) 82;
3.	Wimmer (ZRN) 69; 4. Lavado (Ven.) 67; 5. Reggiani (It.) 34.
500 CCM: 1. Spencer (honda) v 45’58”33 s poprečno hitrostjo 160,479 km na uro; 2. Roche (yamaha) po 15”71; 3. Mamola (honda) po 19”80;
4.	Lawson (yamaha) po 26”89; 5. Haslam (honda) po 34”48; 6. Samin (honda) po 1’22”75; 7. Poms (suzuki) po 1’28”06; 8. Reiner (honda) po 1 krogu; 9. Biliotti (honda) po 1 krogu; 10. Baldwin (honda) po 1 krogu; 12. Uncini (suzuki) p» 1 krogu.
SKUPNA LESTVICA: 1. Spencer (ZDA) 111 točk; 2. Lawson (ZDA) 94; 3. Sarron (Fr.) 62; 4. Gardner (Avs.) 61; 5. Haslam (VB) 57; 6. Mamola (ZDA) 50; 7. Roche (Fr.) 34; 8. De Radigues (Bel.) 34; 9. McElnea (VB) 19; 10. Van Dulmen (Niz.) 14.
S1LVERSTONE — Po nedeljski dirki za VN Anglije na hitrem dirkališču v Silverstonu se je Francoz Prost, ki je letos osvojil že štiri preizkušnje (zmage v Imoli mu sicer niso priznali), prebil na sami dve točki razlike za Alboretom, ki vodi v skupnem seštevku lestvice za svetovno prvenstvo. Prost je tokrat naj-bližje zasledovalce prehitel kar za cel krog in dokazal, da znova razpolaga z izredno zanesljivim vozilom ter da je ob De Angelisu (lotus) in Rosbergu (Williams) gotovo najnevarnejši nasprotnik Ferrari jevega pilota. Prav Albereto je tokrat z izredno preudarno vožnjo pristal na drugem mestu, ki ga v začetku verjetno ni nihče • pričakoval : že po 9 krogih je bil Albereto na devetem mestu, skozi vso dirko pa je prehitel enega samega tekmovalca, Piqueta. Vendar je imel veliko sreče; eden za drugim so zmanjkah De Angelis, Man-sell, Rosberg, De Cesaris, Lauda ir, Senna. Na koncu je Albo reto sicer za Prostom zaostal za en krog, važnejše pa so bile nove točke, s katerimi je ostal na prvem mestu. Proga v Silverstonu namreč ni odgovarjala ferrarijema, ki sta že na poskusnih vožnjah bila sorazmeroma počasna. Pri Ferrariju si sedaj precej o-betajo od naslednjih štirih dirk (4. avgusta v Nurburgriqgu, '18. avgusta v Zeltwegu, 25. avgusta v Zandvoor-tu in 8. septembra v Monzi).
Kljub odličnemu začetku Brazilca Senne (lotus renault), ki je vodil kar 59 krogov od skupnih 65, je bilo na nedeljski dirki od trenutka do trenutka pričakovati, da mu bo odpovedal
motor ali bo ostal brez goriva, kar se je tudi zgodilo, saj je pet krogov pred koncem ostal brez kapljice bencina. Prost, ki je potrpežljivo čakal ta trenutek, je tako prevzel vodstvo in ga do kraja ni več izpustil. Veliki poraženec v Silverstonu sta bili vozili wilhams-honda, ki' sta na poskusnih vožnjah z Rosbergom pustih ostale daleč za sabo. Zvrhano mero smole je znova imel Lauda, ki je moral odstopiti osem krogov pred koncem. Spet pa je navdušil De Cesaris, ki je po petih krogih s sicer tveganima manevroma prehitel celo Prosta in še Mansella. Tretje mesto je zasedel veteran Laffite
Takoj pa je moral odstopiti drugi Ferrari jev pilot, Šved Johansson, v katerega se je znova zaletel Francoz Tambay. Nekaj polemik je zbudila tudi odločitev direktorja dirke, sicer izkušenega Coperja, ki je nepričakovano ustavil tekmovalce pri 65. krogu, medtem ko bi jih morah prevoziti 66. Po dirki je odkrito priznal, da je naredil napako pri štetju.
Vrstni red
1. Prost (mclaren-porsche), ki je 306,609 km prevozil v 1.18’36”436 s poprečno hitrostjo 235,405 km na u-ro; 2. Albereto (ferrari) po 1 krogu; 3. Laffite (ligier-renault) po 1 krogu; 4. Piquet (brabham BMW) po 1 krogu; 5. Warwick (renault) po 1 krogu; 6. Surer (brabham BMW) po 2 krogih; 7. Brundle (tyreh-re-nault) po 2 krogih; 8. Berger (ar-rows BMW) po 2 krogih; 9. Patre-se (alfa romeo) po 3 krogih; 10. Senna (lotus renault) po 5 krogih; 11. Bellof (tyrrell ford) po 6 krogih.
Dirke niso dokončali: Tambay (renault), Ghinzani (osella), Alliot (R AM), Johansson (ferrari), T. Fabi (toleman), Palmer (zakspeed), Chee-ver (erro alfa), Mansell (Williams), Rosberg (wilkams), Winkelhock (R AM), Martini (minardi). De Cesaris (ligier), Boutsen (arrows). Lauda (melaren). De Angelis (lotus).
