St. 126. V Ljubljani, četrtek 31. oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na te>.«'liii zbor. Ne manj imeniten za Slovence, kakor kranjski, bi bil štajerski deželni zbor, v katerem je zastopanih 420.000 Slovencev, tedaj tretjina slovenskega naroda, ako bi v tem zboru našli Slovenci tolikošnega zastopstva, kolikor jim gre po njihovem številu v štajerski deželi — in ako bi nemška večina tega zbora fauatičuo ne ometala vsako še tako pravično narodno zahtevanje slovenskih poslancev. Slovenci so po Smerlingovem volilnem redu, da si tudi štejejo dve petini vseh prebivalcev dežele, v deželnem zastopu tako pri-krajševani, da morejo k večjemu 12 poslancev izmed (i3 v deželni zbor poslati in to samo tedaj, ako bi vsa mesta in vsi trgi na slovenskem Stajerji narodno volili. Ako se pa odštejejo 4 poslanci mest in trgov, nam ostane jih samo osem v kmetskih občinah. Vslcd pritiskovanja uemškutarstva in birokracije pri volitvah in ker se volitve vršo v mestih, kjer nadvladuje protinarodni živclj, se lehko godi, da je, kakor v sedanjem zboru zastopanih 420.000 slovenskih prebivalcev po 5 slovenskih poslancih, 700.000 nemških pa po 68 nemških, tedaj pride 1 slovenski poslance na 80.000 Slovencev, 1 nemški na 12.000 Nemcev. Pa ako bi volilni red še tako pravičen bil, slovenski poslanci bi vedno v manjšini bili — dve petini proti trem petinam — in vedno udani na milost in nemilost nemški večini. In to milost in nemilost Nemcev imeli so Slovenci več ko dovolj priložnosti poskusiti v vseh letih, odkar so od svojih v eni deželi ž njimi združenih nemških sosedov začeli terjati svoje narodne pravice, pogoje svojega obstanka in uspešnega razvitka. Slovenski poslanci so stopili v Štajerski deželni zbor, nadjaje se, da Nemci, ako-ravno imajo večino, in to tem raje, ker se jim od strani Slovencev nij bati najmanjše nevarnosti za svojo narodnost, da bodo pravični svojim so-delež anom, ki v marsikaterem oziru nosijo večja bremena od njih. Slovenski poslanci so v tehtnih, resničnih in mirnih govorih razloževali težnje svojih rojakov, a Nemci so s posmehovanjem zasramovali najpoštenejše razloge, bili so gluhi in slepi za najpravičnije terjatve. Kdo sc ho tedaj Čudil, ako so po takih skušnjah tudi slovenski poslanci kakor Palackv izgubili „vero v razumnost in pravičnost nemškega naroda," ako so začeli premišljevati, kako bi rešili svoj narod, da pod silo potujčevanja ne usahne in pogine V Kdo se bo čudil, da so naši poslanci odločno terjali, naj za vselej poneha nenaravna vez, katera druži v eni deželi naš narod z nemškim in naj se vsi Slovenci zedinijo v eno narodno telo, v Slovenijo z enim deželnim zborom. Leta 18G9. so naši poslanci prvikrat stavili interpelacijo do vlade, ali bi no bila volje, vse Slovence združiti v eno ad- Listek. 0 nedavnih reformah v Rusiji. Dnitfi članek. *) (Spisal prof. dr. F t. Cel es t in.) Naslednik Konstantin Pavlovič je bil v Varšavi, ko jo Aleksander umrl brez otrok. Pa govore, da se je bil že prej odrekel od prestola, in da se je to skrivalo. Pisal je inlajemu bratu in prosil ga prevzeti carstvo in 14. decembra 1*25. 1. je bil izdan manifest, daje stopil na prestol Nikolaj I. Mnoge vojske za Aleksandra I. so ruske oficire seznanile z evropskim življenjem in mišljenjem. Znanje političnih idej in ustanovljcnij evropskih je v drugi polovici carstvovauja Aleksandra združilo mnogo mladih oficirjev v tajna politična ; *) Glej štev. 121. društva: severnoc obščestvo, južnoe, svedincnnijc Slavjane itd. Delili so sc na republikanec in privržence ustave. Rilo je med njimi, mnogo oficirjev iz naj imenitnejših rodbin, in veliko prav darovitih, in blagega značaja, ki bi bili Rusiji lehko veliko koristili, ako bi sc ne bili lotili stvari, ki jih je morala pogubiti. Imeli so premalo skušnje, da bi bili smeli upati na kak uspeh zarote. Aleksander jo vedel zanje, pa dokler nij dobil natančnih sporočil o njihovih namenih, jih nij preganjal. Nekaj dni pred smrtjo pa je velel zapreti glave zarote v južni armiji. Tu so njihovi tovariši v Petrogradu hiteli uresničiti svoje misli , in za to porabiti prehodno stanje, ko jc