gospodarske, oberiniske naro >»• / Uhajajo vsako sredo po poli. Veljajo tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl.|50 kr za cetert leta 55 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr V Ljubljani v sredo 2Ï. januarfja 1858 Gospodarske skušoje. (Da krompir v kleti kali ne poganja). Gospod A. Aman v Zitterhofu pripoveduje, da se dá na dvojno vizo napraviti, da krompir v kleti kali .ne poganja in sicer: Pervic se mora klet (kelder) tako dobro zaperati, da ne more nikakor pomladanski zrak va-njo zahajati. Drugič pa ne gré krompirja o spomladanskem času vedno na kupu skupej pušati, ampak se mora večkrat na m an jsi kupe premetati, in vsaki teden saj enkrat preložiti. Kdor s krom-pirjem tako ravná. mu gotovo ne bo močno ali pa nič pre-rasal in kali poganja!. Agron. Ztg. (H r o š č e ve ali k e b r o v e červe z m a n j š a t i). Po naznanilu Th. van der Boom v Belgii se napravijo na vec krajih po vertu, posebno pa po zelnikih, nizki kupčki či-stega in frišnega kravjeka, okoli 3 do 4 pavce visoki, ki se dvé tretjini visoko z z e m 1 j o zasujejo. Gotovo bodo hrosči take kupčke o svojem letanji zasledili in v njih jajca zalegli. Prec ko hrosci letati nehajo, se gnojni kupci odgernejo in v gnojno mlako ali lužnico pomečejo, v kteri zalega gotovo konec vzame. Landw. Ctrbl. (Da živina raji j é). K i s 1 i c a (rurnex acetosa) která se skoraj na vsakem travniku nahaja skušnje razodevajo, dobra klaja za konje, Je } V • kakor çovejo zivmo in ovce, jim požerljivost povikša in zraven 9 » . tega pa tudi živini kri cisti. Kislica je za kermo se bolja, ako se požanje preden v cvetje gré; tudi g o r s a \ e sirova, kakor suha. (Terte cep i ti). Tega delà se vinorejci na Francoz-kem od leta do leta bolj p o p r i j c m lj e j o, donaša jim pa i • V tudi vedno vecje dobicke. Sicer so v poprejsnih casih terte tudi pridno sadili, in která se jim ni po volji obnašala, so jo kmali iz zemlje vergli in drugo posadili na nje mesto. Pri tem delu se pa preveč časa zanemari in veliko grojzdja zapravi, česar se pri cepljenih tertah nikoli ne pogreša, ker večidel že v pervem letu rodé, če se jim nastavljeni grojzdi o pravém času ne oberó, kar bi terti gotovo jako škodové se pozne plemena na zgodnje terte cepijo, zrelo ; po tem takem si napra- valo. bo grojzdje gotovo popred vijo po cepljenji bogato in lepo grojzdno letino pozneje zrelega grojzdja. Ravno tako se, kakor skušnje kažejo, tudi grojzdje množi, ker cepljene terte raje rodé kakor ne-cepljene, in kakor hitro postarana terta ne rodi več rada, se po cepljenji pomladi, da zacne zopet bogateje roditi. Dr. Liïdersdorf kmet. letopis. Gospodinjam še nekaj zastran kokošarstva H kuretnini, která se dá lahko privaditi, da na jajcah sedí in valí, prištevamo sledečo, namreč: a) Puro. Pure se dajo na več viž primorati, da na jajcih sedé in valé; naj navadniši sredstvo je, če se jim v žganji namočena pšenica zobati dajč, toda pri tem zobanji je treba paziti, da se pšenica v preveč hudem in močnem žganji ne namaka, sicer bi mogla uboga zival poginiti. Drugo tudi zanesljivo sredstvo je pa tole : Pura se nasadí v kak s senom na-polnjen oboj, tako, da se v njem ne more obraćati in 9 sukati na vse straní; položi se ji na herbet plošič pa ne prevelik in pretežak, da bi se žival pod njim ganiti ne mogla, če bi se ravno hotla, in oboj naj se postavi v kako tamno shrambo. Ze drugi dan se zna puri plosic s herbta vzeti, sedela bo rada na jajcih, kakor da bi bila prava kokla. Kohin hi lisko kokoš. Od kar so se kokoši iz Ko-hinhine v naše kraje vpeljale, se je od njih poseb- nosti in koristi sèmtertjè že veliko pisalo, pa vse, kar se je od njih govorilo in pripovedovalo, se ni v • poterdilo ; vendar le imaj o kohinhinske kokosi dobre lastnosti, in ena najgorših je, da skorej celo leto valé, kar ni ravno vsaki gospodinji prav po volji i nekteri je pa prav všec, da ima večkrat v letu pi- za prodaj : le to napako ima kohinhinska ščancov kokla, da mlade piščeta kmali popustí, ker z nesenjem jajic dolgo ne preneha. c) Kopune. Ti ubogi trapi se dajo celo premotiti in pregovoriti, da mislijo, da so res kokoši ; da! še blago dusnisi so od kokos, ktere, kakor je znano, nikakor ne terpé piščeta, ktero ni iz njih gnjezda; med tem je pa kopun tudi osabnisi kakor pute, vecji ko je njegova družina, naj je on jajca izlegel ali ne, bolj je vesel in bolj med njo pokonci hodi. Kopuni se navadijo, da ležejo , ravno tako kakor smo gori od pur povedali. Posebno lepo se kopuni obnašajo, kader mladino okrog vodijo. Privadijo se pa tako lé: Kopuni se denejo v precej globoke pri tem pa voske sode y kteri se z dilicami pokrijejo, da so bolj tamni ? m tako se mora kopun samec