Lestvica za SP
1. Albereto (It.) 37; 2. Prost (Fr.) 35; 3. De Angelis (It.) 26; 4. Rosberg (Fin.) 18; 5. Johansson (Šve.) 16; 6. Piquet (Braz.) 13; 7. Tambay (Fr.) 11; 8. Senna (Braz.) 9; 9. Boutsen (Bel.) 6; Laffite (Fr.) 6; H. Mansell (VB) 5; 12. Bellof (ZRN) 4; Warwick (VB) 4; 14. Amoux (Fr.) 3; Lauda (Av.) 3; De Cesaris (It.) 3; 17. Surer (Švi.) 1.
Lestvica avtomobilskih hiš
1. Ferrari 56; 2. McLaren 38; 3. Lotus 35; 4. Williams 23; 5. Renault 15; 6. Brabham 14; 7. Ligier 9; 8. Arrows 6; 9. Tyrrell 4.
Jolly j evi dvojici evropski naslov
Ob poletovcu Damjanu Kosmaču, ki je na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Nizozemskem med kadeti osvojil dve srebrni odličji in o čemer smo že poročah, se je uveljavil tudi tržaški par Francesca Pergola - Ezio Mazziero, ki je zasedel celo prvo mesto. Dvojica je p^ vedla že po obveznih Ukih in svojo prednost še povečala v prostem programu.
Odbojkarski turnir za mladinske reprezentance v Sovodnjah
Prispevek k utrjevanju prijateljstva
kratke vesti - kratke vesti
Sovodenjska telovadnica je prizorišče pomembne mednarodne športne prireditve, drugega odbojkarskega turnirja za juniorske reprezentance, ki se ga letos udeležujejo izbrane vrste Jugoslavije, Italije, Tunizije, Francije in vojaške reprezentance.
O važnosti dogodka ter o pomenu, ki ga ima turnir tudi za našo krajevno odbojko, je na otvoritveni svečanosti spregovoril pokrajinski odbornik za šport Mirko Špacapan, ki se je zahvalil vsem društvom in» u-stanovam, ki so prispevale, da je pobuda lahko stekla. V prvi vrsti gre zahvala sovodenjski občinski upravi, domačim športnikom, našima kreditnima zavodoma ter športni trgovini K-2 ter vojski, ki skrbi za precejšen del organizacije. Sovodenjski podžupan Vlado Klemše je ugotovil, da to ni le praznik športa, marveč prispevek k utrjevanju miru med narodi.
Otvoritveni večer pa je obsegal še prijateljsko tekmo med vojaško reprezentanco ter izbrano vrsto gori-ških odbojkarjev, v kateri je bilo največ igralcev goriške Olympde ter štandreškega Vala. Ekipo je vodil Jože Cej.
Pokrajinska reprezentanca — Vojaška reprezentanca 0:3 (0, 16, 0)
POKR. REPREZENTANCA: Simon in Damjan Terpin, Marko, Štefan in Igor Cotič, Mavricij Černič, Ivan Plesničar, 'Rado Lavrenčič, Rajko Pete-jan, Tavagnutti in Boscarol.
Očitno je bilo, da so vojaški repre-zentantje tehnično in taktično boljši od naših odbojkarjev, ki igrajo vsi v 3. zvezni hgi, medtem ko so na drugi strani mreže nastopali igralci višjih hg. Po katastrofalnem prvem setu so naši zaigrali odločno v drugem nizu, ko so se do zadnjega borih
za zmago. Tretji niz pa je bil podoben prvemu in ni povedal veliko s tehnično - taktičnega vidika. (Pavšič)
SINOČNJA IZIDA
Vojaška reprezentanca Italije — Francija 3:0 (15:2, 15:4, 15:8) ITALIJA: VìscusO', Piacentino, Ma-gnanini, Peru, Mazzini, Lucchesi, Fomasaro, Pantani, Dozzo.
Uvodno tekmo sta odigrali vojaška reprezentanca Italije in Francija. Že takoj na začetku je bilo razvidno, da so »azzurri« bolj izkušeni in so zlahka osvojih prvi in drugi set. Le v tretjem nizu so Francozi pokazali nekaj več in častno izgubili z 8:15.
Jugoslavija - Tunizija 3:1 (15:7, 15:6, 14:16, 15:2)
DANAŠNJI SPORED:	ob 20.30
Francija - Jugoslavija in ob 22.00 Itahja - Tunizija.
Lep izkupiček »azzurrov«
RIM —- Bera kolajn itahjanske odprave na svetovnem sabljaškem prvenstvu v Barceloni je povsem zadovoljiva: osvojila je namreč dve zlati, dve srebrni in eno bronasto odličje. Kolajne so bile takole porazdeljene:
ZR Nemčija 3 zlate, 2 srebrni, 1 bronasta; Italija 2, 2, 1; Madžarska 1, 1, 1; Sovjetska zveza 1, 0, 3; Francija 1, 0, 1; Bolgarija 0, 2, 1; Češkoslovaška 0, 1, 0. SKUPNA LESTVICA: Itahja 96 točk. Zahodna Nemčija 93, Sovjetska zveza 77, Francija 60, Madžarska 58, Bolgarija 35, Poljska 34.
Sacco svetovni prvak
CAMPIONE D’ITALIA (Como) — Argentinec Ubaldo Sacco je novi svetovni prvak v superlahki kategoriji (po verziji WBA). Sacco je pokazal vehko boljšo tehniko od Hatchera, ki se je zaradi globoke rane nad kivim
očesom v_začetku devetega kroga mo' ral umakniti; tedaj so dvoboj prekinili in Argentincu priznah zmago s TKO. Vsekakor je Sacco prepričljivo vodil po točkah.
