o Anketa mladinskem tisku Znana mladinska ilustratorka Mila Prunkova-Utva pravi: Dasi je poizku&na številka »Mlade Jugoslavije« vzorno urejen in prav dober časopis za odraslejšo mladino, a manjka mu na vsafc način več pripovedne vsebine, vendar po mojem mnenju nikakar ne ikaže za ta časopis žrtvovati »Našega roda«, ki je brezdvomno najboljši sodobni mladinski list, dobro vpeljan in ipriljubljen. Skoro vse, kar prinaša »Mlada Jugoslavija«, bi prinašal lahko tudi »Naš rod«, ki je pa še po svoji zunanjosti in vsej opremi bolj pripraven, da se hrani in veže, ter ima trajno vrednost, medtem ko bi bila »Mlada Jugoslavija« le pasopis, iki se ga navadno enkrat prečita, potem pa zavrže. Vsekakor pa je poizkusna številka »Mlade Jugoslavije« samo za odraslejšo mladino, ki ima že itak mnogo čtiva na razpolago. Pisatelj g. Bogomir Magajna: Mladinsko revijo ali mladinski časopis? — Imamo že mladinsko prilogo »Jutra« in mladinsko prilogo »Slovenca«. Poleg tega prebere deca že redno dnevnik ali tednik svojega očeta. Novic več kot dovolj — morda več kot preveč za mlado dušo. In sedaj naj jim nuddmo še tretjd časopis, ki naj bi nadomestil revijo in bo vse prešlo polagoma v vsakdanjo plehkost sedanje družbe — in morda celo v sferc, ki bi otroku še ne smele biti blizu. Da — nuditi otroku časopis — odgovarjajoč popolnoma njegovi duši — bi ne bilo zlo. Toda predobro poznam razmere in moči in vem, da se to ne bo zgodtilo. Pa to ni glavno — glavno je to — da plemenitimo dušo otroka, ki naj zraste v globokega. plemenitega — ne vsakdanjega človeka, ki bi 9e hranil z novicami — ampak da bo rastel iz sebe in gradil iz sebe. Dajaimo mu rajši tvorbe ki ga ne bodo zabavale le za hip, le za hip vzbudile njegovo zanimanje, ampak mu bodo ostale v duši traj- no in bile kali za mogočne tvorbe lepote in plemeniitosti, ki iraste iz umetnosti in kali za socialno pravičruost. Pa ni revija le za en rod, ampak za mnogo rodov — novica pa je en dan in potem se zavije sladkor vanjo. Kar pa se v dobi velikega zgodi, je mogoče povedati tudi v reviji — velik dogodek ostaine večen. Ne bo to težko — saj velikih dogodkov je danes malo. Pred umetnostjo pa ne bežite in ne rogajte se ji, kajti ona se poraja iz najlepših in najboljših kotov človekove duše in je najpristnejši temelj kultuire vsakega naroda, kajti ona je tudi najmanj sebična. Nadomestite revijo s časopisom in otroci iz 1.1945. bodo samo povpraševali ipo »Našem rodu« iz 1. 1935. ' Pcsnik in urednik »Jutra« g. Karlo Kocjančič nam odgovarja: Vprašanje se da obravnavati s treh strani: s stališča aktualnosti, s stališča oblike in s stališča vsebine. Na kiratko: Če je slo za to, da bi dali mladini v roke list, ki bi jo informiral hitreje o aktualnih, njenega zanimanja vrednih in potrebnih problemih, tedaj bi ¦bilo omeniti, da nima dvotednik pred mesečnikoTn nobene posebne časovne prednosti. Treba bi bilo v ta namen usrvariti mladinski d;nevnik ali vsaj tednik, pri čemer se inočem podrobneje spuščati v vprašanje, kako bi se pri nas takšno podjetje, ki je pri večjih narodih povsem mogoče, obneslo v finančnem pogledu. Prepričan sem, da bi se ne obneslo. Če je šlo za to, da se mladina privadi pravočasno na nemarnejšo obliko, ki jo imajo normalni časniki običajno pred revijami, potem se je namen posrečil. Vprašanje pa je, da-li ne zavajamo s tem mladi.h ljudi na pota nižjega okusa, ki se ga bo v življenju samem lahko navzela na tisoč drugih, uspešnejših načinov. Po mojem mneTiju pa je naloga vzgojiteljev ta, da mladinii oVus izbistrijo in da jo naučijb zavračati slabše, če je boljše na razpolaso. Če je šlo končno ?.a slabšo vsebino (kajti slepec mora videti, da je vsebina »Našega roda« neprimerno boljša, bolj pestra, zanimivejša in zato bolj vzgojna), tedaj