kaka dva dní v sodu imeti. Če se je kopun na to vižo šamote naveličal, se mu daste dvé ali tri piške, ktere so že precej odrastle, v sod ; ravno tako se mora tudi zobanja za mladino kakor tudi za kopuna v v w sod potresti. Ce jame piščeta kavsati, se mora še kaka dva ali tri dní v samoto vtakniti, dokler piščancom nič ža piščet lega več ne prizadene. Po tem se mu dá vedno več v jetnišnico. In pri tem se kopun sčasoma privadi, da je prav veil oskerbnik in voditelj mladih piščet; vzame jih kakor kokla pod svoje peruti, ako zavetja zoper mraz išejo; V pervem sostavku smo obljubili povedati in sredstva pelje jih tjé, kjer kaj zobanja dobijo, in koka ravno tako naznaniti, kako se mora ravnati, da se jajca popřej izvale, kakor prava kokla, jih skup kliče in vabi, če so se razee se nobena kokla ne sedí. To se v dá na dve vizi storiti : kropile in če je on tu ali tam na kako zerno naletel ali skopča zasledil, ki rad kuretnino napada. 1. Ce se druga kokošam enaka perutnina va li ti privadi ali pa va li ti primora. Res je, da kopun od začetka en par piščet pokončá, toda poterpljenje se mora ž njim imeti, dokler se koklariti 2. Z val i vn i cam i ali mašinami, v kterih se privadi, potem mu bo k navadi, ktere ne bo nikdar več dajo jajca umetno valiti. opustil, in nikoli se ne bo med piščeti koklariti več nave ličal, in svoje koklarske dolžnosti opušcal ; ta materna ali iz sladkih vod, in je iz ilovnatega lapornika, pesenika skerb.jse, mu bo v buco tako globoko utisnila1, da je ne in iz apnénika podobnega unemu, ki se nahaja ob reki more tiikakor pozabiti, in ker nima pozimi rejenekov, se rad koj nastopu spomladi privajenemu opravilu udá. Lajti v Avstrii- (Leithakalk) ; to kamenje je sploh manj in terdho, nekaj v škerléh, nekaj v zgrudencih • i gosto sivkaste barvě m • • j Ledenice 0 Stareje lege tacega kamenja se nahajajo v nad Kranjem, Kropo in Radoljco, pri Smledniku in v Medvodah; mlajše lege pa se kažejo tudi med Kranje gričih Da so ledenice tudi po kmetih potrebne, je sploh znano; in Radoljco bolj pri verhu, posebno obilno pa v izhodn da jih pa pogostoma ne napravijo so gotovo tega obili stroški uzrok gorenski strani m sicer eno gorovje od Komende čez Kamnik, Tuhinj do Motnika, eno pa od Moravč. memo Ravno pravi čas je, da tukaj nekoliko od ledenic ome- Kolovrata do Zagorja. Iz tacega gorovja se dobuje zel mino y kako bi se dale najlože napraviti; morda bodo k za kamnarje v Otoku, mlinski kameni pri Xaklem nasi prebrisani gospodarji sčasoma poskusili tù in tam si v takém se dobuje tudi mnogo okamnj y ktero napraviti, in potem bodo gotovo svojim verlim gospo javo niku kamiio-oglj 200,000 dinjain jako vstregli, v ktere bodo rade poleti mesó in druge enake jedila hraniti nosile, da se jim ne usmradijo in ne spridijo. Po na^tianilu Poiriernskega kmetijskega lista naprav-Jjajo v A ni e r i k i ledenice sèmtertjè po manjših kmetištvih HHH| ne pod, ampak nad zemljo, kar tudi že delj časa sèm ali prod (I) zlasti pa ru- ali premog, na pr. pri Sori, pri Smled-marveč pa v Zagorji, kjer eno društvo dobuje po centov premoga na leto, in drugo društvo ne ve- ruda v okroglih liko manj ; tudi se sèmtertjè nahaj; kosih in zernih. Narbolj na verhu leži potop i n pot P umi A11 u v i u m). Sploh se nahaja na N e m š k e m posnemajo. Za to napravo jemljejo najraje š o t o (Torf), ktera ledenice najbolj pred vročino varje. Narejajo namreč štiri voglaste lope (bajte) 16 do 20 čevljev prostorne, po 12 čevljev pa visoke, v ktere napravijo od med námi misel, tudi v bukvah, da široki in po eliki gorenski ravnini je tedaj Sava neki čas pi bliz zgol Ljublj k dolgi prod tekla. Učeni logi pa a z loču jej o d nasip da je geo- znotraj 3 čevlje debele stene, kterih votline z žaganjem nasip, ki zastaj od nasip ali prod: potop ljnega potopa, in potoč iiasujejo, zvunej jih pa s tesarskim lesom zvežejo. Ravno P ki ga ■ v iianasajo potoki in reke vsaki cas. Potop tako tudi tla s šoto 2 cevlja na debelo natlačijo, ali pa iz "asip je razsirjen po vsi veliki gorenski ravnini y in sega A lesenih tramov naredijo. Streho pokrivajo s terstjem ali pa edo Ijubljanskega mesta (deloma, z rumenkasto in siv s slamo. Dvojne duri, ktere s slamo podvlečejo in s pre- kasto ilovico in lapornico, blezo sega tudi v močviije y mo petim platnom k durim stran, Ve baže ledenice o, posta vij o vselej na severno rebiti je množica starega zacerneleza hrastja v tišti zemlj prav po niski ceni napra- tudi od potopa). Ob straneh, med Kranjem in Loko ? med viti. Neki gostinčar vélike gostivnice je imel v enaki lede- Cerkljami in Komendo, je posebno razgernjena pešena ilo-nici ledu celo leto dovelj za svoje potrebe, in pravi, da mu v"»ca, po sredi