Italijansko žensko jadralno prvenstvo v razredu 420
TRST — Pred Sesljanskim zalivom se je včeraj začelo italijansko jadralno prvenstvo v razredu 420, na katerem meri moči 16 posadk. Včeraj so opravih dve regati: v prvi se je uveljavila posadka De Martino -Simeone, v drugi pa Massone - Massone. Prvenstvo se bo zaključilo v petek.
Ob osvojitvi srbme evropske kolajne
DAMJANU
čestitajo in so nanj ponosni Po-letovi kotalkarji.
Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem
Lokostrelci Našega prapora potrebujejo vadbeni prostor
N(rU®Š
pmpm
PEVMA - OSLAVJE - ŠTMAVER PIUMA - OSLAVIA - SAN MAURO Naš prapor iz Pevme, Oslavja in -r/'^VTa je društvo v katerem je Port pred kratkim spet zaživel. Odst	ekipa nastopa v prven-
. ^ lige in žanje v tej konku-enci zadovoljive uspehe.
Značilno za Naš prapor, za goriški ..	slovenski šport pa je lo-
ia 'Stn'Lski odsek. Pobuda za to de-j® prišla iz vrst tabornikov ociu modrega vala in predvsem po ^iugi prof. Alda Rupla. Leta 1978 f «pomiki priredili v Pevmi loko-t ^ tečaj. To prvo skupino so pKa^i triie taborniki iz Ljubljane, obudi se je odzvalo osem fantov eno dekle. Treba je omeniti, da Wo bilj vsi člani taborniške organi-kortJ?;i ^ Poi^do p»a je društvo iz-nstdo in je potem razvilo dejav-in 7 športni pianogi, tako da ustanovilo lokostrelski odsek. Na rv^6 , ie tehnično vodstvo ekipe P' vzel Boris Furlan, ki je bil v nv«?11 ^asu me(l kandidati za re-P^Zfntanco, ki bi tekmovala na o-, PJacu. v Moskvi. Pod njegovim irokovnim vodstvom je skupina re-. yudila in se je udeležila mla-iger. Prvo leto so si nabi-i izkušnje in so polili tehniko. Naj-P el 80 gadili v društvenih prostorih. t ^ Pu je bil prostor premajhen, so na bližnji občinski
v ,.°Ia®uma p3 so se uspiehi stopnje-u. Udeležili so se Mladinskih iger. a pokrajinskih tekmovanjih so v uaski konkurenci zasedli 1. in 3. ™«to, med dekleti pa 2. mesto, ^novali so tudi na srečanjih »Ame-can round«. To tekmovanje poteka „ ,°’ da mora lokostrelec streljati nmvv ^ličnih razdalj, skupaj 90 mai C\ ^a. začetnike so le razdalje moa0 ,aÌ®e. V tej konkurenci so ed začetniki osvojili 1. in 3. mesto. v_, uskaj uspiehov so dosegli px)d vodstvom trenerja Furlana, ki pa je «racu preobremenjenosti na delu in zinskih razlogov opustil delovanje. j.'"1'50 j® ekipa ostala brez tehnič-strio .v°dstva in so si morali loko--,C1 Pomagati sami. Včasih so jim sn na pomoč iz Ljubljane, a je o vseeno premalo. Vse to je pridalo do tega, da se je v letu 1981 nfi lokostrelcev razšlo. V glav-m zaradi organizacijskih razlogov, so negativno vplivali na rezultate zaradi brezbrižnosti.
hr^U^	pa sta v istem letu
iyn ln, . sestra Makuc zasedla na 3f umskih igrah prvo in drugo me-h m -	deželnem prvenstvu sta se
snrl .dobro odrezala in fant je celo Va e;oval na državnem delu tekmo-tPT. ja' “'vrstil se je med prvo desetico. Drugo leto pa je dekle na-
stopilo na državnem finalu. Povedati je tudi treba, da so se v letu ’80 vpisali v italijansko lokostrelsko zvezo (FITArco).
Kot člani zveze so se lahko udeleževali vseh uradnih tekmovanj. V tem sklopu so tekmovali v Mestrah v konkurenci indoor (tekmovanja v zaprtem prostoru). Tekmovanj na odprtem se v tem času niso udeleževali, ker so bile razdalje med strelcem in tarčo daljše in predvsem, ker ni bilo konkretne možnosti treniranja. V letu ’83 pa je delovanje zamrlo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Delovanje se je u-stavilo in se niso udeležili nobenega tekmovanja.
Leta ’84 je Beno Vižintin (eden od prve skupine lokostrelcev) zbral v Štandrežu skupino 8 fantov in deklet. Tudi ti so bili na začetku vsi taborniki. Ta skupina se je počasi razširila. Poleg tega so se vrnili še nekateri lokostrelci, ki so bili opustili delovanje. Tako je Vižintin spot oživil lokostrelsko skupino. Začeli so se udeleževati na vsakovrstnih tekmovanjih in so takoj prodrli v finalno fazo mladinskih iger ’84, kjer so med dekleti zasedli prvo mesto. Ker je stvar tekla, so v tem letu sodelovali na več tekmovanjih, kot v vseh prejšnjih letih. Med najvidnejšimi u-spohi je tudi tretje mesto na državnem tekmovanju v Gradišču. Poleg tega so imeli tudi dva deželna predstavnika, ki sta tekmovala v Bibbio-nu. Te rezultate so dosegli predvsem po zaslugi mladega trenerja Bena Vižintina. Opravil je namreč tečaj za vaditelje v Bohinju, izpopolnjuje pa se predvsem preko specializirane literature.