Konstantin sc odrekel in Nikolaj še nij bil nastopil. Raztrosili so med vojaki, da Konitantin nikakor nij mislil odpovedati se. En del gvardijc se je torej branil 14. decembra priseči Nikolaju, ter zbral se na senatskom trgu okolo spominka Petra Vel.. Nikolaj jc med tem zbral zveste polke okolo „Zimnago Dvorca". Ataka k a val Brije ua puntarje nij imela vspeha. Ko so pa jeli streljati med nje s kartečami, so se takoj razkropili, in punt jc bil podavljcn. Pet iz zarotnikov so postreljali, veliko poslali jih v Sibirijo v ruduikc, proste vojake pa na Kavkaz, da bi sc tam pokorili. Nektera sopruga, bogata, imeuitucga rodu, navajena vseh prijetnosti stoličuega življenja, jc šla za svojim možem v mrzlo Sibirijo in lajšala mu tam dolga leta i/.gnanja. Za Nikolaja sc jc razvitje reform skoraj popolnoma pretrgalo. Kdina njegova skrb je bila ohraniti vse v starem redu. Strah pred revolucijo ga je vedno preganjal, za to se je odkrito in nekako vitežki pri vsaki priložnosti kazal njenega odločnega sovražnika, ter zatiral vsako politično in tudi skoraj vse duševno življenje, kjer je in kolikor jc mogel, kot začetek revolucije. V roli viteza sainodržavija je tudi 48. 1. šel mirit puntarske Magjare, in dasi je se svojim obožavanjem,^umo-^ deržavijo, se svojo slepo vero nase zadržqg$u dek ruskega naroda za nekaj desetletij, čjfe J je šel med „federaliste" in zagovarja pravice kraljestev in dežel, vendar se v vsakem njegovem Članku vidi, da on prav za prav le za Nemčijo dela, kateri bi drugi narodi le imeli služiti sč svojo krvjo za lepilo in drugo gradivo. V svoji „Reformi" je zadnja leta vedno zasmehoval edino raznu Galicije slovansko večino v deželnem zboru Kranjskem, katera „se hoče raeščcvati za tlačenje slovanskih bratov v druzih mešovitih deželah in kraljestvih ter v državnem zboru" in je s tem pokazal, da nema pojma o slovanskem rodoljnbji. Vendar je prerok postal za nekatere „federaliste", kateri mu še več, ko na besedo verjamejo in tako je na svoje stare dni parolo izdal, da vsi politi-karji, ki nijso tako „zreli" kakor on pri svojih 70 letih , so d v o'j č k i M1 a d o t u r k o v. Da ložej spoznamo, kaj hočejo Mladoturki, hočemo malo pogledati, kaj so bili nekdaj in še so dan denašnji Staroturki, katerim posreduje primerja ljubeznjivi stari politikar Šuselka krist-janske „zrele" politikarje, ki mu se bodo menda sami za to Čast zahvalili, ko bodo zapazili, da so oni Staroturki, ako so drugi dvojčki Mlado-turkov. Nij nam tukaj potrebno pisati žalostne zgodovine južnoslovanskih rodov in starodavne omikane Grecije, katero so Staroturki sami s krvjo in požigom zapisovali, tako da se še dan denes vsakemu otroku na jugu Evrope stavijo za strašilo. Naj navedemo samo eden odlomek iz Razlagovih „Zvezdic" od leta 1851 pod št IV., kateri se glasi: „Majka rodi Čedo mlado, plače , gorke roni solze, kada mu poviri u oči nevine, kada pomisli, da možda neće progledati iz mrtvila guste tmine, koja obkoliva robove. Deva rujnolična peva svoje žalostinke, jer podobro znade, da cvet najkras-niji devičanstva seguren nije pred majmunskom slastju nevernikah krutih. Mladiće vežu verige Železne u temnoj; sćdi starci j ceu na kolju nemilo i zahman nariču imena sinovah svojih : dćte drobno majci se otimlje, da se nezua setjat domovine, majka sama baca konjem se pod noge. Turčin ruši, pali kuće bedne detce, kristjan orje, žanje znojem vručim, da se lakomnost nasiti bczposclna. Vse prodade za i/.kupit golu dušu bar za kratko vreme, no kada so Osmanlija vrati i zapita blaga ostaloga .... tada smrt studena prognane od ognjišča svojega uljulja u kolčvci od glada i leda. Neima veće tuge od tuge tvoje, ncima veće muke tvoje, ljude žalostni! no ipak će prije kamenje solzah proplakati, nego bi se tebe smilovali zapadni narodi, koli se uvć prosvčtom diče. Zahman čekaš pomoći od zapada, tužna majko, kada solze roniš gorke niz suhotno lice bedno." Dopisi. Iz (liradcu 28. okt. [Izv. dop.] Štajerski deželni odbor bo prihodnjemu deželnemu zboru predložil celo vrsto postav, med katerimi za nas Slovence zanimivejše hočem navesti: Da se odpravi šolnina in se