je večidel kanuiat nasip ali v drobirji ali v ni naprava ledenice več stroškov prizadjala, kakor 70 to- zgrudencih; poleg Save in Kokre se kaže lega nad lego, 1 ai je v; v zemlji napravljena in obokana veljá pa čez 1000 v stranske doline pa ta nasip ni razširjen. Zgrudenci so tolarjev. Da mu ni treba vsaki dan vrat ledenice zřaseni po apneniku, in se razlocujejo memo tretjaških P ima o m en jen i gostinčar zaboj (kista) za léd v svoji za- lem, da nilajse grude so manj terdne, in da sř arše grude ^I kladni kleti, v kterem mesó, perutnino, divjačino i. t. d. uhrani, da se mu tako berzo, posebno o vročini, ne spridi. Ta zaboj je bil polceterti cevelj dolg, poltretji pa širok, v kterem je bila druga nekoliko manjša škrinja; prostor med ali manjšem ob vseh potokih ob Savi se ga več kaže V se in rekah, ki imajo širje struge le od Medvod do Dola, ob B sti pa ga je obilno od Kamnika do Dola Med laj • # inima je z zaganjem, unega pa med zaporoma z rezanco nasip se steje tudi debeli in drobu ki se rad raz nasul. Mesó se je v tem záporu ćeli teden poleti dobro prostila po bregovih, in pokriva tudi doline oiidi, kjer je ohranilo, ce bi bil omenjeni zaboj ves z ledom obdaii, se vsaki teden le po 3 vedra ledu za zaboj omenjene veli kosti^ potřebovalo. bi 9 kakošna pnénik v hribih celó drobec Kicinger Napáke siovenskega pisanja Spisal Fr. Levstik. (Konec.) (Dalje.) Za takošniiui skladi je še kamenje kredineg braženja (Kreideformation), ki je iz manj terdega i z siv kaste ali udečkaste dencih, to je, v ga apnénika v škerléh ali v zgr jetem kamuem drobirji; apnénik v 3 ker V • Tretja navada male s t a v k dega netuš kovanja pak je aje dopovedov glagol iy do I oči vni ku (infinitiv). Tako pišemo vsi bod da v - si Peter. bodi-si Pa\ Vzlasti le-ta germanizem nam je v škerléh ima v sebi posebne okamnjeiice (Rud is tenk al k), obili časti; rekel bi, da najbolji naših pisateljev apnénik ali kreda v zgrudencih pa je enak tistemu, ki se ne vedó, da to je neslovenski. se kor \p nahaja pri Uosavu v doljni Avstrii (( Co il g Ne mislim, da naj se nedolocivnika tako i b I j e m o te). Spodnje kredino kamenje se nahaja le po malem, kakor Serbje, ali celó Bulgarji y ki ga dan dan es uže ve« le v Poreznu unstran Loke. Zgornje kredino kamenje m nimajo ; gotovo je pa vender, da pri nas nikoli ne sine in sicer v škerléh, pa se nahaja obilno v ovji med Idrijo po ki navadi in Vipav Krasu). v Cei verhu in na Nanosu (kakor dalj na ne more stati namesti ce I ega stavka Kmeta sem dobro poslušal. in vidil sem, da nimamo vTelik tud gorenske ravnine, pri Smled- nesamostojnih niku Men I .oki na gr a d u po sredi velike in nad Dobom. Apnéni ali kredini zgrudenci „hotet i ve I e ti bran i t Í91 V t olov. ki g* hocejo i meti za sabo. Ti so moci, morat ti, dati (lassen) pa se kazejo nad Idrijo, na Veharsi in na Gorah, tudi pi gorovji se tukaj začenja mno V takém y kazat pirati y p ov eda t t y d bit U bit \ et hat s p « žina lij ako kotlov y dolin y jam in votlin, kakoršna se nar dob y mam kaj. ni mam kam, ni ma m za kaj bolj obilno kaže dalje na Kr gorovja in kamenja. To je versta drugotnega v • bit m), in morda še kaj pa malo druzih. Tod Za njim sledi kamenje tretjaske bražen; pri mnozih med temi. rabi kmet poleg nedolocivnika skoraj se aJ vezico : yy d Iz tisuc izgledov (Tertiarformation), ki se je pozneje vsedlo ali iz morja • v pise y berimo samo kake tri li Skoraj bi se bil tako deleč «cpozabil y m k r o g v c-e poslat u Pù je vsa misel malega stavka cisto nemska Dobro vem. da bi te kmet tako govorečega debelo praviš. po £ leda I ker bi ne vedil, kaj Imelo bi se reci: „Skoraj bi se bil toliko spozabil teljev poezije, ki so jih skušali peti po národovém duhu. Kako omledno je vecidel vse ! Zakaj ? Zato ker so ptujih misli tako polni, da ni več prostora za domaće. (Dalje «sledi j da 'bi ga bil kmalo v serce vstřelil Dalje • V • eselo vid it i, tudi Vazil sercnejsi postane u 5 : „Olgo vedno namesti: ..tudi V je bil serčneji, ker je 01 vid il vedno veselo Narodne stvari. Tukaj bi se Nemec ne djal: „Die Olga immer froh z u pjril| običaji ali ženitvanske navade v horvaškem h wurde auch Wasil herzhařter Se vec tacega se je prikralo v naše pisanje, kar pa vse vkup nič ne veljá na pr sestro dit skočim z voza" ali v tu ili. nnuviuj u r u/i« , «ai. j^iv uwuv ti, ostermim." To so skerčeni stavki nedolocivni (in to novtco primorji okrog Bakra. Po Susanicu od Ko beta. Dôba pirovanja (ženitovanja) se ravná po raznih okol finitivsàtze ), k\ jih prosti ne govori ^ V in razun nas nostih ; starosti dobe pa, v kteri se ženi, povedati nemorem. tudi ne piee nobeno drugo narecje. Se en izgled utolažit poiséejo kake sladkarije." Imelo