Beno, koliko ljudi šteje lokostrelska skupina?
Vsega skupaj nas je 13. Deset je naraščajnikov, trije p>a smo starejši.
Katere težave povzročajo največ preglavic?
Največ težav je s strukturami. Nimamo krajev, kjer bi lahko trenirali. Težave imamo s javnimi organi. Prepovedali so nam treninge na prejšnjem polju, češ da je zadeva preveč nevarna. Nimamo pa toliko denarja, da bi travnik primemo o-gradili. Nujno rabimo stalno strelišče. Velike težave imamo pozimi. Lansko leto smo trenirali na odprtem v nemogočih razmerah. Če ne bomo letos dobili telovadnice, se bo stvar nekoliko ustavila.
Pravico do telovadnice imamo tudi mi! Ni prav, da dodeljujejo prostore samo društvom, ki gojijo množične športe. Tudi edina slovenska lokostrelska sekcija ima pravico do svojega prostora v telovadnici. V zimskem času je nujno treniranje na zaprtem. Javnost misli, da je lokostrelstvo samo konjiček. Predvsem, ker je pod vplivom določenih filmov, v katerih igralci ne znajo niti držati loka pravilno v rokah, kaj še, da bi streljali z njim. To ni konjiček za prosti čas, to je šport, ki zahteva veliko treninga vsak dan, posebno v vadbi koncentracije. Visoko stopnjo koncentracije pa dosežemo po letih požrtvovalnega in rednega treninga. Boljši lokostrelci vadijo vsak dan tudi po 6 ur.
Kaj pa oprema?
Na začetku je bilo nekaj težav. Nekaj lokov nam je preskrbel prof. Rupel, nato je nekaj opreme prinesel s seboj trener Furlan. Tudi ZSŠDI nam je darovala štiri loke. Sedaj pa si opremo kupujemo sami, vendar so stroški zelo visoki. Lokostrelska oprema je tehnično zelo izpopolnjena in je zelo modernega značaja. Misliti moramo, da obstajajo loki za desničarje in levičarje. Ni pomembno s katero roko drže lok, je pa zelo- pomembno katero oko je dominantno. Na podlagi tega si potem lokostrelec izbere lok. V glavnem se lokostrelstvo deli na dve kategoriji. Na instinktivno streljanje in na streljanje z merilno napravo. Prvo je dosti bolj podobno klasičnemu lokostrelstvu, drugo pa temelji na pomoči merilnih naprav in na utežeh, ki ublažijo vsak tresljaj. Kar se pa tiče opreme, komplet za začetnike stane okoli 200 tisoč lir. Tekmovalno zahtevnejša o-prema pa preseže tudi ceno milijona lir.
Katere države so na vrhu lokostrelstva?
Lokostrelstvo je razmeroma mlad tekmovalni šport. Če se ne motim, je postal olimpijska panoga leta ’72 na olimpiadi v Miinchnu. Višek lokostrelstva so dosegli Japonci s filozofijo zen. Vadili so koncentracijo in so dosegali neverjetne uspehe.
Danes sta lokostrelski velesili ZDA in Sovjetska zveza (zlasti v ženski konkurenci). V Evropi je Finska med prvimi, medtem ko je Italija nekje v sredini.
MARKO JARC
.. .proti tistemu vrhu Južne Anapurne o katerem sem več mesecev sanjal
Močan veter, ki je vso noč nenehoma butal v navidezno šibka platna visokogorskega šotora je tisto jutro nenadoma končal svoj razdivjani tek. Sonce je že metalo svoje težko pričakovane, oživljajoče žarke na greben, kjer je morda kot nezaželen gost stal naš višinski tabor. Samo mnogo, mnogo niže, kjer so rdeče pikice naznanjale, da stojijo attori baznega tabora, je še ležala senca mogočne, svete gore Machapuchare. Proti severu so pogled zapirali v soncu se blesketajoči, z ledom pokriti vrhovi, medtem ko se je na jugu odpirala neskočna planota. Oblakov, ki so ponavadi že v jutranjih urah začeli svoje žalostno potovanje in se iz doline dvigali proti nam, tistega krasnega jutra ni bilo nikjer. Naznanjal se je čudovit dan.
Sedel sem v snegu na himalajskem grebenu 5600 m visoko. Glavo sem držal med kolcni in jokal. Jokal kot otrok, ki si srčno želi igrače in je ne more imeti. Nekajkrat sem dvignil solzne oči proti svoji zaželeni igrači, proti tistemu vrhu Južne Anapurne, o katerem sem več mesecev sanjal. Tedaj, ko sem ga imel pred seboj in je zgedal tako blizu, sem spoznal, da ne bom nikoli stal na njem.
