LETO III, ŠTEV. 11 fiopsr, petek 12. marca 1954 PDSAMsZMA ŠTEVILKA 10 DIN BK. ANTON OC VIRK: V 1904 - 1926 Pretesen je okvir teli spominskili vrstic, posvečenih Srečku Kosovelu ob petdeseti obletnici njegovega rojstva, da bi mi bilo mogoče natančneje orisati njegovo človeško in pesniško podobo in popisati pot, kakor je bila kratka, ki jo je v življenju prehodil od Sežane na Krasu, kjer se je rodil 18. marca 1904, preko Tomaja, osrednjega pokrajinskega okolja, v Katerem je doraščal in preživljal svojo mladost, mimo Ljubljane, kjer so mu poiekala štu-dentovska leta, polna pomanjkanja, upov in velikih ciljev, pa vse tja do njegove prezgodnje, neprizanesljive smrti v Tomaju 37, maja 1926. Moja beseda je okorna in kakor da bi oklevala, kako naj poda v nekaj skromnih stavkih bistvene umetniške in idejne značilnosti njegove o-sebnosti, osebnosti ustvarjalca, bi ga moramo po vrednosti njegovega literarnega dela uvrstiti med naše najizrazitejše, najuolj pretresljive lirike. Zdi se mi, da se utegnemo z uspehom približati Kosovelovi pesmi, če jo skušamo doumeti iz časa, v katerem je nastala, in iz tistih njenih notranjih prvin, s katerih se kar najverneje odraža poetov čustveni in miselni svet. Avtor »Ekstaze smrti« se je oblikoval v letih, ko jc zajela Evropo prva svetovna vojna s svojo grdzot-nostjo in slepo razdiralno silo. Čeprav je bil še mlad, ko se je svetovni požar razplamtel do viška in zatem uplahnil v težki moralni depresiji prvih povojnih let, je že zgodaj občutil blazni nesmisel vsesplošnega uničevanja, a tudi propad velikih človečanskih idej. Tako se je razraščal v njem že takrat, ko je pisal svoje prve pesmi, še plahe, nežne in polne osebne bolečine, občutek, da živi v dobi katastrofalne usodnosti, nereda in neogibnega razkroja, v časa, ki ga jo kasneje sam označil z izrazi: naš strašni, razbiti, raztrgani čas. To spoznanje pa ni v njem zamrlo, marveč se je iz leta v leto stopnjevalo in tem bolj pretresalo njegovo misel, čim bolj jo prodiral v podtalna gibala družbenega dogajanja in naposled odkril, da je Evropa, kakršna je, zgrajena na socialni krivici, laži in nsnžnjevanjn. Tedaj so udarili v njegovo pesem novi, drznejši toni. In kakor je bila dotlej njegova beseda tiha in zaprta sama vase, pa se je poslej povzpela do ostre obtožbe socialncga zla, so razmahnila do simbolnega privida o propadu stare, skrivenčene kapitalistične Evrope (Ekstaza smrti) ter sačela klicati vse uboje, trpeč» in utrujene k uporu in preoblikovanju sveta (Rdeči atom, Ne prosi, brat, No toži, drug Revolucija). Kosovelova socialna pesem je živa in globoko čustvena, pristen odraz njegovega velikega spoznanja, a hkrati najosebnejša izpoved njegovega doživetja in prepričanja. Malokdo med nami je znal tako neposredno in s takim globokim občutjem kakor on upodobiti v verzu in prozi svojo vero v bodočega človeka in novo družbo ter oznanjati bratstvo vseh ljudi na svetu (Godba pomladi). Spoznanje, da je čas, v katerem živi, katastrofalen, mrk in neusmiljen, pa se je zajedlo tudi v njegovo razmišljanje o lastni usodi. Dobršen del njegovih pesmi razodeva tesnoben nemir in bolečino ob misli, da jc morda usodno zvezan z razkrojem umirajočega sveta, ki ga utegne po krivici pokopati podse, da je k3kor stavba, »razbita v osnutku« in da bo moral pasti, preden bo aosegel svoj najvišji življenjski vzpon. »Vsi bodo dosegli svoj cilj,« poje v »Predsmrtnici«, »le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.