bi se reci: b i odg<>voril : ^ker sem bil tepen"; kravico." Očinska ali starinska hisa po navadi spada na najmlajega sina. Ozir zarokov, v kterih dva zarocena na veri stojita. se nic gotovega vender ne bo uni dalje vpraša 1 te : o d k o g a í&i bil tepen ? ampak djal bo : Mo te je tepel?" Stari Slovenci so devali take stavke lahko v terpivni naklon, ker so imeli s to ri vnik brezi reci ne more, pokehdob se eni valje za zaroki ženijo , kjer se temu nasproti drugi po tri po štiri leta motaj o, in v tem času eden drugega obiskujeta in ob nekterih dobah leta darujeta: kakor na badnjak (dan y 0 predloga, na pr. „Travi c k a, stupaua cuzim kopytě m." V'zveden bysť Jisus du h'm v* pustinijû." „V'sja mnie predana suť oťeem mo i m." Ako je v delavnem stavku imenovavnik živa o s e b a, Slovenec ne jemlje nikoli ter-pivnega naklona; kader je pa imenovavnik reč, potem ga lahko tienemo v stor'iviùk s predlogom rs * , \n tako navedimo terpivni naklon. Prešerin pravi: „poroseno od Ijubezni ciste." To je gotovo neslovenski ; ali dobro bi bilo : „poroseno s čisto Iju bez nj jo." Vern, da se bere tudi v starem: „Iskusit se ot dijavo la%* (um vont teufel versucht zu werden), in več tacega; ali to je zasej ano iz gerškega. Rusi pri takej priložnosti rabijo sami storivnik, tako sploh tudi Cehi ; Poljci, bolj poptujčeni, devajo časi, posebno pri živih osebah, rodivnik s predlogom: „p r z e z." Pa ne spominjani se, da bi bil kaj tacega bral v serbskih narodnih pismih, razun dveh namer : „To ni magla od Boga poslana;" in pa: „Nije rodjena od oca i majke." Ali ta dva oba izgleda siadita pred bozicem) vsaki ljubi dobiva od svoje ljube kolač veliki noči pa pogačo; nasproti dobiva ona od njega ob novem letu dobro roko (nekaj penez). Nekteri zaročenci prinesejo svoji dragi pervi dan maja lepo zeleno vejo ka-koršnega si bodi hrasta, ter ji jo nastave pred vrata, ktero ona s svilnimi verpcami (pangeljci), z vsakojakim (mnogo-verstnim) cvetjem, jabelki i. t. d. okinči, ter s tim pokaže, da ji je mil oni dar in da ga ceni. Dekle si izbirajoči mládenec gleda na lepoto, dobroto, lju-beznjivost in delavnost, največ pa na poštenje, o čim se sin s roditelji posvetuje in dogovarja. Kadar so o tem že enih misel, grejo snubit, in ako jim se obeča, se valje za kteri dan zaroki narekó. ' , Na dan zarokov dajo dekliči starši po svojem premo-ženji primerno večerjo, na ktero se pozove nekoliko rodbine od obéh strani. Pri večerji se daj ej o darovi v zalogo vere in Ijubezni, in sastojijo v dveh, treh svilenih robcih in sest do dvanajst zlatih perstanih, od kterih se konči eden vsako nedeljo in praznik mora devati na perst, ako nečejo, po cerkveni slovenščini, ako ne rečem, da v zadnjem pred se preterga zarocna vez y kajti bi drugaci znamenovalo, da da se nemara za onega, čigar so perstani, ter da ga je pustila; ako se pa kaj takega dogodi, mu vse stroške pover-niti mora; nasproti pa, ako on njo popustí, zgubi vse dare, in stroške, ki jih je uzročil, ji plačati mora. Potem, ko je že darove přejela, mu seže v roko in od nazočih eden poliva njune sklenjene roke z vinom. Ro-kovanje z polivanjem vina poterjeno se tako ceni in poštuje da se brez velikega greha prelomiti ne dá, ali bodoč, da se to vendar veckrat spéti, zatorej se polivanje danes red- Serb „o d*' bolj znači mér , od kod je rojena. Prosti govori po duhu našega jezika le vedno raje v delav-aem naklonu ; se vé da se učeni poprijemljejo terpivnega, obračaje se po ptujcih. Vedno bi se moralo našim južnim bratom na uho trobiti : Pustite ptuje blago ; učite se jezika iz svojih neprecenljivih pesmi; iz njih zajemajte; berite jih noč in dan, da jih boste uměli ! Naj imajo vaši poetje krasne pesmi, zložene po duhu izobražene Evrope, ktera njih je vredna jermenje odvezati Kraljevičeviin ? Žalost in nevolja obhaja člověka, ako bere serbskih in ilirskih pisa- y * * Wér i, zenek. sp. die rich tang. V Lascah pr&vîjo: v ktero mér je tekel ?'Mé r om a je beiláufig, ako je govorjenje od velikosti in p r o s t o r a , t\ Kako oeroma bueele sedé?u Pr r> kolíka m e r c m a je palica ? Pie. Po neki stari vinodolski postavi in navadi se ne delijo sestre z brati, van ako je kaj niaternega premoženja; zato navadno nobena ne prinese nič. drugega možu kakor škrinjo. One pa, ki nimajo bratov, se zovejo blagarice, ker jim vse premo-ienje po starsih dopada, od tod „ženiti se na blage*4, to 1« 4 . S iti za zeta. Pie. keje godi. V nekterih mestih gré nevesta pervo nedeljo v zarokih s pana do (to je, nekaj kruha prinese v ženinovo hišo, od tod talijansko ime). ï Konec sledí.) v letu 1857. Spisal iVfihael Verne. III. Trctje jutro ob sestih dospemo do nosa „jí i il g u e i i a.44 Bregovi