učitelji ljudskih šol plačajo iz okrajnih, oziroma deželnega fonda, kakor je to že zdaj po provizorični postavi lanskega leta vpeljano; dalje načrt postave, da se občina Lafiko sme ločiti v občine trg Laško in Marija Gradec. To bo prvi slučaj ločitve ene občine v dve, kar se dozdaj od deželnega zbora navadno nij privolilo. Okrajni zastop v Kozjem ima za leto 1872 deficit od 14.191 for. (!!), prosi tedaj, da sme za prihodnje leto 45 0/o (!!!) na direktne davke kozjanskega okraja nakladati. Občina mesto Celje terja od vsakega, kdor želi v tem mestu domovinsko pravo dobiti, 6 do 10 for. v mestno blagaj-nico. Kar se tiče reda za posle, predlaga deželni odbor, naj se ta red ne spreminja, predno se občinska postava ne prenaredi. Proračun štajerskega deželnega fonda za 187.'$ 1. kaže stroškov 2,5:10.471 for. (za 1. 1872 samo 2,493.670 for.) Da se ti stroški pokrijti , se naloži 88%.% pri-klada na vse direktne davke, a pri tem je treba pomisliti, da se med direktne davke vštevajo od lanskega leta sera tudi vojskine priklade. Poprej se to nij storilo, stoprv lani, ko bi trebalo, 4li °/„ naložiti, ako bi se po stari navadi ravnalo, je deželni odbor, da zakriva to neljubo prikazen, ta novi način povišanja deželnih procentov vpeljal. Iz Zuki'oImi 28. oktobra, flzv. dop.] Iz Pešte, kjer se naša „sudbina kroji", so pričeli ne-povoljneji glasovi prihajati. Gospoda Magjari so se začeli baje nad terjatvami naše regnikolarne deputacije čudom zavzemati. Vse kar naša deputacija zahteva, vse se jim zdi preveč zahtevano. Da ima naša kraljevina pravico tudi v prihodnje to biti, kar je od pamtiveka bila, namreč samostalna država, stoječa v državnem zaedinstvu z ogersko kraljevino: to je gospodi Magjarom nedosegljiv pojem. Oni so se enkrat navadili, našo kraljevino smatrati kot z orožjem osvojeno, in: navada je železna srajca! Naša kraljevina je od svojega početka, pa vse do današnjih dni, zmerom samostalna država bila t niti Franki, niti Avari, niti Magjari, niti Mongoli, niti Turki, niti avstrijski centralisti, niti Deakovci, niti Rauchijanci jo nijso z orožjem si osvojili. Njena v zgodovini utrjena samostalnost je nepretrgana, neokaljena, nedvojbena. Skor se nam dozdeva, ko da Magjari o našej kraljevinskej deputaciji misle, da nij ravnopravna njihovej kraljevinskej deputaciji, nego da je prišla k njej na izpoved, ter da jej more njih kralj, deputacija po zaslišanji ali odvezo podeliti, ali odreči. Skor se nam dozdeva, ko da Magjari hočejo, naj jih mi kakor sluga gospodara prosimo, in če nam bodo kaj dali, nam bodo dali ne de jure, ampak ex misericordia. Če je vse to resnično — in brž ko ne je — se nam bo v Pešti zla „sudbina" okrojila. Strossmaver in Mažuranio sta bila na avdijeciji pred kraljem. To ne kaže ravno, da dogovori gladko tečejo. Rački iu Kre-stič, oba uda naše kraljevinske doputacije, sta že min istr ativno celoto. Ta interpelacija vzbudila je tačas strašen hrup v celi deželi; peticije v tem smislu od slovenske, protesti od nemške in nem-škutarske strani so bili dokaz, da je to vprašanje životno za Slovence, pa tudi velevažno za štajerske Nemce. Od naših poslancev pričakujemo, da, kakor doslej, bodo tudi v tem zboru ne glede na veliko nasprotno večino, svoj glas povzdignili in Še enkrat terjali, da se podele Slovencem vse narodne pravice na širokem polji izobraževalnih zavodov; v uradih, naj si bodo deželni ali državni, v volilnem pravu za okrajne zastope in za deželni zbor. Ako pa Nemci, opiraje se na svojo večino, zopet le posmehovanje in roganje bodo imeli za zahtevanja naših poslancev, potem le ostaja še eno sredstvo, da slovenski poslanci za vselej zapuste deželno dvorano v Gradcu, v kateri nijso našli druzega, nego teptanja naših narodnih pravic. O M In«!o«u■ kili. ") „ln tako imamo zdaj Mladonemce, Mladočeho, Mladoslovencc, Mla-doruso in tudi Mladoturko". Novico od 28. avgusta 1872, št. 35 tečaj XXX. Edini politiški poduk, katerega so nam po svojem programu za leto 1872 prinesle naše ljube „Novicc", se nahaja v 35. listu dne 28. avgusta 1872, kjer so ponatisnile oziroma prestavile neke stavke ostarelega Franceta Šusclke