« Slutnje, da se mu približuje smrt, so ga tja proti letu 1926 vse bolj in bolj obletavale in mu narekovale v pero težke, vznemirljive verze, polne groze in trpljenja, a tudi tihega' upanja in pridušenih krikov upora. Čeprav so te njegove pesmi včasih hudo grenke in boleče, vendar jih ni rodila malodušnost, pač pa zavest, da je osebno tragičen in da usodi ne bo mogel uiti. Prav zato so tako človeško pretresljive, umetniško nenavadno učinkovite in prepričljive. Kosovel spada k lirikom, ki so do dna zvesti sami sebi, svojim občutjem in doživetjem, odkritosrčni, neposredni, pristni. Zato ni v njegovi pesmi nič zlaganega, nič, kar bi oznanjalo kakršno koli vzvišeno vznesenost aH duhovito leporečje, lastnosti, ki te morda prvi hip presenetijo, a se ti kaj kmalu razkrije^ jo kot slepljiv blesk brez vsebine, prazno pozvanjanje z besedami ali celo kot nekakšna brezdušna artistična igra s podobami. Kosovel ni nikoli pisa? verzov zaradi verzov, tudi nc tedaj, ko je šele namerjal prve korake v področje umetnosti; vselej je hotel razodeti, kar je občutilo njegovo srce, najsi je bilo to-, kar je hotel povedati, v njem še nejasno in še ni našel svojemu čustvu prikladnega izraza. Prav zato se ni mogel ogreti za sodobne modernistične stroje, pač pa je a ja-(Nurusdljevanjo na 5. strani) L- i« H, j > ife: ; r V r * S;. •• te r .. ' t, • • i/ i . - ^ 3 i:: - .v 4 = | m . : / ; , . • 1; \ ; SREČKO KOSOVEL: - Godba pomladi Moje srce je gnano od godbe, ki nas čaka na rdeči obali, človek, o človek, v svetli godbi se slutnja (bodoči človek) arcali. O, izpustite v morje vso ladje! Naj izietijo vsi aeroplani! O, naj zapojejo zlate sirene v srce človeka: »Človek, vstani!« Ko na otokih, na polotokih ta na celinah rdeči ¡mostovi, bratje iz Indije, Pere.je, Afriko bratje nam bodo, bodo drugovi. V soncu blestijo se bajoneti. Ali poglej: i ti bodo pali; moje srce je gnano od godbe, ki nas pričakuje na rdeči obali. ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV NA POSTOJNSKEM BODO MORALI POSVETITI VEČ PAŽNJE LASTNEMU IZGRAJEVANJU IN SE AKTIVNEJE 'UDEJ STO VATI V DiRUGIII MNOŽIČNIH ORGANIZACIJAH, ZLASTI SZDL V nedeljo je ibilln t Postojni okrajna konferenca članov ZK, postojnskega okraja, ki so jih pred» »tavljalii izvoljeni delegati. Bilo je tudi nekaj gostov, ined njimi tov. Franc Kimovec-Ži.ga in IN. Mlakar iz Ljubljane, Albin Dujc iz Tolmina, Danilo Petrin ja iz Sežane in drugi. Poročilo o delu Zveze v okraju je podad tov. Matevž Haoe, 6ekretar OK. V okraju je 94 osnovnih organizacij ZK s skupaj 2080 Člani, 14 je občinskih komitejev ter mestni in okrajni v Postojni. V -lanskem letu jo ibilo zaradi ncprečiiščenega odnosa dlo religije in manj anira-di nediscipline izključenih 147 članov 'in v dveh mesecih 'letos nadaljnjih 36, dočim je bilo lani sprejetih 30 novih. Grajal je nekatere osnovne organizacije, ko-t v -Razdrtem, ma LIP Cerknica, Javor na Pivki, — v Ložu je hila celo razpuščena — dočim je pohvalili občinski komite na Pivki, je Ibiil ailastli -aktiven zia časa lanskoletnih skupščinskih volitev. Bli-lo jc tudi drugod dobrih stvari, riasti pa so napredovali občinski komiteji