albanijski so tod visoko gorati, sila kamniti in goli. Na hribih je bilo še mnogo snega. Proti deveti uri nas prinese jaderni parobrod vštric otoka „Fanó", in precej potem vštric krasnega Kar fa (Corcyra, Corfu), in sedaj je bilo potovanje res jako veselo. Morje je bilo popolnoma tiho in mirno, svetio in gladko ko sercalo, vreme pa jasno in toplo, liokav, po kterem snio jaderno iiaprej dervili, ni iirok in lahko smo ogledovali z golimi očmi na levi primorje albanijsko, na desni pa krasni otok Karf. Na sredi se rokav nekoliko razširja, in tù moli na samotni skali, ki ji „Tegnoda" pravijo, morski svetilnik iz vode. Skala je komaj tolika, da je bilo moc, svetilnik in pa hram za ču-vaja na nji sozidati. Pač revno žalostilo stanovanje, zlasti pozimi, ko vćasih hud vihár dolgo razsaja! — Proti enajsti wri dospemo v luko pred mesto Karf, in kakor hitro se siloviti parobrod ustavi in mornar ji mačke pomečejo, hitimo vsi popotniki v mesto. Sedaj smo bili v glavnem mestu zedinjene joniške der-žave, ki ji tudi Ijudovlada sedmerih joniških otokov pravijo. Na zahodili strani dežele gerčke je namreč sedem krasnih otokov, ki so bili že v starodavnih časih obilno naljudeni. Ob času najvisje blaženosti in slave gerške so bili ti otoki samostalne deržavice — potem pa se je njih osoda pogostoma spremenjala. Ze Aleksander Veliki si jih je pod-vergel, toda ne za dolgo. Ker je pa gerška svobodnost že umérala, jo mogočni in zviti Rimljani kmali popolnoma za-tarejo in dobé z Grecijo tudi sedmero joniških otokov v roke. — Po razdelitvi eesarstva v izhodno in zahodno so spadali otoki pod uno. Ker so jih pa cari bizantinski zane-marjali, se polasté v trinajstem stoletji kralji napolitanski Karla. Pa že leta 1386 se podverže lepi Karf proslovoljno B e n e č a n o m, takrat mogočnim gospodarjem sredzemelj-skega morja. Kmali se jim vdajo zaporedoina tudi ostali joniški otoki. Gledé Karfa se pogodé Benečani z vlado napolitansko in ji plačajo njene pravice do krasnega otoka z dnarom. Novi gospodarji lepih otokov, ki so bili prebrisani, zviti politikarji, ne spremené ne cerkvenih ne deželnih raz m ér, in posamesni otoki se vladajo po svoje. Benečani pošiljajo tjè le višje oskerbnike kot poglavarje nižjih domaćih gosposk; tako si ohranijo omenjene otoke, zabran jadranskega morja, do lastnega pada v letu 1797. V tem letu pa vzamejo Benetke Franc o z i pod Bonapartom in zatarejo slavno staro plemovlado benečansko, ki je že davno hirala in umerala. Z drugimi okrajnami pridejo 'sedaj tudi joniški otoki pod francozko oblast; pa že leta 1799 se jih polasté Rusi in Turk i, in Pavel I. car ruski jih zedini leta 1800 v eno samo deržavo z imenom „ljudovlade zed i njen i h sedmerih otokov", ter izročí vlado deželnim per-vakom pod varstvom turškim. Pa zastran mnogih strank je bilo spervega ruskih vojakov treba, da se je ohranil no-tranji mir in pokoj. Leta 1803 si omisli Ijudovlada novo ústavo, in ruski car jo poterdi ; pa že leta 1807 se polasté teh otokov spet Francozi, pa jih ne morejo ohraniti razun Karla. Leta 1815 pa store vlada ruska, angležka in av-strijanska neko pogodbo, po kteri pride sedmero joniških otokov kot samostalna deržava pod edino angl ežko varstvo. Tako je bila osoda otokov joniških menda za dolgo časa razsojena, zakaj Angleži jih ne bodo tako hitro iz rok pustili. Ljudovlada sedmerih otokov steje blizo 280,000 stanovavcov, ki so večidel gerške razkoljniške vere. Kato-ličanov je le malo. Cela deržavica ima kaj milo in ugodno podnebje, in prideluje mnogo žlahnega sadja. vina, olja. laške volné in solí — žita pa veliko premalo, ker so zali otoki večidel gorati. Ko je pri nas še terda huda zima, je tu že vse v najlepši rasti. Pa predeleč sem menda že zašel — poverniva se tedaj v Karf. Mesto — čez 540 mornarskih milj od Tersta — stoji prav prijetno med dvema terdnjavama, kterih ena je visoka živa stena. Luko ali brodostaje pa varuje še drujra dobro utaborjena skala, ki pred mestom izsred morja sterli. in ki ji „Scoglio Vido" pravijo. V mestu ni viditi nič posebno zanimivega razun krasnega spominika iz belega marmorja, ki spominja na grofa Schulenburškega, kteri je leta 1716 mesto Turkom junaško ubránil — in pa lepe bronaste podobě nekega visjega poglavaija angležkega z imenom Douglas, ki je Karfčanom vodovod napravil. Mesto s cerkvo sv. Spiridiona smo kmali ogledali, in ker nam je še časa dovelj ostajalo, najmemo kočije ter se peljemo ogledavat bližnjo mestno okolico, polno prelepega pomoran-čnega, lemoninega, oljkinega in mnogoverstnega druzega drevja, in pa lepo poletno stanovališče začasnega pogla-varja ljudovlade. Nato se vernemo na parobrod, ki proti večeru ob šestih iz luke naprej odrine. IYr. Ob