Nekaj metrov stran sta se v šotoru tiho pogovarjala Lucijan Milič in Le-nard. Zadaj je v drugem šotoru še vedno spal vodja naše odprave, Lucijan Cergol. Minilo je nekaj ur, preden je tudi on zlezel iz spalne vreče, popil malo čaja, pripravil material in končno odšel z Miličem po fiksnih vrveh do skalnatega skoka, ki je stal pred nami. Lenardu in meni je bil tisti dan dodeljen počitek, tako da sva se počasi, kot se spodobi na takih višinah, lotila kuhanja. Čaj je bil skoraj pripravljen, ko sva pod nama zaslišala klice. Razveselila sva se, ko sva spoznala, da se nama približujeta šerpi z vrvjo in drugo o-premo. Še bolj pa sva bila vesela, ko sva daleč za šerpami zagledala tudi naša tovariša, čaj je bil že skuhan, ko sem stekel naproti sirdaju, vodji šerp in mu snel težak nahrbtnik z ramen. Isto je storil tudi henard z drugim višinskim nosačem Ajewo. Radovala sta se našega sprejema, verjetno pa še bolj toplega čaja, ki je po takem naporu kar pri-
jetno stekel po razbeljenem grlu.
Vse štiri šerpe, ki so sledili naši odpravi, so bili brez izjeme zelo prijazni. Meni so se zelo globoko vtisnili v spomin, zato je tudi prav, da o njih napišem nekaj besed. Njihov vodja, ki mu domačini pravijo sirdar, se je imenoval Yong Tenzing in bil doma, kot sicer vsi pripadniki šerpov-skega rodu, iz dežel pod Everestom. Za seboj je imel že celo vrsto odprav in je med drugim že stal na najvišji gori sveta, že na prvi pogled sem ga imel za simpatičnega, pa tudi za energičnega človeka. Ta vtis sem ohranil do danes in dodati moram, da sva se skozi vso odpravo zelo dobro ujemala. Njegova naloga ni bila enostavna; poleg tega, da je nosil tovore na goro, je moral posredovati tako ostalim šerpam kot tudi nosačem vse naše zahteve in urejati eventualne nesporazume. Drugemu višinskemu nosaču, ki je bil tako, pripadnik šerpovskega rodu, je bilo ime Ajewa. V primerjam s prvim ni i-mel morda tako močne osebnosti, bil pa je, kot se po domače pravi, dobra duša. Njegova naloga je bila, da iz baznega tabora nosi na goro našo opremo in seveda šotore. Ostala dva sta bila zaposlena v baznem taboru in sicer prvi, Kami, kot kuhar, drugi, Pemba, kot kuhinjski pomočnik. Slednji nam je bil tudi za ićurirja. Vsekakor se bom k njih in nasplošno k temu plemenitemu rodu še vrnil v tem opisu.
Potem ko sta se torej Yong in Ajewa v višinskem taboru okrepčala, sta se takoj odpravila proti baznemu taboru, da ju ne bi zalotilo slabo vreme, saj so bile nevihte vsak popoldne. Kmalu po njihovem odhodu sta do nas prišla tudi Fausta in zdravnik Vilko. Razveselilo nas je, da je Fausta zmogla precejšen napor, ki ga predstavlja plezanje do take višine. Še sama ni mogla verjeti, da stoji na točki 5600 m, kar je za celih 800 m više od vrha Mont Blanca. Njena radost je bila taka, da nas je zaprosila, če bi lahko tam prenočila. Prostora ni bilo na pretek, saj smo razpolagali samo z dvema majhnima šotoroma, z Lenardom pa sva bila v najinem že na tesnem. Kljub temu sva za Fausto le našla kotiček, ker si je to, tudi zaslužila, saj je prinesla s seboj tudi precejšnjo količino hrane. Vilko pa se je po kratkem počitku in potem ko je posnel nekaj slik, spet odpravil v bazo. Zaskrbelo me je, da ga ne bi med sestopom presenetilo neurje, saj se je z gore spuščal čisto sam. Toda moje skrbi so bile odveč. Tistega, zame tako žalostnega dne, ko me je razveselil le prihod Fauste, je bilo vreme edini krat jasno vse do večera. V taboru smo medtem topili sneg in čakali, da se vrne naveza, ki je poskušala prodreti do točke, kjer naj bi stal drugi višinski tabor. Fausti, ki je želela vedeti, kako napreduje delo na gori, sem povedal svoje mnenje in ji zagotovil, da se naslednji dan skupaj vrneva v bazni tabor. Vesela seveda ni bila, ko je izvedela, da je vrh za našo odpravo nedosegljiv. Zatem sem spet stopil malo stran, sedel v sneg in začel premišljevati.
BRUNO KRIŽMAN k	k k
•n zmiugE^k +
z Vžgalo se je takoj, ker se Bruno Rupel, določen j sodnika med Vesno in Primorcem, ni predstavil na soh SC,U' EkiPi sta se sporazumeli za priložnostnega so •niEa in tekma se je srečno končala. Trebenci, ki Pri 't* v 2:3 Rubili, so se tedaj menda skesali, da so nit a*i na slučajnega sodnika in preko našega dnev-„j- a zagnali vik in krik. Na dan sta stopili psiholo-VQa.nogometaša in pojem društva. Prvi se ima za Si-tu lla. itednj nogometnega asa), društvo pa je Juven-nli samo nekaj manj.
delar prvem kolu je Radimir Fajt skušal fizično ob-2 au sodnika, Mario Olenik pa je nogometno igrišče Sgj fnjal za ring. Oba sta svojo športno pot na 10. čen Sunčala 20. avgusta. En nogometaš je bil izklju-5a .za.eno kolo, šest pa jih je prejelo opomine. Gori-°po' riiso Prinesli svežine. Ekipa Sovodenj je prejela športln zaradi grobe igre, Doberdob pa zaradi ne-nega obnašanja do občinstva.
