PRIMORSK
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 277 (9582)
TRST, sobota, 27. novembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TITOV GOVOR V SKUPŠČINI O NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI JUGOSLAVIJE
V trdnosti samoupravne socialistične družbe in v neuvrščenosti jasne perspektive SFRJ
Tito poudaril pomembne rezultate v politiki ekonomske stabilizacije in potrebo po hitrejši rasti produktivnosti - Stane Dolanc: «Nikomur se ni treba bati za Jugoslavijo»
socialistične in\?j"e ar,lžbe vse bolj prevzemate v lf'iVOr"e "a!°gc- Vse to se ka-be ,,	■ organiziranosti naše druž-
sem	sPos<ibnosti, da se upre
'ne/hiin, ,!'"S,;m delovanja Proti teti eein,	vrednotam, pro-
Kaiti h!! ^ ^ in neodvisnosti države, «ih Cj|ip'za uresničevanje zastavlje-tudi m* ' ne|zbežiK) zahteva hkrati neeaPe m:!?0vanje ostankov razred-
ììf»3t ItaKkjfiT
Se“tr°St' ,Ne Slede na to ali Paratiima^ab °bt]kl unitarizma, se-nalizp.v, ®h iredentizma, si nacio-'težave ''.edno prizadeva izkoristiti
Pribrest, 7 Sr;remliajo naš razvoj, cializmv, ternei-ri samoupravnega so-nacionalnp1 °i?°zitl obstoj naše več-se na„"e s.kuPnosti. S samim tem vseh 1 a 1Zem kakor sovražniki intereri 'in Ved"° povezu-ie s tujimi vanju »	36 °POra tuiemu vmeša-
Pi'edek ^ ,opozoril na pomemben na-Pitri k’ fosezen P1'! nadaljnji kre-1 iu 1 keCl°Vitep siste”a splošne zaščite 0brfmbe in družbene samo-Posla vir -!at° Pa 'ie spregovoril o Kari ‘ t gospodarskih vprašanjih, vzlfc ’ da Jugoslavija na-skim c-:k n° zaPletenim gospodar-Pl. ™Hflbanlem v svetu, ki najbolj usneG -manj razvite države, držalam bdfZatJ mest0. med «stimi Posnnri *'i kl imaj° visoko stopnjo Pri tem sta se 1 ecej zmanjšala pritisk inflacije in
rast življenjskih stroškov. Pomembni rezultati so bili doseženi v politiki ekonomske stabilizacije. Vendar se v Jugoslaviji, kot je rekel Tito, še naprej soočajo z resnimi dolgoročnimi problemi gospodarske strukture, s potrebo po hitrejši rasti produktivnosti, boljši organiziranosti, popolnejšem in učinkovitejšem izkoriščanju zmogljivosti, po večji rentabilnosti investicij in sploh po intenzivnejšem gospodarjenju.
«Stabilnost naše družbe, enotnost narodov in trdnost naše skupnosti — je podčrtal Tito — prispevajo k stalni krepitvi mednarodnega položaja in varnosti naše države. Samo takšna Jugoslavija je s prizadevanjem vseh samoupravnih subjektov lahko razvila široko in vsestransko mednarodno sodelovanje in je lahko VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Skupščina Jugoslavije je na današnjem zasedanju obeh zborov obravnavala in sprejela poročilo predsedstva SF ^J o stanju in problemih v notranji in zunanji politiki ter govor predsednika Tita, ki je ob tem podal nekatere ugotovitve, ocene in naloge.
«Predvsem bi rad poudaril — je najprej dejal Tito — da smo Zadnja leta močno napredovali v graditvi celovitega sistema socialističnega samoupravljanja. Doseženi so bili številni pomembni dogovori o smereh nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. Dobili smo organe in institucije, ki jih predvidela ustava. Izdelali smo program akcij, de bi kar najbolj zagotovili vodilno vlogo delavskega razreda na vseh področjih družbenoekonomskega in Političnega življenja. Sprejeli smo številne nove zakone, pravkar tudi Najpomembnejšega med njimi —
Zakon o združenem deiu. Zaradi vsega tega se je okrepila trdnost naše socialistične samoupravne družbe in odprte so se jasne perspektive njenega prihodnjega razvoja.»
. «V federaciji so nastali novi odno-S1- Uveljavila se je samoupravna samostojnost republik in pokrajin, hkrati pa se je okrepila njihova enotnost. Danes se čutijo veliko boij odgovorne ne samo za svoj lastni razvoj, ampak tudi za napredek vse skupnosti. Samo v takšni nolitiki namreč narodi in narodnosti Jugoslavije vidijo možnost za svojo popolno nacionalno uveljavitev in za svoj vsestranski socialistični razvoj;
Vedno bolj se potrjuje, da lahko ob Popolni enakopravnosti in solidarnost1, z dogovarjanjem in usklajevanjem interesov, učinkovito rešujemo tudi najbolj zahtevne zadeve. To je zgodovinskega pomena in je jamstvo bratstva in enotnosti, s tem Pa tudi trdnojti in celovitosti Jugoslavije.»
Kot je poudaril predsednik Tito. sta organiziranje združenega dela in 'delovanje delegatskega sistema danes temelj revolucionarnega pre-obražanja jugoslovanske družbe, to Pa je tudi osnova, da delavski raz-red in vsi delovni ljudje neposredno upravljajo vse družbene zadeve, tudi skupščinski sistem dobiva široko samoupravno osnovo in postaja orodje politične oblasti delavskega razreda.
«V minulem obdobju — je nadalje-'al Tito — so se še tesneje po-'ezali delavski razred, kmetstvo in _ ngenca. Pospešil se je proces
.čnega združevanja vseh delov-! h ljudi na izhodiščih boja za so-'alizem in samoupravljanje. Druž-eni in ekonomski položaj delavske-8aJaZreda se je utrdil.»
,d značilnosti sedanjih gibanj je P-ecisednik Tito uvrstil vedno tesnej-" ,,zvezo med delavci in kmeti na Pocuagi združevanja dela in sredstev, zitivni procesi zajemajo tudi ju-s^ansko inteligenco, ki vse bolj in a3ila sestavni del združenega dela delavskega razreda.
«Enotuusi vseh delovnih ljudi ter u ova privrženost samoupravlja-* * lu s°ciaiizmu — je naglasil Ti-in hi S!a veči« kot kdajkoli doslej n>š» i bistveni dejavnik trdnosti skupnosti. Kontinuiteta naše v V2C,|e se kaže tudi v tem. da Iui»i 111 sedanJ' etapi aktivno sode-žuiefT -SC tUueracije, da se zdru-i/L-i.s 111 Prežemata revolucionarna boi i e.nost udeležencev oboroženega ra”.ln navdušenost mladih, ki v nase VdHolicHnnn comn.
Predsednik Tito med govorom v zvezni skupščini
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VLADNA SEJA ZA PODALJŠANJE STAREGA ZAKONA 0 ZAZIDALNIH POVRŠINAH
Vlada zavrnila zahtevo založnikov o podražitvi dnevnikov na 200 lir
Medministrski odbor za cene bo nadzoroval tudi ceno papirja, ki ga hočejo proizvajalci podražiti - Nezadovoljstvo založnikov za vladni sklep
RIM, 26. — Vlada je imela danes kratko sejo,' na kateri je podaljšala za 68 dni sedanji zakon o zazidalnih površinah, da se omogoči parlamentu da dokončno odobri novi zakon. :Prav tako so sporočili, da parlament skoraj gotovo ne bo v stanju odobriti pred koncem leta zakonski osnutek o pravični stanarini, ki ga bo vlada odobrila na prihodnji seji. 3. decembra. Zato bodo za kratek čas podaljšali tudi zakon o zamrznitvi stanarin.
Takoj po vladni seji je predsednik Andreotti sklical sestanek gospodarskih in finančnih ministrov, na katerem so sklenili, da vlada ne pristane na podražitev dnevnikov od' 150 na 200 lir, kot zahtevajo založniki. Predstavniki vlade so ugotovili, da zahteva o podražitvi za sedaj ni utemeljena, ker bi višja cena dnevnikov v sedanjem hudem gospodarskem položaju precej vplivala na premično lestvico, na osnovi katere se določa draginjska doklada.
Upoštevajoč težave založniških hiš je vlada sklenila sprejeti nekaj novih ukrepov, s katerimi bodo da-
luiiilliiiiiiiillllliillllilliuilllllliiilltuillliimtiiiliiil
Trgovinski odnosi med SFRJ in ZDA
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Na obisku v Jugoslaviji je trgovinski minister ZDA Elliot Ricliardson. Skupaj s sodelavci je imel danes prvi delovni sestanek z jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil zvezni tajnik za zunanjo trgovino Emil Ludvigcr. Kot so sporočili, so na tem srečanju poudarili, da sta obseg in kakovost gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA dosegla takšno raven, da je treba vsaj enkrat na leto analizirati, kaj je bilo storjeno in kaj je še mogoče narediti za izboljšanje gospodarskega sodelovanja. Ludviger je člane ameriške delegacije seznanil s stanjem v jugoslovanskem gospodarstvu v luči njegovih ekonomskih stikov s tujino. Dejal je, da je stopnja inflacije v Jugoslaviji v okvirih evropskega povprečja, da so devizne rezerve Jugoslavije takšne, da zagotavljajo zunanjo likvidnost, in da je Jugoslavija soliden gospodarski partner drugim državam. Opozoril pa je tudi na nekatere slabosti jugoslovanskega gospodarstva v tem trenutku, tako na manjšo industrijsko proizvodnjo od pričakovane in nezadostno produktivnost.
Ameriški minister za trgovino je. kot pravi sporočilo, čestital jugoslovanskemu gospodarstvu za prizadevanja in rezultate pri brzdanju inflacije. Dejal je. da so ZDA zainteresirane za spodbujanje investicij v jugoslovansko gospodarstvo, vendar so pripravljene povedati tudi priponi be. ki jih imajo v zvezi s takšnimi posli ameriške firme. V zvezi s svetovnimi gospodarskimi tokovi je Ri-chardson opozoril, da, napovedano povečanje cen nafte ' kot «vznemirljiv oblak» lahko privede v prihqdnjem letu do neželenih posledic,
VLADO BARABAŠ
li založnikom v raznih oblikah najmanj toliko podpore, kolikor bi dobili s povišanjem cene dnevnikov. Novi ukrepi se bodo nanašali na ugodnostne poštne tarife, na višji prispevek za papir, na telefonske tarife, razdeljevanje časopisov itd. Obenem je vlada sklenila, da postavi nadzorstvo nad ceno časopisnega papirja, kar pomeni, da tovarne papirja ne bodo mogle višati cene brez predhodnega dovoljenja medministrskega odbora za cene. Ukrepe, ki jih vlada napoveduje, bodo sprejeli «v najkrajšem času».
Ministrski podtajnik Amari je izjavil, da so izračunali, da bi podražitev dnevnikov za 50 lir prinesla skupno od 70 do 72 milijard letno. Od teh bi založniki neposredno dobili od 35 do 36 milijard. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da bi podražitev dnevnikov povzročila povišanje draginjske doklade v e-nem letu za 400 milijard lir. Poleg tega vlada meni, da današnji ukrepi niso v nasprotju s splošno zahtevo po preureditvi založniške dejavnosti. Zato bo vlada, ko bo o-dobren zakon o reformi, poskrbela za nove ustrezne ukrepe.
Zveza založnikov je nocoj sporočila, da se ne strinja z vladnimi ukrepi. Založniki menijo, da je takšna rešitev v nasprotju z neodvisnostjo časnikov in predstavlja stalno nevarnost, da postanejo dnevniki popolnoma odvisni od države, še posebno pa od vlade. Poleg tega založniki pravijo, da vedo iz izkušenj, da prihaja vladna pomoč časopisom zelo počasi.
V zvezi z vladnim nadzorstvom nad ceno papirja pa založniki zahtevajo, da vlada takoj povabi tovarne, naj prekličejo zaporo nad dobavo časopisnega papirja dnevnikom, ki nočejo pristati na povišanje cene. Zveza založnikov je tudi sporočila, da bo 30. novembra skupščina predstavnikov dnevnikov, na kateri bodo sprejeli nove sklepe. Znano je, da izhajajo sedaj italijanski dnevniki v omejeni obliki zaradi spora s tovarnami glede cene časopisnega papirja.
Proti vladnim sklepom in za podražitev dnevnikov je tudi načelnik demokrščanske poslanske skupine Piccoli, ki je dejal, da je današnji sklep skupine ministrov in predsednika vlade presenetil vse in da so vzroki, ki jih vlada navaja za svojo odločitev, nesprejemljivi. Zato Piccoli izraža upanje, da bodo pristojni ministri ponovno proučili to vprašanje in preklicali svoj «zgrešeni sklep». Proti vladnemu sklepu je tudi namestnik tajnika socialdemokratske stranke Longo. (sl)
Kongres socialistične internacionale
ŽENEVA, 26. — Glavni tajnik francoske socialistične stranke Mitterrand je danes odprl v Ženevi 13. kongres socialistične internacionale, katerega se udeležuje več kot petdeset socialističnih strank in gibanj. Mitterrand je v uvodnem govoru predlagal, da bi morali odpreti vrata socialistične, internacionale še
drugim gibanjem, ki se zlasti v Afriki in Latinski Ameriki bojujejo za obstoj preganjanih ljudstev. Poleg tega je tajnik francoske socialistične stranke poudaril, da bi se morala socialistična internacionala dogovoriti, da izstopi iz politike blokov.
Za predsednika kongresa je bil soglasno izvoljen bivši zahodnonem-ški kancler in predsednik zahodno-nemške socialdemokratske stranke Willy Brandt, Po umestitvi je imel daljši govor, v katerem je podčrtal bodoče politično delovanje socialistične internacionale. Brandt se je zavzel za iskreno odprtje do držav v razvoju, za pravičnejšo razdelitev svetovnega bogastva in za nov mednarodni gospodarski red. Nadalje je posvetil posebno pozornost vprašanju popuščanja napetosti med Zahodom in vzhodnoevropskimi državami, razorožitvi, potrebi po odločnem boju za varnost in mir na svetu in boju za osvoboditev narodov, ki se bojujejo za neodvisnost. Med izvoljenimi podpredsedniki kongresa je tudi tajnik italijanske socialistične stranke Bettino Craxi.
V četrtek v zbornici začetek razprave o ratifikaciji osimskega dogovora
RIM, 26. — Predsedstvo poslanske zbornice je objavilo «delovni koledar» zasedanj prihodnjih dni. V ponedeljek bodo ministri odgovarjali na vprašanja poslancev, medtem ko bodo v torek nadaljevali razpravo o reviziji konkordata. Razprava se bo predvidoma zaključila v sredo z glasovanji o resolucijah, ki so jih politične skupine napovedale v zvezi š tem vprašanjem.
V	četrtek zjutraj bo minister za pravosodje Bonifacio zaključil razpravo o stanju italijanskega sodstva, v opoldanskih urah pa bosta zbornica in senat na skupni seji volila člana višjega sodnega sveta.
V	popoldanskih urah, točneje oh IG. uri, bi se morala pričeti razprava o italijansko-jugoslovan-skem sporazumu v Osimu. Razprava se bo nato nadaljevala v petek in ponedeljek. Zbornica bi predvidoma morala glasovati o ratifikaciji osimskega sporazuma v torek, 7. decembra.
V	naslednjih dneh (7, in 9. decembra) bo zbornica razpravljala o ukrepih v zvezi z varčevanjem draginjske doklade. V ponedeljek 13. decembra pa bi se morala začeti razprava o zakonskem o-snutlsu o prekinitvi nosečnosti.
PRED SEJO VSEDRŽAVNEGA SVETA STRANKE
Tajnik KD laccagnini ostro obsodil «prevratniška» stališča De Carolisa
Flaminio Piccoli pa brani milanskega poslanca - Umberto Agnelli za «večji posluh» za zahteve srednjega sloja
RIM, 26. — «To je kvalunkvizem, ki bi rad naščuval javno mnenje proti političnim strankam in proti sedanji organizaciji države,» je Zaccagnini ocenil stališča mladega milanskega poslanca De Carolisa, ki je zadnje tedne postal zastavonoša desnice KD in teoretik «krutega spopada s komunisti». Zaccagnini se je torej odpovedal previdnemu molku in stopil na svojo barikado, medtem ko je Moro sklical za 3. december sejo vodstva KD. Zacca gninijev tajnik Pisanu je sicer zagotovil, da bodo na seji vodstva KD razpravljali o primeru ooslan-ca De Carolisa, v dnevnem redu pa se to skriva za anonimnim «razno».
Toda Zaccagnini ne obtožuje samo De Carolisa, da zagovarja «dejansko prevratniška» stališča, pač pa se tudi zaskrbljeno sprašuje, «kdo je za njim». Kajti dobro se zaveda, da mladi milanski odvetnik, ki je rad zahajal na demonstracije «molčeče večine» skupaj s fašisti ovit v trobojnico, sam po sebi ne predstavlja nikogar. Za njim so močne sile politične desnice, ki bi rade preprečile nadaljnje sporazumevanje z levico, s komunisti in socialisti in sanjajo o «končnem obračunu» na novih parlamentarnih volitvah.
Premirje, ki je trajalo v KD že nekaj mesecev, se je torej pred napovedanim decembrskim sestankom vsedržavnega sveta (nekakšnega «parlamenta») stranke, razbilo.
V enem samem dnevu so povedali svoje mnenje tajnik stranke, skupina «Hiltonovih tehnokratov» okoli Agnellija, Piccoli in sam De Carolis. Ti dejansko predstavljajo «tri gonilne struje» v demokrščan-ski stranki. Od izida merjenja med temi skupinami bo verjetno po seji vsedržavnega sveta odvisen nadaljnji politični razvoj v Italiji.
Če je Zaccagnini bil do De Caro-lisari«,dragih, ki ga podpirajo,, zelo grob in oster, se je pa oglasil načelnik parlamentarne skupine Flaminio Piccoli in takoj dejal, da «nasprotuje zamisli, da bi vodstvo razpravljalo o tem primeru». Zaccagnini se torej postavlja v vlogi javnega tožilca, Piccoli pa zagovornika. Arnaldo Forlani pa očitno lipa, da bi lahko na seji vodstva prevzel vlogo razsodnika, če ga pri tem ne bo prehitel še vedno molčeči Moro.
Zaccagnini je pojasnil tudi nekatera druga stališča po srečanju s sindikalisti. «Poudariti želim po men, ki ga KD pripisuje dejavnosti sindikatov v tako težkem trenutku. Prepričan sem, da se bodo sindikati postavili za tiste družbene sloje, ki se v primerjavi z drugimi, ne morejo braniti sami».
Ob istem času, ko je Zaccagnini poveličeval pogojevalno moč sindikalne federacije, pa je v Palači Stur-zo senator Umberto Agnelli govoril zbranim «hiltonovcem» in poudarjal, da se «KD ne sme pogovarjati samo s sindikalnimi konfederacijami, pač pa mora razumeti zahteve drugih silnic, kot so samostojni sindikati in sred-
«iiiiiiiiiiiiiiiiiii 11 ni umil n im iiiiiiiiii im mn mn unitili n n ii n im miru iiiiiiiin m liiiMiiiuiiMiiiiiiiiMiiiiimiKiiiiiiiuiiiiiiin m im umi m im iiiiiiitiiiMiu milili im
ZAKLJUČEN «VRH» V BUKAREŠTI
Pobuda držav varšavskega pakta za razorožitev na evropski celini
Pozitivna ocena zaključkov helsinške konference - Obsodba politike vmešavanja v notranje zadeve evropskih narodov
BUKAREŠTA, 26. — Z večerjo, ki jo je priredil drugim državnikom romunski predsednik Nicolae Ceausescu se je zaključil «vrh» držav varšavskega pakta: SZ, Češkoslovaške. Romunije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Bolgarije in Poljske. Udeležili so se ga državni poglavarji, tajniki komunističnih partij in zunanji ministri. Niso se pa udeležili srečanja obrambni ministri teh držav tudi zato, ker so bile teme srečanja predvsem zunanjepolitičnega zna čaja.
Pomemben je zaključek «vrha», ki teži k spreminjanju varšavskega pakta v «skupnost za koordinacijo zunanje politike». Ustanovljen je bil namreč poseben «politični odbor» držav zaveznic, v katerem bodo zunanji ministri.
V zaključnem sporočilu o zase uanju varšavskega pakta je izredno pozitivna ocena nedavne helsinške konference o varnosti in sodelovanju na evropski celini. «Gre za zmago političnega realizma in razuma,» poudarja dokument, ki nadalje ugotavlja, da je bil s podpisom helsinške listine odpravljen «duh hladne vojne», čeprav še «vedno obstajajo reakcionarne sile ki so borijo proti pomiritvi in bi rade . ce-
ri narekovale ljudstvom Evrope, katere strank naj pridejo na o-blast in katere ne».
Politični namig na vmešavanje držav NATO v notranje zadeve I talije in Francije je dovoli jasen.
Vsekakor pa je glavni rezultat helsinške konference ta, da se se daj ustvarja novo vzdušje, ki omogoča večje oblike sodelovanja in nove pobude na evropski celini
Države varšavskega pakta pri lem izrecno omenjajo pobude na področju razoroževanja, predvsem je drskega. Evropa, ugotavljajo države varšavskega pakta, je postala «pravo skladišče orožja in vojsk» Poleg konvencionalne oborožitve je v Evropi ogromna količina jedrskega orožja, oporišč in tujih čet na ozemljih evropskih držav.
Države varšavskega pakta na slavijajo zato poziv evropskim na rodom, naj upoštevajo možnost, da «obstajajo danes stvarne možnosti za skrčenje l-johčine orožja na evropski celini in začetek procesa razoroževanja». Glavno vprašanje je sedaj pristopiti ,i uresničevanju že dogovorjenih ukrepov in tako stopati na pot dogovarjanja o popolni razorožitvi.
V zaključni izjavi je glede razorožitve rečeno, eia bi se morale
evropske države odpovedati jedrskemu in kemijskemu orožju. Države varšavskega pakta nadalje preala gajo oblikovanje «razoroženih področij» v Evropi, izredno skupščino OZN o razeroževanju.
Glede premoščar.ja blokovske de litve predlagajo države varšavskega pakta «sočasni razpust varšavskega pakta in NATO», pred lem pa. naj bi se dogovorili vsaj o raz pustu vojaškega aparata obeh blo kov.
Velik poudarek dajejo države var savskega pakta gospodarskemu sodelovanju v Evropi ter med Evro po in «državami v razvoju in neuvrščenimi». To je prvič, da države varšavskega pakta omenjajo v svolili uradnin dokumentih neuvrščene države.
Države varšavskega pakta so še posebej poudarile pomen sklepa helsinške konference o praksi vza jemnega posvetovanja med evrop skimi državami in nespremenljivosti evropskih meja. (st.s)
ATENE, 26. — Grško glavno mesto je danes pobelil sneg. ki je povzročil dokajšnje težave v mestnem pro metu. Letos je zima prizadela Grčije dober mesec prej kot ponavadi.
nji sloji, ki bi jih morala KD v večji meri poslušati».
Umberto Agnelli je jasno povedal, da se mu zdi «stik z delavci» sam po sebi «zmanjševalen». Agnelli se torej zavzema za «laično tehnokratsko» obličje KD, nekakšno «podjetniško stranko», ki naj bi «na demokratičnem terenu» skušala predstavljati zahteve in želje tiste volilne baze, ki se sedaj navdušuje nad krutimi spopadi De Carolisa.
Ta je, mimogrede povedano, še enkrat ponovil svoje stališče, po katerem bo «prej ali slej prišlo do krutega obračuna s KPI» in pozval demokristjane, naj «se na to pripravijo».
Zanimivo je. da se je Agnellijevega zborovanja z bombastičnim naslovom «Evropa je za KD». udeležil privrženec De Carolisa, Turinčan grof Rossi di Montelera.
CANDIDA CURZI
SEREGNO, 26. — Približno dvajset šolarjev se je lažje zastrupilo v o-snovni šoli v Ceredu pri Milanu, ker so zaužili pokvarjeno hrano iz šolske kihinje. O vsej zadevi so karabinjerji uvedli preiskavo.
Objavlja jih
«Salzburger Nackrichten»
Neuradni rezultati jezikovnega popisa
DUNAJ, 26. — Salzburški dnevnik «Salzburger Nachrichten» objavlja danes neuradne rezultate jezikovnega popisa, ki je bil 14. novembra. Časnik piše, da so med glasovnicami na Koroškem našli 3.816 takšnih, na katerih je bila kot materin jezik vpisana slovenščina. List ugotavlja, da rezultati praktično potrjujejo, da na podlagi popisa ni mogoče dobiti «niti najmanjše» indikacije o resnični moči slovenske narodne skupine na Koroškem.
Salzburški dnevnik navaja danes naslednje podatke o rezultatih popisa na Koroškem (po pričakovanjih naj bi. jih uradno objavili prihodnji mesec) : od 495.827 prebivalcev Koroške jih je glasovalo 452.436. Veljavnih glasovnic je bilo 446.098, neveljavnih pa 6.338. Podatki o materinem jeziku: nemščina 439.937, hrvaščina 584, slovenščina 3.816. madžarščina 664, drugi 1.396. (v.b.)
iniiiiiiiiiiiii munì n iiiiiiiiiinii mn n n im iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm mn imiiiumiiiiiiiiii iiuiiin n umili»
V torek štiriurna vsedržavna stavka industrijskih delavcev
Zaradi stavke tiskarjev, v torek ne bo izšel noben dnevnik
RIM. 26. — Sindikalna federacija je danes potrdila sklep, da bo v torek, 30. novembra, 4-urna vsedržavna stavka, katere se bo udeležilo o-krog 7 milijonov industrijskih delavcev. Stavko so sindikati industrijskih vej napovedali sporazumno s sindikalno federacijo, da bi prisilili vlado, da čimprej pojasni svoj načrt o u-porabi denarja, ki ga bo državna u-prava dobila s povečanjem posrednih in neposrednih davkov. Obenem zahtevajo, da vlada preneha pritiskati z davki in omejitvami samo na državljane, ki so v delovnem odnosu. Stavki so se pridružili tudi tiskarji dnevnikov, ki bodo stavkali v ponedeljek, tako da v torek ne bo izšel noben dnevnik. Danes pa je sindikalna federacija prodajalcev časopisov sporočila, da se pridružuje stavki, ki bo 30. novembra in da bodo zato vse prodajalne časopisov v torek zaprte.
Sprejem pri Titu ob državnem prazniku SFRJ
BEOGRAD, 26. - Predsednik Tito je danes v poslopju zveznega izvršnega sveta priredil sprejem ob državnem prazniku, dnevu republike, ki ga Jugoslavija praznuje 29. novembra. Na sprejemu so bili podpredsednik predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič s člani predsed stva, predsednik skupščine Kiro Gligorov s podpredsedniki in funkcionarji skupščine, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič s člani vlade, Stane Dolanc in več članov partijskega predsedstva in izvršnega komiteja, predstavniki družbenega in političnega življenja republik in pokrajin ter zastopniki družbenopolitičnih organizacij. Sprejema so se udeležili tudi generali jugoslovanske armade, znanstveni, kulturni in javni delavci ter šefi tujih diplomatskih misij v Jugoslaviji, prav tako pa tudi delegati o-beh zborov jugoslovanske skupščine (v.b.)
Kmečka zveza ugodno ocenjuje zakon o zazidalnih površinah
RIM. 26. — Vsedržavna kmečka zveza je danes sporočila, da je z zadovoljstvom sprejela odobritev v poslanski zbornici zakonskega osnutka, ki določa pravila o zazidalnih površinah. Kmečka zveza ugotovlja, da nove norme vnašajo v italijansko urbanistično zakonodajo nekatera važna m sodobna načela, ki bodo prispevala k boljši ureditvi gradbene dejavnosti, zlasti pa še k povečanju grednje ljudskih stanovanj. Kljub temu pa Kmečka zveza meni. da je treba čimprej pristopiti k sestavi zakona o splošni urbanistični reformi, ki naj končno odpravi špekulacijo z zemljišči in ust vari nove odnose med mestom in po deželjem.
Kriza dnevnega časopisja
V Italiji seže po dnevniku le vsak deseti prebivalec. Za ostale so edini viri informacije televizija in radio, redkokdaj ilustrirani tedniki. To je verjetno eden izmed kroničnih razlogov za krizo, ki jo preživlja časopisna založniška dejavnost.
Ne gre torej samo za papir, ki je dražji, n:ti za ostale stroške, ki zdaleč ne krijejo izkupička od prodaj. Znano je pač, da lahko dnevniki živijo od reklame, pa še ta se deli s kriteriji, ki omogočajo posredno pogojevanje. Tako se dogaja, da mali, pokrajinski ali mestni časopisi živijo v velikih stiskah, medtem ko polagoma zavzema kriza tudi velike «trdnjave», tradicionalne in zgodovinske dnevnike iz Milana in Rima. Dodajmo še manipulacije in špekulacije velikri finančnih mogotcev in političnih sil, ki so za njihovim hrbtom in nam bo slika jasna.
Na področju založništva pa vlada tudi skrajno nesmotrna delitev dela, tehnika je v glavnem zastarela, predvsem pa zelo slabo izkoriščana. Stroške veča še nesmotrni sistem distribucije in prodaje.
Vlada je na to krizo odgovorita z ukrepi (oziroma obljubo) o nadzorovani ceni in ustreznimi prispevki na porabo papirja. Gre za očitno «mašenje lukenj», da bi se s poviškom cene dnevnikov ne zvišala s tem povezana draginjska doklada. Dnevni tisk spada namreč v «koš» osnovnih življenjskih potrebščin, ki vplivajo na nihanje premične lestvice.
Očitno to ne zadostuje. Potrebna je korenita reforma javnih občil, ki naj zajame vsa področja založniške dejavnosti. Družba, oziroma država, naj v tem okviru nudi dnevnikom (predvsem malim in deželnim) poceni storitve, priskoči naj jim na pomoč pri distribuciji, uredi naj delitev reklame, omogoči kreditiranje tehnološke obnove. Kajti samo s tem, da zajamči založništvu dnevnega tiska boljše pogoje dela, bo država zaščitila svobodo tiska in pluralizem. Podpore in drugi manjši u-krepi pa so le počasno dovajanje kisika bolniku, ki bo tako v čedalje večji meri odvisen od zdravnika, čedalje manj svoboden.
Med obvezami Andreottijeve vlade je bila tudi reforma tiska. Skrajni čas je, da se parlament resno loti tega vprašanja, saj je življenje dnevnikov in torej svobodnega tiska pogoj za napredek demokracije. (st.s.)