osmih zvecer dospemo vštric otokov Paksó in Antipaksó, ki se pa v številu sedmerih le za enega štejeta, zakaj otoki zedinjene ljudovlade joniške so od se-verja proti jugu naslednji: Karf, Paksó, Antipaksó, sv. Maura, ítaka, Kefalonija, Zante in Cerigo. — Tudi od Karfa doli se vidi na levi še zmíraj primorje albanijsko, ki se mi je tod bolj obděláno in naljudeno zdelo, kakor proti severju. Južni konec Albanije je sloveči nos „Actium", pri kterem je nekdaj morska bitva serdito protivnost med zviti m Oktavianom Avgustom in lahkomi-selnim Antonijem, ob enem pa tudi osodo rimske deržave razsodila. Na kako tanki nitki visi večkrat osoda deržav in národov! — Lepa Kleopatra pobegne s svojimi i z bitvě — lahkomiseliii sladni Antoni hiti za-njo — in žer-tova v enem hipu vso svojo mogočnost in oblast in življenje svoje ! — Tíi se začenja dolgi in široki zaliv artaški, ki so ga v starodavnih časih zaliv ambraciški imenovali. Na severni strani zaliva je Pre ve za, konec zaliva pa Arta — mestici, ktere štejete po 5 — 7000 duš, ki ju brod-ništvo, ribštvo in oljoreja redí. V krátkém priderví jaderni parobrod do otoka z imenom sv. Maura, nekdaj pa Leu kad i a, ki ga na levi pustimo. Ves zahodili breg otoka je živa sterma stena, ki po Sa finem (Sappho) skoku slovi že tisuč in tisuč let. Starodavni Gerki so imeli namreč vražo, da skok z lev-kadiške stene mlade ljudi ozdravlja nesrečne ljubezni. Mlada imenitna, pa nesrečna pesnica Safo (Sappho), ko jo je bil po pustil nje ljubi, poskusi v svoji tugi nevarni lek, ter skoči iiekje proti južnemu koncu otoka s sterme stene v globoko morje. pa — je ni več iz njega. — Neki tovarš me živo poprašuje, kje ravno daje skočila. „Tam-le — mu urno pravim — tam-le ravno nasproti. Kaj ne vidite — saj visí še na steni kos interfata, ki ji ga je odtergal ojster zob skale pri skoku." — Urni ta odgovor ogreje vse družtvo, da si precej dolgo z veselimi burki kratimo čas. Pod sv. Mauro pridemo v ozek rokav med otokoma I tako na levi in Kefalonijo na desni. I taka, nekdanje 0 d i s e j e v o kraljestvo, ki so mu Homerove pesme ne-umerljivi spominik, je veliko manjša od Kefalonije in vsa gorata. O koliko radostnih čutljejev obuduje ta mali otočeci Clovek se ves pozabi in utopí v mikavno basnoslovje m v zgodovino nekdanjih junaških Gerkov. Meni je bilo kakor da bil se zmiraj mládenec při v O le tih vendar pa s tem razlockom, da nekdaj sem občudoval le neustrahljive junake v kervavih boj ih, sedaj pa mi je bil oče pesništva, revni slepi Homer, ljubsi in častitljiviší od vseh junakov so prav za prav v se Mnogo darov se je že nabralo. Mnogo jih pa gotovo pride ? saj pogrešamo med daritelji se imena zvestih ostalih pridobiteljev, ki pred Trojo in vseh bili le tolovajski razdevavci in morivci. Nekaj časa sem bil vès zamišljen v mladostne sanje in Homerove pesme — pa ko bi trenil, me zbudí nek tovarš resnobno prašaje: kje rodoljubov, ki so pripravljeni pri vsaki priložnosti biti narodu v korist. Ponavljam tedaj prošnjo, predragi rodoljubi do Vas vsih da nabirate in pošiljate darove. Vsak naj nagovarja y svoje znance in prijatelje v svojem okrozji. nek je stalo Odisej evo kraljevo poslopje? „Ravno za tem hribom Vsaki dar pride zaljubo, ali je manji ali večji. Tudi iz malega raste veliko. Vdeležite se tedaj vsi domorodci, tudi mu urno odvernem g lejte, kako zlahna vi prosti selani, verli kmetje, da bodemo reci zamogli ce gospá Penelope z belo ruto iz verha pahljajo! Ne vém, nas le pozdravljajo, ali celo na kosilo vabijo. Znabiti pa tudi, da nas zoper sitne snubače na pomoč kličejo." „Ktere snubače?" praša nadalje. „Tega vam ne morem y narod" je postavil spominelr pervemu svojemu » „narod" se zavé, nega sina pozabil ni! pesniku, da da je vreden častí, ker svojega izverst- sedaj razlagati predolgo bi bilo!" Nabrane darove sprejemljem jaz. Dolzan sem tedaj pott i 1 n i c o, Tudi tega krat- vedati, da sem jih vložil v I j ubij a u u i r o kega pogovora je bilo vse druztvo veselo in nekteri so se da ne leže mertvi pri meni. Kadar pride čas, bodem s prav radostno smejali. Veliko važniša od Itake jeKefalonija, največji vseh otokov joniskih. Otok ta štirjaških milj in šteje obsega svojo skerbjo tudi ob enem položil račun. Bliža se že veseli, imenitni god. Kmalo se bode na osemnajst zemljopisnih počil dan, ki pred sto leti je bil roj s tni dan Vodnikov. cez 90,000 stanovavcov, čidel izverstni brodnarji. Tla so tudi na Kefalonii kamnite ki so ve- Z lučjo dneva zasvětila je tudi narodu luč! Obhajati moramo tedaj dostojno ta dan. Naj Vam do in gorate, pa vendar plodne in rodovitne. Prideluje se ve- morodcem bode tedaj oznanjeno, kaj da se je preskerbelo liko vina y olja y medu m