Presenečenj ni manjkalo niti kasneje. Gaja je v četrtfinalni tekmi odpravila Zarjo, Sovodenjci* pa sc predali tekmo Kontovelu brez borbe. Prosek je izločil Doberdob, igralci obeh ekip pa so se po tekmi zbrali v gostilni na prijateljskem srečanju. Doberdob se je predstavil brez svojega bomberja Marsona. Prosečani so se strinjali, da ga počakajo. Zaman so čakali celo poldrugo uro (!) in po tej zelo športni potezi je bila igra lahko samo fair. Slabše so se Prosečani odrezali med polfinalom z Bregom. Pri stanju 2:0 za Breg so menili, da je bil sodnik očitno pristranski in so v znak protesta zapustili igrišče. Njihova pritožba ni zalegla. Izključili so jih s turnirja in Gaja je finale za tretje mesto zmagala brez borbe. Igralci iz Gropade in Pa-drič se dveh zmag brez igranja niso posebno veselili. Trdo so vadili in največ jih je zanimalo igranje.
Turnir se je razvijal in ob koncu ponudil tako med člani kot mladinci finale Breg - Kontovel. V končnico je prihajala borba za občinski stadion »Grezar«.
V petek, 3. novembra, je silovito deževalo in igrišče je bilo že pred začetkom mladinskega finala povsem razmočeno. Na pokriti tribuni se je zbralo kakih 700 gledalcev. Pol ure pred koncem je sodnik zaradi posebno hudega naliva tekmo mladincev prekinil. Breg je vodil z 2:0 in obe postavi sta se sporazumeli, naj bo to tudi končni rezultat.
Dež se je vsaj za silo polegel in članska tekma je stekla ob 14.30. Vodil jo je sodnik italijanske nogometne zveze Blasi. Igralci so se ga bali. Prišlo je sicer do ene izključitve, na splošno pa je bila tekma ko-
rektna. Zmagal je Breg z 2:1.
Naslednji dan je tržaški »II Piccolo« objavil v vidnem okvirčku članek »Nessuna tutela per il fondo del Grezar ?«. Ne da bi omenil, kdo je v resnici igral, je opozoril javnost, da imajo pravico do »Gre-zarja« prvenstveno elitne ekipe. Posluževali sta se ga tedaj Triestina, ki je igrala v C-ligi in Ponziana ki je igrala v D-Iigi. članek ni bil nikakor nacionalističen in je zagovarjal samo sveti nogomet. Očitno pa je bilo, da so drugod s pozornostjo sledili »osvajanju« občinskih objektov za finalne tekme slovenskih športnih iger in morda tudi čakali na morebitne napake, katere bi se dalo izkoriščati za običajne polemike. Finale SŠI je prinesel Triestini srečo. Dva dni kasneje je doma premagala Biellese s čistim 3:0.
Medtem je stekel neverjeten odbojkarski turnir, ki je zaposlil kakih 40 mladinskih in članskih ekip na vseh razpoložljivih igriščih. Organizatorji so z grozo pričakovali tekmovanje v plavanju (21. in 22. septembra) in še posebno tisto v atletiki (23. in 24. septembra). Strah je bil upravičen, kajti za plavanje se je prijavilo 318 tekmovalnih enot, za atletiko pa kar 491! Pri plavanju je bila organizacija odlična, kajti vstop v tekmovalni prostor je bil omogočen samo plavalcem, pri atletiki pa je med prvim dnevom zelo škripalo, ker so se trume tekmovalcev in radovednežev brezglavo premikale po stadionu. Strožji ukrepi so za drugi dan sliko korenito popravili in prireditev se je končala z malenkostno zamudo 15 minut.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglas* iz dežele Furlanije • Julijske krajine se noro ča|o pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. A ZTT	Itìflfl ^Ian hairjansk8
in tiska F" ^Trst	IM|9Q zvwe Časopisnih
'	'	ViiX založnikov FIEG
23. julija 1985
Nečisti računi Pentagona pri nabavi orožja
Novi ameriški »nabavni« cesar
WASHINGTON — Ameriški Pentagon je pred nekaj dnevi na predlog svojega šefa Gaspara Weinbergerja imenoval novega »nabavnega cesarja«, se pravi človeka, ki ima kot kupec orožja in druge vojne opreme prav gotovo najgloblji žep na svetu.
Amerikanci namreč nimajo vojnih tovarn, kjer bi izdelovali svoje močno in raznovrstno orožje, ampak ga Pentagon (obrambno ministrstvo) naroča pri zasebnih (civilnih) tovarnah kot so General Eletric, Boeing, General Dinamic, Ford in drugih. Pentagon pri teh firmah naročeno orožje plačuje iz tistega svojega mamutskega proračuna, ki se v zadnjih letih suče pri bajni vsoti 300 milijard dolarjev. S tem denarjem naroča in plačuje draga orožja, podmornice, letala, tanke, elektroniko, vozila itd. Nakup tega blaga predstavlja za posamezne firme velik posel in gotov denar, zaradi katerega so ta podjetja največja na svetu tudi po sklepanju pogodb. Naravno je, da se s temi posli ukvarja cela ekipa, toda eden v njej je najmočnejši, pa so ga zato imenovali nabavni cesar. Od njega je odvisno, če bo nekdo sklenil posel za milijardo ali pet milijard dolarjev ali ne.