TRŽAŠKI DNEVNIK

1 ZASEDANJA «ALPE-ADRIA» NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Ureditev prometnih infrastruktur prva skrb prizadetih partnerjev
Dekan mariborske fakultete prof. Požar podrobneje razčlenil prometno problematiko - Ob coni potrebna ranžirna postaja in postajališče za cestni promet
V	«gospodarskem» delu znanstvenega srečanja z naslovom «Alpe Adria», ki sta ga v sredo in v četrtek organizirali v našem mestu ekonomska fakulteta tržaške univerze in visoka ekonomsko - komercialna šola iz Maribora in v okviru katerega so docenti z obeh univerz obravnavali gospodarske in pravne aspekte bodoče industrijske proste cone na Krasu, so predavatelji posvetili posebno pozornost tudi prometnim vprašanjem. Jasno je, da bo industrijska struktura kakršno predvideva na našem Krasu osimski sporazum, lahko redno poslovala le v primeru, da bodo predhodno rešena razna vprašanja logistične narave med katerimi prednjačijo prav problemi povezani z rednim odvijanjem blagovnega prometa na območju cone.
O teh problemih je posebno izčrpno spregovoril dekan mariboske fakultete prof. Danilo Požar, ki je opozoril zlasti na vprašanja, ki jih bodo morali rešiti v jugoslovanskem neposrednem zaledju cone. Hkrati s tem pa je podal tudi prerez vzporednih problemov, ki se porajajo na italijanski strani. Prof. Požar je v svojem posegu naglasil, da bodo v primeru industrijske cone — za dovoz surovin in za odvoz gotovih izdelkov — prišli v poštev prevozi po železnici, po cesti, po zraku, po morju, po cevovodih in v daljni bodočnosti tudi po plovni poti Tržič -Gorica - Ljubljana.
Na jugoslovanski strani se že u-kvarjajo z načrti za speljavo potrebnega plinovoda. Industrijsko cono bo z gorivom napajal krak plinovoda, ki se bo severno od Maribora odcepil od avstrijskega voda «Transaustria», ki ga gradijo za prenos zemeljskega plina iz Sovjetske zveze v zahodno Evropo. Železnica, ki povezuje Ljubljano s Trstom in ki teče mimo bodeče cone, še ni polno izkoriščena in je zato ne bo treba preurediti, pač pa bo treba povezati progo s cono, pri čemer nastaja vprašanje izgradnje ranžirne postaje v neposredni bližini cone. Ranžirna postaja je potrebna zato, da bi se izognili zamudnemu in dragemu prevažanju blaga pod carinskim nadzorstvom iz cone na sedanji ranžirni postaji (Sežana oziroma Opčine) in da bi se vlaki in tovorne enote (paletizacija, kon-tejnerizacija) oblikovali na samem kraju proizvodnje. Ranžirna postaja bi morala biti enotna za jugoslovanski in italijanski del cone ter seveda tudi skupno zgrajena in u-p^avljana.
Zelo važne bodo tudi cestne povezave s cono. Za razliko od železniške proge je sedanja cesta Trst -Ljubljana že zdaj preobremenjena in jo bo treba na odseku Sežana -Razdrto dopolniti iz dvopasovnice v štiripasovnico. Z ozirom na živahnejši promet s Koprom, bo poleg tega treba povečati tudi propustnost cest Sežana - Divača in Sežana Trst. Seveda bo treba tudi samo cono preplesti s cestami, v njenem okviru pa bi bilo treba zgraditi tu di manjši avtoport, kljub temu. da sta v bližini v gradnji že dve tovorni postajališči za cestni promet v Sežani in pri Fernetičih.
V	coni.se bo proizvajalo pretežno visoko vredno blago namenjeno v oddaljene dežele; zaradi tega je pričakovati ustrezen razvoj tudi letalskega prometa, stališča v Ronkah, na Krku in na Brniku ne pridejo v poštev, ker njihova oddaljenost od cone predpostavlja zamuden in drag kombinirani prevoz blaga. Zaradi tega bi bilo treba zgraditi vsaj manjše letališče v neposredni bližini cone. Jugoslovanski strokovnjaki so že vzeli v pretres tudi to vprašanje in ugotovili, da bi takšno prometno infrastrukturo brez posebnih težav lahko uresničili med Divačo in Vremsko dolino.
Za dovoz surovin bo prišel v poštev predvsem pomorski prevoz in sicer zlasti preko Trsta in Kopra pa tudi prek Benetk in Reke. Osimski sporazum predvideva vzpostavitev posebnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu, zlasti kar zadeva medsebojno delitev dela in specializacijo v prometu s kontejnerskimi in drugimi sodobnimi ladjami. Do take specializacije med posameznimi pristanišči bo moralo nujno priti, kajti samo v tem primeru bo severni Jadran lahko uveljavil prednosti (za promet z Daljnim vzhodom je jadranska pot za 2000 milj krajša od severnoevropske), ki jih ima pred Hamburgom, Bremenom, Roterdamom in drugimi konkurenčnimi lukami.
Do primernega sporazuma bi moralo priti tudi glede delitve linij, saj bi si severnojadranske luke s tem zagotovile večje število rednih pomorskih zvez. Italijanski in jugoslovanski pomorski transport bi morala razpolagati tudi s skupno koordinirano komercialno službo, saj se pogosto dogaja, da imajo italijanske in jugoslovanske ladje na raznih progah dovolj tovora v eno smer, nimajo pa naročil za povratno vožnjo in narobe. S skupno komercialno službo bi lahko to noma n j-(djivost odpravili in znatno pocenili ustrezne prevoze, kar bi bilo v veliko korist obeh zainteresiranih part nerjev.
V PONEDELJEK IN TOREK
Zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu
Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 29. in 30. novembra 1976 zaprti zaradi državnega praznika.
Nujni posegi za rešitev tovarna Calza Bloch
Včeraj je bilo v tovarni «Calza Bloch» zborovanje delavcev podjetja, ki je pod začasno komisarsko upravo že od meseca julija. S sindikalnimi predstavniki so razpravljali o. sedanjem kritičnem položaju in iskanju morebitnih možnosti, da se prepreči zapora tovarne in ohranijo delovna mesta, kajti 30. novembra zapade rok komisarske uprave. Kaže, da je sodnik dr. Lo Cascio, ki obravnava stečaj podjetja, pripravljen podaljšati rok. toda zahteva od delavcev in uradnikov nekakšne protiusluge za delno kritje primanjkljaja, ki naj bi znašal .mesečno približno 300 milijonov lir.
Vsekakor je nujno potrebno, da se rok podaljša in tako omogoči i-skanje primerne rešitve. Na včerajšnjem sestanku so sindikalisti poročali o razgovorih z ministrom Do-nat Cattinom. Minister je omenil, da so na vidiku nekatere možnosti rešitve iz krize. Tako naj bi bila že v teku konkretna pogajanja za tovarno v Reggiu Emilii. Za tržaško tovarno pa se baje zanimajo, poleg nekega italijanskega podjetja, tudi neka francoska in nemška tovarna ter tovarna nogavic Polzela pri Celju. Konkretnega pa do sedaj ni še nič. Morda se bo kaj več izvedelo v teh dneh.
tl Danes ob 9.30 se v dvorani v Ul. Madonnina prične zasedanje o krajevnih upravah, ki ga prireja deželno vodstvo KPI. Uvodno poročilo bo imel podžupan miljske občine in referent KPI za krajevne uprave Willer Bordon, ob koncu zasedanja pa bo povzel sklepe član vsedržavnega vodstva sen. Giorgio De Sabbata.
9 Predsednik deželnega sveta Pittarli se je včeraj srečal z veleposlanikom češkoslovaške v Rimu. Veleposlanik dr. Ivan Rohal Ilkiv in Pittami sta se pogovarjala o problemih obnove Furlanije in o vlogi pristanišč v naši deželi v prometu in izmenjavah s srednjeevropskimi državami.
DANES V TRBOVLJAH
Pobratenje med Svobodo in kriškim p.d. Vesna
Ob priložnosti proslave Dneva republike bo danes v Trbovljah pobratenje med domačim prosvetnim društvom Svoboda II in med kriškim prosvetnim društvom Vesna, ki že več let bratsko sodelujeta na kulturnem in prosvetnem področju.
Pred proslavo bo namreč slavnostna seja, na kateri si bodo predstavniki obeh društev izmenjali čestitke, nato pa bodo razpravljali o drugih možnostih sodelovanja, v prvi vrsti pa na mladinskem področju s posebnim poudarkom na šolsko mladino.
V okviru že omenjene proslave bo nastopil dekliški pevski zbor, ki ga vodj Pia Cah. To je vsekakor važen dogodek ne samo za kriško prosvetno življenje, ampak tudi za vse zamejsko, katero veže tako še ena dragocena vez s kulturnim življenjem matične domovine. Kriški pro-svetarji in pevski zbor bodo gostje Trbovcev tudi jutri.
Danes podelitev nagrade za dobroto učencem 5. razreda, šole Ricmanje-Domjo
Za dolgoletno, plemenito in nesebično pomoč svojemu delno paraliziranemu sošolcu bodo danes učenci 5- razreda celodnevne šole «Ivan Trinko Zamejski» (Domjo - Ricma-nje) prejeli pokrajinsko nagrado za dobroto «Livio Tempesta». Slovesnost, med katero bodo podelili nagrado, ki jo je nakazala Tržaška hranilnica — Cassa di Risparmio, bo danes ob 11. uri v telovadnici osnovne šole pri Domju.
V ponedeljek bodo trgovine odprte
Združenje trgovcev tržaške pokrajine obvešča, da bodo v ponedeljek, 29. t.m. vse trgovine odprte. Združenje tudi obvešča, da bodo od 6. dc 31. decembra vse trgovine lahko odprte ob delavnikih, ne glede na o-bičajno tedensko zaporo.
VČERAJ V PROSTORIH SREDNJE ŠOLE
Eregorčičeva proslava v Dolini
Dr. Fran Juriševič
iz Kopra - slavnostni govornik
m
mm n n uti illuminimi im um im iiiimiifiiiiiii!iii!iim m n n milili milili im n mulini iiiiiiniiitiiiiiiiiiiii mm n uiii!iiiiii9£i, miiiiiiimiiiiiiimiiimuituuuiuuui
Z ZBOROVANJA 0 NEREŠENIH VPRAŠANJIH SLOVENSKE ŠOLE
Aktivno sodelovanje vseh dejavnikov osnova za reševanje šolskih problemov
Enotna in odločna zahteva po slovenskem šolskem okraju ter čim širši avtonomiji naše šole
Slovenski šolski okraj, avtonomija naše šole, pristojnosti deželne komisije za šolstvo in vloga ter naloge izvoljenih šolskih organov so bile glavne teme sinočnjega širšega zborovanja v openskem Prosvetnem domu, ki ga je priredil o-srednji odbor združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo veliko število staršev in na katerem so bili prisotni tudi številni slovenski izvoljeni predstavniki ter člani raznih organizacij (nekoliko pod pričakovanjem je bila prisotnost ravnateljev, učiteljev in profesorjev, popolnoma odsotna pa je bila dijaška in študentska komponenta), je bilo zelo veliko povedanega, dejansko pa bi vsebino in duha dolge razprave lahko sintetizirali z resolucijo, ki so jo zborovalci že na začetku soglasno sprejeli in ki jo bodo naslovili na deželo, pokrajino, občine in na šolske oblasti. Resolucija se glasi:
Zastopniki staršev, izvoljenih v šolske svete, zbrani na razpravi, ki jo je sklical osrednji odbor združenja staršev na šolah didaktičnega ravnateljstva na Opčinah, zahtevajo, da se pristojne oblasti zavzamejo za ustanovitev deželnega šolskega okraja V duhu demokratičnega tolmačenja pooblaščenih šolskih odlokov, katerih bistvo je demokratizirati šolo in jo vključiti v širše družbeno dogajanje.
Obenem zahtevajo, da šolske o-blasti uvedejo kar najširšo avtonomijo slovenske šole, kar pomeni pri-
iiummiimmiii mm limili m umnimi n um n miiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiuiil
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Marino Bandi podal ostavko Marino Pečenih novi podžupan
Soglasna zahteva po čimprejšnji ratifikaciji osimskih sporazumov
cijo in drugimi skupinami. Za ostavko podžupana in vseh odbornikov je glasovalo 13 svetovalcev, 3 pa so oddali bele glasovnice. Nato so bili potrjeni prejšnji odborniki, za podžupana pa je bil izvoljen Marino Pečenik s 13 glasovi (3 bele glasovnice).
V nadaljevanju seje je Švara (KPI) izrazil željo po čimprejšnji ratifikaciji osimskega sporazuma in predlagal, da občinski svet osvoji resolucijo, ki sta jo soglasno sprejela tržaški občinski in pokrajinski svet. Svoje ogorčenje je namenil silam, ki se šopirijo proti sporazumu in služijo za zavlačevanje ratifikacije ter svetovalcu Gombaču (SSk), ki je podpisnik znanega članka v imenu «slovenskih delavcev» v italijanskem dnevniku. Švari se je pridružil v di Pečenik (PSI) in polemiziral s silami, ki vedno govorijo o zaščiti Krasa in nikjer ne omenjajo njegovega prebivalca Kraševca. Tudi načelnika svetovalskih skupin dr. Tul (SSk) in Bevilacqua (KD) sta izjavila, da bosta njihovi skupini glasovali za resolucijo.
Gombač (SSk) se je branil, češ da je «Piccolo» strumentaliziral njegov članek, ki je samo izražal pomislek glede ohranitve slovenske narodnostne skupnosti. Resolucijo so nato soglasno sprejeli.
Odbornik Sancin je na poseg svetovalca Gombača (SSk) seznanil svetovalca o poteku del na šoli pri Domju, na kar je župan poročal o naftovodu, ki ga je rafinerija «Aquila» že pred leti zahtevala, o srečanju z ravnateljem naftovoda SIOT, na katerem je bil govor o napravah za zaščito pred galvanskimi tokovi in o zamenjavi razjete vodovodne cevi ob naftnih hranilnikih, ki naj bi jih v celoti krila SIOT.
Nato v župan poročal o predlogu uprave, da se imenuje dr. Aldo Štefančič za občinskega spravnega sodnika, ter seznanil prisotne o na-mestatvi novih telefonski’., številk v telovadnici in dveh šolah in o izdata občinskega vestnika.
Ob zaključku seje so soglasno sprejeli cenik in pravilnik za rabo občinskega gledališča , «France Prešeren» v Boljuncu in oddajo v najem nekaterih prostorov v gledališču vaškemu prosvetnemu društvu.
V. L.
Novi podžupan
Na sinočnji seji občinskega sveta v Dolini so sprejeli ostavko podžupana Marina Bandija, ki je bil na tem mestu dvanajst let, in izvolili na njegovo mesto Marina Pečenika (PSI) Načelnik svetovalske skupi, ne KPI Švara se je Bandiju zahvalil za požrtvovalno delo. Poudaril je, da so se svetovalci KPI in PSI vedno borili za cilje in ideale socializma in želel, da bi Bandi še naprej delal za tesnejšo povezavo med KPI, PSI in vsemi naprednimi silami. Na koncu je prisotne seznanil s tehnično ostavko vseh svetovalcev KPI, da se tako omogoči drugemu socialističnemu predstavniku Pečeniku izvolitev na mesto podžupana. Pečenik se je v imenu socialistične stranke zahvalil Bandiju in podčrtal njegova načela za demokracijo in nesebično delo v korist vseh občanov. Bandi se je zahvalil in je v svojem posegu omenil vse težave in probleme in ker je preobremenjen z delom je moral zadnje čase marsikaj opustiti. Zato je menil, da t' ni pošteno do tovarišev upraviteljev, volivcev, stranke in občanov, zaradi česar je poda! ostavko
Bandiju se je javno zahvalil župan Švab in izrazil željo, da bi z njim, nadaljevali oblike dela in tovariško sporazumevanje med večinsko koali-
znanje njenih specifičnih značilnosti. Edino popolna avtonomija slovenske šole jamči obstoj in nemoten razvoj naše narodne manjšine. Zahteva po najširši avtonomiji slovenske šole, k uresničevanju katere je samostojni slovenski šolski okraj samo prvi korak, je vključena tudi. v zakonski osnutek za globalno zaščito, ki jo predvideva tudi osimski sporazum.
Zahtevi po najširši avtonomiji slovenske šole spada tudi delovanje deželne komisije za slovenske šole, ki se ji priznava samo posvetovalen značaj, zaradi katerega ne more dejansko vplivati na šolsko politiko in ničesar prispevati k reševanju bistvenih vprašanj, ki se pojavljajo v slovenskem šolstvu v Italiji. Zato je treba komisiji priznati večje pristojnosti, mo ' odločanja. Bistveno vprašanje je npr. odprtje slovenske šole povsod, kjer strnjeno živijo Slovenci, in to je v Beneški Sloveniji.
Po uvodnih besedah predstavnika osrednjega odbora Dolfija Wilhelma, je dr. Karel šiškovič v imenu SKGZ spregovoril o . pomenu in . oblikah vraščanja šole v družbo ter s. tem' v zvezi o potrebaji ip zahtevah-slovenske, šple. Pooblaščeni odloki so, prvi korak na poti dejanske demo-1 kratizacije, ki pa gre tudi po stopnjah. Že umeščeni zborni organi so le začetna stopnja, šolski okraji,'o katerih se sedaj odloča, pa so vmesna stopnja, ki ima najboljše možnosti, da se razvije v odločujoči in ne ie posvetovalni organ. V tem okviru je torej slovenski šolski o-kraj tudi korak k avtonomiji slovenske šole, iz okraja pa se mora z ustreznimi zakonskimi ukrepi razviti takšen organ, ki bo dejansko zagotovil popolno avtonomijo.
Sledila je cela vrsta drugih posegov, ki so v prvi vrsti potrdili enotnost stališč do slovenskega šolskega okraja, obenem pa podčrtali dejstvo, da ni vraščanje šole v širše družbeno tkivo odvisno le od večje ali manjše pristojnosti bodočega šolskega okraja, temveč od stalne angažiranosti, osveščenosti in delovanja vseh komponent šolskega življenja ter vseh družbenopolitičnih in kulturnih organizacij. Konkretno je iz razprave izšel tudi poziv, naj se čimveč ljudi udeleži seje deželnega sveta, ko bo ta razpravljal o šolskih okrajih. Poleg tega pa je izzvenela tudi želja, da bi nekatera iznešena vprašanja, predvsem vprašanja demokratizacije in dejanskega odpiranja šole širši družbeni stvarnosti ter odnosov med šolskimi dejavniki, še poglobili na prihodnjih podobnih zborovanjih.
Uspešna uprizoritev lirične satire «Mandat»
Gledališka zadruga «Il gruppo della Rocca» je sinoči v tržaškem Avditoriju prvič predstavila morda manj znano, a vendar nadvse
zanimivo odrsko satiro sovjetskega . dramaturga Nikolaja Erdmana (1902 -1970) «Mandat». Zadruga, ki jo označuje skupinsko vodenje, to je nekakšno samoupravljanje, je delo uprizorila 'z velikim občutkom za živo komunikativno umetnost. Skratka, gledalci so spletli na odru razgibano lirično satiro
«Mandat» označuje miselnost in obnašanje sovjetske družbe v prvih letih po revoluciji in pride do grenkega zaključka, da niso malomešča-ni strašila pretekle dobe, temveč, da se hočejo z «mandati» in navidezno naprednostjo za vsako ceno obdržati na površju.
GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Tretji abonmajski koncert
V četrtek, 2. decembra 1976, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
KOMORNI ZBOR RTV — LJUBLJANA
Dirigent: MARKO MUNIH
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418 605) :n eno uro pred pričetkom Koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Včeraj je bila v prostorih dolinske srednje šole vsakoletna Gregorčičeva proslava, ki ima letos še poseben pomen, ker poteka 70-letnica smrti pesnika, po katerem je dolinska šola povzela ime.
Po otvoritveni pesmi, ki jo je izvajal šolski zbor pod vodstvom prof. Marte Rupini, je ravnatelj dr. Aldo Štefančič pozdravil goste, učno osebje in starše ter obrazložil pomen poimenovanja šole po Gregorčiču, predvsem, ker je bil ta slovenski pesnik najbližji misli m trpljenju našega človeka ter ima ve like zasluge za narodno prebujenje in dvig kulture na Primorskem. Rav natelj je v zakljčku poudaril, da moramo primemo proslavljati tega moža, da se mu tako vsaj malo oddolžimo za kar je storil za ves slovenski narod, kateremu mi vsi pripadamo. Šolski zbor je spet zapel pesem., Miro Prešel, Gregorčičev, sorodnik, je poleg nekaj besed slavljencu povedal, kako je utrgal zimzelenomo vejico izpred Gregorčičeve hiše in jo vsadil na lastnem dvorišču; zrastel je grm, vejico tega grma pa so dolinski dijaki pred proslavo vsadili v šolski vrt.
Dr. Fran Juriševič iz Kopra je imel slavnostni govor o liku pesnika, predvsem pa se je zadržal o dnevu njegove smrti, ki je bil poln občutenega žalovanja slovenskega ljudstva po vsej Primorski, posebno va na Goriškem,-Omenil je tudi počastitev pesnika med narodnoosvobodilno borbo, ko so po njem poimenovali brigado in prirejali proslave v njegovo počastitev.
Sledil je izbor najznačilnejših poezij iz Gregorčičevega pesniškega dela. ki so jih. prisotni poslušali iz ust mladih recitatorjev, vmes pa je z umetniškim občutkom in poudarkom podajala pesnjjgove verze Mira Sardoč, članica SŠG iz Trsta. Prof. Benjamin Slavec je pred vsako pesmijo orisal njen pomen in značilnost in nato zaključil proslavo z ugotovitvijo, da si je Simon Gregorčič sam postavil največji spomenik: njegove večne poezije.
V. L.
im ti im milim mm umilili m umili m n iiiiiirifiiiin umi milili w>!iiiiiiiiiiii!imi!iiiiiiiiMMiiiiifiiiiiiiliiliiii
SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA USTANOVE
V načrtih EZIT tudi ureditev industrijske cone na Krasu
Izvršni svet odobril proračun za prihodnje leto - Deželni prispevek ustanovi za izvedbo raznih javnih del
V teh dneh se je ponovno sestal izvršni svet Ustanove za industrijsko cono pri Žavljah. Po proučitvi dosedanje dejavnosti ustanove ter razpravi o njenih prihodnjih perspektivah je svet odobril proračun za prihodnje finančno leto. Iz daljšega poročila predsednika ustanove Anto-ninija izhaja, da je ustanova v preteklem petletnem obdobju izvedla ali pričela vrsto javnih del za skupno vrednost okrog pet milijard lir. S tem v zvezi je izvršni odbor vnesel nekaj sprememb k obračunu za leto 1976 ter določil, v katere namene bodo uporabili prispevke dežele in vladnega komisariata za dveletje 1977-78, ki znašajo okrog štiri milijarde lir. Med glavnimi načrti, ki jih namerava ustanova uresničiti v bližnji prihodnosti, so ureditev zemljišč pri Orehu, gradnje centra za socialne
SINOČI V KROŽKU «CHE GUEVARA»
Arnaldo Bressan učinkovito prikazal Cankarjevo podobo
Bressan je pripravil za založbo Feltrinelli prevod Hlapca Jerneja
Sinoči je v krožku «Che Guevara» prof. Arnaldo Bressan predaval o pisateljskem in političnem delu Ivana Cankarja. Najprej je analiziral vzroke, zakaj italijanska kulturna javnost velikega slovenskega avtorja ne pozna. Dejstvo je, da je bila italijanska kultura veliko časa pod vplivom miselnosti, ki je izključevala tuji: literature. Celo Svevo in Saba sta bila širšemu občinstvu neznana in to zato, ker nista bila vključena v uradnih kulturnih tokovih. Cankarju je onemogočala pot v svet tudi njegova resnično napredm misel. Med dvema vojnama je bilo nemogoče, da bi v Italiji odjeknil kak Hlapec Jernej, po drugi svetovni vojni pa bi bile Cankarjeve besede preostre za marsikoga in tudi Slovencem v Italiji niso hoteli dati tega, kar jim pri-tiče.
Bressan je analiziral Cankarjevo delo s posebnim poudarkom na Martina Kačurja in Hlapca Jerneja. Dejal je, da sta to deli svetovnega formata, čeprav je za dobro razumevanje Cankarja treba poznati več njegovih del. Kaču; in Jernej pa pisatelja najbolje predstavljata. Bressan je omenil še Cankarjeve stike s Trstom in poudaril pisateljev politični angažma.
Predavanju je sledila zanimiva diskusija, ki je potrdila predavateljevo željo, da bi se Tržačani zavzeli za Cankarja: pisatelj bi moral končno prodreti med italijansko občinstvo. V tem smislu je zelo važno poudariti, da je Bressan pripravil prevod Hlapca Jerneja za založbo Feltrinelli. To bo brez dvoma dobra priložnost, da italijanska javnost spozna del slovenskega kulturnega izročila.
usluge ter druga dela v industrijski ceni. Posebej je izvršni odbor obravnaval vprašanje ureditve proste industrijske cone na Krasu v okviru izvajanja osimskega sporazuma ter sklenil, da bo ustanova EZIT v okviru vseh svojih moči in pristojnosti prispevala k čim boljšemu reševanju tega vprašanja.
V teh dneh je o industrijski coni pri Žavljah razpravljal tudi deželni odbor ter v tem okviru odobril prispevek ustanovi EZIT v znesku 170 milijonov lir. Ta sredstva so namenjena za dokončno ureditev cest, ki iz Boljunca in Doline vodijo proti industrijski coni. Del sredstev bodo uporabili tudi za ureditev razsvetljave na glavni cesti v Žavljah ter za ureditev železniškega prehoda na progi, ki vodi k tovarni Velikih motorjev pri Boljuncu.
Ponovno onesnaženje Glinščice
Zadnje čase smo priča že drugemu pojavu onesnaženja Glinščice. Po zadnjem onesnaženju s strani naftovoda SIOT je tokrat kriva tovarna Velikih motorjev. V jutranjih urah so se pod Boljuncem ob tovarni pojavile smrdljive odplake z motno in penečo se vodo. Tudi tokrat je občinskemu stražniku uspelo pobrati vzorec.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje	o
ABONMA
i	za sezono 1976-77
| Vpisovanje abonentov se nadaljuje pri glavni blagajni Kulturnega i doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265 vsak delavnik od 11. -14. ure. V , okoliških vaseh vpisujejo abonente tudi predstavniki prosv. društev
>•< >«■: )•! )•' >•<.)«*•< >«»!	>«►>	"O»1 '«»'• '«*'
Gledališča
VERDI
Ob 18. uri za red S predzadnja ponovitev oper «La Manna» Fabia Vi-dalija in «Kačji pastir» Pavla Merkuja.
ROSSETTI
Ob 20.30 Cankarjev «Idealist» v priredbi F. Tomizze
AVDITORIJ
Ob 20.30 Gruppo della Rocca: «Il mandato» Nikolaja Erdmana.
Aurelia Gruber-Benco ranjena v prometni nesreči
Nenadna slabost je vzrok prometne nesreče, pri kateri je bila lažje ranjena 67-letna časnikarka Aurelia Gruber Benco iz Devina. Gruber Ben-cova se je okoli 16.30 vozila s svojim avtom ford escort po obalni cesti proti Trstu in je v Miramarskem drevoredu v bližini Čedaza izgubila nadzorstvo nad vozilom in trčila v dva avtomobila, ki sta bila parkirana ob desnem robu cestišča Eno od teh dveh vozil je sunek porinil za dober meter naprej in je trčilo v pred njim parkirani avto. Voznico so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ji dali prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA
LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
IZ CELJA
V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
farsa v treh dejanjih
Scena
in kostumi Meta Hočevarjeva Lektor	Majda Križajeva
Režija	MILE KORUN
V	sredo, 1. decembra, ob 20.30 abonma red D — mladinski v sredo in abonma red E — mladinski v četrtek.
V	četrtek, 2. decembra, ob 16. uri abonma red II.
V	petek, 3. decembra, ob 16. uri abonma red I.
V	petek, 3. decembra, ob 20.30 abonma red A — premierski.
V	soboto, 4. decembra, ob 20.30 abonma red B — prva soboto po premieri in abonma red F — druga sobota po primieri.
V	nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri abonma red C — prva nedelja po premieri in abonma red G — okoliški.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. novembra BERNARD
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25. —JggJžjna dneva 9.04. — Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 23.01.
Jutri, NEDELJÀ, 28. novembra JAKOB
\reme včeraj: najvišja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 5,3, ob 19. uri 9,8 stopinje, zračni tlak 1026,5 mb stanoviten, brezvetrje, nebo 10/10 po. oblačeno, vlaga 63-odstotna, morje mimo, temperatura morja 13,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. novembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 78-letna Gemma Silvestri vd. Lazzari, 82-letni Franco Angelini, 75-letni Paolo Comi, 68-letni Antonio Petracco, 72-letna Maria Mayer, 65-letna Lidija Žafran por. Krasna, 66-letna Antonia Fioretto por. Bertuzzi, 78-letni Eugenio Gar-dinal, 83-letna Elena Bubnič vd. Ribarič, 88-letni Ernesto Drioli, 80-let-na Maria Gallina vd. Dose, 90-letna Maria Aurelia Lettich, 79-letna Emina Bisjak vd. Bortoli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Gmeiener, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Inam - Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» v Trstu obvešča, da bodo volitve v ko-legialne šolske organe jutri, 28. novembra t.l., od 8. do 20. ure.
Razna obvestila
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi jutri. 28. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu revijo zborov.
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA
vabi na odkritje spominske plošče v počastitev Iga Grudna. Svečanost bo jutri, 28.	t.m.,
ob 11. uri v nabrežinskem Bregu (nad portičem). Zbirališče je pred društvenim sedežem v Nabrežini ob 10.30.
Kino
La Cappella Underground 19.00 «Dove siete signora Dery». Režiser Maar.
21.30	«Un pianoforte nell’aria». Režiser Peter Bacso. Barvna bolgarska filma.
Ariston 16.30 «Ad occhi bendati». Bolgarski film.
Mignon 16.00 «Toccalo porta fortuna». Roger Moore. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Immagine allo specchio». Liv Ullman. Režiser Ingmar Bergman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «L'eredità Ferramenti». Dominique Sanda, Fabio Testi in Anthony Quinn. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Il corsaro della Giamai-ca». Robert Sliaw in Peter Bayle.
Excelsior 16.00 «Lo sparviero». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Eden 15.00 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.00 «L'innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Mister Klein». Alain Delon. Barrai film.
Capitol 16 30 «VV.H.I.F.F.S. La guerra esilarante del soldato Frapper». I-gra Tatum O’Neil. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Da mezzogiorno alle tre». Charles Bronson in Jill Yre-land. Barrai film.
Moderno «Drum, l’ultimo mandingo». Ken Norton. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Reportage di giovani modelle in un atelier svedese». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Quranta gradi all'ombra del lenzuolo». B. Buchet. E. Montesano, S. Rome. Barrai film-Prepovedan mladini pod 14. letom-
Vittorio Veneto 15.45 «Lo squalo». Robert Shaw in Romy Scheider.