mnogoverstiuii posebno lepih vertnih sadežev; žito pa si morajo Kefalonijčani večidel kupovati. Tudi ovác in goveje živine imajo Kefalonijčani 1c malo, ker jim pašnikov in kerme primanjkuje. Bravsko in goveje blago v mesnice dobivajo večidel iz Morêe, mleko pa in sir od koz, ki jih sèmtertjè na svojih gorah precej čern kamen, iz kterega bliší v zlatih čerkah sledeči velike čede redé. — Kar vero tiče, so Kefalonijčani raz-koljniki; vendar pa je med njimi nekoliko katoličanov z lastnim škofom in s tremi meniškimi samostani. Pod Itako vštric Kefalonije se m o r j e na levi jako dozdaj za to. Vziduje se ravno v rojstno hišo Vodnikovo na sprednjo stran proti cesti čez 4 čevlje dolg in čez 2 čevlja visok napis : Tù se je rodil 3. svečana 1758 Valentin Vodnik i i - pervi slovenski pesnik. Ostal bode ta kamen večen oznanovatelj Vodnik o-v e g a porodiša. jako razširja y m tù je med Livadijo in Morêo dolgi zaliv y lepantski, ki sega v serce okrajin gerških. Lep an to nekdaj Naupaktos, slovi posebno zastran junaške zmage Juana Avstrianskega čez Turke 8. dan oktobra 1571. Turki so imeli 70 fregat in 250 galér, španjsko brodovje Skerbelo se je za to. Izrocila je meni in gosp. dr. Ja-nezu Bleiweisu verla sedanja posestnica tega doma sledeče pismo y ki se bode vpisalo v bukve zemljišne. Pismo se glasi : Postavljenje izverstnih rodoljubov je naroda, posebno yy pa le 210 galér in se nekoliko papaževih in benečanskih galér. Terda kervava morska bitva se uname že ubitih na oběh stranéh in zmaga ostane kristjanom. Turki zgubé 150 ? mnogo je poslednjič vjameta Juan Av-strianski in Venier, poveljnik benečanski, načelnika turške vo sk e '^^^HBHjHl^MMiHtMBHBlH^k^^l^^B brodov, in štejejo čez 15,000 mertvih. Dalje od Kefalonije proti jugu je joniški otok Z an te nekdaj Zacynthos, o kterem Lahi pravijo: ,,Zante-fior di Levante" — in ne le zavolj sroka ali soglasja, ampak po pravici, zakaj otok ta je jako jako lep. — Tudi zan-tiški, sedem nemških milj dolgi, štiri do pet pa široki otok je. vès skalovit in gorat ; prideluje pa vendar kar veliko vina in olja. pa njih rodbine dolznost. Rodil se je Valentin Vodnik, pervi slovenski A v rv •• Xi«Vv • r««l » • 1 «V» « • ki y Verh obilega vinskega pridelka v f pa posuse y leto do leta še do deset milijonov funtov nekega drobnega grojzdiča, ki ga tudi naše berhke Slovenke, kader potiče pečejo, dobro poznajo. Zita pa ne pridelujejo zadosti, in zato gré o žeivi po pet , šest in več tisuč ljudi v Morêo da si za kake tri ali štiri mesce žita prislužijo. Tudi dobre zdrave vode in derv jim primanjkuje. Pri vsem tem mi je pa otok od delec jako dopadel. Edino mesto otoka. ki za lepo zavetno luko ob nekem gr i ču stoii in do 14,000 duš šteje otoku še 45 vasi. pesnik 3. svečana v Zgornji Šiski v Zibertovi hisi je zdaj podpisane Urše Vodnikove last. Ker stoletni rojstni dan Vodnikov dostojno obhajati je zastavilo mnogo rodoljubov besedo in djanje, in ker ti želijo počastiti tudi rojstno hišo Vodnikovo, privolim jaz nje imenovana lastnica v svojem in vseh svojih naslednikov imenu sledeče : V imenovano hišo se smé vzidati na Vodnikovo čast spominek ali kamen, kakor in kamor določita gosp. dr. Janez Bleiweis in dr. Lovro Toman. Ko bi se prezidovati imela kdaj hiša, smeta imenovana gospoda ali tista oseba ali tisto društvo, ktero izvolita za r nadzornika kamna, si na novič izbrati na hisi mesto za kamen pripravno. Izdreti ne smé noben posestnik vec tega kamna iz hiše. H ' Da pa ta spominek ostane vse prihodnje dní s hišo zvezan, privolim poslednjič, dá dasta imenovana ospoda vpisati ali intabulirati pričujoče pismo na mojo imenovano posest, ki se v zemljišnih bukvah grajščine • V • y se imenuje tudi Zante. Razun mesta pa je na cr » yy Leopoldsruhe" pod urb. št. «29 18 in rektf. št. 19 ,2 nahaja. (Dalje sledi.) Vse to je moja resnična volja in zelja. Zato poterdim pismo lastnoročno in ravno tako • V VodnikoveiD godu Sprejmite vsi verli rodoljubje in mile rodoljubnje iskreno zahvalo za darove, ki ste jih darovali za Vodnikov •pominek. prosene price. V Zgornji Šiski 19. januarja 1858. Sledijo podpisi. Al ta kamen ni Vodniku namenjeni spominek »t tem se se govorilo in določilo kaj dokončnega. Tudi moj Raduje se nresničila se je nada, da Slo- predlog je bil le nasvèt Kadar se steče enkrat toliko da vencom še bije vneto serce in živi zvest spomin za izverstne rojake. za slavo národa. rov y da se zamore kaj dostojne narediti, naj se skliče odbor umnih mož, ki imajo odločiti 9 kaj y kako in kam se ima postaviti. Le po darovih se zamore izvoljiti spo- hilmski ali humski ribnik s prilezno zemljo in hočejo nja minek in po tem mesto pripravno. Nadalje. 