Uradna konferenca učiteljstva sežanskega okraja. Krasno je bilo jutro 10. novembra 1.1., ko je hitelo učiteljstvo kršnega Krasa k vsakoletni konferenci v prijazno Skopo. Mnogo kateri tovariš, marsikatera tovarišica sta kar koprnela po takem sestanku, saj sta videla vendar enkrat take obraze, ki jih drugače ni izpod strehe. Zbrano je bilo skoro vse učiteljstvo, le dva sta opravičila odsotnost z boleznijo, nekaj pa jih je v Gorici pri izpitih. Ob 10. uri predpoldne otvori zborovanje g. nadzornik z nagovorom, v katerem opraviči g. svetnika, predsednika okraj. šol. sveta, ki pošilja pozdrave učiteljstvu in obljublja priti popoldne med nas. G. nadzornik se spominja 401etnice šolskega zakona in zakliče trikratni slava cesarju, čemer se je učiteljstvo odzvalo. Pozdravlja tudi navzofega voditelja sežanske pripravnice za učiteljišča in želi upokojenima koleginjama dolgoletno uživanje pokojnine. Svojim namestnikom imenuje starosto učiteljstva, komenskega nadučitelja Lebana. Pri volitvi zapisnikarjev predlaga navadni predlagovalec Luka Sila Ipavca in koleginjo Ingerle. Toda Peter ne sprejme zaradi bolehnosti tega važnega posla in sledi mu v tej funkciji Pavel. Tako opravljata posel zapisnikarjev kolega Pavel Medič in prej imenovana. Zatem je podal g. nadzornik svoje letno porocilo, iz katerega je razvidno, da je v okraju 40 javnih šol, 1 ekspozitura, 2 ekskurendni, 1 zasebna šola. Osnovane so še 3 šole, a odprte niso še. Večina je enorazrednic. Pouk je poldneven skoro pov?od. Šolska oprava je marsikje primitivna, pravi to poročilo. (Jaz pravim, da naravnost originalna.) 0 učilih pravi, da jih ima le 7 šol dovolj. Dovoljujem si to opombo*. Ce se to, kar imajo pri nas ljudske šole, imenuje učila, potem ne odgovarja to dejstvu. Slike za nazorni nauk in prirodopis so jako slabe, le malo izjem. Za fiziko je par predpotopnih priprav. Zemljevidi so le slišali od daleč nekaj o modernosti itd. V javne ljudske šole hodi 94% otrok, y zasebne in javne pa 100 9% šolodolžnih otrok Dalje omenja poročilo glob, roditeljske sestanke, katerih se še premalo prireja. To trditev podpišemo z obema rokama. Delovanje in vedenje učiteljstva je z malimi izjemami vzorno. Le tako naprej po začrtaai poti! Poročilo priporoča mladim kolegom, naj se naslanjajo na starejše. To pa ui vselej prav zdravo po mojem mnenju, ker znajo nekateri dobro šikanirati mladi naraščaj. To je njih navajanje na pravo pot. Kot sredstvo izobrazbe navaja potovanja, le o finančni strani tega izobražujočega sredstva poročilo molči. No, saj nas izobražuje vojašniea o počitnicah, utegne reči kak militarist. Če ne drugo, si naberern o tam lahko vojaškfh psovk, ki baje tudi pomagajo k boljši prebavi. Nekaj se razširi duševno obzorje mladini z obiskovanjem zborovanj in konferenc, se sliši dalje. To je tudi res. Obširno se bavi poročilo z Ijudskošolskimi predmeti. Več petja v šole, to bodi naše geslo. ČJetrta tocka vzporeda je odpadla. Pri peti je starosta Leban čital svoj referat o popisu domače občine, ki so ga morali vsi spisati. Eeferat je bil le slika nastopa o straneh sveta. Debata je bila jako živahna. Kratko rečeno: Eeferat ni odgovarjal naslovu. Toliko Iepši je bil referat tov. Eavbarja. S priznano spretnostjo in globokim znanjem nam je podal šele pravo navodilo o popisu domače občine. Po njegovem navodilu dobi vse učiteljstvo načrt popisov, ki bi naj podali temeljit spis okraja. Debata je bila živahna in je dosegla višek v nadzoraikovem pozivu k delu za narod — sebi v čast. Eeferentu pa je imenom vseh iskreno čestital na prekrasnem delu. Ure so potekale, a gradiva je bilo še mnogo. Kolega Vendramin je podal okrajšano poročilo o uvedbi novih knjig. Hitel je kakor veter. Ob koncu poda g. nadzornik seznamek predlaganih knjig, ki se sprejme en bloc. — Sprejete knjige tudi ne odgovarjajo popolnoma raznim kategorijam šol in niti duhu časa, ki hiti dalje. Za tako odločanje bi bilo treba treznega razmišljanja ne pa take naglice, ko nismo niti vedeli kaj želi referent. Tov. Bano nas je s humorjem navduševal za nove uradne tiskovine. Le eno je pozabil. Pozabil je predlagati najboljši avtomat, ki bo vse to pisal in urejeval. Izpolnjuj svoje dolžnosti v šoli, izobrazuj se, delaj za narod pa piši še to kopo tiskovin, gospoda moja, to je odveč. Eao mora odleteti, tako trpi navadno vestna priprava na pouk. Kolega Hreščak predlaga uvedbo osebne pole, 35 jih je bilo zanjo, 25 proti. Proti osebni poli so bili, proti drugini papirjem ni bilo ugovora. Potolažil nas je g. nadzornik, češ, da ne bomo imeli še toliko opravilnih spisov kakor na Kranjskem. Stalni odbor bo pregledal in dal ponatisniti vse normalije od I. 1969/09. Tov. Berginec poda poročilo o stanju učiteljske knjižnice. Namesto obolelega blagajnika poda tudi blagajnično poročilo. Ker je bilo že pozno popoldne, ni- bilo zdaj niti sluha več o kakem smislu za konferenco. Stalni odbor in knjižnični odbor sta bila izvoljena uekako po domače, samo da gremo prej jest. V knjižnični odbor je bila izvoljena koleginja Marica Kendova, ker tov. Gruntarja ni več v okraju. Tako smo srečno prijadrali k sklepu okolo 3. ure popoldne. G. nadzornik sklene konfereneo z vzklikom: Bog živi napredno učiteljstvo sežanskega okraja! Njegov namestnik se mu zahvali za vodstvo konfereuce. Z živio-klieem na vse in s kronicami v žepu, dobljenimi po konferenci, smo odšli h kosilu v gostilnico g. Živca, kjer smo bili izborno postreženi. Tja je prišel tudi g. svetnik, naš predsednik, ki je bil z nami do odhoda. Hitro je minil tudi ta dan. K sklepu le par vrstic še: Splošno mnenje je bilo, da je bila konferenca predolga, ker je bil vzpored preobširen. To je res. Eavno prevelik vzpored je bi kriv, da ni bilo proti koncn nikakega zanimanja yeč. Eajše manj, a to temeljito, to je moje mnenje. To bi bilo poročilo o tem dneyu. Oe komu ni všeč, ne morem pomagati. Škoda pisati neresnice in zavijati poročila v plašč neresnice, da se napravi vnanji efekt. Eesnica na dan, pa več resnosti tupatam, pa bo bolje. Kar je dobro, se samo hvali. Slabo hvaliti je nesmisel.  Eevolucionar.