Ideale 16.30 «Sansone e Dalila». Victor Mature. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Piedino il questurino»-Franco Franchi. Barvni komični film.
Radio Revija znanstveno-fantastičnih
filmov. 16.00 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film.
Astra 16.30 «1 quattro dell’Ave Maria». Terence Hill in Bud Spencer. Barrai film.
Volta 16.00 «L’uomo che volle farsl re». Sean Connery in Michael Caino-
Razstave
V PD «Ivan Grbce» v skednju razstavlja Jože Cesar. Razstava .ie prta še danes, od 18. do 20. in tri od 11. do 13. ure.
jd'
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627,
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tei. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se-sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124
Mali oglasi
ZA V NAJEM iščem kmečko niso na Krasu. Kupim aii v najem na Krasu hlev ali majhno skladišče, tudi zapuščeno. Tel. 755-926.
Ob 5. obletnici smrti žene KatJ® Berginc daruje mož Franc 10.000 hr za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pokojnemu Karlu Kalcu iz Gropade št. 22 “U rujejo Štefi Bratina, Neva Štefančič-Marcela Pečar, Draga Čok, Slavica Mauri, Vera Mauri, Jolanda VodoP1' vec, Alma Zobec, Roži Mihelčič, N® da Silvester, Selma Maver in ^vaf * Pregare 15.500 lir za Mladinski do* — Boljunec.
Ob 5. obletnici smrti žene
Katje Berginc
se je spominja mož Franc.
Dne 26. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga mama
LIDIJA KRASNA roj. ŽAFRAN
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne
bolnišnice v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo: sin Mirko, snaha Flavia, vnuk Maksi, sestri Marija in Landa z družinama
Trst, 27. novembra 1976 Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28
BENEŠKI DNEVNIK
Prihodnjo soboto, 4. decembru «Dan rudarja» Beneške Slovenije
Na slavnost so povabili župane beneških občin in predsednike sosednjih občin v Sloveniji
Beneška Slovenija je dežela, ki ima največ rudarjev, brez rudnikov. Na tisoče naših ljudi je delalo v belgijskih premogovnikih. Nesreče na deh- in rudarska bolezen — silikoza — je terjala med našimi mladimi moškimi že na stotine žrtev.
Naše bivše rudarje združuje skupno, težko in nevarno delo, posebno pa njihov praznik — Sv. Barbara, ki jo praznujejo vsakega 4. decembra.
Praznovanje rudarskega praznika so prinesli iz Belgije in tu nadaljujejo s tradicijo. Na ta dan pustijo bivši rudarji vsak svoje delo in se zberejo skupaj, se veselijo in obujajo spomine na težke čase, ko so morali kopati premog v rovih belgijskih rudnikov.
Naši oivši rudarji so že pred mnogimi leti sklenili, da dajo svojemu prazniku kulturni pečat, da pomagajo v zbliževanju dveh sosednih narodov, da poglabljajo dobre odnose med našo deželo in sosednjo Slovenijo.
V ta namen so obiskali prejšnja leta — na dan njihovega praznika ~ že vse sosedne občine v Sloveniji, kjer so bili gostje občinskih sindikatov ter občinskih uprav. Na teh poučnih izletih, ki so imeli vedno tudi narodnobuditeljski značaj, so videli v sosednih občinah Slovenije marsikaj lepega in zanimivega: tovarne, zadružne objekte, rudnike (v Velenju in Idriji), studio radia In televizije v Kopru, kmetijske zadruge in drugo.
Do sedaj so bili naši bivši rudarji gostje v Velenju, Idriji, Tolminu, Novi Gorici, Kopru in Piranu, lansko leto pa v Sežani, kjer si ogledali, med drugim, moderno šolo, tovarne in kobilarno v Lipici.
Naši rudarji se čutijo dolžni in hvaležni sindikatom in občinam, v katerih so bili do sedaj gostje. Zato so povabili za njihov letošnji Praznik predsednike občin O.K. sindikatov in SZDLS.
Na srečanje rudarjev so povabljeni tudi župani iz Beneške Slovenije. S tem bo dana možnost, da se zberejo prvič skupaj naši župani m predsedniki sosednih občin v Slo-veniji, (ja se me(j seboj spoznajo, izmenjajo misli, kar bo brez dvoma prispevalo k boljšemu sodelovanju na vseh področjih.
Program rudarskega praznika, 4. decembra 1976, je naslednji:
Ob 9. uri sprejem gostov in oblasti na sedežu društva «Ivan Trin-ko» v Čedadu, Ul. Patriarcato 18.
Ob 9.30 ogled tovarne Faber v bližini Čedada.
Ob 10.30 odhod na najbolj potresno področje Benečije.
Ob 13. uri kosilo v tipični beneški gostilni.
To srečanje prireja društvo beneških rudarjev, ob sodelovanju kulturnega društva «Ivan Trinko», ■^veze beneških izseljencev in No-Vega Matajurja.
I.	P.
Skupna akcija u poseben zakon o obnovi Furlanije
Na vabiio komunistične skupine o se v četrtek popoldne sestali v' ^bstavniki demokratičnih skupin deželnem svetu, in sicer svetoval-f.1 Dol li in Bosari za KPI, Biasut-(Pqt\ ^ ^anfagnini in Nardini v Lonza (PSDI) ter Štoka (S
Sk). Svoj pristop pa so pismeno sporočili, ker se niso mogli osebno udeležiti sestanka, P. S. Berteli (PRI), Trauner (PLI) in Pupinije va (Furlansko gibanje). Razpravljali so o sedanjem položaju na prizadetem področju zaradi potresa in v zvezi s tem o soudeležbi dežele ter krajevnih uprav in družbenih sil pri pripravljanju in diskusiji zakonskega predloga za obnovo Furlanije.
Načelniki svetovalskih skupin so poudarili nujnost takega posebnega zakona kakor tudi zahtevo po dejanskem sodelovanju političnih in sindikalnih sil ter krajevnih avtonomij (občin in skupnosti).
Na tem prvem sestanku so se dogovorili glede nadaljnjih stikov ter povezave s parlamentarci iz naše dežele, da se koordinirajo vse pobude za čimprejšnjo odobritev posebnega zakona.
DA NE BO ZAMUD
Voščila po pošti poslati čimprej!
Tudi tisti, ki med letom neradi primejo za pero, da napišejo nekaj vrst, se ob božičnih in novoletnih praznikih ne morejo izogniti voščilom. Razumljivo je torej, da ima zato v decembru pošta neprimerno več dela kot v drugih mesecih in da pride zato tudi do precejšnjih zamud (za kar pa niso krivi le prazniki).
Vodstvo pošte se že sedaj obrača na vse družine s prošnjo, da pričnejo že v teh dneh s pošiljanjem voščil, pisem, daril in drugega, kajti le tako bo manj zamud.
V Trstu bo zasedanje agentov zavarovalniških družb o «KC Auto»
Na pobudo vsedržavnega sindikata agentov zavarovalniških družb bo v Trstu 3. decembra zasedanje o avtomobilskem zavarovanju «RC Auto». Namen te pobude je sensibi-lizirati širšo javnost ter doseči od vlade, da s primernimi ukrepi za-
m -IfU !! IHJb sb		Bppj
		
		
TECAJ1 VALUT V MILANU DNE 26. 11. 1976
Ameriški dolar: debeli	865.—
drobni	835.—
Funt šterling	1435.—
Švicarski frank	353,75
Francoski frank	172,25
Belgijski frank	23,-
Nemška marka	359.—
Avstrijski šiling	50,10
Kanadski dolar	850 —
Holandski florint	342.—
Danska krona	143.—
Švedska krona	200.—
Norveška krona	IGO.—
Drahma: debeli	18,-
drobni	18.-
Dinar: debeli	41,—
drobni	4L—
MENJALNICA
vseh tujih valut
AVTOMOBILISTI, POZOR!!
Ge želite kupiti avtoradio, meglenke, VARNOSTNE PASOVE, vzvratna ogledala ali akumulatorje, POHITITE!
IZREDNI POPUSTI ZA:
avtoradio -f- brezplačno par varnostnih pasov
MEGLENKE	25%-30% popusta
VARNOSTNE PASOVE	30%
VZVRATNA OGLEDALA	30%
AKUMULATORJE NAJBOLJŠIH ZNAMK	30%
V TRSTU
Autoforniture Elettrauto
GIGI BILLA
UL Giuliani 38 (pri Sv. Jakobu) Tel. 790173
gotovi popolno uveljavitev reforme zakona 990. Ena izmed osnovnih zahtev agentov zavarovalniških družb zadeva izenačenje cene zavarovalniških uslug s stroški. Zasedanje bo v dvorani časnikarskega krožka na K orzu.
prireja razstave knjig in plošč:
V	ponedeljek. 29., in torek,
30. novembra, v društvenih prostorih PD «Slavec» v
RICMANJIH od 16. do 20. ure
V	sredo, 1., in četrtek, 2. decembra, v društvenih prostorih PD «Slovenec» v
BORŠTU od 17. do 20. ure
V	petek, 3., in soboto, 4. decembra, v društvenih prostorih PD «V. Vodnik» v
DOLINI od 17. do 20. ure
VČERAJ POPOLDNE JE BILA OTVORITEV PRVEGA SMAG
Poudarjena velika važnost gospodarske povezave med Gorico in Jugoslavijo
V vzhodne države, predvsem v Jugoslavijo, so goriški trgovci lani izvozili za 10 milijard Ur kmetijskih strojev
CANKARJEVA PROSLAVA DREVI VSOVODNJAH
Ob prisotnosti številnih gospodarskih operaterjev in predstavnikov oblastvenih organov so včeraj na razstavišču Espomego v Gorici odprli prvo goriško razstavo kmetijskih strojev, ki že od vsega začetka obeta postati tradicionalna in tudi ena izmed najbolj važnih gospodarskih razstav v Gorici. Morda bo ta razstava postala še važnejša od spomladanskega Espomega, saj je znano, da je postala v zadnjih letih Gorica zelo privlačna točka za Jugoslovane in kupce iz drugih držav, ki si želijo najrazličnejše kmetijske stroje. Kot je poudaril predsednik goriške zveze trgovcev in predsednik upravnega sveta goriške posojilnice Gilberto Barnava. zavzema ta trgovska stroka primarno važnost v Gorici. saj so samo v lanskem letu goriška podjetja izvozila predvsem v Jugoslavijo, pa tudi v druge vzhodnoevropske države in še dalje v Turčijo in v Saudsko Arabijo, kmetijske stroje v vrednosti nad 10 milijard lir.
Sejem je odprl predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, ki je tudi dejal, da si hoče Gorica pridobiti
tiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiimniiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GOVOR ODV. MANIACCA NA PETOVELJSKEM PROCESU
Zakaj so karabinjerji opustili preiskavo v fašističnih krogih?
Zagovornik je poudaril, da je milanski sodnik D’Ambrosio svetoval polk. Mingarelliju, naj poizveduje o dejavnosti videmskih nacifašistov
Odv. Roberto Maniaeco
Na procesu proti obtožencem pe-toveljskega atentata je včeraj govoril zagovornik Romana Resena in Giorgia Budicina odv. Roberto Ma macco, ki bo s svojim posegom na duljeval še na prihodnji razpravi. Včeraj je zagovornik govoril predvsem o preiskavi in o političnem ozadju.
Odv. Maniaeco je dejal, da so takoj po atentatu karabinjerji u-poštevali dve možnosti pri iskanju atentatorjev, iskali so torej v go-riškem «podzemlju» in med levičarskimi izvenparlamentarnimi skupinami. K atentatorjem v Gorici je preiskovalce usmeril «superpriča» Di Biaggio že 5. julija 1972; prejšnjega dne je bil obsojen na 4 leta in 8 mesecev zapora in odv Maniaeco je naglasil, da je Di Biaggio upal, da si bo s tem prislužil svobodo. V naslednjih dneh so ga nekajkrat zaslišali karabinjerji, nato pa so opustili to sled. «Nismo mu verjeli», je dejal na prvostopenjski razpravi karabinjerski polk. Min-garelli.
Zagovornik je nato naglasil, da so preiskovalci dejansko iskali a-tentatorje med levičarskimi ekstra-parlamentarnimi skupinami. Iskali so v Tridentu, nato pa še v Milanu, kjer se je sestal s sodnikom Di Vincenzom, ki je vodil preiskavo o levičarskih izvenparlamentarnih skupinah. «Sodnik Di Vincenzo.» je dejal odv. Maniaeco, «pa je karabinjerskemu častniku jasno povedal, naj opusti levičarsko sled, ker ne bo našel ničesar in ga je napoti) k sodniku D’Ambrosiu, ki je tedaj vodil preiskavo o fašistih Fredi in Venturi. Mingarelli je res šel k
Informacije SIP uporabnikom
SLUŽBA TOČNE URE štev. 161
SIP sporoča uporabnikom na področjih:
CERVIGNANO - GORICA - P0RDEN0N - SPILIMBERG0 TRBIŽ - T0LMEČ - TRST - VIDEM
Jtf je za službo točne ure potrebno zavrteti številko 161, kot piše na strani 15 telefonskega imenika in ne več številko 16
5IP
SOCIETÀ' ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO
D’Ambrosiu, ki mu je povedal, da Giovanni Ventura pozna člane videmske nacifašistične celice in ga ('rosil za sodelovanje. Dr. D’Ambrosio je žele! fotografije vseh članov videmske nacifašistične celice,» .ie dejal odv. Maniaeco in nadaljeval. «Te mu je Mingarelli tudi poslal, vendar med njimi ni bilo nekaterih znanih desničarjev, ki sicer niso doma iz Vidma, a so s to celico tesno sodelovali. Zakaj je to pomembno? Zato, ker je med temi neki plavolasec. Pri parkiranem fiatu 500 v Petovljah in v Ul. del Brolo, kjer so neznanci ukradli avto, so namreč številne priče videle nekega plavolasca.» Odv. Maniaeco je nadaljeval z ugotovitvijo, da s tem noče nikogar obtoževati, vendar pa gre za zadosten indic, ki bi moral prepričati preiskovalce, nai poizvedujejo tudi med desničarskimi krogi. medtem ko tega niso naredili.
Odv. Maniaeco je v nadaljevanju svojega govora naglasil, da so a tentatorji doslej uporabili razstrelivo vrste T4 samo v naši deželi. S tem razstrelivom so pripravili 26. marca 1972 atentat na železniško progo Trst - Benetke in 27. marca 1972 Videm - Benetke, to je v dneh, ko je bil na uradnem obisku v I-taliji jugoslovanski predsednik Tito Še prej, 24. februarja 1972, pa so karabinjerji našli v jami pri Nabrežini skladišče orožja, med katerim je bilo tudi razstrelivo T4. Iz žigov na embalaži je bilo jasno razvidno, da gre za razstrelivo sil NATO v Italiji.
Po mnenju odv. Maniacca je treba torej petoveljski atentat vključi tl v vrsto prevratniških dejanj, s katerimi so pripadniki fašističnih organizacij umetno ustvarjali napetost v državi. Po njegovem mnenju pa je pri tem značilno dejstvo, da so samo v naši deželi, to je ob italijansko-jugoslovanski meji, atentatorji uporabljali razstrelivo, s katerim razpolagajo v Italiji samo sile NATO.
«Izjalovil se je poskus, da bi naprtili krivdo levičarjem, na desnici niso hoteli iskati in tedaj so se preiskovalci spomnili na Di Biaggia. Iz predalov so vzeli njegova sumničenja in jim nadeli krinko resnice. Na zatožno klop so torej poslali šest povsem nedolžnih oseb,» je naglasil odv. Maniaeco. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek.
b.br.
• Uprava občine Devin - Nabrežina
sporoča, da bo avtobus štev. 43 od ponedeljka. 29. t.m.. dalje spet vozil do nižje srednje šole.
Pismo uredništvu
Spoštovano uredništvo,
Primorski dnevnik je dne 9. t.m. objavil pod naslovom «Jelko je odslužil» zanimiv članek o dolgoletnem, nadvse zaslužnem garanju vola Jelka. Na žalost pa je v omenjenem članku tudi neresnična trditev, ki je našemu Združenju povzročila že nekaj nevšečnosti. Avtor članka namreč trdi, da je vola odkupil Roman Štok z Repentabra za podjetje «Friulcarne». Potrebno je pojasniti, da «Friulcarne» ni podjetje, temveč zadruga, ki jo sestavljajo rejci dežele Furlanije - Julijske krajine in da kot taka ne potrebuje nikogar, da zanjo kupuje, ker ji rejci oddajajo neposredno svojo živino.
Pri tem (pri oddajanju in ne pri kupovanju) jim včasih pomaga iz organizacijskih razlogov osebje po krajinskega Združenja rejcev in. vsaj kar se tiče naše pokrajine, nihče drug.
Toliko resnici na ljubo.
Lep pozdrav
Ivan Križmančič, predsednik pokrajinskega Združenja rejcev
važno mesto v italijansko - jugoslovanski trgovinski izmenjavi in da je prav razstavišče Espomego dalo organizirani zalet tej izmenjavi. Letos sta bili zgrajeni dve razstavni hali, v načrtu pa je še gradnja nadaljnjih hal in čez nekaj let bo Gorica dobila primerni razstavni center, ki bo pomagal nadaljnjemu razvoju goriškega gospodarstva. Lupieri je tudi dejal, da taka izmenjava pomaga k prijateljskemu spoznanju med narodi.
Na svečanost je prišel tudi podtajnik v ministrstvu za industrijo in trgovino Enzo Erminero, ki je orisal težak položaj, v katerem se nahaja država in izrekel priznanje vsem tistim, kot so goriški trgovci, k prirejajo manifestacije v pomoč državnemu gospodarstvu. Dejal je tudi, da ima naše področje vse možnosti napredovanja na tem področju in dodal, da je predpoldne obiskal tr-žiško pristanišče in industrijsko področje v tem kraju.
Na včerajšnjo otvoritev sta prišla tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko s konzulom Kovačičem, poleg njiju pa je bil prisoten še Mitja Furlan, član Gospodarske zbornice Slovenije. Z italijanske strani so bili prisotni goriški župan De Simone, prefekt Barrasso, deželni odborniki in poslanci ter gospodarski operaterji.
Osnovnošolski učitelji, brez stalne namestitve, lahko vložijo prošnjo za poučevanje pošolskih dejavnosti na šolah, kjer za to skrbi šolski patronat. Prošnje je treba vložiti do 20. decembra letos.
Zaščititi vodovodne pipe in števce pred mrazom
Čeprav smo šele na pragu zime, je v teh dneh že nekoliko pritisnil mraz, v prihodnjih tednih pa je pričakovati še občutnejše ohladitve. U-prava konzorcija CAFO, obvešča, da je zdaj že skrajni čas, da uporabniki vodovoda primerno zaščitijo zunanje pipe in zlasti števce.
Stalno slovensko gledališče v Trstu, Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice . qOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
farsa v treti dejanjih
Scena
m kostumi Meta Hočevarjeva Lektor	Majda Križajeva
Režija	MILE KORUN
V torek, 30. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici za goriški abonma
Odhod avtobusa za okoliški abonma:
Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. - Rupa - Peč
Opozarja nadalje, da bodo v skladu z veljavnim pravilnikom, vse stroške za popravila morebitnih o-kvar, kakor tudi drugo škodo, ki bi nastala zaradi neupoštevanja navodil, zaračunali uporabnikom.
Do ponedeljka rok za prijavo vina in grozdja
V ponedeljek zapade rok za prijavo letošnjega pridelka grozdja za pridobitev pravice do zaščitnih znamkic za visokokakovostna vina (DOC) z območja Brd.
Do omenjenega dne pa morajo prijaviti vsi vinogradniki letošnji pridelek vina. Za zamudnike in druge kršilce so predvidene visoke denarne kazni.
Kmetovalci pa, ki so v lanskem letu — med 10. in 20. marcem — utrpeli škodo zaradi naiivov in zmrzali, lahko vložijo prošnje za dodelitev prispevka oziroma posojila iz državnega solidarnostnega sklada.
Pojasnila nudijo Kmečka zveza v Gorici — Ul. Malta 2 in druga strokovna združenja.
POKRAJINSKI KONGRES SSk
GORIŠKA SSk PODPIRA OSIMSKI SPORAZUM
Sodelovanje z matično domovino in stiki z drugimi evropskimi manjšinami
V četrtek zvečer je imela goriška Slovenska skupnost v Katoliškem domu svoj kongres, katerega so se udeležili številni delegati in izvoljeni predstavniki. Na njem so bile navzoče delegacije vseli strank u-stavnega loka razen krščanske demokracije, kar potrjuje še vedno napete odnose med tema dvema strankama. PRI je poslala kongresu pozdravni telegram.
Predsednik Andrej Bratuž je v svojem poročilu pojasnil idejne in politične zasnove edine samostojne slovenske stranke v Italiji ter še posebej govoril o stikih, ki jih ima Slovenska skupnost z drugimi evropskimi manjšinami, da si zagotovijo zastopstvo v evropskem parlamentu. Podprl je tudi sodelovanje z matično domovino.
Tajnik Damjan Paulin pa je govoril o organizacijskih vprašanjih ter še posebej o stikih naše narodnostne skupnosti zaradi razlaščanja slovenske zemlje.
Deželni tajnik Drago Štoka je navedel prizadevanja Slovenske skupnosti za ublažitev posledice potresa na Videmskem in je izrazil podporo ratifikaciji osimskega sporazuma od katerega Slovenska skupnost pričakuje reševanje narodnostnih vprašanj in globalno zakonsko zaščito.
Po onsežni razpravi so izvolili novo pokrajinsko vodstvo, ki si bo na prvi seji izbralo tajništvo. Več bomo o kongresu poročali prihodnjič.
Po novem naborniki v Trst
Pred kratkim je prišlo v naši deželi do preureditv' pristojnosti vojaških nabornih uradov. Za nabornike iz goriške pokrajine roje-
SODNA OBRAVNAVA NA SORIŠKIM SODIŠČU
20 MESECEV ZAPORA KARABINJERJU ZARADI SOBOTNEGA ROPA V GR0JNI
Za 20-letnega Micheleja Di Masa je kazen pogojna
Goriško sodišče je na včerajšnji razpravi obravnavalo sobotni rop lastnice gostilne v Grojrii. Ropar je 20-letni karabinjer Michele Di Maso iz Vieste v bližini Foggie, ki služi vojaški rok pri 13. goriškem bataljonu. Mladeniča so sodniki obsodili na 1 leto in 8 mesecev zapora pogojno ter na 150.000 lir globe.
Napad je bil v gostilni 65-letne Alojzije Terpin v Grojni. Potem ko je mladenič v lokalu presedel več ur, je s samokresom v roki prisilil lastnico gostilne, da mu je izročila ves denar, ki ga je imela v blagajni ter nekaj zavojčkov cigaret. Pred odhodom je s pestjo udaril še 68-letnega upokojenca Luigija Urdina, edinega gosta v gostilni.
«Če me vprašate, zakaj sem to storil, vam ne znam odgovoriti,» je na včerajšnji razpravi dejal obtoženec. «V gostilno sem prišel z namenom, da bi kaj pojedel ter spil kozarec vina. Pijača pa mi je ugajala, tako da sem spil več kozarcev vina. V trenutku sem iz žepa potegnil službeni samokres in, o-mamljen od vina, oropal lastnico. Ponavljam, samo v stanju, v kakršnem sem bil, sem lahko storil tako dejanje.»
Sodišče je nato zaslišalo lastnico gostilne v Grojni, ki je v bistvu potrdila to, kar smo že vedeli. Dodala je še, da se ji je mladenič zdel dober fant in sploh ni pričakovala, da se bo tako vedel. Ko je zapuščala sodno dvorano, je pristavila: «Če bi od mene bilo odvisno, bi ga takoj izpustila na svobodo, saj fant ni hudoben.»
Načelnik letečega oddelka goriške kvesture dr. Malizia, ki je mladeniča aretiral naslednjega dne po dogodku v Grojni, je dejal, da je Di Maso takoj priznal dejanje ter že takrat ni znal dati odgovora za tako početje.
Javni tožilec dr. Laudisio je v svojem posegu upošteval olajševalne okoliščine (vinjeno stanje), zaradi česar je za mladega karabinjerja zahteval 1 leto, 9 mesecev in 10 dni zapora ter 130.000 lir globe. Odvetnik Loricchio, ki je zagovarjal obtoženca, je menil, da sodišče mora upoštevati dejstvo, da je Di Maso bil v vinjenem stanju. Obenem je dejal, obstaja precejšnja razlika med ropi, o katerih vsak dan poročajo časopisi, in dogodkom v Grojni.
Končno v zaporu
tržiška tatova
Agenti tržiške kvesture so pred dnevi aretirali mladeniča, 26-letne-ga Ezearia Ramaglionija iz Ul. 24. maja 23 ter 17-letnega G. M., ki sta avtorja številnih tatvin v Tržiču. Agent, so namreč v Ramaglio-nijevem stanovanju našli več ukradenih predmetov ter denar, ki sta ga tatova odnesla iz blagajne skladišča Bertot v Ul. Cavour ter iz bara «Cristallo» v Ul. 1. maja. Pred-sodnikom se bo zaradi prikrivanja zagovarjala tudi mati mladoletnika.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ulica Fratelli Roselli, 24, tel. 72340.
ne v letu 1958 je zdaj pristojen vojaški naborni urad v Trstu — Trg Sansovino 3, medtem ko bodo v Vidmu še nadalje izdajali potrebna potrdila vsem starejšim obvezan-cem.
DANES OB 17. URI
Goriška skupina na radijski oddaji
Danes ob 17. uri bo na ljubljanskem radiu na sporedu kviz-oddaja «Spoznavajmo svet in domovino». V tem kolu nastopa ekipa Mladinskega centra iz Gorice, ki se bo v Ribnici spoprijela s tamkajšnjo ekipo Zveze socialistične mladine - občina Ribnica.
Goriško ekipo, ki že četrto leto nastopa na tem mladinskem tekmovanju, sestavljajo David Sošol, Karel Devetak, Mavricij Černič, Fabij Gergolet in Igor Komel.
Vprašanja, na katera bodo drevi odgovarjali predstavniki goriškega Mladinskega centra in Ribnice, zajemajo štiri področja, in sicer notranjo jugoslovansko politiko; zunanjo politiko; kulturo in šport.
Med novostmi današnjega sporeda moramo omeniti prisotnost predstavnikov slovensk, manjšine v Avstriji, ki bodo radijskim poslušalcem orisali celotno problematiko in trenutno stanje Slovencev na Koroškem.
I.	K.
Knjižna zadruga «SREČANJE - INCONTRO»
priredi drevi ob 17.30 v dvorani pokrajinskega sveta predavanje o
«DOLŽNOSTIH VEČINE DO MANJŠINE»
Prof. Sergio Salvi, pisec knjige «Le lingue tagliate», bo razvil teorični del, prof. Samo Pahor pa bo govori! o položaju slovenske manjšine.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
Člani dramske skupine in Sovo-denjskega noneta bodo drevi v so-vodenjskem kulturnem domu pripravili Cankarjevo proslavo. Prvi del sporeda bo obsegal odlomke iz Cankarjevih del; v drugem delu bodo člani dramske družine uprizorili pisateljevo delo «Jernejeva pravica». Delo je režiral gledališki i-gralec Laci Cigoj. Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani, bodo proslavo ponovili tudi v nedeljo.
(Na sliki: prizor iz «Jernejeve pravice», v katerem nastopajo člani domače dramske družine).
Kino
Gorica
VERDI 17.90—22.00 «Lo sparviero».
J.	P. Beimondo in B. Cremer. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Signore e signori buonanotte».
MODERNISSIMO 17.39-22.00 «Una vi-ta venduta» E. M. Salerno in G. A-mato. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «2 super colt a Brooklyn». R. Leipmann in D. Shelly.
VITTORIA 17.00—22.00 «La vera gola profonda». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi 'r
I rzic
EXCELSIOR 16.30—22.00 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge».
PRINCIPE 17.30—22.00 «Quelli del calibro 38».
Nova Gorica
in okolica
SOČA «Dežela večne igre», barvna risanka ob 16.00. «Pirati v metroju», ameriški barvni film ob 18.00 ir. 20.00.
SVOBODA «Zakaj te mož pušča samo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DFSKLE «Bratje maščevalci», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj- danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Martino Iacobucci, Kristian Tommasi. Matteo Blasic, Paolo Pecchiari, Alessandro Moras-sutto, Devid Zorba. Elisa Stabon, Elisa Ravastin, Niko Di Battista.
UMRLI SO: 54-letni mizar Giacomo Tonut, 68-letnega gospodinja Dora Radinja, 73-letni u|X)kojenec Donato Naselli, 64-letna upokojenka Paola Scalili, G7-letna gospodinja Olga Zava-clal vd. Viani. 68-letni upokojenec Luigi Collenzini, 64-letni delavec Mario Pertot, 88-letni upokojenec Giovanni Marchiori. 85-lelna gospodinja Antonija Jakopič.
ZDRUŽENJE TRGOVCEV GORIŠKE POKRAJINE TRGOVINSKA ZBORNICA
OB PRILIKI ANDREJEVEGA SEJMA 27. XI. - 6. XII. 1976
M1-
m SALON KMEČKE MEHANIZACIJE
GORICA (ITALIJA)
RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO, UL. DELLA BARCA URNIK: vsak dan od 10. do 20. ure
ORGANIZACIJA
BI WU PUBBLICITÀ' — GORICA (ITALIJA) KORZO ITALIJA 101 — TEL. 0481 87466
PRIMORSKI DNEVNIK 4
27. novembra 1975
INTERVJU EDVARDA KARDELJA AVSTRIJSKEMU «PROFILU»
Pravne in moralne osnove zavzemanja Jugoslavije za manjšini v Avstriji
VPRAŠANJE: Avstrijski zunanji minister Pahr je nedavno izjavil, da ni preštevanje v Avstriji v resnici v nikakršni zvezi z državno pogodbo. Mar ne zaupate tej izjavi?
ODGOVOR: Videli bomo, kaj se bo zgodilo v praksi. Z avstrijskim zakonom o statusu narodnostnih skupin naj bi manjšinama zagotovili določene pravice, na primer postavili dvojezične topografske napise, vendar samo tam, kjer živi vsaj četrtina posamezne narodnostne skupine. To pa je, kar je povsem jasno, navzkriž z državno pogodbo. Med pogajanji, ob pripravljanju državne pogodbe, ko sem tudi sam sodeloval kot vodja jugoslovanske delegacije, kot sem že omenil, so tako načelo odločno zavrnili. Z drugimi besedami, v državni pogodbi ni omenjeno nič podobnega, pa ne zato, ker bi takratni pogajalci pozabili na tako načelo, marveč zaradi tega, ker so se vzajemno strinjali, da pra- . vic manjšin ni mogoče povezovati z njihovim številom. Torej so povezovanje pravic manjšin z njihovim odstotkom takrat odločno zavrnili. To ni težko ugotoviti, če samo prelistaš zapisnike z zasedanj takratnega sveta ministrov velesil.