iz njegove „Reforme" in še nekaj lastne „soli" dodale. Naš Šuselka piše „o mladoturkih in mladopolitikarjih sploh" in v tem Članku pravi, ako se hoče jedro njegovega šeprtljanja povzeti, da so prav za prav vsi tako imenovani mladopolitikarji dvojčki z mladoturki. Naši mlajši ljudje menda ne vedo, starši pa so že utegnili pozabiti, da je bil Šuselka leta 1848 Velikoncmcc, ki je kot poslanec v Frankobrodu pisal svojim nemškim bratom na Češko in vsem drugim Avstrijanom, kako ugodno in dobro je v Frankobrodu, kjer so ima velika Nemčija osnovati po geslu: „Kein Ocstcrreich, kein Preussen, sondern ein ciniges Dcutschland V* Pisal je tudi en „Schreibcbricf" očaku Palackemu , kateri je bistveno odgovoril, da bi se Avstrija še le osnovati morala, ako je ne bi že bilo. Češki narod pa mu je eno pesmico posvetil: Šuselka nam piše Iz te nemške riše itd. Kako se Slovanom godi v tem po Susclkl hvalisanem nemškem „rajhu", so si poskusili Poljaki v Poznanji in Lužičani na Pruskem in Saksonskem, in take blaženosti je Šuselka tudi dru gim avstrijskim Slovanom nakloniti hotel. Pozneje *) Ta začetek člankov pod tem naslovom je bil s konfisciranim vred zapečaten. Ker večini bralcem nij v roke prišel ga ponatisnemo Šc le denes, ko je oproščen. — Konec tein člankom sledi prihodnjič. Ur. glede na zunajno politiko, posebno slavjansko, veliko zamudil: vendar mu zgodovinar pač ne bo odrekel iskrenega značaja, ne bo tajil, da je Nikolaj po svoji misli ravnal vselej nesebično, da je preganjal nenravne prikazni v svojem carstvu iz polnega prepričanja, da je resnično menil osrečiti narod, dani mu od boga. Zelo ubožni so sledi njegove notrajne politike. Njegova vlada jc le razširjala nekatere oddelc naprav prejšnjega carstvovauja. Tako jc n. pr. Nikolaj črez pol drugi mesec po tem, ko jc stopil na prestol, velel izbrati in urediti skoraj vse akte od „uloženija" (osnovne postave) earja Alekseja Mi-hajloviča (več ko 30.000), ki so bili natisucni v 45 zvezkih. Iz te polne zbirke so bili izbrani ukazi obranivši veljavo, in ti sestavljajo „svod zakonov Rossijskoj imperii (zbirka zakonov ruskega carstva)" 18.'!.*!. 1. Pozneji ukazi so sc zbirali in pri-dajali k polni zbirki pod naslovom njenega „pro-dolžcnija". Dalje so zanimivi njegovi ukazi o stanovih. Po ukazu Katarine II. so dvorjanjc vsake gubernije zbirali se v gubernskem mestu (dvorjan-skoc sobranije), in tam izbirali iz svoje sredo osobe, ki bi zastopale dvorjanske iuteresc in oskrbijevale premoženje dvorjanske korporacije. Izbiral jc lehko vsak tamošnji dvorjaniu. To pravico so rabili nekateri bogataši, in dobivali glasove nebogatih zase. Ukaz 1881. 1. je omejil pravico glasu na imajoče vsaj 100 duš ali .'500 derjatin zemlje. 1845. 1. pa je drug ukaz obtožil pristop v dvorjanski stan. Iz 14 klasov je do tega časa že 8i dajal pravico na „potonstvenago dvorjanina", odšle pa 5 v civilni ali pa čin štabsolicirja v vojaški službi. 1887. 1. je bilo ustauovljcno ministarstvo „gosudarstven-nyh imuščestv", da bi oskrbljcvalo državne kmete, državno zemljo, lesove in pa brodeče narode, ki jih je sedaj lepo število v Rusiji. Državni kmetje, t. j. ti, ki nisjo imeli druge gospoda ko državo, so bili tu razdeljeni na vse gubernije, te na „okru-giu, „okrugiu na polosti, vsako do 6000 duš, in te na „soljskija obščestva." Glede na kmetski slan sploh jo car 182G. 1. izdal manifest, v katerem je ometal razprostranjeno govorico o nedaljni svobodi kmetov, iu zagotavljal, da hoče krepko poddrževati stari red. Vendar je bilo prepovedano nesvobodne osobe prodajati, ne z njihovo družino, in dovoljeno pomeščikom dajati v last kmetom zemljo za goSor« letno odškodovanje (1842. 