bi svoj odgovor apliciral na zadnji stavek prejšnjega odstavka. Lahko bi se pa menili tudi o tem, kakšon učinek bo imelo izdajanje še enega mladinskega lista na življenjsko potenco že obstoječih mladinskih listov. Nedvomno jim bo pobralo nekoliko naročnikov, kajti v sedanjih razmerah bi bilo naivno misliti, da jim ga bo povečalo ali pa, da bi si mogli mladi ljudje obdržati oboje, staro in novo. Če bi pa moral radi manj vrednega novega »Naš rod« celo izginiti s površja, potem bi morali takšno početje klasificirati med Ibrezumna. Ali se ne da .stvar urediti tako, da bi »Našemu rodu« pritaknili še nekaj tako zvainega »aktualnega gradiva« (toda v prvovrstni obliki, ne tako plehko kakor je začela »Mlada Jugoslavija«!) in da bi ga polagoma spremenili v dvotednik ali celo tednik, čeprav v nekaj zmanjšani obliki? Če se to ne da, ne da bi trpela njegova oblika in vsebina, tedaj je bolje eksperiimentiiranje opustiti. Učitelj ima itak še eno in veliko pametnejšo možnost, da seznani mladino s perečimi vprašanji in jih razloži tako, da ne bo imela samo njena radoznalost, temveč tudi njena duša nekaj od tega. Mislim na možnost, ki se po drugdh deželah, na iniciativo naprednih vzgojiteljev, prakticira v nemajhni meri: namreč to, da se med šolsko čtivo sprejemajo tudi primerni sestavki in notice iz dnevnih in strokovnih listov. To bi bilo nekaj tudi za naše šole in predvsem za našo solsko mladino. Le rx>vprašajte jo! G. Boris Orel, publioist, iki se že več let bavi z mkdinsko literaturo, piše: Kateri list naj izhaja, »Naš rod« ali »Mlada Jugoslavija«? Izbera ni težka in vsakdo se bo po treznem preudarku in razmisleku odločil za nadaljcvanje »Našega roda« in za opustitev tednika »Mlada Jugo^lavija«. Nekaj iztočnic take odločitve: 1. Imamo mladinske tednike (»Mladi Slovenec«, »Mlado Jutro«), ki naj se izpopokiijo v zmislu nalog takih tednikov (usmerjanje v tokove realnega življenja in aktualne svetske zanimivosti itd.). 2. Prispevki v takih mladinskih tednikih ali dnevriiikih so res iz živega časa, a jih tudi čas hitro uniči; mnogo bolj so izpostavljeni nevarnosti pozabljenja in minljivosti nego v mesečnikih, ki so spričo oblike dnevnika ali tednika resničnejša podoba knjige. 3. Mladina je pred tako praznično mesečno knjigo mnogo bolj zbrama in jo težko pričakuje, ker ne izhaja vsak dan. 4. Tudi pedagoška stališča, ki dandanes zagovarjajo izdajo mladinskih tednikov, niso v vsem dobra in pravilna. Zdi se, da se s teh stališč le preveč in iprerado prehiteva kulturno - vzgojne oblike (otroci se gredo »velike« čitaldje, prim. pomanjšane prikaze vsebin in poročil iz vel. dnevnikov). 5. Danes ob preobilju in plohi besed pozabljamo na re&niono vrednoto pisane besede. Povisakdanjili smo besedo, da damo prostora modernosti in aktualnosti časa in roju vzgojnih gesel. In otrok postaja zares velik vsevedež, ali nekje v najskritejšem jedru pa le ohiromel in mrtev. 6. Take stvari se mora naravno gledati v okviru ekonomije svojstvenega prostora slovenskega naroda; drugod se stališča in vidiki primerno izpreminjajo. Profesorica, slikarica Ln mladinska pisateljica gdč. Ksenija Prunkova piše: Mislim, da je nef>otrebno eksperimentirati in poskušati novotarije, ko je »Naš rod« tako priIjubljen, kar priča gotovo najibolje ogromna naklada. Gotovo je tudi mladinski list v obliki časopisa dobra ideja, a škoda bi bilo radi tega opusčati priznano dober mladinski list. In še nekaj: časopis je časopis. Papir je slabši, formaf je večji. Niti ta. niti oni nista primerna za vezavo. Časopis prebereš, potem pa zaviješ vanj čevlje, da jih poneseš čevljarju v popravilo. Gotovo je pametno, da mradino seznanimo z aktualnimi vprašanji in dogodki. A slednji imajo dovolj prosrora tudi v »Našem rodu«.