To je tudi razumljivef, kajti manjšina mora imeti na celotnem območju, kjer živi kot kompaktna etnična skupina zagotovljen položaj enakopravnega nacionalnega subjekta z večinskim narodom. Vsako drugačno stališče pravzaprav izraža zgolj usmeritev k a-similaciji manjšin. V Avstriji pa vedo ravno tako dobro kot v Jugoslaviji, kje živita slovenska in hrvaška manjšina in kje se normalno prepletata z večinskim narodom. če se celotni etnični skupnosti priznajo pravice po državni pogodbi, potem nekakšno procen-tualno razmerje med manjšino in večino prav gotovo ne more imeti nikakršne vloge. Prav tako se sama manjšina ne more deliti na del, ki ima nekatere pravice, in na del, ki nima nikakršnih pravic.
Pri nas noben zakon ali drug predpis ne povezuje pravic manjšin s številom njenih članov. Samo to in nič drugega ne pričakujemo tudi od Avstrije. Če ne bi bilo povezovanja in postavljanja pravic manjšin v odvisnost od procenta, mi ne bi postavljali kot problem vprašanja popisa v Avstriji.
VPRAŠANJE: Vztrajate torej pri kritiki zakona o narodnostnih skupinah, ki pa bo precej izboljšal položaj manjšin?
ODGOVOR: Povedal sem že, da novi manjšinski zakon ne pomaga urejati problemov. Nasprotno, bistveno enostransko revidira določila 7. člena državne pogodbe. Preštevanje manjšin kot pogoj za izpolnitev prevzetih obveznosti je bilo tudi v času, ko je bila podpisana državna pogodba, zavrnjeno kot nesprejemljivo. Ugotavljanje odstotka slovenske in hrvaške narodnostne manjšine je v današnjih razmerah evolucije in napredovanja človekovih pravic, zlasti ob najnovejšem razvoju dogodkov v Evropi, ob dosedanjem napredovanju v naših bilateralnih odnosih neprimerno manj upravičeno kot takrat, ko je bilo to zavrnjeno. Namesto da bi v skladu s svojim namenom varoval interese slovenske in hrvaške manjšine, ogroža manjšinski zakon s svojo vsebino že dosežene elementarne osnove za uveljavljanje manjšinskih pravic.
VPRAŠANJE: Kakšne so kvalitativne razlike med položajem Hrvatov na Gradiščanskem in Slovencev na Koroškem?
ODGOVOR: Ne vidim nikakršnih razlik razen tistih, ki izvirajo iz različne družbene, politične in kulturne strukture ene in druge manjšine. Vendar te razlike ne morejo v ničemer odločati, kadar gre za položaj in pravice manjšine kot take. Tudi državna pogodba glede tega ne dela nikakršne razlike. Mislim, da že osnovna demokratična logika govori, da glede tega ni mogoče delati nikakršnih razlik.
VPRAŠANJE: Orišite načelno kritiko Jugoslavije na račun avstrijske manjšinske politike!
Edina rešitev: resnični dialog avstrijske vlade z manjšinama
ODGOVOR: Mislim, da sem na to vprašanje v glavnem že odgovoril. Dodal bi samo še dve dejstvi.
Prvič — vse, kar je bilo na tem področju sprejeto, je bilo sprejeto ne samo brez soglasja u-streznih manjšin, temveč tudi brez najmanjšega spoštovanja njihovih zahtev. Jugoslavija je zmeraj sodila in sodi, d., je edina pot za reševanje tega odprtega problema jugoslovansko - avstrijskih odnosov resnični dialog avstrijske vlade s slovensko in hrvaško manjšino, s katerim bi si morali prizadevati za ustrezne rešitve v skladu z določili državne pogodbe, kar bo Jugoslavija vsekakor podpirala.
Drugič — bolj kot karkoli vznemirja dejstvo, da doslej sprejeti ukrepi avstrijske vlade kakor tudi tisti, ki jih vlada še predlaga, v celoti vsebujejo «teze» šovinističnih, nacionalističnih in asimi-latorskih krogov na Koroškem in Gradiščanskem. Znano pa je dejstvo, da se ravno ti krog' zavzemajo za radikalno zožitev pravic slovenske in hrvaške manjšine,
za njihovo asimilacijo v nemški narod, s čimer ustvarjajo ozračje nacionalne nestrpnosti in sovraštva, kar vse pomeni kršenje črke in duha.- državne pogodbe. Nič ne bom pretiraval, če povem, da je večina omenjenih idej popolnoma identična z nacistično i-deologijo. Sicer pa so to isti krogi in ista ideologija, ki so v drugi svetovni vojni podpirali priključitev večjega dela Slovenije k nemškemu rajhu in ki se takim monstruoznim sanjam š,- do danes niso odpovedali. To potrjuje tudi njihov lov na čarovnice v razmerju do slovenske in hrvaške manjšine. Nas to vznemirja, ker gre za dejavnost, ki jo je Avstrija dolžna preprečevati na podlagi pete točke 7. člena in na podlagi 9. člena državne pogodbe.
Zaradi tega se ni čuditi, da je celo komite OZN za preprečevanje rasnega razločevanja v svojem letošnjem poročilu generalni skupščini opozoril na to dejstvo in obveznost Avstrije, ki po mnenju tega komiteja ne izvira samo iz državne pogodbe, temveč tudi iz izrecnih določil konvencije o prepovedi rasnega in drugih oblik razločevanja.
Jugoslavija se ne želi vmešavati v notranjo politiko avstrijske vlade, zdi pa se nam nevarno, da dejavnost nacionalističnih in šovinističnih krogov zagovarjajo s tako imenovanim razpoloženjem «volilnega telesa» ali celo z «demokracijo avstrijske družbe». V tej luči preštevanje manjšin ni samo kršenje državne pogodbe, temveč tudi koncesija nacističnim in veli-konemškim elementom.
VPRAŠANJE: Kaj mislite o možnih poteh, po katerih bi avstrijska vlada lahko uredila manjšinsko vprašanje, upoštevaje realistično oceno položaja?
Osnutek zakona bi moral upoštevati zahteve manjšin
ODGOVOR: Ne bi rad avstrijski vladi sugeriral kakih poti za ureditev tega vprašanja. S stališča našega upravičenega angažiranja, ne pa nekakšnega vmešavanja v notranje zadeve Avstrije, bi ponovil le to, da je glavna smer pri iskanju rešitve začrtana v državni pogodbi.
se malo ne dvomim o tem, da bodo rezultati popisa — upoštevaje bojkot manjšin in splošno razpoloženje v precejšnjem delu avstrijske demokratxne javnosti — povsem neuporabni, tudi s stališča koncepta, ki ga zastopajo z avstrijskim zakonom o statusu manjšin. Torej se neizogibno zastavlja vprašanje, kako naprej? Ne nameravam se vmešavati v avstrijske notranje zadeve, vendar pa bi izrazil mnenje, da bi se bilo v sporazumu z manjšinama najbolje koncentrirati na pripravo osnutka zakona o statusu manjšin, ki bo zares upošteval tako zahteve manjšin, kot tudi jugoslovansko - avstrijske odnose. In ko v tej zvezi govorim o jugoslovansko-avstrijskih odnosih, imam seveda predvsem v mislih obveznost Avstrije, da uresniči določila državne pogodbe.
VPRAŠANJE:	Kako gledate
na vlado Kreiskega in njena poskusa reševanja: a) pot Kreisky — Sima in b) pot Kreisky — Wagner?
ODGOVOR:	V vaše notranje
razpravljanje o poteh za rešitev teh vprašanj se ne bi rad spuščal. Že samo dejstvo, da govorite o dveh poteh, pa dokazuje, da so mogoči različni načini reševanja manjšinskega vprašanja, skratka, da preštevanje manjšin ni edina pot. Torej gre predvsem za to, kako se najodgovornejši dejavniki avstrijske države — kakor tudi Koroške, Štajerske in Gradiščanskega — lotevajo urejanja manjšinskega vprašanja in zagotavljanja čimboljšega položaja manjšin.
VPRAŠANJE: Slovenci in Hrvati v Avstriji so na pogajanjih o sklenitvi državne pogodbe leta 1955 našli v sovjetskih predstavnikih odločne zagovornike svojih interesov. Mar torej Jugoslavija danes zagovarja sovjetsko zavzemanje iz tistega časa?
ODGOVOR: Mislim, da ni mogoče tako reči. Jugoslavija zagovarja zgolj svoje stališče. Vprašanje manjšin je jugoslovansko -avstrijsko vprašanje, ne pa jugoslovansko - sovjetsko.
VPRAŠANJE: Vi bi torej za vrnili morebitno podporo Sovjetske zveze pri tem vprašanju?
ODGOVOR: Ne, nikakor ne bi zavrnili tega, prav tako kot tudi ne bi zavrnili podpore katerekoli druge države. Zavzemamo pa se predvsem za neposredne avstrijsko - jugoslovanske razgovore in želimo, da se v te stvari ne bi vmešaval nihče drug. Seveda ni odvisno le od nas, temveč tudi od Avstrije, ali se bo usmerila v tako bilateralno obliko reševanja.
VPRAŠANJE: Kakšna je ta orientacija, ste lahko videli tudi sami pred letom dni, ko ste se na Brdu pri Kranju pogo varjali z zveznim kanclerjem Kreiskym?
Od pogovorov na Brdu smo pričakovali več
ODGOVOR: Glede formalnih rezultatov naših srečanj na Brdu in Strmolu nimam kanclerju Kreiske-mu kaj očitati. Kancler se takrat
niti ni dokončno izrekel o nobenem vprašanju, niti ni vzel nase kakršnekoli obveznosti. Vendar pa so pogovori potekali v takem duhu, da smo pričakovali večji rezultat. Žal se naša pričakovanja niso izpolnila, če pa bi se izpolnila, bi bilo stanje jugoslovansko-avstrijskih odnosov zdaj vsekakor drugačno. Toda v nasprotju z našimi pričakovanji je avstrijska vlada s sprejetjem najnovejših zakonov v parlamentu ustvarila o-zračje zaostrovanja, ki ne more biti podlaga za pozitiven razvoj naših odnosov.
VPRAŠANJE: Kljub vsej formalni upravičenosti Jugoslavije, da se kot država — zaščitnica zavzema za Slovence in Hrvate v Avstriji, je vendarle vznemirjenost jugoslovanske javnosti prišla do stopnje, ko se zdi upravičeno vprašanje: ali Jugoslavija ne gleda v Avstriji cenenega cilja za napad, da bi o-krepila svojo lastno notranjo e-notnost, zlasti v trenutku, ko se povečuje sovjetski pritisk na vašo državo, predvsem v znamenju zahteve, da bi imeli vojaška oporišča na jadranski o-bali?
ODGOVOR: Prepričan sem, da bi bilo zelo škodljivo, če ne celo nevarno, spuščati se v domneve, da je stališče Jugoslavije povezano s kakršnimikoli notranjimi razmerami. Vsekakoi obstaja neki notranji element, to pa je naravna skrb matičnega naroda za svojo manjšino, skrb, ki jo tudi sicer Avstrija goji za Južno Tirolsko. To pa je tudi vse. Niso nam potrebna nobena manjšinska vprašanja, da bi z njihovo pomočjo skrbeli za svojo notranjo enotnost.
VPRAŠANJE: V publicistični polemiki se na avstrijski strani občasno ponavlja dvom o kvaliteti jugoslovanske demokracije?
ODGOVOR: Na prvi pogled se zdi paradoksalno, da nam ravno v okoliščinah, ko se plete polemika o kršenju elementarnih pravic narodnostnih manjšin, posamezni ljudje iz Avstrije vztrajno dajejo lekcije o pomanjkanju demokracije pri nas. Očitno pa tudi ni nič paradoksalnega. V resnici gre za staro in mnogokrat preizkušeno taktiko «ujemite tatu». V bistvu gre samo za izjave, ki so rezultat nečiste vesti. A če nič drugega, te lekcije vsekakor kažejo vsaj neko pozitivno dejstvo, namreč, da v avstrijski družbi kljuje demokratična in humanistična vest zastran »■'oložaja narodnostnih manjšin v Avstriji, še zlasti, ker Avstrija za svojo manjšino z druge strani meja zahteva, česar ni pripravljena dopustiti narodnostnima manjšinama v okviru svojih meja. Zato ostaja Avstrija z vidika moralnega prava vsekakor dolžnik pred našima manjšinama kakor pred zgodovino.
VPRAŠANJE: Po eni strani se Jugoslavija zavzema za državljanske pravice slovenskih in hrvaških Avstrijcev, po drugi pa obsoja svoje lastne državljane na visoke zaporne kazni, če se kritično izražajo o pomanjkanju državljanskih pravic in svoboščin v sami Jugoslaviji. ODGOVOR: Sistem naše demokracije sloni na demokraciji samoupravljanja, ne pa na demokraciji političnih strank. Naša oblika demokracije ima po mojem prepričanju vse možnosti, da razvije in zagotovi vse individualne demokratične ter celo širše in večje pravice od možnosti, katere ima tista demokracija, ki jo mi imenujemo buržoazna. Prizadevamo si, da bi se ta naša demokracija razvijala vštric z razvojem vse družbe.
Toda naš sistem je včasih pod pritiskom tako od znotraj kot od zunaj. Kakor vsak drug, se mora tudi naš sistem bojevati proti tem pritiskom. Kajpada nismo navdušeni nad sodnimi procesi, ki smo jih imeli pred časom. Toda Jugoslavijo po eni strani napadajo kot socialistično deželo, po drugi strani pa kot samoupravno državo. Nekatere nepomembne skupine v deželi izkoriščajo tak položaj za krepitev zunanjega vpliva v Jugoslaviji. V takšnem položaju načenjajo tudi vprašanje: kaj bo jutri v Jugoslaviji. Trdno smo odločeni braniti Jugoslavijo takšno, kakršna je — socialistično, samoupravno in neuvrščeno. Mislim, da je načenjanje takih vprašanj v Avstriji samo izgovor za to, da glede manjšinskega vprašanja zavzemajo nedemokratično stališče.
V—	.>'•;?
(Nadaljevanje na 6. strani)	Sončni zaton v Kornatih v Dalmaciji	(Foto M. Magajna)
limitu im umi iiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmmmiiiiiiiiHiinii*iHimumiii*nmimmiiiiiiiiiiiii|iHiiiiiiiii,,irniiiiuiTmminiimiiimiiiinmimiiiiii,iHini,,,i,iiiiii
SREČANJE OB SPOMENIKU PADLIM NA GRADINU V ISTRI
V duhu brutskegu sožitju ki go je rodil skupen boj
Pokg predstavnikov domačih borčevskih organizacij tudi predstavniki ANPI iz Trsta - Obujanje spominov na bataljon «Alma Vivoda» - Sodelovanje šolarjev
Tam, kjer se je pred 32 leti bil hud, krvavi boj, v katerem je v spopadu z nacisti izgubilo življenje veliko slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov, so se v nedeljo, 21. novembra srečali preživeli borci bataljona «Alma Vivoda» z borci s slovenskega obalnega območja, iz Buj-ščine, in s predstavniki italijanske borčevske organizacije AN Pl za tržaško območje, predstavniki zveze borcev za obalno in kraško območje ter s predstavniki družbeno - političnih organizacij Bujščine. Bil je hladen, mračen novembrski dan, podoben tistemu izpred 32 let. Temni oblaki so se podili po nebu, pihala je močna burja, da so zastave okoli lepega spomenika padlim partizanom, ki so ga leta 1959 v počastitev 50-letnice zveze komunistov postavili borčevske organizacije koprskega in bujskega področja, tako močno plapolale, da se je v trenutkih, ždelo, kot bi to bil odmev streljanja strojnic. Spomin pač na novembrski dan 1944. leta, ko so strojnice zares regljale, ko so bobnele eksplozije min na vsem prostoru med vasmi Kuči-breg in Hrvoji, tu na meji med Slovenijo in Hrvaško, kjer sta se spopadli po golih, pustih gričih partizanska in nacistična vojska.
Še dan pred tem so bili borci bataljona «Alma Vivoda» in drugi borci v Vrnjaku, Briču, Brdih in Črncih na varnem, saj so jim prebivalci teh krajev, ki so jim tudi sicer na vse načine pomagali, dali na voljo hleve, shrambe in kleti. Slovenski, hrvaški in italijanski partizani so se v vaseh in naseljih na meji med slovenskim in hrvaškim delom Istre ter na Momjanščini počutili kot doma in povsem varne. Še posebej onega usodnega dne, ker je ves kraj zajela gosta megla in ni zato nihče niti mislil, da bi se moglo zgoditi to, kar se je zgodilo. Že večer pred spopadom pri Hr-vojih, kot se še danes spominjajo starejši ljudje tega kraja, je
se tu ramo ob rami borili proti skupnemu sovražniku ne glede na nacionalno ali jezikovno razliko, pač pa za skupen cilj, za zmago pravičnejšega sveta. Tedaj so se borili in umirali kot bratje, da bi njihovi nasledniki kot bratje živeli.
Rdeči prapori so kot živ večni ogenj plapolali okoli spomenika, otroci iz slovenske osnovne šole na Gradinu ter otroci iz hrvaških in italijanskih osnovnih šol iz Buj so recitirali priložnostne pesmi, dva pevska zbora pa sta pela partizanske pesmi. Predsednika zveze borcev iz Kopra in iz Buj ter predstavnik tržaškega ANPI so spregovorili in se v svojih govorih spominjali junaške borbe in smrti svojih tovarišev, poudarili so «razumevanje in sporazumevanje, ki se je rodilo iz skupne borbe».	./siarmoi T. F.
imi! limi ■immilli lunini iiiiiiiiiu m m m iiMiniuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiuiiiiiiiUf
Nekdanji borci «Iskre» na vsakoletnem srečanju
nekdo prinesel vest, da se po področju približujejo Nemci, ki da se pripravljajo na napad. In partizani so se zares zbrali in napotili, da bi se nekoliko odmaknili, a niso prišli daleč. Nepričakovano se je dvignila megla in na golih, pustil senožetih in pašnikih, po gričih okoli škrličev in Semiča, kjer ni bilo nikakršne zaščite, so jih začeli kositi rafali iz brzostrelk in mine iz metalcev min, ki jih je sovražnik postavil vse naokrog. Mnogo borcev je obležalo mrtvih in ranjenih, ker jim ni uspelo umakniti se do prve gošče.
Preteklo nedeljo, 21. novembra so se, kot smo rekli, zbrali njihovi preživeli tovariši, bivši borci bataljona «Alma Vivoda» in drugi hrvaški in slovenski bivši borci, da bi se spomnili svojih padlih tovarišev, s katerimi so
Udeleženci so se tudi fotografirali za spomin na srečanje
■iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimmiiimiiiiiimiiiMiiiiimiiiiufiiiimiiiiiiiimmiiiiimiimiimiimiiiimmiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiuimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Pogovori o davkih
PREMIČNA LESTVICA NEPREMIČNE DOKLADE
V teku so še vedno pogajanja med zvezo industrijcev in osrednjimi sindikalnimi organizacijami za morebitno določitev novega ustroja premične lestvice. Vsem podrejenim delavcem je dobro znano, da vsaka točka draginjske doklade prinese določen povišek prejemkov ne samo na osnovo, pač pa tudi na stranske prejemke, kot so izredno delo, 13. plača, odpravnina itd. Posebna vrsta prejemkov so družinske doklade. Izplačilo družinskih doklad omogoča sklad, v katerega se stekajo posebni prispevki v višini 7,2 odst. na vse prejemke v breme delodajalca. Za nekatere kategorije podjetnikov je breme nižje.
Do začetka leta 1974 so znašale družinske doklade za ženo in vsakega otroka 8.865 lir. Od leta 1975 dalje in vse do danes se je mera družinskih doklad zvišala na 9.950 lir. Z uveljavitvijo davčne reforme (1. 1. 1974) so bile tudi družinske doklade podvržene davku na dohodke fizičnih oseb (CI RPEF). Ko so za to podrobnost, ki so jo z zakonom sami izglasovali, zvedeli parlamentarci, je nastalo razburjenje, češ da so tovrstni prejemki povsod oproščeni vsake davščine, kar pravzaprav ni niti res. Družinske doklade so bile pri nas vedno tako malenkostne, da bi vsaka njihova obdavčitev pomenila krivico. Ker pa se zlasti v današnjem
položaju skušajo najti na vse načine novi viri davčnih dohodkov, so zagovorniki obdavčitve za, ker je neizpodbitno dejstvo, da 10.000 lir na mesec za družinske člane v breme pomeni za skromnega delavca precej, nič ali skoraj nič za uslužbence, ki imajo na primer
1.000.000 lir mesečne plače.
Kakorkoli že, so pod Morovo vladavino povišali enoto družinske doklade za 10 odst. v protiutež obdavčitve, tako da le-ta znaša danes zaokroženo 10.870 lir na mesec. Menimo vsekakor, da, je šlo za sladkorček širokemu sloju užitni-kov tudi v predvidevanju tedaj bližajočih se volitev. Vlada je ob podpori parlamenta šla dalje. Družinske doklade bodo oprostili davščine IRPEF v dveh obrokih: za polovico v letu 1977 in za ostalo polovico v letu 1978.
Seveda bodo obenem postopno odpravili tudi omenjeni davčni odtegljaj prav tako za polovico v prihodnjem letu in za ostalo polovico v naslednjem letu. Kot po navadi so birokrati zbrali najbolj zamotano pot, ki bo težila že tako hudo komplicirano davčno odtegovanje delovnih prejemkov.
Dokaj čudno je, da v ostri razpravi okoli premične lestvice ni slišati besede o nepremičnosti dru žinskih doklad. V parlamentu je bi-
la med drugim osnovana posebna komisija, ki naj bi zbrala podatke o džungli plač in prejemkov. In vendar tudi odtod v tem pogledu nobene pripombe.
In prav bi bilo da bi pri inflaciji, ki smo ji priča, vprašanje nepremičnosti družinskih doklad končno v ospredju. Draginjo občutijo seveda vsi delovni ljudje, bolj kot ostali pa družinski očetje, ki morajo skrbeti za svoje otroke in za žene brez dohodkov. Skoraj neverjetno je, aa so na problem «pozabile» delavske organizacije, ki v samih vrstah svojih članov o-mogočajo krivične diskriminacije.
Stvar bi se dala preprosto rešiti v okviru premične lestvice. Zadostovalo bi. da bi se sporazumeli, da bi določeno število draginjskih točk namenili od časa do časa povišanju družinskih doklad.
Prilagajanje družinskih doklad bi imelo med drugim prav občuten pomen za upokojence, ki jim tovrstne doklade urejajo na osnovah, ki so v veljavi za aktivne industrijske delavce. Vsaka točka draginjske doklade bo veljala za aktivne delavce 'id 1. februarja dalje blizu 2.460 lir, upokojencem priznava iz tega naslova le polovico t.j. 1.200 lir za točko in še to enkrat na leto in s šestmesečno zamudo. Vse pa, žal kaže, da bodo več kot upravičene težnje neaktivnih delavcev tudi tokrat ostale glas vpijočega v puščavi. Upokojenci pač nimajo tako imenovane pogodbene veljave, ne stavkajo, niso zastopani v raznih organih itd. so .skratka, siva volilna masa.
ST. OBI-AK
12.30
13.30
17.00
18.35
18.40
18.50
19.20
19.45
20.00
20.45
21.50
12.30
13.00
13.30
14.00
14.30
15.00
17.00
18.25
19.15
19.45
20.45
21.55
Borci NOB iz združenega podjetja «Iskra se vsako leto sestanejo na tovariški pogovor. Letos so se zbrali v petek, 19. novembra v hotelu Triglav v Sežani. Prišli so predvsem predsedniki aktivov zveze borcev iz 56 temeljnih organizacij združenega dela. Nekaj jih pa ni prišlo ali zaradi slabega vremena, zaradi bolezni in iz drugih razlogov, vendar se jih je zbralo 55. Poleg teli so prišli na tovariški razgovor bivši generalni direktor «Iskre» Vladimir Logar, ki je sedaj podpredsednik ljudske skupščine SR Slovenije, nadalje generalni direktor «Iskre» Jože Hujs in Ivan Lokovšek - Jan, narodni heroj Stane Semič . Daki, republiški sekretar za delo Pavle Gantar, predsednik zveze borcev občine Sežana Miro Škapin, direktor sežanske «Iskre» Stanislav Pavlin in drugi.
V soboto zjutraj so si ogledali Lipico in lipiško konjarno, nakar so borce sprejeli jamarji v Vile-nici, ki so jim priredili tudi prigrizek. Borci so si ogledali jamo in bili z obiskom zadovoljni, hkrati je bilo sklenjeno, da bo prihodnje tradicionalno srečanje
v Novi Gorici.
L. C.
10.00
15.55
17.50
19.25
19.30
19.50
20.00
20.40
22.10
15.55
19.30
20.15 20.35
21.25
22.15
SOBOTA, 27. NOVEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Družinski pogovori DNEVNIK ZLATI CEKIN
Mednarodno tekmovanje otroških pesmi, prenos iz bolonjskega
Treatro Antoniano
Izžrebanje loterije
Nabožna oddaja
Posebna oddaja iz parlamenta
Oddaja za otroke
Almanah in Vremenska slika
DNEVNIK
TRETJI KANAL, glasbeno - govorna prireditev Arnoldo Foa, Ombretta Colli, Olimpia di Nardo, Gianni Moran-di in Giuseppe Pambieri se bodo nocoj petič in zadnjič sestali s TV občinstvom v svoji posebni oddaji, v kateri parodirajo razne televizijske programe. Nocoj bodo začeli z italijansko folkloro s posebnim poudarkom na sardinski, nato pride na vrsto parodija oddaje «Senza rete» itd.
Posebni dnevnik 1
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Shirley McLaine v oddaji «SHIRLEYJIN SVET»
DNEVNIK 2 — OB 13. URI Srečanje s časnikarji
Odprta šola, tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVI EVROPE
Čez dve leti bodo v zahodni Evropi volitve za evropski parlament. Že doslej je deloval in še deluje evropski parlament, ki pa ni bil neposredno voljen, pač pa so vanj pošiljali svoje delegate parlamenti posameznih dežel članic. Logično je, da bo za leto 1978 potrebno pripraviti javnost zahodne Evrope na te volitve in oddaja Dnevi Evrope se bo potrudila, da bi seveda na svoj način prikazala to vprašanje Rugby: Italija — Španija, prenos iz Rima KOLAJNE STARE GOSPE
Delo je napisal James M. Barrie, v italijanščino ga je prevedel Enrico Raggio, v njem pa igrajo Renzo Montagnani, Rina Morelli, Ave Ninchi, Gabrielle Giacobbe in drugi. Kot nam imena posredno povedo, gre za ponovitev dela Nocoj: John Miles Športna sobota
DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO IL SEGNO DEL COMANDO, drugo nadaljevanje Televizijsko, nadaljevanko sta pripravila Flaminio Bollini in Giuseppe d’Agata, s katerima sta sodelovala še Dante Guarda-magna in Lucio Mandarà, igrajo pa med drugimi Ugo Pagliai, Rosella Falk, Massimo Girotti, Augusto Mastrantoni, Roberto Bruni, Carla Gravina in drugi.
Polkovnik Tagliaferri pove Forsterju, da na številki 13, kjer je stanovanje že dolgo prazno, še vedno nekdo živi. Gre verjetno za prikazen, ki naj predstavlja Lucijo, torej dekle, ki ga je profesor videl in z njim tudi večerjal. V kavami Greco pa prof. odkrije veliko podobnost s pokojnim slikarjem, na pokopališču ga preseneti «srečanje» z Lucijo ter z nekom, ki je hudo podoben njemu samemu, toda v obleki Tagliaferri ja, skratka presenečenje za presenečenjem Realizem asketa: MOUCHETTE Film je režiral Robert Bresson
Mouchette je stara 14 let in živi na podeželju v Provansi z bratcem, ki je še v povoju, in starši, ki so se predali alkoholizmu. Njeni vrstniki jo zaničujejo, ona pa se jim maščuje. Ko jo nekega dne na poti iz šole zajame neurje, sprejme ponudbo lovca, ki jo povabi v svojo koliho. Moški ji zaupa, da je umoril lovskega čuvaja in prosi za pomoč proti sodnim oblastem. Doživi hkrati tudi božjastni napad. Ko pa ta popusti, si privo-šči deklets
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
in 11.05 ter 12.05 TV ŠOLA:
Nogomet: HAJDUK - BEOGRAD Sporočila iz vesolja, film Risanka DNEVNIK
Zunanjepolitični komentar
TV - ŽEHTNIK, satirično zbrljiva oddaja
ZA SONCEM, film
Za konec tedna je ljubljanska TV pripravila vesel in živahen film brez kakršnekoli zahtevnosti in poslanstev. Gre za zgodbo učitelja, ki se je naveličal meglene Anglije in se odpravil v Avstralijo. Tam začne v podeželskem mestecu poučevati petje in tudi sam lepo poje, tako da je film tudi glasbeno prijeten. Ko pa je naučil svoje šolarje lepo peti, jih je odpeljal v Melbourne na pevsko tekmovanje. Logično, da tam zmagajo. Kot vidimo, film zares ni pretenciozen DNEVNIK
Koper — barvna
Nogomet: HAJDUK — BEOGRAD
Otroški kotiček
DNEVNIK
Maščevalci, serijski film
JUGOSLAVIJA V DRUGI SVETOVNI VOJNI, drugi del POVEST O DOBRIH LJUDEH, celovečerni film, ki ga je France Štiglic napravil po istoimenskem romanu Miška Kranjca
Zagreb
17.50 SALAŠ V MALOM RITU 18.45 Tovariša — humoristična oddaja 20.00 POL MI, POL VI, zabavna oddaja
TRST A
7.00,	10.00, 11.30, 12.45, 15.30,
18.00	in 19.15 Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo; Dobro jutro; Glasba in kramljanje; Glasba; Koncert; Jazzovski utrinek; Družina v sodobni družbi; Lahka glasba; Pratika; Glasba po željah; 13.00 -
15.30	Za mlade: Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu; V zrcalu časa; Glasba; 15.45 - 19.00 Kultura in delo: Poslušajmo spet; V diskoteki; Dramatiziran roman.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00. 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro: 8.35 Glasbeni in-termezo; 10.00 Z nami je. . .; 10.35 Koledar; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.00 Orkester; 15.45 Sax Club; 16.50 Primorski periskop;
17.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo;
19.30	Glasbeni Weekend Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	10.00, 12.00. 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 7.30 Budilka in včerajšnje kronike; 9.00 in 10.35
Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Drugi zvok; 12.10 Glas-beno-govorni spored; 13.30 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Identikit;
15.05	včeraj in jutri; 17.35 Strnjena komedija; 18:20 Jazz; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Radijska priredba; 21.05 Operna glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 650 Dobro jutro, otroci1 ; 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti: 12 40 Domači napevi; 13.30 Priporočajo vam. - ■ :
14.05	Iz dela glasbene mladine; 14.25 S pesmijo po Jugoslaviji: 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Spoznavajmo svet in domovino: 18.20 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Ansambel Milana Ferleža; 20.00
22-00 PRENOS POČASTITVE DNEVA REPUBLIKE IZ JAJCA; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden: 0.30 Zvoki; 1-00 Vaš gost; 2.03 Nočni koncert; 3.03 Glasbena skrinja.
liilliiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiiiiiimiimimimiimiiii mu imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinn111
limi»*
OVEN tod 21. 3. do 20. 4.) Znašli se boste v novem okolju in ne bo vam lahko. Neko staro prijateljstvo se bo obnovilo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Organizirajte si delo tako, da ne boste morali kaj ponavljati. Vaši upi bodo uresničeni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Čemu se razburjate, ko bo vendar šlo vse prav. V družini se bo napetost polegla.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne prenaglite se, ker niste izbrali prave poti. Nekdo se vam bo u-dinjal, a je preveč zainteresiran.