1.) in nesvobodnini kmetom sploh je bilo dovoljeno dobivati prcniikalen imetek, pa lc z dovoljenjem njihove gospode. Med tem ko je car svoj konservatizcin glede stanja kmetov dognal do krajnosti, se jc v ruskem občestvu zmir bolj širilo prepričanje, da osvobojen je kmetov imui največjo važnost za vsak mogoči napredek, da se brez velike škode državi in narodu dalje odlašati ne sine. To vprašanje je postalo šc pred krimsko vojsko najbolj popularno, o njeni se jc največ pisalo, o njem sodilo v občestvu, iu število odkritih „brambovcev" robstva kmetov jc počasi padalo. Med veliko množico takih spisov jc precej prav tehtnih: vidi sc, da so bili takrat ljudje, ki so resno izučevali to vprašanje. (Dalje pri h.) dalje časa v Zagrebu. Za RaČkega nam je žal, če se je delovanju v deputaciji odtegnil, ne tolikanj za Krestiča. Slabo znamenje je tudi to, da je vlada naš sabor, ki se je sam do 3. novembra odgodil, na neizvesten čas preložila. K vsemu temu pride Se to, da je vladin načelnik Priča pred svojim odhodom k regnikolarnej deputaciji v Pcšto, vladno vodstvo predal Mihaliču, enemu najhujših Rauchijanccv. Mihalič je obče omražen, kajti o njem se ve, da je pod Rauchom, pod Rede-kovičem in pod Vakanovičcm bil pravi diabulus rotae, in — sedaj je celo naš gospod vladar. Govori se, da edini on obnovo našega magistrata zateza. Te dni je prišel nov, in sicer kategoričen nalog iz Peste, da se ima obnova neodvlačno pred-vzeti. Jako dvojbeno je pa, da bo Mihalič ta nalog izvel, kajti on sluša bolj na Rauchove svete, nego na višje naloge. Oscpnice so še /mirom v Zagrebu, vendar pa nijso ne intenzivno ne ekstenzivno take, da bi se moglo reči, da so epidemiČne. Tudi o živinskej kugi se ne čuje, da prehudo razsaja. Proračun za leto 1872. je Nj. veličanstvo kralj potrdil. Politični razgled. O ministerski krizi pišejo novine še vedno. Posebno zunanji, ustavakom prijazni listi ne zaupajo, da bi Auerspergovo ministerstvo še dolgo životarilo. „Kolnische Zcitung" in avgsbur-ska „ Allgemeine" tarnate, da so si ustavoverci strašno škodo naredili z glasovanjem v delegacijah in da se v višjih krogih dela na padec mi-nisterstva. Dunajski časopis „\Vauderer" je imel pondeljek pravdo pred porotniki zavoljo dveh zelo ostrih člankov, pisanih proti zdanji vladi in proti ministerstvu. Ali še ustavoverni dunajski nemški porotniki so imeli dovolj spoštovanja do načel tiskovne svobode in zato so urednika „Wan-dererjevega" spoznali za n e k r i v e g a. Program „stranke prava" ali tako zvane konservativne federalistične stanke, kakor je bil sklcncn v neki federalistični konferenci na Dunaji, katere se pa merodajni poslanci češki in drugih cislajtanskih Slovanov nijso udeležili, priobčujc graška „Tagcspost", in za njo „Vaterland" potrjuje, da je ta program (kateri pa nič novega uc zapopada) sicer istinit, da pa za javnost nij bil namenjen. Nekateri deakovski poslanci v ogerskem zboru, kateri so voljeni med Slovaki, so posvetujejo, naj bi se Slovakom dale narodne ljudske šolo in gimnazije. Ako se to zgodi, bode opozicija med Slovaki nehala. — Da si nemarno dosti zaupanja v pravicoljubje magjarsko , vendar zazuamovamo to poskušanje kot veselo znaimijc, da je vendar še mogoče , da zdaj gospodujoči narodi pridejo do spoznanja, da nij mogoče lepše obče prihodnosti brez — pravičnosti narodom. Ker je v Pešti kolora nastala, odpotoval je cesar na Dunaj, kamor se preselijo tudi oger-ska in hrvatska regnikolarua deputacija. Tudi Au-drassv in Louyay sta odpotovala. » V Stanislavu je končan v našem listu že omenjeni proces Karmelin. Glavni obtoženec Ma-nes Margulcs jc bil obsojen zavoljo zapeljevanja k zlorabi uradne oblasti na eno leto ječe, drugi na 8 mesecev, .'14 obtožencev na ječo od 0 mesecev do 1-1 dni. 30 je nekrivih spoznanih. 8940 gl. podkupuega denarja, kije bil deponiran, zapade v ubožuo kaso. V srbski „Zastavi" beremo odprto pismo prof. Zorževica na magjaronskega kr. komisarja, v4katcrem izjavlja, da ga je hotel kraljevski komisar z žaganjem odstavljenja ođ službe in uvrštenja med vojake prisiliti naj postane „srbski Sabina" — izdajalec svojega naroda! P o n c m č c v a n j a l'ol j a k o v v pruski Sleziji objasnuje ofioijozni organ avstrijske vlade 2(J. oktobra v posebnem članku. S strašnim ciniz- mom tu vladni organ hvali in odobrava prusko-nemško početja narodnega ubijanja, da si ravno ga imenuje cin „padagogischcr (l c w a 11-act." To je nemški humanizem ! To je jia tudi dokaz kaj imamo Slovani pričakovati, ako se ne ubranimo nemštva. Razne stvari. * (Upravni odbor „Narodne tiskarne") imel je, kakor