na splošno. Ko je analizirali članstvo, je grajal vse prešibko politično dejavnost in delovanje v drugih množičnih organizacijah. Navedel je, da približno 30 % članov ZK ne dela v nohenii dlrugi organizaciji, zlasti pa še ne v SŽDL, kjer aktivno dela vsega 220 članov. Predložil je tudi zaradi večje povezave z osnovnimi organizacijami na terenu, naj hi bil pri OK plačan organizacijski'sekretar razen tega -pa bodo jnoral člani OK redno obiskovati osnovne organizacije in zlasti pomagati onim po podjetjih. Poudaril je, da 1)1 se morali člani po vaseh mnogo bolj ukvarjati s vprašanjem zadružništva, po podjetjih pa -delavskega samoupravljanja. Zato se morajo -tudi sami nenehno Izobraževati, ker bodo le tako lahko kos postavljenim nalogam. Omenil jc vprašanje velikosti osnovnih organizacij, ki se letos postavlja, ker so mnogo prevelike — 70 in več članov ,ka.r ovira zlasti študijsko delo iin prikaz individualnega znanja-. Predlagal je, naj bi organizacije ne iimele več od 30 članov, (razen tega .pa svojo -organizacijo železničarji itd. Posebno -pažnjo -je posvetil delu ' množičnih organizacij, SZDL, ZB, ženskih društev, mladine, gasilcev, TVD Partizana, D-D »Svoboda«, SKUD. sindikatov itd. Zlasti se jc zadržal na kultu-rno-prosvetnem stanju v okraju lin vlogi komunistov v njem in grajal pasivni odnos posebno do knjižnic, d» -tiska, kulturnih prireditev itd. Na koncu je pohvalil del.o nekaterih občinskih komitejev, ki so se v svojem delu že precej osamosvojili (Postojna, Rakek, Loška dolina, Eiirska -Bistrica ter še Pivka in Do-lene). Povedal je, da so organizacije ZK imele kljub vsem navede- žene V nedeljo je bila -tudi svečana proslava mednarodnega dneva žena. V kulturnem domu je bila popoldne prisrčna prireditev. Sodelovali so cicibani iz vrtca -in pionir j. i osnovne šole v Postojni in Hraščah, vojaška godba in pevdi SK-UD »Stane Semič-Daki«. številni udeleženci proslave so -bili navdušeni in nastopajoče nagradili. z 'bogatim aplavzom. Zvečer so žene povabile -in pogostile v Jamski restavraciji 130 žena — partizanskih mater iin bork s področja postojnske oboine. -¿r V Planini pri Rakeku jc končal z delom eiroljska tečaj, ki je bil tudi vspiošno iizobraBjivailniCiga pomena. Vodila -ga jc portvova-lna tov. Kovač Cilka. Tečaj je prav lepo uspel, tečajnice pa z« primeren zaključek snujejo še -izlet v Ljubljano, kjer bodo o bliskale dramsko glbdališčer VELIKE ŽABLJE Dan žena smo praznovali v nedeljo s kulturno prireditvijo. Nastopili so šolski otroci s .krajšo igro in nekaj dragimi točkami. Po proslavi je mladinski aktiv priredil ples. Cisti dobiček so namenili otrokom za majski šolski izlet. C. N. ni m pomanjkljivostim le precej uspehu v svojem delu. Člani so povsod vplivali -na delo v družbenem dogajanju n-a vseh področjih. Organizacija ZK bo vedno nosilka naše soc.iolističtno graditve in najpomembnejši činiitelj v razvoju socializma v -ivalši deželi. Na poročilo se je razvila razprava, v kateri so številni delegati povedali svoja mnenja 6n poglede na [Kiiiannczina vprašanja. Konferenca jc trajala ves -dan. Delegati so izvolili tudi nov OK ter ponovno tovariša Matevža Haceta za njegovega sekretarja. Stranj an vost zadruge. Za .povečanje obratnih sredstev bo zadruga vzela dva milijona din kredita. Pričakujemo, da se bo