Horoskop
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neki načrt boste morali odložiti. Tudi v družini nekaj ne bo prav.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Uživajte podporo vplivnih oseh. To pa še ni jamstvo za popoln uspeh. Privlačne ponudbe.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pri nakupih in stroških bodite previdni. Ne iščite zadoščenja niti med bližnjimi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Danes boste imeli vsestransko
srečo. V čustvenih zadevah ne bodite preveč zahtevni.	.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 129 Na račun tuje pomoči se bost postavili na noge.	..
KOZOROG (od 21. 12. do 20. V) Glede sodelavcev bodite bolj P1"® vidni. Reševati boste morali neko čustveno zadevo.	„ -,
VODNAR, (od 21. 1. do 19- H Vaši poslovni tekmeci bodo morf popustiti. Ne dajajte obljub, ki J1 ne boste izvedli.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S svojo drznostjo se boste krepko Pre nili dalje. Razčistiti boste neko domače vprašanje.
IZBOR IZ DELA
„pa saj to je imenitno! to je osnovnoF
neformalni pomenki s šestimi nekdanjimi veleposlaniki
bordati pogačnik
Kot bi se ob tem globoko v de Gaul-lu nekaj premaknilo Prejšnja zaspana lenobnost ga je povsem minila, sunkovito je pristopil k mizi, udaril s pestjo po njej in pomembno izgovoril:	»Pa saj to je
imenitno! To je osnovno!»
* * *
Jugoslavija in svet? Kako so zastopali in zastopajo Jugoslavijo v svetu naši veleposlaniki? Kako je bilo zlasti ob zgodovinskih prelomnicah? Kako so nekdanji partizani postali diplomati? Se spominjajo kakih zanimivih, čeprav morda na videz drobnih doživetij in osebnih stikov z najvišjimi predstavniki dežel, kjer so bili akreditirani? Potrkali smo na vrata šestih nekdanjih pomembnih veleposlanikov. Ljubeznivo, odkrito in zavzeto so pomenke sprejeli.
a!eš foebler:
sprva smo bili preveč agitatorski
Udaren partizan in preudaren intelektualec dr Aleš Bebler, danes član sveta federacije, po vojni večkratni jugoslovanski veleposlanik in naš predstavnik v svetu, je pri mizici v beograjski kavarni »Moskva« z vso iskrenostjo razmišljal: »Partizani v začetku naše diplomacije še nismo Imel, dovolj izkušenj, cesto smo bili preveč agitatorski. Toda včasih veliko več opravi kritika med vrsticami kot kopica osmih besed Predvojni diplomat zdaj že pokojni Stanoje Simič, srbski republikanec, ki se je po sporazumu Tito — Šuba-šič pridružil naši NOB in ki je bil najprej naš veleposlanik v Moskvi, kjer se je znašel še kot predstavnik londonske emigrantske vlade, nato pa je bil prvi zunanji minister nove DFJ, je nam mlajšim večkrat svetoval: »Ne bodite preostri!«
Toda tudi v diplomaciji so morali nekdanji jugoslovanski partizani večkrat parirati huae pritiske, ki so ogrožali jugoslovansko neodvisnost.
»V času najhujšega kominformovske-ga pritiska z Vzhoda na Jugoslavijo je izoruhnila še korejska vojna. Jugoslavija je bila takrat, leta 1S51, članica varnostnega sveta OZN in jaz sem bil predstavnik Jugos.avije v varnostnem svetu Bili smo v položaju, ko je bila pomoč Zahoda zelo pomembna za nas. zato so mnogi pričakovali, da bomo iz kratkoročnih razlogov tudi, kar zadeva korejsko vojno, preprosto prešli na ameriško stran. Toda mi smo korejsko vojno meli za vrhunec hladne vojne in smo kljubovali tudi Američanom, čeprav to ni bilo lahko, saj so imeli v varnostnem svetu večino, še posebej, ker so Rusi iz sveta odšli in mko ni bilo sovjetskega veta. Američani so dosegli celo to, da je ameriška vojska nosila modre čelade OZN. Mi smo, nasprotno, menili, da sta krivi obe strani, in predlagali kompromisno rešitev, to je umik na demarkacijsko linijo, kar je že takrat nakazovalo našo leuvrščenost. Kmalu pa smo spoznali, da nismo več sami. v varnostnem svetu sta se nam pridružili še dve drugi delegaciji — indijska in egiptovska Tako se je prvič pojavila poznejša vodilna trojica iz gibanja neuvrščenih — celih deset let pred prvo konferenco neuvrščenih v Beogradu!«
Prijazno se je Bebler spomnil svojih dveh takratnih partnerjev Indijca Bene-Sala Raua in Egipčana Favzija Beja, ki je pozneje v revoluciji spremenil ime v Mahmuda Favzija in postal Naserjev zunanji minister. Kot so bili skoraj družinsko ljubki vikendi z Indijcem in Egipčanom, pa so bile baje manj lagodne običajne »prijateljske« večerje vseh predstavnikov varnostnega sveta. »Dve leti sem tu stalno sedel pri mizi kot sosed soproge sovjetskega veleposlanika Malika. Zaradi napetega ozračja, ki ie takrat vlada-.,„ se nisem mogel z njo pogovarjati o ničemer drugem kot o specialitetah ruske kuhinje. Pa je celo najin pomenek o piroškah nekoč prestregel soprogov pogled z drugega konca mize in od tedaj dalje soseda z mano ni več spregovorila.«
Kje pa se je sicer na službenem mestu najbolje počutil? Menil je, da najbrž v Franciji. »Jugoslavija je bila takrat zanimiva za tiste na levi in za one na desni. Za leve zaradi tega, ker smo doma že začeli razvijati samoupravljanje; za desne pa kot država, ki kljubuje s svojo neodvisnostjo supersilam, iz česar so potegnili, da bi bila Francija toliko laže enakovredna največjim.« Seveda pa po drugi strani za predstavnika Jugoslavije, ki je podpirala osvobodilni boj v Alžiriji, uradni položaj v Parizu takrat ni bil najlažji. »Ob odhodu iz Pariza me — kljub temu, da mi je premier Guy Mollet avdienco naklonil — takratni zunanji minister Christian Pineau zaradi pritiska desnice ni želel sprejeti.«
srdja priča:
preden so prišle direktive
Kdo bi si mislil, da je večkratni veleposlanik, sedanji član sveta federacije in predsednik Jugoslovanskega združenja za OZN Srdja Priča leta 1935 ležal v dunajskih zaporih! Seveda kot politično sumljiv komunist, ki je ilegalno prestopil mejo, skupaj z Borisom Kidričem in Prežihovim Vorancem. Še prej se je, zaradi policijskega preganjanja doma, skrival na Ptujskem polju, pri Lackovih in pri Lavren-čičevih. »Ali ste vi tisti veliki človek, ki je bil nekoč pri nas,« ga je nedavno vprašala uslužbenka v ptujskem občinskem uradu, Lavrenčičeva hči, ki ji je bilo tedaj tri leta.
Visokorasel, tršat je Priča vselej bil.
»Ko smo nekdanji partizani prišli v sekretariat za zunanje zadeve, je nekdo izmed nas rekel: vse razumem, le vseh teh aktov ne, niti od kod in karr gredo.« Pa vendar so postali odlična nova diplomacija, »na pol agitatorji in na pol diplomati«, drugačni kot so bili tisti rutinirani na Zahodu ali diplomatski uslužbenci na Vzhodu. »Pri nas je veljalo načelo, da dokler ne dobiš direktiv iz Beograda, lahko postopaš svobodno, po astni presoji. In ker običajno dolgo časa odgovora nisem dobil, sem skoraj zmeraj postopal, tako kot se mi je zdelo prav«. Spomnil se je časov, ko je zastopal Jugoslavijo v OZN. »Takrat so sredi hladne vojne nekateri trdili, da samo tri dežele nastopajo neodvisno — Sovjetska zveza, ZDA" in Jugoslavija.« Navedel pa je tudi pripombo drugih: »Saj vam zavidamo, samo dolgo v tem ne boste mogli zdržati.«
In vendar so. Čeprav »vreme« vselej ni bilo naklonjeno.
»Spominjam se, kako smo šli pod vodstvom tovariša Kardelja leta 1947 v Moskvo na pogovore glede Trsta s predstavniki štirih velesil: Molotovom, Marshallom, Bevinom in Bidaultom. Nič ni bilo dokončno rešenega na tem srečanju. Na kosilu, ki ga je priredil Molotov, je vladalo hladno razpoloženje.«
Iz obdobja hladne vojne in kominfor-ma, ko je delal doma v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, se spominja raznih poizkusov »trde roke« z Vzhoda in z Zahoda. Ko pa je bil pozneje v OZN v New Yorku, ga je Dolel glasovalni stroj, ki so ga skušali bloki prilagoditi zgolj svojim interesom. »Pri vsem zaupanju v načela OZN sem bil v klopeh OZN večkrat frustriran tudi zaradi neučinkovitosti in prevelike zbirokratiziranosti aparata.« V posameznih deželah, kjer je zastopal Jugoslavijo, je skorajda življenjsko začutil korenine.
»London je zanimiv že kot mesto, hkrati kozmopolitsko in hkrati provincialno. Prek Londona je šla tudi večina finančnih transakcij za pomoč novim neodvisnim deželam, zlasti v Afriki. Tu sem spoznal Kenyatto, Nierereja in druge afriške voditelje. Skoraj ni minil mesec, da ne bi morali v cerkev na slovesno razglasitev kake nove neodvisne države.«
Očitno se je zelo dobro počutil tudi v Rimu, čeprav je njegovo bivanje tam sovpadlo z dvakratnimi zapleti okrog jugo-siovansko-italijanske meje, zaradi česar je bil tudi Titov obisk preložen. Posebno dober stik je vzpostavil s takratnim italijanskim zunanjim ministrom Morom, ki ga ima za človeka, sposobnega poslušati tudi nasprotno mnenje. »Toda tik pred Titovim drugim najavljenim obiskom leta 1970 je ponoči v jugoslovanskem konzulatu v Milanu eksplodirala bomba. Vso noč nismo spali, kajti že ob 10 uri zjutraj bi moralo pristati Titovo letalo. Ob šestih zjutraj sem imel pogovor z Morom, potem pa tudi s premierom Colombom Toda naš predsednik je sam presekal Sporočil je, da pride in je prišel.«
V Franciji, kjer je bil kot veleposlanik nekoč tri mesece brez vlade — sicer pa je v času svojega bivanja preživel devet vlad — je, kot se je pošalil, veliko laže govoril o »odmiranju države pri nas«. Pa tudi sicer se je s Francozom ustrezno duhovitostjo vživel v nj'hev »čsprit«. Ko je nekoč prišel k njemu njegov stari znanec, znani francoski publicist in poznejši politik Jean-Jacques Servan-Schreiber in ga vprašal, kaj meni o vesti, da je Stalin umrl, mu ie odrezal: »Stalin že ve, kaj dela.«
joža vilfan:
odgovorni vsemu svetu
»Leta 1945 sem sedel v sekretariatu mednarodne mirovne konference v Parizu, ki so se je udeleževale tudi vse velesile, vendar se niti enkrat nisem obotavljal, da bi odprl usta in povedal naše mnenje,« je pribil dr. Joža Vilfan, še danes zvezni poslanec in nekdanji osebni tajnik predsednika republike in jugoslovanski veleposlanik. Od začetka svoje povojne diplomatske kariere, ko je delal v jugoslovanskih delegacijah, ki so se pogajale z Italijo in Avstrijo, je, kot je ugotovil, nastopal v mednarodni diplomatski areni brez slehernega kompleksa. »Naša doživljanja iz vojne so bila še vsa sveža, saj smo jugoslovanski partizani takrat zares dosegli nekaj izjemnega. Zato smo tudi v diplomaciji terjali, da obravnavajo Jugoslavijo kot enakopravnega partnerja. Ko smo prišli pozneje v spor s kominfor-mom, smo se še bolj zavedali, da branimo velik koncept neodvisnega socializma, se pravi, da za svoja dejanja ne odgovarjamo samo sami sebi, ampak zares vsemu svetu.«
Toda hkrati s to ponosno zavestjo je dr. Vilfan osvetlil tudi dejstvo, da smo kot narod, ki je bil nekoč zatiran, in kot marksisti vselej najprej našli sorodni odmev — v parijih, v tistih, ki so bili najbolj izkoriščani. »Že v obdobju pariške konference se je tako rodilo nenavadno prijateljstvo z etiopsko delegacijo... Leta 1943 je prišlo na generalni skupščini OZN v Parizu do ljubezni na prvi pogled z Burmanci. Že takrat smo navezali zelo neposreden stik tudi z Vietnamci.« Po drugi strani Vilfan ni prikrival, da so nas veliki večkrat obšli. »Na mirovni konferenci je celo Sovjetska zveza sprejela francosko linijo in STO, ne da bi nas prej obvestila, kar je že vnaprej zožilo naše možnosti«.
V začetku leta 1952 je dr. Vilfan prispel kot jugoslovanski veleposlanik v Indijo. »Seveda smo takrat potovali še z ladjo in po poti sem prebral Nehrujevo knjigo »Odkritje Indije«. Toda še bolj je odkril Indijo v neposrednem stiku. »Takoj sem začutil solidarnost s tem ljudstvom, ki je, tako kot je šlo v Jugoslaviji za prerod jugoslovanskih narodov in strnitev, pod vodstvom kongresne stranke prešlo iz Gandhijevega gibanja neposlušnosti britanskim gospodarjem v novo, zavestnejše množično gibanje.« Še več, izhajajoč iz svojih lastnih preučevanj in pogovorov v Indiji, je dr. Vilfan vedno trdil, da je Indija »posebej pozitivna sila, s katero moramo imeti tudi boljše stike«, in da meja med Azijo in Evropo ne poteka pri Bosporju, ampak nekje pri Trstu.
Poleg zelo dobrih stikov, ki jih je imel s pokojnim predsednikom Indije, filozofom Radakrišnanom, ki je tudi kot prvi predstavnik Indije prispel na obisk v Jugoslavijo, ter pozneje z Indirò Gandhi, je bila, razumljivo, osrednja osebnost Indije, okrog katere je kot veleposlanik navezoval stike, premier Džavaharlal Nehru. Kljub veliki naklonjenosti ir pogostim stikom je Nehru vedno ostajal nekoliko odmaknjen. »Lahko si z njim govoril, toda že v naslednjem trenutku si moral počakati, da se. je z mislimi, ki so mu odplavale nekam povsem drugam, znova vrnil k tebi. Znal pa je tudi pokazati toplino. Že ko sem mu ob prihodu prinesel knjigo Titovih govorov, je bil, četudi je bila v srbohrvaščini in je ni razumel, te pozornosti zelo vesel.
Ko je leta 1954 Tito prispel na obisk v Indijo in skupaj z Nehrujem tudi govoril na velikem mitingu v Madrasu, je Vilfan ob prevajanju govorov občutil notranjo sorodnost misli obeh državnikov. »V Delhiju je bil takrat v neki dvorani velik sprejem in videl sem, kako je Nehru prijel Tita pod roko. Že sem hotel priskočiti, da bi prevajal, pa mi je predsednik pomahal z roko, češ da ni treba. Šla sta sama prav na konec dvorane, sedla na ravno indijsko zofo in se tam sprostila v živahnem pogovoru. Ob takem sobesedniku se Nehru niti za trenutek ni podal miselno kam drugam, ampak ga je očitno pogovor z vso intenzivnostjo pritegnil.«
jože brilej:
cigare ali viski?
Eden tistih z dvema fakultetama, pravno in iz NOB. je današnji predsednik ustavnega sodišča Slovenije dr. Jože Brilej, z drobnimi, a natančnimi konturami obraza in prav takim načinom mišljenja in pripovedovanja, brez samohvale. »Pazite samo to, da ne boste omenjali mene, zakaj vse je samo v tem — Jugoslavija in Tito; odnosi, situacije, v katerih se znajdeš in iz katerih moraš najti pot, po možnosti ne brutalno.«
Takoj po koncu vojne je vodil jugoslovansko delegacijo, ki je urejala odprta vprašanja z Italijo. Nekega jutra ga je presenetil predstavnik palače Chiggi s čestitko.« — »Zakaj?« »Ker ste novi jugoslovanski veleposlanik v Londonu.« — »Od kod pa to veste?« — »Iz londonskega Timesa.« Čez tri dni je bil v Beogradu. Ko je tovarišu Edvardu Kardelju pojasnjeval, da bi moral med drugim pozdraviti še svoj vojni tifus, je dobil odgovor: »Saj veš, kakšen je položaj! Zdravi se v Londonu!«
»Po letu 1945 je bila Jugoslavija dejansko izolirana med Vzhodom in Zahodom. Pojem Angloameričarr! je po njihovi lastni krivdi zvenel negativno. Po drugi strani je bilo treba nenehno uporno prepričevati, da Jugoslavija ni nikomur satelit, da v njeni revoluciji ni nič satelitskega. Lahko bi pripovedoval resnične fantastične zgodbe o tem.«
Po potsdamski konferenci in Churchillovem padcu so v Londonu prišli na vlado laburisti, od katerih »ni bilo mogoče iztisniti niti izjave o tem, da so zainteresirani za neodvisnost Jugoslavije.« Ko je leta 1952 spet zmagal Churchill, se je jugoslovanska vlada, razumljivo, toliko bolj zanimala za njegova nova stališča. »Ma-
lo pred volitvami sem gostil na večerji Churchillovo hčer, ki je tudi kandidirala in njenega moža Christopherja Soame-sa, sedanjega člana izvršne komisije EGS. Po angleškem receptu, da je treba politiko povezovati s šalo, smo si pripovedovali dovtipe. Churchillova hči se je zelo smejala nekemu mojemu dovtipu o Churchillu in rekla, da ga bo povedala očetu. Nemudoma sem torej navrgel še enega, ki sem ga označil kot še boljšega in ki se je nanašal na Churchillova zagotavljanja med volilno kampanjo, da bo v primeru zmage znova navezal dialog s Stalinom. Šala je govorila o bogu, ki je v trenutku nevarnosti za mir, poslal na svet angela s pooblastilom, da vsakemu izmed velikih treh izpolni željo. Truman si je želel, da bi bog uničil boljševike s Stalinom vred; Stalin, da bi šli po gobe Američani s Trumanom vred; Churchill pa je pomežiknil, češ, daj mi le cigare in viski, saj se bosta onadva tako ali tako vzajemno uničila. Kmalu zatem je Churchill kot novi britanski premier sprejel Brileja kot prvega jugoslovanskega veleposlanika, in ko mu je stopil od svoje pisalne mize iz globine dvorane naproti, je med gromkim smehom vprašal: »Cigare ali viski?« Pogovor se je potem razpletal v najboljšem ozračju in ob koncu je Churchill dejal: »Pozdravite mi predsednika Tita. Nimam sicer rad angleških laburistov ne jugoslovanskih komunistov, da o boljševikih sploh ne govorim. A povejte Titu: dokler bo branil neodvisnost Jugoslavije, bo užival vso mojo podporo.« Kmalu zatem je Eden kot prvi zunanji minister z Zahoda obiskal Jugoslavijo in leta 1953 je Tito kot prvo izmed zahodnih dežel obiskal Veliko Britanijo.
Leto 1956: Velika Britanija, Francija in Izrael so napadli Egipt. V varnostnem svetu OZN, ki je razpravljal o agresiji, je Sovjetska zveza predlagala resolucijo, da je napadalce treba ustaviti, toda Velika Britanija in Francija sta prvič uporabili pravico veta. Bilo je sredi noči, ko je v popolni tišini jugoslovanski predstavnik Brilej, ki je izbrskal od nekod proceduralno resolucijo »Združeni za mir«, predlagal, da se v 24 urah skliče zasedanje generalne skupščine ne glede na veto. Predlog je bil sprejet, generalna skupščina se je naslednji dan sestala, agresija je bila ustavljena. Brilej je dobil najvišje egiptovsko odlikovanje, še preden je stopil na egiptovska tla kot jugoslovanski veleposlanik.
V	Kairu je imel zaradi tesnega prijateljstva med Titom in Naserjem izjemno ugoden položaj, saj se je lahko z Naserjem srečaval tudi po dvakrat na teden. Pri tem je šlo tudi za popolno odprtost pomenkov. »Nekega dne se je Naser utrujen vrnil iz Aleksand-ije, kjer je pripravljal statut za novo politično organizacijo Arabsko socialistično unijo, v kateri naj bi postal generalni sekretar. »Zdaj gre težko, toda ko bomo uredili to, bo vse laže,« je dejal Naser. »Pri nas v Jugoslaviji govorimo tako že dolgo«, sem mu vskočil v besedo. »Saj pravzaprav tako mislim«, se je enako odkritosrčno nasmejal Naser.
V	trenutku, ko je leta 1961 razpadla ZAR in se je Sirija spet oddvojila, je bil Egipt precej osamljen in Naserja je to očitno prizadelo. Jugoslovanskega veleposlanika je povabil na večerjo Naserjev osebni politični svetovalec Mahmud Riad, sedanji generalni seketar Arabske lige. Obzirno je vprašal, če bo predsednik Tito prišel v Egipt. Brilej je poslal vprašanje v Beograd, toda še preden je prišel odgovor, se je Riad znova oglasil, tokrat s prispodobo: »Če bi imeli prijatelja, ki bi mu umrla žena ali hči, ali bi stopili v prijateljevo hišo?« — »Dobesedno to sem sporočil v Beograd. V štiriindvajsetih urah je bil predsednik Tito v Kairu.«
rudi Čačinovič:
nemška mentaliteta se je spremenila
Prav zaradi neodvisnosti jugoslovanske politike so se tudi na drugih geografskih in političnih vzporednikih normalizirali odnosi med Jugoslavijo in ZRN, ki so bili deset let prekinjeni, odnosi, ki so bili razen tega obremenjeni z grenkimi spomini na vojni čas. Nekdanji jugoslovanski veleposlanik v Bonnu, sedanji podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič, na katerega smo se obrnili kot na človeka, ki je v tistem prelomnem času s svojo mislijo te odnose ob vzajemnem spoštovanju nenavadno visoko razvil, je bil zelo odkrit:
»Izraz maščevanje bi bil bržčas preoster; toda ZR Nemčija je Jugoslavijo najprej očitno hotela kaznovati, oziroma ji vsaj dati čutiti posledice, ker smo navezali diplomatske odnose z Nemško demokratično republiko ... Toda ob koncu tega desetletnega obdobja je v ZRN prevladalo mnenje, da je prekinitev odnosov z ZR Nemčijo tudi njej v škodo in da je Jugoslavija prav zaradi svoje dosledne politike pomemben dejavnik miru in sožitja v Evropi in v svetu. Zato je šlo predvsem za to, kako bi te stike znova navezali. Eden takih prvih stikov je bil nekoliko romantični obisk takratnega nemškega ministra za družine dr. Bruna Flecka, ki je bil tudi generalni sekretar vladajoče demokr-ščanske CDU: v Jugoslavijo je leta 1967 prišel na neko prireditev na Hrvatskem kot gasilski funkcionar. Sicer pa je v Nemčiji nasploh vse bolj dozorevala ocena vseh v parlamentu zastopanih strank, da je vzpostavitev diplomatskih stikov z Jugoslavijo nujna potreba ne glede na razlike v sistemih.«
To novo vzdušje, ki je po besedah Rudija Čačinoviča poslej »trdna stalnica« in ki so ga že celo pred ponovno uradno diplomatsko povezavo dopolnjevali stiki na področju gospodarstva, kulture in turizma, je privedlo do sporazuma obeh partnerjev v Parizu leta 1968 ter do postopne ureditve vseh odprtih vprašanj, predvsem vprašanja nemške vojne odškodnine, pa tudi ureditve vprašanja zdomcev, »ki so ga v ZRN rešili celo bolje kot kjerkoli drugje, 'get so zaposleni naši delavci«. In kot so v 7RN poprej nekaterim nasilnim emigrantskim organizacijam dajali državno podporo kot socialnim ustanovam, so pozneje, zlasti v vrhu socialdemokratske stranke in vlade, kljub te-
mu da so se vozli še večkrat zapletli, kazali vse večje razumevanje za stališča jugoslovanske vlade. »Po drugi strani je bilo tudi jasno, da ZRN ne bi mogla uveljavili svoje lastne nameravane vzhodne politike nasploh, če ne bi že prej uredila odnosov z Jugoslavijo.«
Odsev tega novega pozitivnega gledanja na nemško-jugoslovanske odnose se je seveda zrcalil tudi v odprtih možnostih za navezovanje osebnih stikov novega jugoslovanskega veleposlanika Čačinoviča v Bonnu, o katerem se je pozneje kancler Willy Brandt leta 1973 na obisku v Beogradu pohvalno pošaiil, češ da je sam znal priti skozi vsa vrata. »Ko se je predsednik Tito vračal leta 1970 iz Bruslja v domovino in ko je letalo neuradno »zaradi tankanja bencina« pristalo v Kòl-nu, je prišlo do prvega srečanja med njim in Brandtom. Takrat smo seveda predsednika Tita posebej prosili, naj spregovori z Brandtom tudi o še nerešenem vprašanju odškodnin,« je pripovedoval Rudi Čačinovič. »Ko je predsednik Tito nadaljeval polet, mi ni moge! več razložiti, ali je in kaj je v tem smislu govoril, rekel je samo, da mi lahko pove, če se odpeljem z njim do Beograda. Ker pa sem zaradi obveznosti ostal v Bonnu, mi je Willy Brandt sam pozneje z nasmeškom zaupal: »Vaš predsednik mi je rekel: Vsi name pritiskajo, naj vam rečem kaj o odškodninah, jaz pa vam tega ne bom rekel.« To intervencijo, po Brandtovih besedah zelo diplomatsko, sem razumel tudi sam.
Tik pred nemškimi volitvami leta 1972, ko Brandt zaradi dejavnosti v predvolilni kampanji socialdemokratske stranke že osem dni ni sprejemal tobenega tujega veleposlanika, je vendar naredil neuradno izjemo z lugoslovanskirn veleposlanikom Čačinovičem, ki je takrat zaradi neke nujne zadeve skušal priti osebno do njega. »Povedali so mi, da naj se pripeljem za njim do Mainza, kjer je Brandt zaključeval neki predvolilni miting in kjer naj bi mu sledil sprejem v veliki dvorani. Dejansko me je tam Brandt tudi sprejel in čeprav ni bilo nikjer zapisano, da |e sprejel jugoslovanskega veleposlanika, je izšla fotografija, kajti takoj ko sem prišel k njemu, so naju fotografirali skupaj z županom Fuchsom, ki je tudi predsednik nemško-jugoslovanskega društva.«
Še posebej globoko pa priča o tem, da se je v nemški mentaliteti v teh časih marsikaj spremenilo, oulomek iz pomenka, ki ga je imel veleposlanik Čačinovič ob svojem slovesu iz Bonna pri zveznem predsedniku dr. Gustavu Fleine-mannu. »Prav takrat so na Koroškem v Avstriji začeli nasilno odstranjevati dvojezične krajevne napise. Heinemann se je začudil: »Ali je to sploh danes še mogoče?’ je zaprepadeno vprašal. ,Pa saj to spominja skoraj na srednji vek!’«
ivo vojvoda:
zgodovinski pogovor z de gaullom
»Do danes še ni bila dovolj ovrednotena vloga Jugoslavije v mednarodnih odnosih. Kot se je prej prelomno pojavila KPJ v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju s svojo emancipirano samostojno potjo, tako se je tudi v mednarodnih odnosih nenadoma pojavila dežela, ki je ne glede na to, ali je velika ali majhna, hotela imeti svoj jaz.« Tako je razmišljal doma v svojem z mnogimi umetniškimi slikami estetsko ubranem stanovanju v Beogradu član sveta federacije in večkratni jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda. ki je nedvomno tudi
sam kot osebnost prispeval k enakopravnemu uveljavljanju socialistične Jugoslavije v svetu.
Ne da bi govoril o sebi, je omenil kot primer pogumni nastop danes že pokojnega Vlada Popoviča, ki je v času komin-formovskega pritiska na Jugoslavijo med obiskom pri ameriškem ministru za zunanje zadeve Johnu Fosterju Duilesu. ki je jugoslovansko zagato skušal izkoristiti s tem, da je pomoč v hrani vezal na politične pogoje, to po partizansko odklonil: »Bomo pa še enkrat jedli samo travo.«
»To je bil nov jezik v d’plomaciji,« je dejal Vejvoda, ki je tudi sicer sam doživel leta 1970 podoben poskus pritiska tik pred napovedanim obiskom francoskega predsednika vlade Chabana Delmasa v Jugoslaviji Pri vseh tradicionalno dobrih francosko-jugosiovanskih odnosih in posebej glede na to, da je takratnega zunanjega ministra Mauricea Schumana štel še iz medvojnega časa za jugoslovanskega prijatelja, ie bil toliko bolj presenečen, ko mu je Schuman tik pred Chabanovim potovanjem v Jugoslavijo povedal. da bi se seveda Jugoslavija na razpotju barvne televizije inorala odločiti za francoski sistem SEGAM in ne za nizozemsko-nemški PAL. »Ali je to izsiljevanje?« je prav tako brez rokavic odgovoril Vejvoda.