smo že v poslednjem listu poročali, 20. t. m. svojo I. sejo. Udeleževali so se pri tej seji vsi ljubljanski odborniki, med zunanjimi pa gg.: Trstenjak, Pajk, Dolence in Rapoc. Za predsednika jc bil izvoljen g. dr. Razlag, za podpredsednika g. dr. Karol Aba-čič, za denarničarja g. P. Grasselli, za tajnika g. dr. Vošnjak. G. P, Grassclli-ju se je tudi izročilo vodstvo tiskarne v Ljubljani, g. prof. Pajku pa nadzornišlvo tiskarne v Mariboru. Tajnik bere zapisnik posledujc seje osnovalnega odbora in obč. zbora in poroča o delovanji osn. odbora od 22. avg. do denašnjega dneva. Po poročilu denarničarja je na 480 oddanih delnic vplačanih 33.(380 tor., zaostala^ plačila se bodo izterjala. Od tiskarnih strojev je stroj za brzotisk došcl iz Londona sredi septembra in se je na njem začelo prve dni oktobra tiskati. Kolikor se jc dozdaj pokazalo, je stroj za vsa dela izvrstno pripraven. Po naročilih pa, ki jih tiskarna žc prav obilno dobiva, se kaže potreba, šc eden večji stroj za brzotisk kupiti. Manjši stroji za satiniranjc, litografijo itd. eo že na potu v Ljubljano. Ker pa so vsi stroji uredjeui, da se gonijo s parom, in ker se sploh po parnem stroji ohranijo dosti dražje človeške moči, bi kazalo, da si za tiskarno v Ljubljani parni stroj omislimo. Kar se tiče večega stroja za brzotisk, jc fabrika Hughes ctKimber v Londonu ravnokar izdelala stroj , kateri tiska po (2 strani naenkrat in po 3500 do 4000 iztisov v leni uri. Upravni odbor sklene, ta stroj kupiti za tiskarno v Ljubljani in ob enem parni stroj 4 konjskih močij naročiti in sploh skrbeti , da bo tiskarna do novega leta popolnem ured j ena in z najnovejšimi stroji in črkami tako preskrbljena, da lehko zadostuje vsem terjatvam. Na dalje sklene upravni odbor, da se „Slovenski Narod" po želji občnega zbora z novim letom 1873 začne kot dnevnik izdajati. Cena listu bo za zu nanje naročnike 16 for. na leto, za ljubljanske pa 12 for.; dnevnik bo tedaj cenejši, kakor večina drugih vsak dan izhajajočih listov. Za „Z o r o" nasvetuje g. Trsteujak, naj od novega leta naprej izhaja v 80 formatu, kakor dozdaj po dvakrat na mesec in sicer kot beletristiški list, kateremu sc dodaja vsak mesec ena pola znanstvenega zapo-padka. Sprejeto. Zarad novega šolskega lista: „Slovenski učitelj", katerega misli g. Lapajnc izdavati, sklenil je upravni odbor , z g. Lapajue-tom v dogovor stopiti. Po rešenji nekaterih (»sobnih vprašanj sklene se seja. * (Deželni predsednik Auerspcrg) sc jc tudi na Dunaj odpeljal. * (Ljubljanski škof) g. Vidmar jc v Rim pisal , da ostane šc dalje Škof na korist svojih ovčic in na blagor narodne duhovščine ? :,i ((J. baron A. Co iz), slovnoznaui pod pomik slovenskega narodovega napredka jc izročil osnoval nem u odboru „Narodna šola" sto goldinarjev za podporo tega društva in slovanske šole. Slava mu ! (Peta si o v e n s k a p r c d s t a v a) drain. društva v deželnem gledališči !><• jutri petek (praznik vseh Svetili) 1. novembra. Igrala se bodo ta dan navadna žalostna igra: ,,Mliuar in njegova lici" v 5 dejanjih. N' nalogu mlinarja Ornota na« stopi dobra igralna moč, katero si je pridobilo dramatično društvo. Daljne predstave v mesecu novembru bodo v sredo 6., v pondeljek [s in v nedeljo 20. novembra. * (Odbor pisateljskega društva) je imel 29. t. m. svojo prvo sejo, katere so se udeležili gg. odborniki: Dav. Trstenjak , dr. Razlag, dr. Vošnjak, prof. Plctcršnik, Nolli, dr. Zarnik in Jurčič. Sklcneno je bilo izdati „Preširnov Album" po nalogu in in želji občnega zbora. Dotična dela so se razdelila in odbor bode povabil vse slovenske pisatelje, naj se izdanja ndeleže. Album bodo obsegal tri oddelke: 1. Reči in prineske, ki se tičejo Prcširna sploh, II. Beletristični oddel, in III. Razni spisi. Mnogo slovenskih pisateljev je že prineske obljubilo, nekoji 'so jih žc izročili. Album izide v teku prihodnjega leta in bode precej obsćžcn. Do konca februarja imajo spisi dokončani biti. — Drugi posveti so sc tikali izvrševanja Tomšičevega spomenika, in vprašanja, da-li bi — in kako bi sc osnovala javna predavanja. * (Društvo kranjskih zdravnikov) ima v soboto znanost