Ta nabavni cesar je sedaj James Wade, pomočnik sekretarja za obrambo. Njegov položaj nima »cesarskega« značaja samo zaradi astronomskih na-
ročil, ki jih daje zasebnim podjetjem, ampak predvsem zato, ker sedaj od njega pričakujejo, da denarja Pentagona, se pravi denarja ameriških davkoplačevalcev, ne bo trošil tako, kot da bi padal z neba, ampak bolj premišljeno.
Weinberger in Reaganova administracija sj prizadevata v ameriškem javnem mnenju odpraviti vtis negospodarnega zapravljanja sredstev za obrambo države. Ta slabi vtis so si Amerikanci ustvarili na podlagi odkritja številnih afer, ki so pokazale, da so posamezne civilne firme prejemale toliko denarja kot so hotele, da so denar neizprosno trošili, da so bili računi ponarejeni in posli izmišljeni.
Tukaj sedaj javno kritizirajo primera, ko je neka znana firma zahtevala za dobavo letalskega pepelnika 659 dolarjev in ko je neka druga firma za čisti navadno kladivo za zabijanje žebljev zaračunala 405 dolarjev, medtem ko takšno orodje stane v trgovini vsega skupaj 10 dolarjev. Marsikdo bo rekel, da so to majhne stvari v primerjavi s tistim, kar so fakturirali veliki dobavitelji. Toda sedaj teče preiskava proti nekaterim članom Pentagona, ki so podpisali sporazum, nekaj so jih suspendirali, ostali pa čakajo' na podpis, ko bodo v tem poslu pričela veljati nova pravila igre.
Kakor «ge tukaj sliši, naj bi zaradi
sprememb v nabavljanju orožja Reaganova administracija bila v težavah v kongresu, ko od javnosti zahteva ogromna sredstva za vojsko. To je bil tudi razlog, zakaj so od Pentagona zahtevali, da prekine z neko prakso in povrne omajano zaupanje. V tem pogledu bi moral veliko prispevati prav nabavni cesar, ki bo moral nadzorovati, kako trošijo milijarde iz o-gromnega vojnega proračuna.
• BOČEN — V univerzitetni kliniki v Innsbrucku je umrl Sigrid Messner, brat znanega plezalca Reinholda. Na povratku s plezanja v skupini Late-mar ga je oplazila strela in vrgla 20 metrov globoko. Pri tem se je večkrat udaril v glavo. Bil je predsednik juž-notirolskih gorskih vodičev. Leta 1970 je v Himalaji umrl tudi njegov brat Gunther.
»Vzamem tudi vojaka...«
MOSKVA — Nedolžen časopisni oglasek, s katerim je morda nekoliko nerodno osamljeno srce iskalo življenjskega druga, je sprožil ogorčene reakcije in skoraj obtožbo «žaljenja sovjetskih oboroženih sil« na straneh glasila rdeče armade Krasnaja zvezda.
Pozornost resnega in politično zgrajenega časopisa je vzbudila ženska iz Čeljabinska v Uralih, ki je v krajevnem časopisu objavila oglas: »Simpatična triintridesetietnica, ki ni nagnjena k debelosti, bi navezala stike, s ciljem poroke, z resnim moškim, tudi vojakom ne starejšim od petinštirideset let«,.
Kaj pomeni tisti »tudi«, je zagrmela Krasnaja zvezda. Morda, da je ob pomanjkanju boljšega tudi vojak dober. Seveda n{ glasilo rdeče armade pozabilo na svoje poslanstvo in je takoj poudarilo, naj si tovarišica, ki ni nagnjena k debelosti, ne dela utvar, saj sovjetski vojaki ne navezujejo stikov z neznankami, da bi zavarovali vojaške tajnosti. Krasnaja zvezda je lahko upravičeno ogorčena, da nekdo smatra vojaka kot poslednjo šanso, a da bi bila tako prepričana, da ne bo dobila »tovarišica« nobene ponudbe, je vsekakor prehuda zadeva, saj nihče ne ve, vključno s Krasnaja zvezdo, kaj se dogaja v človeških srcih, kljub temu da nosijo uniformo.
Vsekakor je glasilo sovjetske armade ostro obsodilo zadržanje redakcije krajevnega časopisa iz Čeljabinska, ki je dopustilo tako žaljenje »vojaškega ponosa«, (voc)
V Palermu priprave na »proces stoletja« proti mafiji
PALERMO — Ministrstvo za pravosodje preučuje možnost, da bi zapornike v »ucciardonu«, kot imenujejo zapor v Palermu, premestil] v druge zapore in v tako izpraznjenem zaporu nastanili nad 800 mafijcev, ki jim bodo prihodnjo pomlad pričeli soditi na »procesu stoletja«.
Tudi branilci zaprtih in obtoženih mafijcev so preučevali to vprašanje in predlagali, naj bi njihove kliente, ki so zaprti daleč proč od Sicilije, premestil] bliže.
Ker palermski odvetniki niso še prejeli odgovora na svojo zahtevo, ne bodo več prihajali na sodne obravnave.