Svobodnjaško pa se je Vejvoda dotaknil tudi vprašanja naše dokumentacije. »Naše arhive v zveznem sekretariatu v Beogradu še do danes nismo odprli čeprav so na Zahodu, kjer je zastaralna doba 30 let. zdai že odprli vso dokumentacijo o drugi svetovni vojni Sovjetska zveza ima prav tako še zaprte svoje arhive. Tako je, na primer, izšlo po svetu že 40 tisoč knjig o zgodovini španske državljanske vojne, čeprav to gradivo ne temelji na popolni zgodovinski dokumentaciji, kajti sovjetski de! arhiva je avtorjem še vedno nedostopen.« Po drugi strani se je spomnil, kako so mnogi tuji diplomati in raziskovalci, zlasti po XX. kongresu KP SZ oblegali jugoslovanske diplomate z vprašanji, kaj misli o tem ali onem Jugoslavija.
Med svojim službovanjem v Italiji je kot jugoslovanski veleposlanik dobil zelo dober vtis o predsedniku italijanske republike socialnem demokratu Saragatu in papežu Pavlu VI. »V Italiji nikoli ne bi bili demokratična dežela, če ne bi bilo v našem preddverju Jugoslavije, takšne, kot je,« mu je med štirimi očmi dejal Saragat.
Z generalom de Gaullom je v Franciji skoraj vse do konca ostalo nekaj nedorečenega. Do srečanja med njim in Titom nikoli ni prišlo; morda prav zaradi de Gaullovega občutka, da ga je nel do med vojno v oaporu proti Hitlerju presegel ali pa zaradi domnev o njegovih simpatijah z Mihailovičem. Toda napočilo je obdobje sovjetske intervencije v Pragi 1968.
»Bil sem poleti na počitnicah doma v Poreču, ko me zvečer obvestijo, da moram nemudoma na Brione,« je pripovedoval Ivo Vejvoda »Predsednik Tito mi je naročil, naj takoj odpotujem nazaj v Pariz in obvestim de Gaulla: ne glede na to, ali gre zdaj za ofenzivne ali defenzivne poteze Jugoslavija se bo v vsakem primeru branila. Pohitel sem, toda v Parizu sem imel pogovor z de Gaullom šele neposredno po kosilu, ki ga ie imel v toplem vremenu z angleškim veleposlanikom, tako da se mu je nekoliko dremalo. .Kaj ste rekli?’ je vprašal de Gaulle. Ko sem mu ponovil, se !e njem nekaj premaknilo, prejšnja zaspana lenobnost ga je povsem minila, sunkovito je pristopil k mizi. udaril s pestjo po njej in pomembno izgovor!!: Pa saj to ie imenitno! To je osnovno!«
čim večja je čaša, tem bistrejši je pogled
tit d ob erše k
MOSKVA, novembra — Ko je doma ta zabava dosegla tisti svoj vrhunec, da je začela vodka kresati en »tost« (napitnico) za drugim, je gostitelj, intelektualec srednjih let, vstal in dvignil čašico: »Nazdravljam deželi,- ki sem jo od nekdaj občudoval zaradi njene predanosti svobodi in neodvisnosti, Jugoslaviji. In nazdravljam človeku, ki sem ga zmerom spoštovai zaradi poguma in odločnosti v boju za neodvisnost svoje dežele, predsedniku Titu«.
Sproščeno šumna druščina fizikov in učiteljev, slikarjev in filozofov, ki je še malo poprej nazdravljala lepim ženskam, prijateljstvu, ljubezni in drug drugemu, je za spoznanje dolg trenutek umolknila, potem pa pritrjujoče segla po čašicah vodke. Samo neka učiteljica je med splošnim irupom, v katerem so se izgubljale njene besede, previdno pripomnila, da je treba neodvisnost nekoga razumeti le v skladu z njegovimi obveznostmi do skupnosti.
To je bila običajna zasebna zabava, ki pušča politiko ob strani. Zato je bilo to-iko prijetneje slišati, da je Jugoslavija ukaj, streljaj stran od Rdečega trga. tega osrčja prostrane dežele, da se je ljudje ravedajo in da nazdravljajo tistemu, kar io najbolje opredeljuje.
Jugoslavija je bila pravzaprav na sovjetskih širjavah vselej navzoča Bila je navzoča tudi tedaj, ko je ta dežela preživljala prelomni trenutek v svoji zgodovini, veliko oktobrsko revolucijo. Na tisoče jugoslovanskih revolucionarjev, takšnih kot lagendarni Aleksa Dundič, so dali svoja življenja za ideale nove družbe. Še sredi neprehodne sibirske tajge sem lahko izvedel za vrsto znanih jugoslovanskih revolucionarjev, ki so tam pomagali sredi »go-sudarja« kolčaka.
Še bolj pa je Jugoslavija bila navzoča med zadnjo vojno, ko je svoj narodnoosvobodilni boj prelila v socialno revolucijo, iz katere |e nastala nova. neodvisna država. V tem času so se, kot radi poudarjajo v Sovjetski zvezi, kalile bratske vezi med narodi obeh dežel Obletnica osvoboditve Beograda |e dogodek ki nobeno leto ne mine brez spominske slovesnosti v Moskvi.
Nato so sledila leta, ko sovjetsko vodstvo ni moglo ali hotelo razumeti, da želi >ova Jugoslavija, potem ko si je sama izbojevala zmago v samonikli revoluciji, tudi vnaprej neodvisno graditi pravičnejšo družbo. To je bilo obdobje grobih napadov, kritik in obtožb; še zdaj sem pri nekem znancu našel stare številke »Krokodila« z značilnimi karikaturami iz tistega časa. Toda Jugoslavija je vzdržala tudi to preizkušnjo in pred 21 leti so bili v Beogradu postavljeni temelji za drugačne, enakopravne in z vzajemnim spoštovan,em prežete odnose.
Vse to je treba navesti, če hočemo razumeti današnji pogled na Jugoslavijo z 'dečega trga V marsičem ima ta pogled močan pečat prostranstva, ki se razteza dsoče kilometrov okoli Rdečega trga. ali )ečat tiste moči, ki 7 novembra stopa >o kockah na Rdečem trgu. Prav tako še :daj zaide v ta pogled kaka smet preteklosti. In vendar je ta pogled zdaj dosti asnejši in odkritejši kot poprej: deželi sta zadnja leta vzpostavili izredno široko in raznoliko sodelovanje prepletli gospodarske, kulturne, znanstvene, športne in številne druge vezi, ki pomagajo premagovati nerazumevanje in nezaupanje.
Tako je, denimo, Jugoslavija za sovjetske ljudi dežela, ki postavlja v moskovske trgovine izredno cenjeno potrošniško blago: v prvi vrsti kozmetiko pa vanjake in vina. »dubljonke« (podložene zimske plašče) in obutev, svetilke in konzerve. Potem je to dežela ki je zgradila in še gradi na raznih koncih Sovjetske zveze hotelske komplekse morske in rečne ladje, ki opremlja tegefonske centrale, izdeluje opremo za atomske centrale pa akumulatorje za slovite »žigulije« itd.
Jugoslavijo poznajo tudi po številnih jopevkarjih, ki gostujejo po sovjetskih idrih od Moskve do Nahodke. Djordje Marjanovič je med mladimi in tudi manj nladimi vsaj toliko priljubljen kot naš /injak. Potem jo poznajo tudi iz vec fol-dornih filmov, ki |ih predvaja sovjetska
televizija. In manj ali skoraj nič jo poznajo po njeni aktivni vlogi v neuvrščenem gibanju in po njenih uspehih v izgradnji samoupravne socialistične družbe.
Tu ima pač svoj delež tisti drugi »časopisni pogled« na Jugoslavijo z Rdečega trga. Koliko je Jugoslavija v tem vplivnem mediju navzoča in kako pogosto? Za primer vzemimo najuglednejši dnevnik z največjo. dvanajst milijonsko dnevno naklado, »Pravdo«, ki kot edini dnevnik izhaja na šestih straneh (drugi imajo štiri strani in običajno ne izhajajo ob ponedeljkih).
Od lanskega do letošnjega prvega novembra je »Pravda« objavila 102 različna dopisa iz Jugoslavije, od nekaj vrstic dolgih agencijskih vesti in kratkih poročil do daljših člankov, komentarjev in reportaž. Torej povprečno po dva prispevka na te-
den. Prevladujejo sicer kratke informacije, to je približno dve tretjini vsega objavljenega gradiva o Jugoslaviji, medtem ko se daljši dopis (več kot 60 časopisnih vrstic) pojavi povprečno vsaka dva tedna enkrat (skupno 26). Seveda pa to povprečje sega od treh informacij v decembru in štirih v januarju do 14 dopisov v juliju in avgustu.
V celoti je »Pravda«posvetila Jugoslaviji približno 6.500 časopisnih vrstic. Malo ali veliko? Odvisno od tega, kaj so sovjetski bralci iz njih zvedeli In največ so brali o naših tovarnah, ladjedelnicah, rudnikih, hidrocentralah, o naši nafti in žitu, o naši folklori in spominih na zadnjo vojno, malo o aktualnih problemih naše sedanje družbene ureditve, o uresničevanju samoupravnega sistema, o naši dejavnosti sredi neuvrščenih držav.
Pogovor, o Jugoslaviji s sovjetskim človekom je izredno zanimiv. So nekateri — in ni jih malo, zlasti srednje starih m starejših ljudi, ki dooro razumejo ozadje spora pred 28 leti, nagibe, ki so jugoslovanske narode spodbudili k tako odločnemu odporu, in sedanji samostojni položaj Jugoslavije v svetu. So drugi, in teh je največ v tako imenovanih poluradnih krogih, ki ne razumejo, zakaj je v Jugoslaviji spomin na ta leta še zmeraj tako živ, zakaj še danes analiziramo to obdobje, seznanjamo z njimi mladi rod; vendar to so prej ko ne ljudje, ki tudi ne razumejo naše današnje neodvisnosti.
Naposled so tudi tretji — ti so največ iz mlajše generacije — ki jim ni znana preteklost dvostranskih odnosov med deželama, pa tudi današnjega položaja Jugoslavije ne razumejo docela. »Če ste socialistična država zakaj niste potem v varšavskem paktu,« sprašujejo. Ali pa: »Vaši ljudje svobodno hodijo v tujino, delajo na Zahodu. Torej ste kapitalistična država ...« Običajno sledi temu dolga in vroča razprava, v kateri se izkaže slabo poznavanje naše stvarnosti.
Treba bi bilo čim bolj širiti medsebojno spoznavanje in razumevanje, to je pogosta ugotovitev v pogovorih s sovjetskimi ljudmi Čim več izmenjavati medsebojne izkušnje, čim bolj odkrito in naravnost govoriti o vsem, kar se je pojavljalo in se pojavlja v dvostranskih odnosih, ne potiskati umetno ob rob nekatera vprašanja, ki se zdijo »kočljiva«.
Pogosto smo krivi tudi sami, oziroma naša nerodnost in nespretnost v širjenju propagande oziroma prikazovanju objektivne podobe o naši preteklosti in sedanjosti. Na ulici Gorkega v Moskvi, torej na »sovjetskih Elizejskih poljanah«, je. denimo. velika knjigarna »Družba narodov« (Prijateljstvo med narodi), v kateri so knjižni oddelki socialističnih držav. Poljaki. Čehi, Nemci iz NDR, Madžari, Bolgari in drugi ponujajo na policah bogato izbiro iz svojega književnega bogastva. Za oglom glavne ulice je vhod v naš oddelek. Tam se na pol praznih policah že mesece valjajo isti pesniki naše književnosti, nekaj slovarjev, nekaj otroških knjig. In za nameček še po zasoljenih cenah za sovjetske razmere.
Lahko bi govorili o zadostitvi formalnosti, podobno kot je z navzočnostjo naših časopisov v sovjetski prestolnici Po recepcijah nekaterih moskovskih hotelov in dveh ali treh kioskih je mogoče najti stare številke »Borbe«, »Politike« ali »Vjesnika«. Malokdo sega po njih — star dnevnik je pač samo za zavijanje In vendar kažejo sovjetski ljudje veliko zanimanje, recimo, za naše ženske revije, ilustrirane magazine, specializirane časopise.
Tudi turistična menjava ni še dodobra izkoriščena. Ne mislim z naše strani, saj je Sovjetska zveza zadnji čas pri nas velika »moda« Ne mine teden, da ne bi našli na kockah Rdečega trga jugoslovanskega turista: samo v organizaciji Yuqo-toursa je bila te dni v Moskvi že 250. skupina iz Ljubljane Manjši je dotok turistov iz Sovjetske zveze. Toda veliko je sovjetskih ljudi, ki si vroče želijo obiskati našo deželo, ker »sem od znanca slišal, kako lepo je pri vas, kako živite, kaj vse je mogoče pri vas videti«.
Premalo se poznamo, to je dokaj splošna ugotovitev v sovjetski prestolnici. Veliko je še neizkoriščenih možnosti za boljše medsebojno seznanjanje. Premajhno poznavanje na rado poraia, to je znano, spore in nesoglasja, ki si jih nobena stran ne želi.
Med potovanji po Sovjetski zvezi se zvečer često znajdem za bogato obloženo mizo, kar je zunanii znak prislovičnega gostoljublja in širokosrčnosti gostiteljev, S previdno zadržanostjo ki je značilna za sovjetski odnos do tujca se tu in tam iztrga vprašanje o našem vsakdanjem življenju, o tem, koliko kaj stane pri nas, ali kmetje delam v kolhozih kako je ureieno šolstvo, kakšne so plače in podobno. Bolj ko se polnijo čašice vodke, bolj izginja zadržanost in skozi napitnice se krepi želja po prijateljstvu, po tesnejšem sodelovanju. Jugoslavija je. gledana skozi čašico vodke, dežela, ki mika. ki privlači s svojim samostojnim položajem. Velja torej, »pasašok«, izpiti do dna ...
*
Ive Šubic: Kolona
vljuden. ideološki boj
(jiLijr, v is-Vi^iV; ,	tft »O»
odnos američanov do Jugoslavije je tem ugodnejši, čim važnejša je tema
f dragiša boškovic
NEW YORK, novembra — Prve čestitke, s katerimi je vodilni prestolni in ameriški list polaskal bodočemu ameriškemu predsedniku, si je ta prislužil s stališčem o naši državi. »Dobro je, da se je Jimmy Carter korigiral, kar zadeva Jugoslavijo,« je zapisal »Washington Post« v uvodniku.
Podrobnosti so znane: Jimmy Carter je v svojem tretiem in zadnjem televizijskem dvoboju z Geraldom Fordom, ko je odgovarjal na vprašanje o tem. ali je neodvisnost Jugoslavije v prihodnosti morda ogrožena. najprei dejal, da take nevarnosti ne vidi, potlej pa dodal, da bi v takem domnevnem primeru »sprejel najučinkovitejse možne ukrepe, izvzemši intervencijo čet«. Iz nasprotnega tabora je na predsedniškega kandioata Carterja takojci priletel očitek, da si »predsednik ne sme vezati rok« s tem, da vnaprej izda, kaj bi storil v kakšnem mednarodnem zapletu. To temo so potem tekmeci za Belo hišo in njihova okolica pogrevali in se o njej pregovarjali več dni. vse do volitev. Največji kalibri republikanskega tabora, vključno Nelson Rockefeller in podpredsedniški kandidat Robert Dole kakor tudi ameriški zunanji minister, so pograbili to temo in z njo dopovedovali Američanom, kaj bo pomenilo, če se bodo opredelili za dozdevno neizkušenega politika. Najostreje je to formuliral Henry Kissinger, ki je namignil, da demokratski kandidat nima dovolj posluha za to, da bi ocenil kako daleč segajo ameriški interesi Ni mogoče reči, je dejal, da ameriška varnost preneha na meji držav, s katerim, ZDA vežejo obrambne pogodbe, zlasti se, ko gre za tako strateško pomembne države kot je Jugoslavija.
Naj bo že kakorkoli, Jimmy Carter je drug dan po volitvah na svoji prvi tiskovni konferenci dopolnil samega sebe. Rekel sem, je rekel novi predsednik, da bi bil napad na jugoslovansko neodvisnost »nadvse huda kršitev miru« in »grožnja vsemu svetu« in da bi bilo ZDA v tem primeru »tako rekoč nemogoče nadaljevati politiko oopuščanja«. Tu se je Carter nekoliko odmaknil od prejšnjega odgovora o tem kako bi ukrepal, dodal pa je pomembne ugotovitve o stvari, s katero se udeležene' teh razpravljanj dotlej niso dost pešali Ugotovil je. je rekel, da je »Jugoslavija vojaško močna, zelo čvrsto združena in zelo globoko privržena neodvisnosti«
Malo več smo se pomudili pri opisu teh razpravhanj ker razodevajo eno izmed značilnosti ameriškega pogleda na Juaoslavgo (a pogled — če ga lahko parafraziramo z inz'kom matematike — postata tem uoodneiši, čim--važnejša je tema. V presenetljivo velikem vpletanju Ju-
goslavije in tem v zvezi z Jugoslavijo na ameriškem prizorišču leta 1976 pa se ni manjkalo majhnih in velikih povodov kakor tudi grsih in lepših slikanj. Poglavitna sredstva javnega obveščanja se ne razhajajo z državo ko gre za tolmačenja njenih važneiših interesov. Eno izmed najugodnejših podob o Jugoslaviji, kar so jih kdajkoli dosmj posredovali tukajšnjemu občinstvu, so prikazali na televizijskem omrežju CBS takoj po Carterjevi tiskovni konferenci Jugoslovanski gledalec te oddaje je mora1 oočudovati ameriškega televizijskega kolega in mu do neke mere celo zavidati za sposobnost, da zna v dveh, tren minutah povedati toliko najvažnejših dejstev o zgodovini razvoju, politiki in življenju neke oežele
Dejstvo, da je bila v finalu ameriške volilne kampanje Jugoslavija tu in tam med glavnimi temami, je kajpada pripisati tako naključju kakor potrebam tekmecev v tej kampanji. Na dnevnem redu predsedniških volitev leta 1976 v nasprotju s prejšnjimi namreč ni bilo enega ali dveh prmembnih vprašanj, ob katerih bi se — kot na primer prej ob vietnamski vojni — razdelili tako kandidati kot volivci. Letos so tekmeci drug drugemu nastavljali zdaj eno, zdai druge temo potem pa pri njej vztrajali ali oa |o pozabili, kakor se je pač strategom kampanje zdelo ugodneje. Zdi se, da |e b.ls tema o Jugoslaviji za republikanski tabor priložnost, da nasprotnika prikaže kot neizkušenega človeka, nezrelega za zapletene zadevščine tega sveta. Ce izid vsaj do neke mere daje pravico soditi o tem, petem je očitno, da se je republikanski taboi tudi tukaj uštel, čeprav je seveda sila nerealno misliti, da je razpravljanje o tej temi bilo enemu tekmecu v prid, drugemu oa v kvar Američani ne volijo predsednikov glede na to, kaj govore o drugih dežeiah.
Samo na p-v pogled pa je nenavadna trditev, da je ugrabitev boeinga 727 družbe TWA pripomogla, da se je pozornost ameriške javnosti po tej drami in spektaklu obrnila k nekaterim bistvenim iztočnicam jugoslovanskega položaja in ameri-ško-iugoslovansHh odnosov. Teroristi, ki so jih tukajšnji listi, radio in televizija od ene do druge obale opisali kot »ponorele morilce« ali »fanatike«, so. ko so se sami predstavili, najbolje ponazorili tisto, kar lahko Američan sicer ob redkih priložnostih tu in tam bere o mračnih strasteh in naravah, katerih izvor je v vojni, ki je danes za Ameriko že zdavnaj odvr-šala mimo.
Eno je tu in tam brati o tem, čisto nekaj druooga pa je imeti pred seboj žive primerke »fanatičnih«, »brezobzirnih«,
»brezumnih« ljudi, kot so jih videli ameriški opisovalci. Tukaj ni bilo mogoče nikogar pripraviti do tega, da bi teroristom priznal vsaj ser-čico nekega političnega gibanja — ne samo zato, ker obsojajo terorizem v načelu, ampak predvsem zato, ker so opisovalci in komentatorji brez težav prepoznali zagrizeno, skrajnje desničarsko naravo te skupinice. Tako je Američanom postalo jasneje, s kakšno mra-kobo ima Jugoslavija še opraviti. Po dolgem času so iugoslovahske zahteve, da je treba predstavništva zavarovati pred nasiljem, postale tehtnejše. »Američani,« pravi na primer John Campbell, nekdanji funkcionar State Departmenta, zdaj pa izvedenec v svetu za zunanje zadeve, »podcenjujejo upravičeno jugoslovansko zaskrbljenost in odgovarjajo s tem. da dajejo lekcije o zakonih in ustavi svobodne države . . To, da FBI iz kakršnegakoli razloga že niti enkrat ni uspelo izročiti pravici tiste, ki podtikajo bombe ali mahajo z orožjem, nas diskreditira.« Na trditev, da vlada ne more dosti storiti, pa komentator odvrne s tem, da seže daleč v zgodovino, tja v San Francisco, češ: kako je lahko vlada tam razgnale kitajske tolpe, ki so se v imenu politike tolkle po mestu?
Zdi se. kot da pokrovitelji teroristične skupine vohajo slabše čase Na eno letošnjih novembrskih sobot so se v svoji new-yorški radijski uri srdito spravili na državno tožilstvo. Razlog: tožilec je skupino, namesto, da bi jo uvrstil med skoraj ne-ostanke in potomce nacističnega mraka.
Jugoslavija je bila na ameriškem prizorišču skozi vse leto 1976 bolj. ali manj, lepše ali grše naslikana, navzoča tudi mimo teh dramatičnih povodov. Deloma je to neugodna slika: povode so dali sojenje jugoslovanskemu odvetniku, zato ker se je, kot so tukaj opisovali, »enačil s stališči obtoženca«, majhen vihar zaradi izjav ameriškega veleposlanika v Beogradu v zvezi z »zadevo Toth«, živčnost zaradi množine in srditosti kritike, ki so pričakovali, da bo na ZDA letela iz Colomba. Drugje spet pa je slika ugodna: v nekaterih primerih gledajo Američani na Jugoslavijo bolj odobravajoče in lepše, kot je večina kritično nasukanih Jugoslovanov pripravljena videti svojo deželo in njene probleme.
»Jugoslavija in ZDA,« tako se glasi neki tukajšnji opis, »vsa leta gospodarskega in političnega sodelovanja, pomembnega za obe državi, bojujeta neke vrste vljuden ideološki boj. v katerem vsaka stran govori, da ji sistem druge ni povše-či.« V tem kontekstu je na ameriški strani najzgovornejši v tem slogu »New York Times«, list, ki najbolj žene ta ideološki boj, največkrat vljudno, a ne tudi s spoštovanjem do dejstev. Za Doklicnega novinarja je ta primer žalostna priložnost, da se znova prepriča o relativnosti veličine tako imenovanih velikih časopisov. Jugoslovanski dopisnik tega lista, na primer, mirno napiše, da je bilo v Zagrebu pred vojno 27 odstotkov jugoslovanske industrije, danes pa je delež tega mesta v jugoslovanski industrijski proizvodnji padel na bore 3 oostotke.
Turobni vtis, ki ga dobi novinar, poučen o stvari, ko v časopisu, ki velja za velikega, naleti na tako debelo laž, vrženo v svet kot nevtralen »podatek«, seveda ne izvira iz razlik v idejah. Novinarju postane nerodno, ko trči na tako očiten dokaz, da je v tem poklicu bolj pomembno slediti idejam ah predsodkom lastnikov, kot pa kaj vedeti o deželi, za katero gre.
Če pa pogledamo tisto, »od česar se živi«, tedaj jugoslovanskega novinarja, ki se je v svoji deželi ukvarjal z njenimi gospodarskimi problemi, v ZDA predvsem preseneti ugodno ocenjevanje jugoslovanskega gospodarskega položaja. Letos so iz New Yorka in Washingtona z napeto pozornostjo spremljali, kaj se godi po svetu: ne mine dan brez kopice slabih novic o raznih valutah in raznih deželah — nekatere stagniram ali nazadujejo, druge razjeda skokovita inflacija, o tretjih, takih je največ, pa |e dvomljivo, ali bodo lahko povrnile dolgove Niti na enem teh črnih spiskov m bila omenjena Jugoslavija. Na drugi stran' pa so v tukajšnjem poslovnem svetu ugodno odjeknile pomembne novice: odločitev Dcw Chemicala, da se v času, ki ie najneprimernejši za investiranje širom po svetu, spusti v velike investicije, na primer, v Jugoslaviji. Ameriške
banke, hudo v skrbeh za usodo posojil, ki so jih prejšnja leta odobravale po svetu, so tudi leta I976 označile Jugoslavijo kot eno iz zelo zoženega števila držav, ki so jim pripravljene posojati več — kar je seveda hkrati tudi ena od ocen o relativnem gospodarskem položaju Jugoslavije.
To seveda ni noben dokaz proti domačim jugoslovanskim kritikom gospodarskega položaja, ni pa dvoma, da se v ameriških očeh — hkrati s pogledom na ves svet — zdi, da se Jugoslavija bolje spoprijema s svojimi razvojnimi problemi kot številne dežele današnjega sveta, razvite in nerazvite. Njen ekonomski sistem za tukajšnji poslovni svet ni več »eksperiment«, temveč preverjen in usoešen model, zlasti v teh letih kriz, v katerih so škripali sistemi, za. katere so mislili, da so večni, in propadali nekoč proslavljeni recepti za premagovanje kriz. »To je,« kot piše »Wall Street Journal« v nekem članku konec oktobra, »poseben, svoboden sistem socializma, ki ga vodijo delavci, sistem, ki je privedel do hitrega napredovanja v življenjskem standardu.«
Če bi katero izmed podob, ki jih posredujejo ameriškemu občinstvu na te jugoslovanske teme. naslikali pri nas, bi morda naletela na kritiko, da gre za socialistično lakiranje Naključje je hotelo, da so po enem glavnih ameriških televi-Jugoslavijo ravno v času, ko je eden izmed najetih strokovnjakov za publiciteto v »New York Timesu« v svojem pismu trdil, da pri nas religijo preganjajo. Kamera ameriških baptistov pa je očarana nad tem, kar je videla v Jugoslaviji: deželo, ki je vprežena v razvoj, občutljivo za enakost, deželo, v kateri zaposleni upravljajo svoje tovarne, hotele, ustanove. Kar pa se religije tiče, Carterjevi verski somišljeniki prikazujejo in pravijo tole: »To je izvrstno, to je tako kot pri nas. vera ni Cezarjeva in je zatorej svobodna.«
Primer je seveda kaj lahko pojasniti: meščanska ameriška družba od ustanovitve odriva cerkev od politike: svobode baptistov, da se pečajo s svojo vero, pa ne ogroža država, temveč druga religija, ki se hoče z državno močjo vsiliti kot edina pooblaščena zveza posameznika in ljudstva z nebom. Američan, ki v svoji preteklosti nima prob'emov te vrste, se torej še lahko namršči, ko bere, da ponekod bojda preuanjajo cerkev Ko pa to vidi na svoje oči. presenečen spozna, da gre za tisto, kar ima že sam doma in kar se mu zdi naravno.
Zunaj področja množične publicitete Jugoslavijo še nadalje — kot idejo in kot sistem — vpletajo v razpravljanja najvišjih ambicij, zdi se, kakor da so ameriški pisci, najsi io sprejemajo najsi io odklanjajo, prisiljeni ukvarjati se z njo.
Prostor nas omejuje, da tukai opozorimo samo na dve pomembni knjigi, izdani leta 1976. Prvo pod naslovom »Neopažena revolucija« je napisal profesor Peter Drucker, ideolog ameriškega managemen-ta, »predsednik Peter« za sloj, ki upravlja posle te dežele Ta profesor avstrijskega porekla z uspehom dokazuie. da se noqo-ji za podružblianje ameriškega gospodarstva ustvariajo s pokojninskimi skladi, ki so že zdaj na papirju lastniki odločilne večine delnic največjih delov ameriškega gospodarstva Toda Drucker qre Drek vprašanja položaja človeka v proizvodnem procesu, sklicujoč se brez raziskovanja na jugoslovanske trditve, da upravljanje delavcev po nas ostaja zaprto v tovarni in samo nn pociiočju enostavne reprodukcije, med'om kc razširjeno reprodukcijo obvladujejo druge sile.
Drugo knjigo pod naslovom »Prihod mračne dobe« je napisal profesor L. S. Stavrianos z univerze v San Diegu. Njegova teza je, da so najnaprednejše sile prihodnosti v samoupravljanju in samoodlo-čanju: jugoslovanski primer v tem razpravljanju kotira izredno visoko, knjiga ie polna presenetljivo veliko neznanih, neopaženih in nikjer zabeleženih ameriških primerov spontanega pritiska k samoupravljanju. Je pa naposled nekaj ironije v dejstvu, da list, ki zelo redko napiše kaj dobrega o Jugoslaviji, govori o tej knjigi v superlativih. »Od vseh knjig o prihodnosti, ki so bile napisane v zadnjih letih, je samo Stavrianosova vredna papirja, na katerem je bila natiskana,« pravi kritik v književni prilogi »New York Timesa«.
SPORT SPORT SPORT
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Na letošnjem prvem gostovanju Bor proti močni ekipi Monselice
V ženski B ligi bosta Bor in Sokol igrala doma, Breg pa na tujem
Tudi danes in jutri bo igralo 8 naših ekip v raznih prvenstvih. Prav gotovo pa prevladnje največje zanimanje za nastop naših štirih dru-goligašev. Obenem lahko pričakujemo nekoliko boljši izkupiček kot pred tednom dni.
MOŠKA B LIGA
Igralci Bora bodo drevi odigrali prvo letošnjo prvenstveno tekmo v gosteh. Po tradiciji pa je njihova igra boljša na tujih igriščih kot doma in prav temu lahko pripišemo veliko upov za uspeh, šesterko Monselice res ne gre podcenjevati, saj je preteklo soboto kar sredi Trsta odpravila Volley s precej zgovornim 3:0. Kljub temu da Bor tudi to pot ne bo zaigral z najboljšo postavo, pa Monselice slej ko prej ne bi smel predstavljati nepremagljive 9vire. Slovenski odbojkarji postajajo vse bolj zanesljivi in učinkoviti, da domačini nimajo večjih možnosti za uspeh. Že v preteklem prvenstvu je Bor dvakrat premagal tega nasprotnika.
ŽENSKA B LIGA
Zastopnice Sokola iz Nabrežine bodo drevi drugič igrale pred domačimi gledalci. Gostile bodo nam-neč Libertas iz Pordenona, ki je v prvih dveh tekmah zmagal in povrhu z enakim izidom 3:2. Nabre-žinke so bile preteklo soboto v Gorici že na pragu velikega prijetnega presenečenja, toda ta želja se ni uresničila, saj je AGI izbojeval dve dragoceni in nepričakovani točki. Zmaga nad današnjim nasprotnikom pa bi bila nedvomno veliko bolj dragocena in tudi dobrodošla.