ni zbor v svojih muzejskih prostorih. Predavali bodo dr. T a n z c r , dr. Kovatsch in dr. Grcgorič iz Pakraca. * (Čitalnica Roj anska) napravi v nedeljo 10. novembra v začetku letošnje sezone besedo z govorom in petjem. Dramatični odsek predstavlja igro: „Mlinar in njegova hči." Vabijo se uljudno vsi častiti udje, neudje povabljeni od udov plačajo vstopnino. Odbor. * (Požar v Relgradu.) V noči med 21. in 22. t. m. jo nastal v Relgradu v glavnej čar-šiji ogenj in ob enem je hud veter razsajal, kar bi bilo lahko celo mesto vpepelilo. Vojaki so ogenj pogasili , pa vendar je škode nad 100.000 zlatov. Malo hiš in prodajalnic je bilo zavarovano. Deželno gledališče v Ljubljani. Jutri petek 1. novembra 1K72: TI I i mir lit njegova Ib-H. Žalostna igra v 5 aktih po K. Raupaehu, poslovenil Fr. MalavašiČ. JPONlilllO. Zastop „prve občne zavarovalne banke SLOVENIJE" v Ljubljani so do zdaj prevzeli naslednji gospodje: (Konec.) 30. Andrej D i t r i h , trgovec, za Ipavsko dolino : 81. Valentin T r e v c n , trgovec, za Idrijo in okolico; 32. Hrabroslav Legat, učitelj, za Zagorje in okolico ; 33. Josi j) Svarc, posestnik, za Ptujsko goro in okolico ; 84. Andraš Saj n kovic, poštar, za Središče in okolico ; 3f>. Jakob Vil ar, trgovec, za P u d o b, Lož in okolico ; IG. Janez Sušnik, mestnjan, za S k o f j o loko in okolico : 'M. Jcsih Anton, koncipijent, za Ormuž in okolico ; 38. Dragotin Rozman, posestnik, za Novo m e s t o in okolico ; SI K A n t o n S a 1 m i č , trgovec, za Postojno in okoRco ; tO. Franjo Koren, učitelj, za Razdrto in okolico ; 41. F r a njo Suša, posestnik, za Senožeče in okolico ; 12. Janko Pajk, profesor, za Maribor in okolico : 43. A n t o n Pleš n a r , župan in posestnik, za C r n i v r h in okolico : II. A u t o n K u u š i č , tajnik, za S ni a r j c pri Jelšah in okolico; 15. .lože č'eri n, učitelj, za Ž i r in okolico; 1(5. Val. Jakopič, c. k. stotnik v pokoji, za K a u a 1 in okolico ; 4 *. Josip 11 a v h c k a r , trgovec, za B o h. B i -s t r i c o in okolico ; 48. Alojzij Svatij, trgovec, za Št. 11 j (Kgidi-tunucl) in okolico; 49. Peter Podobnik, župan, za G i r k n o in okolico; DO. Anton Kafol, posestnik, za Bovec in okolico i 51. Anton 11 c r 1 e , orgij ar, za Solčavo in okolico ; 62. Janez Korošec, posestnik, za S c n p c t e r in okolico ; 63* J. S. O s c t, trgovec, za Vransko in okolico j T>4. Škcnder Ličan, trgovec, za 11. li i s t r i c o in okolico j f)5. Franjo Hole, za Dolino, Holjunec in okolico; oG. Gašper Kastclcc, posestnik, za Materijo in okolico; »7. Jakob S a j o v e c , župnik, za U o r u t in okolico j 58. Ivan Dolžan, župnik, za Sbandajc pri Poreču in okolico; f)!>. Gustav Potočnik, učitelj, za Žalec in okolico; OO. Janez Drofenik, trgovec, za K o s t r i v -u i c o. Vrh tega je gospod Alojzij lli'ocl. trgovec v Trstu prevzel glavni zastop oziroma po d d ružni c o začelo I*l'illl0l'«l40 in gosp. Anion JLokvcilC, posestnik v Celji pa glavni zastop za dolenjo Stirsko in slovenske pokrajine Koroške. To se daje spodobno na znanje, da so občinstvo, ki se želi zavarovati proti požaru, ve kam obrniti. ItttviiitK'lj*«vo banke ..*lov«'iiij«»"\ Dunajska borsa 27. oktobra. £notni drž. dolg v bankovcih . 65 gld. 55 kr. Enotni drž. dolg v »rebrn • & , 70 „ . 101 „ 80 „ Akcijo narodno banko . . B „ 40 „ • 107 „ n — „ 58 || 10U „ • Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka. /imsko lilai^o iz čiste ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje zato za ohranjenje zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna. Rokovice i/, najboljšega angleškega I>uxkingskoga blaga i/, ovčjo volne, t par za gospodo kr. 50, 70, '.K), in je ar. 7o, <>o, gi. 1.20. prelino tambuiirane podiiti „ dvojne, L.90, l.io" gospo kr. 1»0, HO, g|. 1. „ lino pnil.šite kr. HO, gi. 1.20. „ dvojne, prelino tamhurirnm; gl. 1.20. otroke, po velikosti kr. .">0, 40, BO, „ podsite kr. 50, «*>0, 70. gl- t, kr. Htr zti pot in «lrii£i iz čiste ovčjo volne, najlepši risanje, kos za gospodo kr. 70,90, gl. 1.20. ,, „ „ d vojno dolg gl. 1.50, 1.80, 2 m gospe kr. 60, 80, 80, gl. 1, 1.20. „ „ otroke kr. 40, 60, 80. Žilogrcjci, najboljša sorta. par za gospode kr. 25, ."»