2. svečana • V na s.vec«ícno je shod milo okolicico přestavili v obcno veselisce in v «Gracki raj. se ïdela in Nadgradec mestni se že nevoljen zavidno v rojstni hiši Vodnikovi pri Žibertu v Siški, popoldne in tje ozira, ker lahko sluti, da hode vkljub svoji nepreko zvečer. Hiša bode zalo okinčaua, zvečer razsvitljena, kamen šeni lepoti skorej sred m esta se veći samotarec. In zateea slavi ven na nj i servie razkrit. Domaće pesmi se bojo péle na čast Vodniku. 5. svečana zvečer ob 7. uri bode ,,b e s e d a" ljanskem kterega ljubemu sosedu ljubljanske« f*aj g 1 e d i š č u. Govorilo, pelo se bode vse v dní ne^da prenarediti v go Jo sprehajališče, temoč naj sc koj od začetka zveste sprehajavce in častivce s tem za vsikdar zagotovi, da se prerodí v botanički ver t ali milost in krepost nam je Vodnik per vi razodel. rastljinjak, kteri kraj svojih gladkih potov z rastiinjem Obhaj a 1 se bode Slovenci. god i kakor še gotovo nikdar popřed med vsake baže verstoma in kupo po lastnosti sveta lepo obsajen v lo ve lis k tinsk in se m š k Pridite, dragi domorodci, tudi iz kmetov k slavnému napisu kaže in pravi ime siednjega drevja, slednje rastli veličanju pervega pesnika slovenskega. Tudi v teatru nabrani znesek je namenjeii za Vod nikov .spominek. Mnogo truda iu težav prizadevajo vse te naprave Polajša jih le to, da nas podpira mnogo rojakov in roja- kinj verlo in blagovoljno. Skažite, dragi rojaki ? Vodniku čast, ker on nam podal je do jezikohrama ključ, on nam prižgal je pesništva luč. Pridite, sovrite, in naprave, če zapazite kaj pomanjk- nice in lako memogi in stare, proste in omikane za kratek čas pridno poducuje, veselo kratkočasi »n znanost rastlinstva hočeš nočeš med vse sprehajavce širi, tudi ned take. ki je sicer ne porajtaj Po takom bi pač bil pre koristna narodna sola in vedno hi se mu pelo: „Omne tulit punctum, qui niiscuit utile dulcrk, kar se pravi po naše: „Vse je dognal, kdor je korist veselji pridjal ljana, Bog - Iz f seca primorske Istre 12. januarja Silni ljivega, rodoljubno sodite ! Dr. Lovro Toman. ki je peti dan t. m. padel ne le našo Učko in nižje hřibe, temuč se celó do morja in tudi po sosednih Novičar iz avstrijanskih krajeva Iz Zagreba 15. dan t. m. je vredništvu „Novic" pisal častiti naš prijatel, slavni Vukotinović, da misli izdat a l m a il a k belletristični in da je v ta namen pozval vse bolje spisatelje domaće, naj bi mu novel in p e s e m poslali, in sicer zadnji čas do konca aprila. „Da nebi bratja naša slovanska bila izključena iz toga kola jugoslovenskoga", nas prosi gospod Vukotinović, naj bi v ajegovem imenu prosili tudi izverstne slovenske pisatelje za ]cak donesek (novelo ali pesem) v omenjeni almanak. Xamesto da bi v posamnih pismih se obernili do jatlov ? ki „Novice" podpirajo s svojimi lepoznanskimi pn- ^HHd°- neski v prozi in pesmih, jih prosimo s temi versticami očitno, naj prijazno sprejmejo ta bratovski poziv in pošljejo gospod Vukotinoviču novel in pesem, da bode v almanaku jugo-slovanskem nadomestovan tudi mili naš jezik slovenski. Iz Zagreba. Prevzvišeni zagrebški gosp. nadškof in kardinal je tic i in blagovoljno podělil horvaškemu muzeu mu, ma zgodovinskemu družtvu, vsakemu 4000 11. Iz f*ra n r> . r> 77 * n r> n 77 v 57 77 57 77 57 57 r> n 57 o 57 Hugo grof Thurn Franc Moćnik , c. kr. dež. sol. svetovavec Franc Ruedl, župnik v Cmureku ... Jože Slavic, podžupnik v Cmureku . . Joie Kovačič, podžupnik v Apačah . . . Pr- R.............. dr. W............. dr. J............ • . Sinko, adjunkt v graskem seminisču . - • V Sel, bogoslovec v graškem semeniscu Pavalec Kolednik Nemec Slavinec Misia Repic Seinkovic Sužnik Pintarič dr. Mursec, prof, v Skerjanc . . . . Slovenka . . 77 n 77 r> 77 v 7) 77 77 77 r> 57 57 77 r> v 77 57 Gradcu 75 77 77 77 7) m 7) r> 7! 2 fl. - kr. 5 - 77 5 Ti - 77 5 7) - 77 3 V - 77 2 7) -- 17 1 7> - 77 1 M 77 - 77 1 7) — 77 1 77 - 77 1 77 20 Jf t 77 18 77 1 n 37 1 77 - 77 1 77 - 77 1 77 - 57 - 77 30 77 - 77 24 77 - 77 20 77 - 77 20 7t - 77 20 77 - 77 18 27 2 77 - 77 1 77 77 1 77 - 57 ? zoper 7 sovaske zdajci v belogradsko terdnjavo prepeljati, kjer bodo vturskem varstvu, slišali, v čem se bo serbska vlada nje pritožila, pa tudi povedali, v čem seje nim pritožiti zoper njo. Ako se bo pokazalo, da so res krivi, jih bo po deželni ustavi sultan sodil. Potem bo Rtem paša presodil zapreke, zavoljo kterih seže toliko let pisano gledajo Serbi in Turki. Skupaj 442 fl. 10 kr. Prostor nam ne pripusa. da bi vse darove, ki sc sedaj obilo stekajo, imenovali na enkrat : naj ne mislijo tedaj častiti dari- telji daritelj ako se darovi berž ne oznanijo, da jih gosp nabiravec ni přejel Vred Odgovorni vrednik: Bi. Jdoez BleiweiS Natiskar in založnik : Joief Blaznik