Odbojkarice Brega bodo v tretjem prvenstvenem nastopu odigrale drugo zaporedno tekmo v gosteh. Po spodrsljaju v Trstu se bo hotel Mo-gliano Veneto prav gotovo oddolžiti pred domačimi zvestimi navijači za grenko pilulo. Pred odhodom na pot pa so pri Bregu imeli veliko težav pri sestavi kolikor toliko solidne šesterke, ki se res ne bo mogla enakovredno kosati z odličnimi domačinkami.
Po prvih dveh uspešnih nastopih igra Bor spet doma. Gostujoča šesterica Primavera iz Novente Vicentine je prvo srečanje1 izgubila z Mogli nom Venetom in drugo doma z Bregom. V tem neposrednem obračunu so favoritinje Tržačanke, toda pod pogojem, da igrajo tako, kot znajo. Vsako podcenjevanje je lahko zelo nevarno. To pa še toliko bolj sedaj, ko je možnost obstanka v tej ligi že po prvem delu prvenstva skoraj zagotovljena.
MLADINKE NIŽJIH LIG
V tej konkurenci se bo jutri igralo zadnje kolo. Vodeča Julia bo gostila Kontovel, ki je bil po pričetku prvenstva velik favorit za končno zmago. Dva zaporedna in nepričakovana poraza slovenskih odbojkaric pa sta preprečila ta veliki u-speh. Glede na zadnje nastope je v tem srečanju vsaj na papirju Ju-j1®’ ki ima končno zmago že praktično v žepu, tudi če to tekmo iz-gobi, zaradi boljšega količnika v setih favorit.
. Naš drugi zastopnik — Sloga — ima vse možnosti, da se poslovi z zmago, kljub dejstvu da odhaja v
Združenje slovenskih športnih društev v Iflaliji
sklicuje v sredo, 8. decembra 1976, ob 8.30 v prvem in ob 9- uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, BI. Geppa 9
«. REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
Otvoritev občnega zbora Izvolitev predsedstva občnega zbora
Izvolitev volilne komisije Poročila
Pozdravi in diskusija na Poročila
Pazrešnica staremu odboru Volitve novega odbora Razno
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
goste k ekipi CUS. Odbojkarice Tržaškega univerzitetnega športnega krožka so zadnje na lestvici in že prvi neposredni obračun med tema dvema nasprotnikoma se je končal v korist Sloge.
DEKLICE
Po prvem neuspelem nastopu se bo Sloga drevi spoprijela z ekipo AGLI od Sv. Jokoba. Po našem mnenju imajo slovenske zastopnice lepo pniožnost za osvojitev prvega para točk, če le ne bodo tako grešile kot v prvem srečanju z Julio.
DEČKI
Tudi najmlajši igralci Krasa bi morali drevi odigrati zadnjo prvenstveno tekmo. Pretekla tekma z No-valineo je bila preložena in končno besedo bo rekla tekmovalna komisija. Pred tem sta že bili preloženi tudi drugi dve tekmi. Naj bo tako ali drugače srečanje med Krasom in drugo postavo Rozzola bo izredno izenačeno. Prvo tekmo so
dobili varovanci trenerja Grilanca s 3:2. Drevi pa igra Kras v gosteh.
TERNI, 26. — Nogometaš Temane Denis Mendoza je zapustil ekipo, ker se je sprl s trenerjem Cardil-lom.
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
VSE NAŠE EKIPE PRED TEŽKO NALOGO
Catanzaro - Bologna	1	X
Cesena - Juventus	2
Foggia - Sampdoria	1	X
Genoa - Fiorentina	1
Lazio - Roma	1	X
Milan - Inter	1	X
Torino - Napoli	1
Verona - Perugia	1
Avellino - Cagliari	X	2
Palermo - Monza	1	X
Sambenedett. - Pescara 1 Udinese - Lecco	1
Arezzo - Siena	1
Občinski derbi v Dolini preti mečni enajsterici
»
Jutri bodo odigrali pare devetega kola. Za naše enajsterice bo zavrtljaj precej naporen, če upoštevamo, da bodo igrale proti močnim nasprotnikom. Vesna in Zarja vsekakor igrata doma, Primorje in Breg pa gresta v goste.
VESNA - FLAMINIO
Križani sprejemajo v goste žilavo ekipo Flaminia, ki je v tem prvenstvu izgubila le dvakrat (Primorje in Op. Supercaffè) in še takrat s tesnim izidom 1:0. To sta bila obenem edina dva zadetka, ki sta ranila mrežo Flaminia. Že ta podatek jasno kaže, da Tržačani igrajo precej obrambno.
Križani se tega tudi dobro zavedajo. Pozabiti vsekakor ne smemo, da Vesna v tem prvenstvu ni še okusila grenkobe poraza. Po odličnem startu so morda «plavi» v zadnjih tekmah nekoliko odpovedali. V zadnjih štirih tekmah je namreč Vesna zabeležila štiri remije. Ta izid bi jutri prav gotovo zadovoljil predstavnike Flaminia, ki so pravi mojstri v zavlačevanju igre in «belih izidov» (štiri v tem prvenstvu). Kriški navijači pa, kljub vsemu te-
med Rosandro in Rregom ■ Primorje bo igralo Opicina Supercaffè ■ Dazovci startajo na zmago
Na naših nogometnih derbijih je število navijačev vselej veliko. Na sliki: navijači Primorja na Proseku
miiiiiiiiiiiiiiiHimuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinHilHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimimiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiMiiwiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiimi»
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
ifonni ■
Igralci Jadrana tokrat za točke Na sporedu dva slovenska derbija
Goriški Dom ima v prvenstvu dečkov možnosti za višjo uvrstitev
Naša združena košarkarska ekipa Jadran, ki jo sestavljajo igralci Bora, Kontovela in Poleta, bo jutri začela s prvenstvenimi nastopi.
Zamejski košarkarji bodo seveda z velikim zanimanjem sledili temu moštvu, saj so prav vsa naša društva pripomogla (in ne samo z igralci), da je prišlo do te združitve, ki bi lahko pomenila velik korak naprej na skupni poti sodelovanja med našimi društvi, in to tudi v ostalih panogah.
Takoj bi radi poudarili, da od Jadrana ne pričakujemo napredovanja v višjo ligo. Če bo do tega prišlo, bo seveda to več kot dobrodošlo. Pričakujemo pa od naših fantov še nadalje resnega dela, kot so ga doslej pod vodstvom Petra Brumna tudi pokazali. Obisk treningov je bil zelo zadovoljiv, obenem so tudi odigrali veliko število prijateljskih tekem in to načrtno proti močnejšim nasprotnikom.
Skratka, ekipa je nared za prvenstvene nastope v promocijskem prvenstvu. Barve Jadrana pa bodo branili naslednji košarkarji:
BOR: Ražem, Košuta, Sancin, Klobas, Oblak, Pertot, Koren, Francia.
KONTOVEL: Starc, Zavadlal, Lisjak.
POLET: AdSjan Sosič, Kraus, Vitez, Edi Sosič, Tavčar.
Svojo prvo tekmo bodo Jadranovi košarkarji igrali v Gradišču proti Itali.
MLADINCI
V 6. kolu tega prvenstva bodo borovci jutri gostovali pri Barcola-ni. «Plavi» bodo sicer igrali z okrnjeno postavo (brez centra Raž-ma), vseeno pa so v tem srečanju favoriti za zmago.
Pred težjo nalogo pa bodo pole-tovci, ki se bodo spoprijeli z Italsi-drom.
KADETI
Bor bo danes opravil krstni nastop v tem prvenstvu. «Plavi» bodo doma igrali proti močni peterki Ferroviario. Naši košarkarji bodo v tej ligi izključno igrali zato, da si naberejo izkušenost za bodoče nastope.
Tudi domovci bodo igrali že danes, in sicer proti nevarni peterki iz Ronk.
Kontovelci bodo jutri v Skednju jurišali na prvo prvenstveno zmago.
NARAŠČAJNIKI
V 6. kolu bo drevj v telovadnici v Ulici Caravaggio na sporedu slovenski derbi med Borom in Bregom. Obe ekipi sta še brez točke. Favoriti v tej tekmi so košarkarji Bora, ki so doslej v prvenstvu le pokazali več od Brežanov.
Poletovci pa bi lahko proti Ferro-viariu poskrbeli za presenečenje.
DEČKI
Že v prvem kolu prvenstva dečkov bo danes v Dolini slovenski derbi med Bregom in Borom A. Večje možnosti za zmago imajo Brežani, saj bodo borovci igrali v tej skupini s svojo drugo postavo.
Možnosti za zmago ima tudi Kontovel, ki bo danes igral proti ekipi SABA.
Goriški Dom, ki je letos sestavil dokaj močno ekipo, bi lahko že danes v Marianu pospravil prvi točki.
edko
MOTOCIKLIZEM
CARACAS, 26. - Svetovni moteči klistični prvak, Anglež Barry Sheene bo leta 1977 vozil yamaho in to v kategoriji od 500 ccm in 750 ccm.
mu upajo, da bo Vesna odnesla obe točki.
ROSANDRA — BREG
«Čeprav v gosteh,» bodo Brežani igrali doma, saj Rosandra igra domače tekme na dolinskem pravokotniku. Torej občinski derbi, za katerega vlada veliko zanimanje. Kot po navadi ima Breg tudi tokrat težave s postavo. Položaj v vrstah Brega se je vsekakor nekoliko izboljšal kot v prejšnjem tednu, ko je bil trener res v velikih težavah. Na srečo pa prejšnjo nedeljo Brežani niso igrali.
Tokrat bodo morali «plavi» proti Rosandri igrati zelo previdno, saj Rosandra sodi med močnejše ekipe te skupine. Enajsterica Rosandre se odlikuje zaradi solidne obrambe. Skrito orožje pa ima v protinapadu, ki ga zna izkorisiti posebno, ko se nasprotnik odpre. Zato bodo Brežani z obrambno igro skušali odnesti remi, kar bi predstavljalo za «pla-ve» že lep uspeh.
OP. SUPERCAFFE’ - PRIMORJE
Primorje gre v goste k liderju lestvice, ki letos še ni izgubil. Op. Supercaffè je po začetnem remiju z Vesno zabeležila šest zaporednih zmag. Prejšnjo nedeljo pa se je u-spešna serija prekinila z remijem v vaškem derbiju z Opicino. Prav v tem derbiju pa je Op. Supercaffè izgubila svojega najboljšega nogometaša, in sicer Porrà (bivši član Triestine), ki ga je sodnik izključil in bo tako diskvalificiran tudi jutri.
To je za Primorje velika sreča in obenem odpira možnost Proseča-nom, da skušajo prvič spraviti na kolena Opence, če res Primorje računa na končno zmago, na Opčinah ne sme zatajiti. S spodrsljajem bi se položaj Primorja precej poslabšal in obenem bi se vsi načrti in programi proseškega kluba izjalovili.
ZARJA — PRO FARRA
Bazovci sprejmejo v goste zad-njeuvrščeno ekipo Pro Farre. Takoj je treba dodati, da je furlanska e-najsterica slabo startala (tri zaporedni porazi), nato se je s tremi zaporednimi remiji nekoliko opomogla, vendar je ostala zasidrana na repu lestvice.
Za Bazovce gost ne bo lahka ovira, saj bodo Furlani prišli v Bazovico s trdnim namenom, da neporaženi zapustijo igrišče. «Zarjani» so po dveh zaporednih zmagah vsekakor optimisti. Torej obeta se napet boj, ker obe ekipi potrebujeta točke zaradi slabega položaja na lestvici.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago Costalunge nad Opicino, celotni izkupiček S. Marca v dvoboju z Aurisino, zmago Edile Adriatica nad S. Sergiom in remi med S. Marcom Duinom in Zaulamii i i k
3. AMATERSKA LIGA
Trebenski Primorec bo jutri počival. Kljub temu pa je prvo mesto Primorcu zagotovljeno, saj imajo Trebenci kar tri točke prednosti nad drugouvrščenim Duinom.
Težko nalogo bo imela Gaja, ki sprejme v goste S. Anno. Tržačani so prejšnjo nedeljo doživeli proti Roianeseju prvi prvenstveni poraz. Tudi Gaja je pred 14 dnevi (proti Primorcu) izgubila prvič. Zato bosta obe ekipi dali vse od sebe, ker nočeta izgubiti stika s Primorcem.
Lažjo nalogo ima Union, ki sprejme v goste S. Vito, kateremu Pod-lonjerci ne bi smeli prepustiti več kot ene točke.
Na prvo prvenstveno točko računa tudi Kras, ki tokrat gre v goste novincu Chiarboli. Krašovci so v tem prvenstvu slabo startali. V zadnjih nastopih pa je ekipa pokazala viden napredek in zato navijači upajo, da bo Krasu vendarle u-spelo tudi osvojiti točki.
B. R.
PRIJATELJSKA TEKMA
Piran in Zarja igrala neodločeno
Piran — Zarja	0:0
PIRAN: Kravanja; Feran, Širk (Šekovič); Peroša, Filič, Jeličič, Pirc, Milok (Diganovič), Drozg (Jelenič), Birsa, Bonifacio, trener Tomšič.
ZARJA:	Pucer, Žagar, Počkar
(Trampuž), Messi, Petretič, Križ-mančič, Jakopin, Colja, Tarčon (Peroša), Franco (Poropat), Grgič, trener Softič.
SODNIKI: Auber, Vrčon, Žagar.
Zarja je tokrat gostovala v Piranu, kjer je izbojevala remi. To je že šesta tekma Bazovcev proti ekipam iz matične domovine. Trener Zarje Softič je to tekmo izkoristil, da preizkusi mlade igralce, kateri so se dobro odrezali.
Zarja je prikazala uspešno igro na sredini igrišča, kjer sta dobro igrala Messi in Franco, v obrambi sta prevladovala Križmančič in Petretič, pa tudi Žagar, ki se je izkazal kot odličen desni branilec. Po tekmi so se nogometaši zbrali v veselem in prijateljskem vzdušju.
K.A. A.L.
AVTOMOBILIZEM
DOMAČI ŠPORT
DANES
Regazzoni bo vozil ensign
MILAN, 26. — Clay Regazzoni je odločil, da bo opustil Ferrarija in bo v prihodnjem letu vozil avtomobil znamke ensign.
iiiiiiiifiiiiiHiiimuiiiiiiiHmimmimiiiiiiitimniimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifimiiiimiiiiifniiiiiifiiiiit
SOBOTA, 27. novembra 1976
ATLETIKA
V ORGANIZACIJI NSŠ «IVAN CANKAR»
14.30	na stadionu «Prvi maj»
Šolski kros
KOŠARKA
KADETI
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Ferroviario * * *
16.00	v Gorici, Dijaški dom
Dom — Ronchi
NARAŠČAJNIKI
20.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Breg
DEČKI
16.30	v Dolini
Breg — Bor A
* * *
15.00	na Greti
SABA — Kontovel « * *
16.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor B — Inter 1904 • » *
16.00	v Marianu
Intrepida — Dom Gorica
ODROJKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Monseliceju
Monselice — Bor
NAMIZNI TENIS
V ŽENSKI A LIGI
Krasova dekleta v Milanu za osvojitev novih točk
Vsako podcenjevanje nasprotnika pa bi bilo lahko usodno
V okviru tretjega kola ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige bodo Krasova dekleta nastopila jutri v Milanu, kjer se bodo pomerila z nevarno ekipo CSI iz lombardij-ske metropole. Vsaj na papirju bi ob normalnih pogojih naša dekleta ne smela imeti prevelikih preglavic s svojimi nasprotnicami, toda objektivne težave so pripomogle, da se je jutrišnji spopad spremenil za predstavnice zgoniške občine v pravo neznanko.
Po negotovem nastopu in tesni zmagi nad ekipo Regaldi Novara so krasovke v drugem kolu počivale, v resnici pa so trenirale «na vso paro», da bi čimprej dosegle najboljšo formo. Zaradi drugih obveznosti pa je, žal, zadnjih štirinajst dni Vesnaverjeva izostala na treningih, kar predstavlja velik handikap za ekipo in povzroča še dodatne preglavice trenerju Dergancu. Kljub temu pa bo treneh skoraj gotovo u-vrstil v ekipo tudi Vesnaverjevo,
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
1
2
X
X
2
1
1
X
2
X
OBVESTILA
Smučarski odsek SPDT obvešča, da so odprta vpisovanja za smučarski tečaj, ki ga priredi ob nedeljah, 5., 12. in 19. decembra na Nevejsbem sedlu. Cena za vse tri nedelje za učitelje in avtobus je
14.000	lir, samo za avtobus 10.000 ter samo za tečaj 5.000 lir. Vlečnice in žičnico plača vsak posameznik sam. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI nepreklicno do ponedeljka, 29. novembra. Plačati je treba ob vpisu.
* • *
ŠD BREG obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj v rekreacijski telovadbi pričel v četrtek,
2.	decembra, ob 21. uri v dolinski telovadnici.
ki je skoraj nenadomestljiva, po leg kapetanke Sonje Miličeve pa bi morala po predvidevanjih nastopiti še Anica žigonova.
Ekipo CSI Milan naša dekleta že dobro poznajo iz prejšnjih sezon: glavni adut je bivša reprezentantka Saporettijeva, ki igra spremenljivo dobro in utegne osvojiti dve točki za svoje moštvo, ostali dve i-gralki — M. Amè in Nespoli ali Bevilacqua — pa vidno ne izstopata, sta pa zanesljivi na nadpo-prečnem nivoju. Torej gre za žilavega nasprotnika.
Kljub previdnosti pri napovedih pa smo mnenja, da bodo Krasova dekleta le izbojevala (sicer ne gladko) zmago, saj bi morala Miličeva osvojiti običajne tri točke, Vesnaverjeva in Žigonova pa bosta skušali s požrtvovalno igro zagotoviti svojim barvam še preostali dve delni zmagi.
—bs—
TENIS
BUENOS AIRES, 26. - Italijan Paolo Bertolucci in Jugoslovan Željko Franulovic sta se uvrstila v četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju.
Bertolucci je premagal Španca Munoza s 3:6, 6:2, 6:1, Franulovic pa je odpravil Argentinca Alvareza s 6:3, 6:1.
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Trstu,.. UL della Valle
Bor — Primaver|a
* ♦ •
21.15	v Nabrežini
Sokol — Libertas Pordenon « * *
20.45	v Moglianu- Venetu
Mogliano Veneto — Breg DEČKI
19.30	v Trstu, Rocol
Rozzol B — Kras
DEKLICE
19.00	v Trstu, telovad. Morpurgo
ACLI Sv. Jakob — Sloga
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.00	na Proseku
Kras — Fulgor
JUTRI
NEDELJA, 28. novembra 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Gradišču
Itala — Jadran
MLADINCI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle
Barcolana — Bor
# * #
11.00	v Trstu, Ul. Montecengio
Italsider — Polet
KADETI
11.00	v Skednju
Servolana — Kontovel
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah
Polet — Ferroviario
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Aiellu
Aiello — Juventirtto * * *
14.30	v Križu
Vesna — Flaminio * # •
14.30	v Dolini
Rosandra — Breg * « *
14.30	v Bazovici
Zarja — Pro Farra * * *
14.30	na Opčinah
Op. Supercaffè — Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trstu, Ul. Campanelle
Chiarbola — Kras
* • •
14.30	na Padričah
Gaja — S. Anna
• « *
11.45	v Trstu, Vrdelska cesta
Union — San Vito • * •
14.30	v Doberdobu
Mladost — Edera * • *
14.30	v Sovodnjah
Sovodnje — Medeuzza ZAČETNIKI
13.15	v Trstu, Ul. Campanelle
San Vito — Primorje
NAJMLAJŠI
10.30	v Trebčah
Primorec — Stock « « *
9.00
Esperia
v Trstu, Sv.
Pio XII —
Ivan
Primorje
11.30	v Trstu, Ul. Flavia
Ponzianina — Breg
ODBOJKA
MLADINKE
9.30	v Trstu, Ul. Montecengio
CUS — Sloga
11.00 v Trstu, Licej
Julia — Kontovel
Petrarca
Henrik Lisjak s svojimi najmlajšimi varovanci med tekmo minibasketa Kontovel — Bor
r
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
78.
Spomnil sem se besed angleškega zveznega oficirja i razstavi partizanskega tiska na osvobojenem ozemlju
«Ljudstvo, ki se bori s puško in knjigo v roki, i ^ore propasti.»
Navezal sem pogovor s fanti. Govorili so:
«Res je, hudičevo nas preganjajo, pa bomo že vzdržali
Bili so polni zaupanja v lastno moč in v komandanl Ga, zaupanje! To ni bila fraza, to je bilo tisto, kar na Je dajalo moči v najtežjih trenutkih.
Sovražnik je pošiljal na Svinško planino najbolj zag ene esesovske enote. Prihajali so z vzhodne fronte, bili uijent in žejni krvi koroških Slovencev. Gorje, če Jf1-,rejenca ! In še ko je ležal v okrvavljenem snegu,
P nih nanj kakor stekli psi in ga bili s puškinimi kopi vali v lice z okovanimi gojzericami. In ko je bil mrtev, so se še znašali nad njim.
Iztokovi borci so preživeli na ozemlju severno < f£ave celo epopejo. Dravo so prešli že 18. marca in bi in u6 • Pemajst. Vodila sta jih komandir Anton Mivši naj,.omisaJ’ .9°iko Gornik - Iztok, čez štiri dni so že r P alt orožniško postojanko v Bilčovsu. Zaplenili so
pušk, strojnico, več pištol, nabojev... Nato so se z avtobusom mirno peljali po glavni cesti v Zgornjo Vesco, Št. Ilj, Otože in Trebinjo, kjer so razorožili še nekaj landvahovcev. Na Foženski cesti so zažgali avtobus.
Nacisti so bili presenečeni. Govorili so, da so vse to izvedli nemški dezerterji, kajti sram jih je bilo priznati, da je to delo partizanov. Zbrali so okrog 1.500 esesovcev in vojakov in se vsi besni zagnali za našo petnajsterico. Osem dni so ti «junaški lovci» gonili, četa pa se je skoraj brez izgub izmaknila. Zato pa so postoterili nasilje nad slovenskim prebivalstvom. Aretirali so osemdeset ljudi.
Dravo so temeljito zastražili, vse splave in brodove pa razbili. Ko so Iztokovi borci na ramah prenesli neki čoln s Hodiškega jezera do Drave, so ga lahko rabili le enkrat, kajti že so skrivališče odkrili in čoln uničili.
Na Grudah je bilo vse ljudstvo za partizane. Podpiralo jih je na vse načine. Hrano jim je nosilo celo v gozd. O vsem jih je obveščalo. Lahko so se spretno izmikali policijskim pogonom.
Julija so obiskali Radiše, Medgorje, Rute, Podgrad in Kozje. Vzpostavili so stalno zvezo s Celovcem in tako so vsak dan prihajali dopustniki ter mobiliziranci. Osnovali so že lahko tri čete.
Nekoč so poslali šest mož močno patruljo, oblečeno v popolne nemške uniforme, v vas Tuce, da aretira zagrizenega nacista Boštjana. Ljudstvo je namreč zahtevalo, naj kaznujejo tega poveljnika Landwache, dobrega prijatelja okrožnega vodje Potoschnigga, ki je imel na vesti izselitev mnogih kmetov. Patrulja je prišla v vas ob belem dnevu, prepevala nemške pesmi, govorila, da se vrača s pogona na partizane, in se slednjič ustavila pred Boštjanovo hišo. Tam so vprašali nacistovo ženo za pot, ta pa jih je povabila v hišo na prigrizek in pijačo, ker so «tako dobro gonili bandite».
Boštjan jih je sprejel prav prijazno in prinesel mošta. Nenadoma pa so ga pozvali:
«Hande hoch! Smo slovenski partizani!»
«Nikar se ne šalite», je odvrnil Boštjan. «Res se ne spodobi ! »
Ponovili so povelje. Prebledel je. Razorožili so ga: imel je štiri puške, pištolo, dvesto nabojev in trideset bomb. Hiša je bila pravi bunker. Ena vrata so bila povsem zazidana, druga pa napol. Vežo je imel spremenjeno v bunker. Ob zidovih hiše, pod kapom, je imel razmeščene bombe, ki jih je lahko odmetaval s pomočjo vrvice iz notranjosti hiše.
Čete so vsak dan bolj naraščale. Gure so bile že premajhne in sklenili so, da tretja četa odide na Svinško planino. Slovo so imeli na Radišah. Med potjo so v noči od 14. na 15. oktober na področju Mostič - Slovenji Šmihel-Trušne razorožili več vaških straž in nemških vojakov, zaplenili štirideset pušk, okrog trideset pištol in večjo količino streliva. Tu so se jim pridružili še trije koroški Slovenci, dezerterji iz nemške vojske. Naslednjega dne so se spopadli z nemško zasedo. V boju je padel Ogriz in Tue; sovražnik je imel dva mrtva in izgubil precej orožja in streliva.
Premaknili so se na področje Djekš, kjer so se spopadli z vaško stražo, nato pa krožili po Svinški planini, dokler niso slednjič našli mene.
Iztok mi je pripovedoval tudi o svojih zvezah s Celovcem. Zlasti stari socialisti, delavci in nastavljena, so mu vedno pošiljali strelivo, tehnične in sanitetne potrebščine.
«Vsak borec ima skoraj lastno lekarno v telečnjaku,» je rekel Iztok. Skraja nisem verjel, da so nekateri Avstrijci tako dobri protifašisti, saj sem jih poznal le kot okupatorjeve vojake. Vidim, da je tudi v teh ljudeh še mnogo
zdiavega in socialnega. V naši četi je pet Avstrijcev, ki ne znajo slovenski. So zelo tovariški in iznajdljivi, popolnoma zvesti protifašistični borbi. So samo bivši šucbundovci. Sami pravijo, da je borba proti fašizmu hkrati borba za avstrijsko republiko. Niti najmanjših spornih vprašanj ni med nami.»
Vse to me je zelo razveselilo. Torej smo seme borbe le zanesli tudi med Avstrijce.
NOVEMBRSKI KRESOVI
V taborišču na Svinški planini je donela pesem:
«V gozdu ob tabornem ognju pesem tiho junaki pojo, o trpljenju slovenskega ljudstva, ki bori se za svojo svobodo ...
Partizan, partizan!
Kdaj bo narod slovenski maščevan ...?
Na večer, bilo je 6. novembra, smo razdelili Iztokovo enoto na več skupin in jih razposlali po grebenih Svinske planine, da zakurijo kresove v proslavo oktobrske revolucije.
Ob kresu smo imeli nad Golico kratek slavnostni nagovor. Radostno smo pričakovali, kdaj bodo vzplamteli kresovi na južni strani Drave, na Peci, Olševi, na Grintovcu in Storžiču! In res! Ko se je stemnilo, je v tovariški pozdrav najprej zagorel na Peci, nato pa so vzplamteli še po drugih predelih in vrhovih južnih koroških gora. Tedaj je naš strojničar spustil v nočno nebo rafal svetlečih krogel v pozdrav borcem, ki so ob kresovih daleč onstran Drave strmeli k nam na Svinško planino in čakali ter se spraševali: Kje so naši najsevernejši borci? Ali so se obdi> žali? Ali so zmagali?!
(Nadaljevanje sledij
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
?aložništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
27. novembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS . 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin italije pri SPI.
Član italijanske zveze časopisnih |H J
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
založnikov FIEG
POMEMBEN GOVOR PREDSEDNIKA TITA V SKUPŠČINI
Enakopravnost narodov SFRJ jamstvo srečnejše prihodnosti
(Nadaljevanje s J. strani)
spoštovana in sprejeta kot pomemben dejavnik mednarodnih odnosov. Naša politika neuvrščenosti je izraz zgodovinske kontinuitete jugoslovanske revolucije in samega bistva socialistične samoupravne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Ta politika nam najbolje zagotavlja trden mednarodni položaj in vlogo v mednarodnih odnosih in s tem prispeva k ustvarjanju možnosti za hiter in neprekinjen družbeni in ekonomski razvoj. Torej je tudi pomemben dejavnik naše notranje stabilnosti in zato uživa najširšo podporo delovn'h ljudi in občanov, vseh narodov in narodnosti naše države.»
«Vse .širše povezovanje Jugoslavije s svetom, zlasti z neuvrščenimi državami in drugimi silami družbenega napredka, socializma, in miru, je toliko pomembnejše, ker navzlic določenemu napredku v mednarodnih odnosih niso odpravljene nevarnosti za neodvisnost, suverenost in varnost mnogih narodov in držav, še nadalje z raznimi sredstvi izvajajo, pritiske na posamezne države, tudi na Jugoslavijo.»
Ob koncu govora, ki so ga poieg delegatov skupščine spremljali tudi visoki jugoslovanski funkcionarji ter kot gostje na zasedanju člani diplomatskega zbora, je Tito opozoril, da so pred vsemi socialističnimi silami jugoslovanske družbe velike naloge, ki jih bodo prav gotovo uspešno opravile, saj imajo jasno podobo tistega, za kar si prizadevajo, in konkretna izhodišča samoupravnega razvoja jugoslovanske skupnosti. «Pri opravljanju teh nalog so se delovni ljudje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije pripravljeni še bolj organizsano zavzeti, in to je jamstvo naših uspehov» — je dejal Tito. «To je tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki pod krinko lažne skrbi za usodo Jugoslavije ali socializma v njej, izvajajo pritiske, da bi nas odvrnili z naše poti, da bi ovirali naš samostojni razvoj in ogrozili našo neodvisnost. Naši ljudje s~, tako kot v vseh obdobjih naše revolucije, opirajo na lastne sile ter mirno in trdno nadaljujejo graditev socialistične samoupravne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, veliko delo in zanesljivo jamstvo naše srečnejše prihodnosti.»
V	razpravo, ki je sledila Titovemu govoru, so poleg skupščinskih delegatov iz vseh republik in obeh pokrajin posegli tudi vodilni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov, in sicer Stane Dolanc (partija), Džemal Bijedič (vlada). Dušan Petrovič (socialistična zveza), Mika Špiljak (sindikati) in drugi. Posebno pozornost je vzbudil- poseg tajnika partijskega izvršnega komiteja Staneta Dolanca, ki je med drugim spregovoril o stališčih Zveze komunistov do aktualnih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja, dotaknil pa se je tudi nedavnega obiska sovjetskega partijskega voditelja Brežnjeva v Jugoslaviji in razkril nekaj podrobnosti o tem obisku.
«Znano je — je dejal Stane Dolanc _ da se v zadnjih letih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo uspešno razvija enakopravno sodelovanje na mnogih področjih. K razvoju takšnega sodelovanja veliko prispeva vse bol] razvita praksa odkritega, konstruktivnega dialoga med ZKJ in KP SZ o mnogih aktualnih vprašanjih. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se sodelovanje naših držav in partij lahko uspešno razvija ob doslednem spoštovanju načel, zapisanih v skupnih jugoslovansko - sovjetskih dokumentih, začenši z Beograjsko deklaracijo, in ob spoštovanju razlicn poti notranjega razvoja in raz'P mednarodnih položajev naših držav in partij. Jugoslavija in ZKJ se bosta tako kot doslej tudi v prihodnje trdilo držali teh načel, isto pa nam je potrdila tudi sovjetska stran.»