(>, 40, 50. ,, „ gospe kr. 25, 35, 45. ,, otroke kr. 15, 95, Zdravilni telogrejci iz čiste pavole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim prehlajenjem, zato se posebno priporočajo. 1 kos za gospode kr. UO, gl. 1.20, 1.40. 1...... najfineja sorta gl. 1.50, 2, 2.50. 1 „ „ gospu gl. 1.20, 1.40. 1 „ „ najlineja sorta gl. 1.80, 2.50. 1 „ „ otroke kr. 70, 85, gl. 1. 1 „ „ „ najfineja sorta gl. 1.20, 1.50, 1.80. Zdravilne spodnje hlače. 1 par za gospode gt. 1, 1.50, 2. 1...... prefine gl. 1.50, 2, 2.50. 1 „ „ gospo gl. 1.20, 1,80, 2. Zdravilne nogovice iz Čiste ovčje volne. 1 par nogovie za gospode kr. 80, 40, 50, (H). 1 ,, visokih nogovie za gospe kr. 70, HO, iK), gl. 1. 1 „ za otroke kr. 25, 86, 45, 60. Zimske srajee iz najfinejega blaga iz ovčje volne, moderno in elegantne, prsi s svilo montirane. 1 kos za gospode gl. 11.50, 4, 4.50, 1 z bogato izšitimi prsi za telovnik gl. 1.50, 5.50. Spredaj ofcrirauo blago se samo Krajniki za gospe in gospode, prav elegantni. 1 kos za gospode kr. 80, .'15. 15, (!.">. 1 „ „ gospe kr. 20, 30, 10, TO. 1 „ .. otroke kr. 15, 20, 80. Čepice za gospe in deklice. Najmodernišo, najnovejše in najlepši'. 1 kos za gospu gl. l.HO, 2.50, :i, :i.50. 1 „ „ deklice kr. 00, HO, gl. 1.20, 1.00, _ MnH za gospe in otroke. 1 kos za gospe, eleganten gl. 1.80. 2, 2.50. Cola garnitura, inut in ovratnik gl. SUM), 8,50, 4.50. I kos /.a deklice gl. t.60, 2. Čisto novo za to saisono. R O b e i za gospe in deklice v barvah: belo, viol eto, rude če, modro. Ti so iz prav berlinske volne z najlepšimi vtkaniini slikami. 1 kos za gospe gl. 1.20, l.HO, 2.20, 2.80. 1 ,, največje sorte, ogrinjaloo gld. 3.50, 4, 4.50, 5. 1 „ jsa deklice kr. 60, 80, W, gl. 1.20. IzvrMtiii so zimski sukneni čevlji za gospode, gospe in otroke, okusno adjustiraui, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospe gl. 1.40. 1 ,, ,, gospodo gl. 1.50. 1 „ „ otroke kr. 60, 70, 00. Specialiteta za gospode! Jako lop prodprsuik (chemis'tto) za gospodo iz najboljšo ovčje volne, I lepo štepaniini prsmi, z ovratnikom in luknjami /.a roke vred, tako da se lebko vrb vsake srajeo nosi, lepša in greje. 1 kos 60 kr. Nogovice za na lov, visoka sorta. 1 par velike sorte, najboljša kvaliteta gl. 1 ..'JO. 1 „ največjih in najboljših gl. 1.60, LOP. Kamašnje, prefina kvaliteta. 1 par visoke sorte za gospo gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ za otroke kr. »U>, 70, HO, «K). Pelerinski ovratniki za gospe, visoki, elegantni, za bale in pohode za entrec. 1 kos gl. 2.50, 8.60, 4.50, 5. Podplati za čevlje, kot vloga za vsako obutev, ohranijo nogo suho in toplo, so zato za zdravje posebno dobri. 1 par za gospo kr. 25. 1 n n gospode kr. lio. in edino v taki kvaliteti dobi pri A* FrieihliaiMl-U9 Dunaj, Pratcrstrasse, 20. It ii|M*i t*ll K'i'OM dobijo rabat. (205—4) Razširjenje kupčevanja. Fra lic iu Fcrdill a il il * O ii V ii11. lastnika spodaj podpisane tirme, naznanjata svojim kupčijskim prijateljem, da sta z obdržanjem svojih dosedanjih štacun za prodajanje blaga na drobno Franz Xav. Souvan in J. Pleiweiss Neffen Hi* V4>lil4«»lll I 0«l|M*lil 4» H\. JlilM'lll kupčijo z manufakturnim blagom en gros, ki so nahaja v lastnej blagoskladnici za Zidom, na ribjem trgu št. 247, * in priporočata svojo najboljšo zalogo blaga. V I ju olju 11 i. 1. oktobra 1872. (21f>—3) Franz Xav. Souvan* Nakup in prodaj kakor ni en java nje vseh obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, zaloznićnih, banknih in obrtniških akcij. Reševanje kuponov, \i«ro<-llit *.n c. I*. liorHo so za gotovino ali navržek 10 °/„ izvršujejo. Vso vrsto irefck se proti plačilom v mesečnih obrokih od gl. 5 na višjo prodajejo. OTHSGHILB & Oi»criii'iii»* 21, DUNAJ. (98—16) Deležni listi /.»• %M«> w«lij£jtt»o iclJikVlti brez daljšega doplačila. 40tine e. kr. avst. drž. irodek 1. 1889 gld. 6. 20tlne e. kr. „ nl. h s- 20iine ogerskih darilnih sreček I. 1870 „ 7. Jilline tmšk. železničnih sree.ek I. 1870 (86 vzdigatev veljavnih) . . . „ 4, Izdatclj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne' MJ