□ RIM — Dva Italijana sta zasedla prv] dve mesti na 37. svetovnem prvenstvu stenografov v Sofiji. Oba sta zaposlena v italijanskem senatu in sta napisala na minuto p>o 200 besed. Pisala sta po sistemu Michela, izdelanem 1863. leta in veljavnem v italijanskem senatu
Harriet Beecher Statve
22.	Koča strica Toma
A, TOM 3E $EL ŠE NAPREO... IMASLEPNJE&A I7NE... KO 3E BRAL IZ B1BLIDE MALI TOPSY...
KAO NIHČE CO NOIH NI KRADEL?
Zgodba 20-letne Noklek
Prostitucija na Tajskem
BANGKOK — Ko je dopolnila 19 let, se je Noklek odločila, da zapusti svoje bedno življenje s starši in brati v vasici severne Tajske, ki ni zaznamovana na nobenem zemljevidu. Kot toliko drugih deklet jo je premamil blesk prestolnice, premamile so jo govorice, da se bo končno rešila pomanjkanja in osamosvojila.
Tako nekako se prične pričevanje sedaj 20-letne Noklek, a njena življenjska izkušnja je za las podobna toliko drugim, ne samo na Tajskem, temveč v številnih drugih državah. V Bangkoku je Noklek z lahkoto dobila službo kot natakarica v nekem nočnem lokalu, saj je bila postavna in lepega videza, nikogar pa ni motilo, da je bila nepismena, da ji je bilo sodobno življenje popolnoma tuje. Kaj kmalu je spoznala, da od nje gostje zahtevajo še kaj drugega in ne samo postrežbo. Primitivno vaško dekle se je temu uklonilo, saj ji je - bilo naročeno, da se ne sme zameriti petičnim gostom. Navsezadnje pa je spoznalo, da bo s tem revnim staršem in bratom lahko pošiljalo precej več denarja.
Skoraj eno leto se je Noklek ukvarjala s to »obrtjo«, ko je nekega dne eden od gostov iz žepa potegnil legitimacijo in se predstavil kot policijski agent službe za boj proti prostituciji. Noklek je morala z njim, a je še srečno končala. Namesto da bi jo strpali v zapor, kot se to dogaja večini, so jo na podlag] zakona iz leta 1960 za boj proti prostituciji poslali v prevzgojni center Kredtrakarn, 40 kilometrov severno od Bangkoka.
Tu se je začela pod skrbnim nadzorstvom vzgojiteljev, psihologov in mentorjev njena prevzgoja. Naučila se je pisati in brati, trenutno pa se uči za šiviljo. Po šestmesečnem gostovanju je dobila že toliko samozavesti, da je staršem priznala tragično resnico izvora denarja, ki ga jim je tako skrbno pošiljala. Bilo ji je odpuščeno. Noklek obenem spoznava, da se bo lahko samo sedaj resnično osamosvojila, da mora pozabiti na bangkoško obdobje svojega življenja.
Nedvomno jo bodri spoznanje, da v Kredtrakamu ni edina. V tem centru je še drugih 220 žensk, ki jih zaradi prostitucije prevzgajajo. Njihova starost se giblje od 13 do 55 let, v glavnem pa so dekleta Noklekine starosti-
Ko se bo torej Noklek naučila poklica bo v bistvu prestala svojo kazen in se bo lahko vrnila v življenje bogatejša za spoznanje, da v Kredtrakamu ni bilo na prevzgoji nit] enega od njenih klientov, da sploh ne omenimo tistih, ki imajo s prostitucijo mastne zaslužke. Teh tajske oblasti ne preganjajo, saj so častitljiv] možje, s svojim poslom pa prispevajo k razvoju turizma. Le občasno je seveda treba rešiti videz in rešiti kako dekle, da je zadoščeno morali in zakonom, (voc)
Ugotovitve britanske raziskave
Alkohol glavni krivec letalskih nesreč
LONDON — Vsakega petdesetega letalskega pilota bi lahko proglasili za »duševno bolnega«. To izhaja iz raziskave, ki so jo doslej prvič izvedli na svetu o stresu pri pilotih. Vest je objavil londonski Sunday Times, ki je izšel danes. V članku list navaja, da bodo britanske oblasti resno pretresle možnost, da uvedejo redne preglede pilotov in tako odkrijejo tiste, ki predstavljajo nevarnost za letenje.
Preiskavo je izvedel prof. Cary Cooper z univerze v Manchestru, človek, ki predstavlja eno izmed največjih avtoritet na področju stresov na delu; pri tej preiskavi mu je pomagal dr. Stephen Sloan z univerze v Wallesu. Znanstvenika sta pregledala 442 britanskih pilotov in sta pri devetih odkrila znake negotovosti, strahu, ob-
sedenosti, psihičnih motenj, depresije in primerov histerije. Izvid preiskave bodo objavili prihodnji mesec, konec leta pa bo svoje poročilOi sestavljeno na podlagi te preiskave, objavila mednarodna federacija združenj linijskih pilotov, iz katerega i&' haja, da je alkoholizem poglavitni krivec za probleme pilotov in da je al" kohol kriv 45 odstotkov vseh letalskih nesreč.
Profesor Cooper je v svoji raziskavi, ki jo je delno finansiralo ameriško letalstvo, poskušal ugotoviti vzroke stresov, ki zmanjšujejo sposobnosti pilotov pri delu. Kot sta ugotovila angleška raziskovalca, so najbolj \ nevarnosti starejši piloti, ki so bolj utrujeni in se torej bolj kot ostak bojijo, da bi preverili njihove rutinske sposobnosti letenja.