V	ponazoritev teh stališč je. Stane Dolanc navedel naslednje besede predsednika Tita iz pogovorov z Leonidom Brežnjevom: «Rad bi, da bi enkrat za vselej dojeli in sprejeli, da je jugoslovanski sistem samoupravljanja naša trajna in bistvena usmeritev. Ta sistem najbolje u-streza razmeram socialistične graditve v naši državi. To ni samo trenutno politično stališče partije. To je plebiscitarna odločitev vsega našega ljudstva in to je že praksa, ki je dala in daje ogromne rezultate. Jugoslavija je neuvrščena država, odločena, da si prizadeva za zbiranje neuvrščenih držav in držav v razvoju na neuvrščenih načelih, ker je prepričana, da tako v svojih razmerah največ prispeva k miru, varnosti in razvijanju mednarodnega sodelovanja v svetu. Na neuvrščenost gledamo kot na trajen, samostojen in neodvisen dejavnik in gibanje.» Stane Dolanc je nato pripomnil, da je obisk Brežnjeva potrdil obojestranski interes za nadaljnji razvoj sodelovanja med državama in partijama.
Tajnik partijskega izvršnega biroja je v svojem posegu v ìazpravo še opozoril, da se «nikomur ni treba bati za SFR Jugoslavijo, za prihodnost naših samoupravljavcev». Naglasil je, da je politika ZKJ in Jugoslavije jasna, načelna in kontinuirana. «Jugoslavija pripada gibanju neuvrščenih in je ni mogoče potegniti v kako institucionalizirano obliko politične, vojaške ali državne skupno-
sti, kajti to ni samo v direktnem nasprotju z bistvom naše samoupravne družbe in naše neuvrščene usmeritve, temveč bi povzročilo tudi resno škodo miru, družbenemu napredku in socializmu v svetu, pa tudi današnjim pozitivnim tokovom v razvoju mednarodnih odnosov sploh in posebej v mednarodnem delavskem in demokratičnem gibanju. Prepričani smo, da so mnogi to že spoznali, kdor pa ni, bo to samo njemu v škodo. Komunisti in delovni ljudje, vsi narodi in narodnosti Jugoslavije so trdno ob ZKJ in tovarišu Titu, za socialistično samoupravljanje in politiko neuvršče-nja. Naj tega nihče zunaj nikoli ne pozabi. Niti na jugu niti na severu, vzhodu ali zahodu.»
BARCELONA, 26. - Tukajšnji dnevnik «La Vanguardia» piše danes, da bodo splošne volitve v Španiji prihodnjega maja. Časnik pojasnuje, da je to vest dobil v «pristojnih krogih».
RIM, 26. — Zunanji minister Ferlani je danes sprejel na Farnesini sovjetskega veleposlanika v Rimu Ni-kito Riževa in se z njim zadržal v prijateljskem pogovoru.
Razdejanje v vzhodni Turčiji
mm-
Posnetek s področja Caldirana, mesteca v vzhodni Grčiji, ki ga je potres popolnoma razdejal. Družina pred ruševinami svoje hiše ter med rečmi, ki so jih utegnili rešiti
Zločini čilske vojaške junte
Intervju Edvarda Kardelja
BONN, 26. — V Bonnu se je zaključilo tridnevno zasedanje mednarodne preiskovalne komisije o zločinih čilske vojaške junte. Ob zaključku zasedanja so člani komisije na tiskovni konferenci povedali, da so na osnovi pričevanj očividcev in izvedencev izračunali, da je čilska vojaška junta dala umoriti najmanj 30.000 oseb, medlem ko je okrog 5.000 čilskih državljanov v zaporu zaradi političnih vzrokov. Bonskega zasedanja sta se udeležila tudi vdova predsednika AUendeja in bivši zunanji minister Clodomiro Atmeyda.
k o sestreljenem iranskem letalu
TEHERAN, 26. — Iransko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da je bilo' iransko letalo v sredo sestreljeno nad. Južnim Jemenom. I-ranska vlada, je rečeno v sporočilu, bo s tem v zvezi sprejela vse potrebne koraKe. Iz sporočila sicer ni razvidno za kakšno letalo gre
Medtem je radio Aden poročal, da je pilot sestreljenega «phantoma» v rokah južnojemenskih oblasti. Pilot, major Darius Jalali, je lažje ranjen, njegov tovariš, ki je bil z njim v letalu, pa je umrl. Jalali naj bi izjavil, da je bil «phantom» v eskadrilji desetih letal, ki so letela nad Južnim Jemenom v okviru cgledniškega poleta. Letala so vzletela z iranskega oporišča na oman-skem ozemlju.
(Nadaljevanje s 4. strani)

TURSKI DNEVNIKI GOVORIJO 0 PET DO SEDEM TISOČ ŽRTEV
Slabo vreme etežkem reševanje na potresnem področju v Turčiji
Včeraj ponoven močan potresni sunek - Več sto ljudi umrlo od mraza
ANKARA, 26. — V Turčiji so danes zabeležili ponoven močan potresni sunek, ki je spet prizadel vzhodne turške pokrajine. Seizmološka postaja v Istanbulu je sporočila, da je jakost dosegla 5,5 stopnje Richterjeve lestvice. Ni vesti o morebitnih žrtvah ali škodi, ki jih je zadnji sunek utegnil povzročiti.
Obračun katastrofe, ki je prizadela Turčijo v sredo postaja čedalje bolj tragičen. Samo v mestu Muradiye in v bližnjih vaseh so že izkopali izpod ruševin 3.024 trupel, kot je danes poročal guverner pokrajine Van Yilmaz. Pri tem je treba omeniti, da je še mnogo vasi, ki jih reševalci še sploh niso utegnili doseči, zaradi visokega snega, usadov in razpok v tleh. Turški dnevniki danes odkrito govorijo o možnosti, da znaša dokončno število mrtvih od 5 do 7.000 žrtev. Časopis «Hurriyet» navaja v
TRDNO ODLOČEN
Coliti Pili. 24 letni angleški delavec je trdno sklenil, da bo shujšal, domislil pa si je dokaj izviren način, ki naj bi mu ori tem pomagal.. V vseh barih, restavracijah in bifejih svojega mesta je namreč razobesil plakate, v katerih poziva lastnike naj mu nikdar ne postrežejo z jedačo. Svoj sklep je sprejel iz obupa, fant tehta namreč obilnih 160 kg. Na plakatih. ki jih je razobesil v restavracijah v bližini svojega doma m delovnega mesta, je njegova slika, po kateri lahko vsak ugotovi, da mora Colin res shujšati.
PRSI BRAZILSKIH USLUŽBENK NISO LAST JAVNE UPRAVE
«Kdor zgubi nadzorstvo nad samim seboj pred lepoto uslužbenke zvezne uprave in poseže po njenih prsih, ne zagreši zločina. ki bi ga moralo obravnavati zvezno sodišče. Pristojnost za take prekrške gre navadnemu sodišču, ker prsi uslužbenk niso laìl zvezne uprave.-» To je razsodba, ki jo je izreklo brazilsko zvezno prizivno sodišče glede pristojnosti v tožbi, ki jo je začela Weda Pereira De Souza proti odvetniku Antoniu Da Silvi, ki je pred časom zgubil glavo in morda nekoliko preveč stegnil roko za njenimi oblinami.
svoji današnji številki presunljivo vest, da so mnoge od žrtev, ki so jih reševalci izkopali, umrle zaradi hudega mraza, ki je sledil v noči po potresu. Ranjencev je bilo namreč nemogoče prepeljati v bolnišnice zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev.
Poveljnik armadnega korpusa prizadete pokrajine je v svojem poročilu vladi zahteval, naj preživele čim prej odpeljejo v kraje, kjer je temperatura zmernejša. Predsednik.vlade Demirei, ki je danes bil na pri zadetem območju, je zagotovil, da bo vlada storila kar je v njenih močeh, da bi olajšala trpljenje ljudstva.
Reševalne skupine medtem nadaljujejo s svojim delom. Mesto Cal-diran in 45 vasi v neposredni bližini so samo kupi ruševin. Prav tako hudo je bilo prizadeto območje mesta Muradiye, kjer je 35-od sto
hiš popolnoma porušenih, ostalih 65 od sto pa je neuporabnih. Odstotek se v vaseh še zviša, saj so hiše povečini sezidane iz blata.
V Van so priletela prva letala, ki prevažajo tujo pomoč. Med prvimi je priletel ameriški C-130 hercules, ki je vzletel z ameriškega oporišča Incirlik v južni Turčiji in pripeljal 1120 polarnih šotorov, ki razpolagajo z ogrevalnim sistemom. Američani so poslali tudi 10.000 odej in večjo količino kuhinjskih potrebščin. A-meriški funkcionarji v Ankari so zagotovili, da bo v prihodnjih dneh priletelo 25 letal iz ameriške baze v Incirliku.
Šest milijard globe za tihotapce z valuto
RIM, 26. — V Rimu se je zaključil proces proti Gianni ju De Simoneju, Giovanniju Ničiti, Piergiovanniju Fantiniju in Giancarlu Giacominiju, ki so bili obtoženi nedovoljenega; izvažanja . valute. Po dveh urah -in pol posvetovanj v sodniški sobi je bila razsodba naslednja: leto in mesec dni zapora ter dve milijardi lir denarne kaznj za vsakega od zadnjih treh obtožencev, medtem ko je bil De Simone oproščen. Trojici sodišče ni priznalo pravice do pogojne kazni ter bo morala presedeti vso kazen.
Državni tožilec je bil v svojih zahtevah mnogo bolj strog. Zahteval je namreč za De Simoneja tri leta zapora in 35 milijard lir denarne kazni, za Nicito in Fantini ja dve leti in 34 milijard lir denarne kazni za vsakega, za Giacominija pa leto iri 10 mesecev ter šest milijard lir denarne kazni.
Arhitekta Giacominija, inženirja Nicito in odvetnika Fantinija so a-retirali L oktobra letos na italijan-
sko - francoski meji, ker so pri sebi imeli dva čeka v skupni vrednosti 290 tisoč dolarjev ter kreditno pismo za milijon 75 tisoč dolarjev. Iz dokumentacije, ki so jo zaplenili pri trojici, je izšlo ime dr. De Simoneja, ki naj bi bil njihov družabnik pri tem poslu. Kaže, da so se posvetili zelo uspešnemu prekupčevanju in izvažanju tuje valute. Kreditno pismo je sodišče zaplenilo.
Trije atentati v Firencah
FIRENCE, 26. — Danes ponoči je prišlo v Firencah do treh atentatov na policijska komisariata in na sedež sodišča. Preiskavo vodi politični oddelek kvesture, ki je mne rja, da so vsi trije atentati delo iste skupine ljudi
Do prvega atentata je prišlo ob 1.20, tarča pa je bil komisariat v Rifrediju. Proti oknom in vratom so izstrelili več strelov iz samokresa poleg tega pa so vrgli tudi steklenico bencina v dvorišče, kjer se je tekočina vnela.
Samo deset minut kasneje se je ista skupina znesla nad komisariat na Trgu Duomo, kjer so vrgli dve zažiga Ini steklenici proti vhodnim vratom, ki so nekoliko poškodovana. Nekaj minut zatem pa so proti vhodnim vratom sodišča vrgli, eno sli dve zažigalni steklenici, ki sta se vneli in povzročili manjšo škodo na vratih.
JAHONNESBURG. 26. — Južnoafriška policija je aretirala enega voditelja kristjanskega inštituta za južno Afriko Cedrica Maysona. potem ko jé preiskala sedež te organi: zapije. Maysona in druga dva belca so aretirali rta podlagi zakona o terorizmu, •
HUDA PROMETNA NESREČA NA SARDINIJI
A vto zavozil v kolono vojakov: pet mrtvih
Vojaki so se po vaji vračali peš v vojašnico - Še nepojasnjeni vzroki nesreče
CAGLIARI, 26. — Pet mladeničev, ki služijo vojaški rok na Sardiniji, je bilo danes ubitih v prometni nesreči nedaleč od njihove vojašnice v kraju Teulada. Nesreča se je pripetila okrog 18. ure, ko se je večja skupina vojakov peš vračala v vojašnico po opravljeni vaji. Vojaki so hodili v gosjem redu, ko je z divjo hitrostjo privozil avtomobil alfa romeo, ki ga je u-pravljal neki Paolo Ledda. Iz še nepojasnjenih vzroko/ je avtomobil zaneslo preveč na desno, prav v vrsto vojakov, od katerih je kakih dvajset obležalo na tleh, avtomobil pa se je ustavil šele kakih 200 metrov bolj naprej. Štirje vojaki so bili na mestu mrtvi, eden pa je umrl takoj po sprejemu v bolnišnico. Enajst vojakov pa je ranjenih, nekateri med njimi so v smrtni nevarnosti. Lažje ranjen je tudi voznik avtomobila, ki so ga odpeljali v bolnišnico, kjer ga stražijo policijski agenti.
Na procesu zaradi umora Cristine Mazzetti
Zavrnjeni vsi ugovori branilcev obtožencev
NOVARA, 26. — Proces zaradi u-grabitve in umora Cristirie Mazzot-ti se bo redno nadaljeval' kljub vsem poskusom, da bi ga prekinili. Novarsko porotno sodišče je , namreč danes po peturnem posvetovanju zavrnilo vse glavne ugovore branilcev, obtožencev, katerih glavni namen je bil preprečiti nadaljevanje procesa., Med. drugim J, sodišče zavrnilo ugovore proti proglasitvi odsotnosti obtoženca Libera Ballinarija, ki je trenutno zaprt v Švici. Po mnenju sodnikov je namreč Ballinari, ki je švicarski držav-
ljan, zbežal v Švico prav zato, da bi se izognil aretaciji v Italiji. Sodišče je sprejelo samo zahtevo po razveljavitvi pričevanj nekaterih obtožencev pred policijskimi funkcionarji, kar pa ne bo imelo posledic za potek procesa, ker so ta pričevanja pozneje ponovili ob navzočnosti sodnika in torej povsem v skladu z zakon:.
Proces te bo nadaljeval v torek, ko bodo brali zapisnik o pričevanju Ballinarija pred švicarskim sodnikom. Naslednjega dne pa se bo začelo zasliševanje obtožencev.
Učiteljica ranjena v neapeljski šoli
Svoj;m učencem je hotela nazorno pokazati, kako delujejo ognjeniki
NEAPELJ, 26. — Mlada neapeljska učiteljica, ki je hotela nazorno pokazati učencem, zakaj in kako ognjeniki bruhajo lavo, jè nehote povzročila hudo eksplozijo, pri kateri je bila sama ranjena skupaj z desetimi u-čenci. Eksplozija je povzročila veliko panike v celi 'neapeljski četrti Barra, kjer stoji osnovna šola «Vittorino da Feltre», še posebno, ker so se takoj razširile vesti, da je šlo za bombni atentat.
Resnica je prišla na dan nekaj ur pozneje. Učiteljica, 25-letna Giovanna Tufano, je na dvorišču šole s pomočjo učencev zgradila nekakšen majhen ognjenik iz gline, v «krater» pa postavila večjo količino žvepla in ga zažgala. Tedaj je nastala silovita eksplozija, pri kateri je bila sama učiteljica, najhuje ranjena, pa tudi deset učencev je bilo poškodovanih. Mladi ženski je naravnost razmesarilo roko, ki so ji jo morah v bolnišnici amputirati.
iiiiiiiiiiimiiiuiiuiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMi)tiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiMtMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||,lin,|,||,,l|,|,l||l,,||,,M,,ini||H|ll,lll,ll||||||||U|||||Mt||||||||||n|||||,ju||||||t
NEVARNOST IZBRUHA VOJNE MED SIRIJO IN IZRAELOM
Izredna napetost na jugu Libanona
Marahske mirovne sile za sedaj ustavile napredovanje proti južnim predelom države
BEJRUT, 26. .— Položaj na, jugu Libanona ostaja eksploziven, nevarnost vojne med Izraelom in Sirijo pa je iz dneva v dan bolj konkretna. Istočasno se po drugi strani množijo posredovalne pobude, ki so za sedaj rodile prvi rezultat: vojaški poveljniki «zelenih čelad» so . namreč sklenili, da vsaj za sedaj ne bodo nadaljevali pohoda proti južnim predelom države, kamor bodo poslali samo «simbolične» oddelke.
Sklep naj bi bil po oceni nekaterih zahodnih opazovalcev vsaj delno posledica ameriškega pritiska na libanonskega predsednika Sarkisa. Dejansko je prav včeraj ameriški odpravnik poslov George Lane obiskal Sarkisa in se z njim zadržal več. časa. O srečanju je poluradni glasnik povedal, da «Sarkis in ZDA skušajo preprečiti, da bi katera od sprtih strani sprožila nepričakovane korake, ki bi utegnili povzročit" krizo v južnem Libanonu. Nihče noče/- je.dodal glasnik — da bi na. Bližnjem vzhodu izbruhnila nova vojna.» Sam Lane ni hotel o svojem razgovoru s Sarkisom povedati ničesar, vsekàkor pa 'postaja' jasno;
da so ZDA prevzele nalogo nekakšnega posrednika med Izraelom in arabskimi državami.
Izraelske oblasti so še pred dnevi navezale vrsto 'diplomatskih stikov in opozorile, da z veliko pozornostjo sledijo položaju-v .južnem Libanonu in morebitnemu napredovanju «sirskih , čet», kot jih imenujejo v Tel Avivu, proti izraelski meji. Trenutno so te čete že od ponedeljka ustavljene na periferiji Sidona, kakih 40 kilometrov južno od Bejruta.
Vsekakor pa se položaj v južnem Libanonu zapleta ne samo zaradi bližanja mirovnih medarabskih sil, pač pa tudi zaradi delovanja krščanskih desničarskih organizacij. Vodja libanonske levice Kamal Džumblat je obtožil te organizacije, da so izkoristile dejstvo, da so se mirovne sile ustavile, da so okrepile svoje položaje na jugu Libanona, kamor so poslale nove vojaške sile. To pa so baje storile s privoljenjem Izraela, saj so se krščanske čete . prebile do južnih ...vasi. Libanona po ■izraelskem ozemlju.	.
vjetski .zvezi, je imel danes daljši 'pogovor s sovjetskim predsednikom Podgorniro. Pogovori so potekali, trdi TASS, v prisrčnem in konstruktivnem vzdušju. Govor je bil predvsem o možnosti razširitve in okrepitve sodelovanja med SZ in Venezuelo. Zjutraj je predsednik Perez obiskal Leninov mavzolej. .
PAVIA, 26. — 25-ietna Marilena Groppi, ki je že poldrugi mesec v komi v oddelku za oživljanje bolnišnice v Pavii, je danes rodila, nedo-nošenko, ki so jo takoj . postavili v inkubator, ženska je bila žrtev prometne nesreče, ko je bila v petem mesecu nosečnosti: ko se je . peljala s kolesom po neki poljski poti, jo je podri avtomobil.
MOSKVA, 26. - Predsednik Venezuele Pèrez,' ki' je. odJ včeraj- v' So-
Dosmrina ječa za mlada morilca
K«. MILAN, 26. — "Milansko porotno sedišče je obsodilo, .na ,dosmrtno ječo 'S-letnega Biagia Gianquinta 'in 18-letnega Abrama Leoneja, ki sta pred
enim letom posilila in nato ubila mlado ženo nekega karabinjerskega pod častnika, da bi se maščevala, ker nista prejela dogovorjenega plačila za informacijo, ki sta jo ponudila preiskovalcem. številna publika je z a-piavzom pozdravila razsodbo, ki jo je sodišče izreklo po manj kot dveur-nem posvetovanju.
Ladja z montažnimi hišami za Furlanijo zgubila del tovora v Sredozemlju
GENOVA, 26. — Norveška ladja, ki je prevažala iz Kanade 600 montažnih hiš za Furlanijo in je bila namenjena v tržaško pristanišče, se je morala zaradi silovitega neurja v Sredozemlju preusmeriti proti Genovi, še prej pa je zgubila del tovora, ki je zaradi visokih valov padel v morje. Po prvih računih je bilo tako'zgubljenih pet montažnih hiš, več drugih pa bi utegnilo biti poškodovanih, -■ 'ker je voda delno preplavila podpalubje.
V Avstriji branijo pravico do asimilacije
VPRAŠANJE: Ali ne bi bilo prav tako nedemokratično, če bi nekega državljana prisilili, da naj bo Slovenec, če tega ne želi?
ODGOVOR : Celo zelo vplivni politični ljudje v Avstriji branijo tako imenovano «demokratično pravico» človeka do nacionalne asimilacije. To je res «meisterstiick» (mojstrstvo) politične hipokrizije. Takšna ideologija ri samo nima nobene zveze z načeli demokracije, temveč je zavestno ali podzavestno montirana fasada za politično prakso nasilne asimilacije oziroma denacionalizacije. To je ravno ideologija, ki celo bolj kot nasilna denacionalizacija pri manjšinah — pa ne samo pri manjšinah, temveč tudi pri narodih Jugoslavije — prav tako poraja neke vrste «prastrah», se pravi «prastrah» pred asimilacijo, pred izgubo možnosti za narodnostni obstoj. Zgodovina dejansko ne pozna tako imenovane «samoasimila-cije» pri avtohtonih manjšinah, ki so kulturno, organsko povezane s svojimi matičnimi narodi. Vsi procesi asimilacije v takih pogojih so samo ena ali druga nasilja. Nasilje pa je tudi tak položaj manjšine, v katerem pride posamezni njen pripadnik do prepričanja, da je kot človek in državljan lahko enakopraven z drugimi samo pod pogojem, da se odpove svoji narodnostni bitnosti. Braniti tako obliko nasilne asimilacije tako, da jo razglašajo za «demokratično pravico» tistega, ki naj bi bil asimiliran, je resnično višek licemerstva. Docela jasno je, da manjšinska politika ne more biti miti demokratična niti uspešna, če ne izhaja iz temeljnega spoznanja, da je pravi manjšinski problem, ki ga je treba rešiti, predvsem v tem, kako rešiti manjšino strahu pred asimilacijo, kako ji zagotoviti tak družbeni položaj, ki ji bo kot kompaktni etnični celoti zagotovil enakopravnost z večinskim narodom.
Kar pa zadeva uresničevanje narodnostnih pravic z enakostjo v demokratičnih pravicah državljanov, se mi ni treba spuščati v nikakršno teoretično razpravljanje. Bistvo takšne teze je v p”a-vi luči najbolje razkril koroški «Heimatdienst», ker je v imenu e-nakosti demokratičnih pravic avstrijskih državljanov podvrgel slovensko manjšino na Koroškem takšnemu političnemu nasilju, da je danes absurdn . govoriti ne samo o enakosti narodnostnih pravic, ampak tudi o enakosti običajnih državljanskih pcavic. Potemtakem tu ne more biti več govora o zaščiti državljanskih pravic, ampak o zaščiti pravice obstoja manjšine kot kompaktnega etničnega subjekta, in sicer v vseh vidikih njegovega nacionalnega in demokratičnega življenja. Takšno načelo je tudi vsebovano v bistvu določb državne pogodbe z Avstrijo. Samo taka rešitev pa lahko ne samo manjšino, ampak tudi avstrijsko - jugoslovanske odnose reši bremena, ki ga predstavlja ravno strah pred asimilacijo.
VPRAŠANJE: Kaj pa položaj v dvostranskih odnosih: koliko je dejansko resen?
Zavzemamo se za razvoj čim širših odnosov
ODGOVOR Jugoslavija je v svoji politiki razvijanja stabilnih odnosov in vsestranskega sodelovanja z vsemi sosedami zainteresirana, da tudi sosedno Avstrijo razvija čim širše sodelovanje. Stabilni odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo so po našem prepričanju v interesu obeh držav ter v interesu širšega območja. Toda Jugoslavija je že ves čas prepričana, da so nerešeni sporna vprašanja element, ki takšna prizadevanja ovira. Možnost za odstranitev teh ovir vidi samo v dosledni in popolni uresničitvi mednarodnih obveznosti republike Avstrije iz državne pogodbe, nanašajočim se na slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji. Jugoslavija sodi, da to sporno vprašanje v naših odnosih spričo najnovejših ukrepov avstrijske vlade, ki kršijo določila državne pogodbe in jo poskušajo enostransko revidirati, ostaja še naprej odprto, ker ustreznih določil mednarodnih dokumentov ni mogoče razveljaviti ali revidirati z nacionalnimi zakoni.
Takšna politika avstrijske vlade, ki ji ne moremo reči drugače kot politika izvršenega dejstva, še naprej negativno vpliva na jugoslovansko - avstrijske odnose, kar ne more biti brez posledic za naše celotne odnose. Ravnanje avstrijske vlade naj sili k sklepu, da so naša stališča do rešitve manjšinskih vprašanj nasprotna in da ne moremo optimistično pričako vati, da se bodo v bližnji prihodnosti zbližala. Toda prizadevali si bomo, da se bodo naši odnosi še naprej razvijali, da ne bodo popolnoma blokirani ob tem vprašanju. Zavedamo se, da nismo mi krivi, če ne dosežejo stopnje, ki ustreza objekti vnim možnostim, in potrebam naših držav. Zato bi rekel, da je stanje naših odnosov resno, vendar ne brezizhodno.
VPRAŠANJE: Kakšno stališče Jugoslavije je treba pričakovati v prihodnje?
ODGOVOR: Prepričan sem, da bo Jugoslavija odločno vztrajala pri tem, da bo republika Avstrija uresničila svoje mednarodne obveznosti iz državne pogodbe — in v duhu mednarodnih norm — vse dotlej, dokler določila iz pogodbe ne bodo uresničena. Drugače tudi ne more ravnati. Prav tako je gotovo, da bo še naprej odločno in močno podpirala boj slovenske in hrvaške manjšine za uresničitev njunih pravic.. V tem bo uporabljala vse možnosti, ki se ji ponujajo tako na mednarodnem kot na dvostranskem področju. Za nas ima to vprašanje načelen in bistven pomen in v njegovi popolni rešitvi vidimo enega osnovnih pogojev za nadaljnje širjenje in poglabljanje naših odnosov. V duhu našega splošnega stališča do reševanja vseh mednarodnih vprašanj na podlagi dialoga in vzajemnega razumevanja, ne pa konfrontacije, nameravamo iskati rešitev s konstruktivnim dialogom.
VPRAŠANJE: Kolikšna je možnost internacionalizacije?
SFRJ je bila večkrat prisiljena prikazati resnični položaj manjšin
ODGOVOR: Jugoslovansko - avstrijsko razhajanje v pogledih na manjšinsko vprašanje je dejansko že internacionalizirano. Jugoslavija je bila večkrat prisiljena prikazati resnični položaj manjšin, odnos Avstrije do državne pogodbe in druga naša stališča pred določenimi mednarodnimi forumi, kakor tudi v svetovni javnosti. Vrh tega bo manjšinski problem, kakor sem že dejal, vse bolj internacionaliziran zaradi svojega splošnega pomena ne glede na naše eventualne korake. Svoje mesto je dobil tudi v sklepih konference v Helsinkih. Kakor sem že dejal, pripisujemo manjšinskemu problemu načelni pomen za razvoj mednarodnih odnosov sploh in ga bomo kot takega tudi v prihodnje obravnavali. V tem smislu smo zahtevali od Združenih narodov, naj bi začeli akcijo za izdelavo in sprejetje mednarodnega akta za zavarovanje pravic in notranjega položaja manjšin, ki bi bil splošnega pomena za napredek v sistemu mednarodnih odnosov. Takšno dejavnost bomo nadaljevali tudi v prihodnje.
Vendar ne mislimo, da bi manjšinski spor med Jugoslavijo in Avstrijo lahko rešilo kakšno mednarodno arbitriranje, če ga ti dve državi ne bosta sposobni sami re' šiti. Internacionalizacija takšne vrste bi zavlekla rešitev tega problema v nedogled in bi odnose med Jugoslavijo in Avstrijo vse bolj zaostrovala. Prepričan sem, da za takšno zaostrovanje nista zainteresirani ne Avstrija ne Jugoslavija. Potemtakem nam pi-6" ostaja le to, da si prizadevamo v nadaljnjih dvostranskih pogovorih poiskati rešitve za odprte probleme. če bi avstrijska stran še naprej vztrajala pri svojem enostranskem stališču — kljub izraženemu interesu za razvoj dvostranskih odnosov, odporu nase manjšine in prevzetim mednarodnim obveznostim — notem mi seveda ne moremo izk1 trčiti nad?1]; njih korakov z naše strani in trdi
ne formalne internacionalizacije-
Prepričani pa smo, da bi bila 1° naisLobša pot za razvoj jugoslovansko - avstrijskih odnosov.
VPRAŠANJE: če v kratkem še ne bi prišlo do sprejemih)® rešitve, kakšen bi utegnil bm nadaljnji razvoj?
ODGOVOR: O tem rajši ne Pj govoril, ker je očitno, da bi bi tak razvoj hudo breme za jugoslovansko - avstrijske odnose. Enostranska rešitev ni nikakršna šitev, saj se z njo samo pod® J šuje sedanje stanje, hkrati pa s
strasti bolj in bolj razvnemajo Kljub vsemu sem prepričan, c
bodo demokratične sile v dojele to nevarnost in storile PJ« trebne korake, da se to ne bo dilo. Z jugoslovanske strani vsako tako prizadevanje kajpri deležno zelo konstruktivne P°
pore.
Delegacija furlanskih partizanov na Reki
REKA, 26. - Delegacija ^ ANPI Furlanije, ki jo vodi P' sednik Federico Vincenti, se J ^ deležila danes na Reki proslav Dnevu republike, jugoslovans_^o državnem prazniku. Predstavo furlansk:h partizanov je bilo n če, ko so odprli novo poslopje
žeja jugoslovanske revolucije. slovesnosti je podpredsednik ,a nega sveta ZZB NOB in član n|j zveze Antun Biber poudari), . - jp davek krvi, ki sta ga plačau jj.
stem območju zato, da bi zn 7,^ ideali svobode. Biber je nato v oJ nil tudi sedanji velik prispeY i.e]j-
beh ljudstev za utrditev P1,1-^ skih odnosov in sodelovanja ni sednima državama JugoslaviJ ^ Italijo, katerih težnje je po“ di osimski sporazum.	,HZa-
Predstavniki italijanskih P . r£ni nov so nato imeli daljši in P^g za pogovor na konferenci ZZB N reško področje. Govor je f1 suega vilnih vprašanjih obojestra	jj3(
interesa ter je bila i^aiena	Ig,
da bi prišlo do še tesnejseg lovanja