članstvo t tem letu še pomnožilo. F. I. Bertoki Pred kratkim smo -napotili v pomožno šolo za delektno deco v Portorož nekega učenca iz Prad. Z njegovo materjo smo imeli, polno dela . prej, kot smo jo prepričali, da je to potrebno. Vedno je našla polno izgovorov. Uprava zavoda v Portorožu pa je otroka zavrnila z izgovorom, da je prešibak na odvajalnih organih. Sedaj nastaja vprašanje, ali v za^ vodu res obstojajo pravila, ki ne dopuščajo sprejema takih obrok. Vsa naša prizadevanja težijo za tem, da se tudi taki otroci vzgajajo in če je zavod z tem imenom, tudi popravijo in ozdravijo. P. B, Proslave 8. marca na Tolminskem V sleherni .tolminski vasi so se žene lepo pripravile za svoj praznik. Posebno skrbno v Idriji, kjer je društvo »,tefka Majnik« pripravilo kar tridnevni spored. V soboto zvečer je bila kulturna prireditev, v nede-' ljo akademija, v ponedeljek pa svečana konferenca v rudniški dvoran ni, katere se je udeležilo nad 1000 ljudi. Na konferenci so žene podale analizo dela in pripravile načrt aa naprej. Skoraj vse družine so bile na proslavi 8. marca. Kultnimi del proslave so izvedli pionirji s sodelovanjem mladine. Tudi najmlajši Du-ško, Marino in Mariela niso hoteli izostriti, čeprav ne spadaio še med šolarje. Na dan 8. marca pa je šolska mladini" nabrala ¿vetja in ga položila pred spomenik padlim borcem. Slovenski otroci so obiskali mater padlega borca Marijo Knez in ji poklonili cvetja. Do solz ganjena se je ta zahvalila otrokom. Italijanski šolarji pa so obiskali Giassi Noro, prav tako mater padlega borca. A. S. ŠKOFIJE škofijske žetne so lepo proslavile svoj praanik. Pionirji so jim priredili lepo igrico in podali nekaj u-spelih deklamacij. žene so bile zelo zadovoljne. KOZINA V ponedeljek so žene v Heipeljah imele svoj praznk. Pni kulturnem delu so sodelovali pionirji in pevski zbor. Po proslavi je bila prosta zabava s pogostitvijo. ŠMARJE Dan naših žena smo lepo praznovali. Otroci od 3. do 14. leta so pokazali mamicam vse svoje sposobnosti. Za nastop so se že več časa pripravljali. Posebno ljubki so bili cicibančki iz otroškega vrtca. Čeprav jih nismo dobro slišali, (velika dvorana), so se že z nastopom dovolj izkazali. Z. D. Občni zbor KZ Štanjel V nedeljo je bil v Štanjelu občni zbor KZ ob polnoštevilini udeležbi članov. Zboru je prisostvoval tudi tov. Simčič, predsednik OZZ Sežana. Zadruga je imela lani skoro pol milijona din dobička. K temu je svoj del doprinesla tudi mesnica KZ, katetre poslovanje pe bilo pohvaljeno. Dobiček bodo razdelili na razne sklade, predvsem za izboljša^ nje vinogradništva, sadjarstva in živinoreje. Za obnovo kulturnega doma v Štanjelu je zadruga prispevala 200.000 din. Vsi člani zadruge bodo prejemali po en tedenski časopis, naročnino bo poravnala zadruga. Nadzorni odbor je večkrat pregledal poslovanje zadruge in njenih poslovalnic, zanimal se je za postrežbo in vljudnost uslužbencev do odjemalcev. V Branici naj ugotovijo, kaj je z izgubo, ki je nastala leta 1952. Delo poslovodje tovariša Grče je bilo pohvaljeno, mlajši u-službenci pa naj v bodoče resno poslušajo opozorila in nasvete upravnega in nadaormega odbora, zlasti kar se tiče čistoče in Vljudnosti do strank. Ob koncu so sprejeli sklep, da bo KZ štjak priključen v Štanjel. S tem bo znanto povečana zmoglji- Pred sežansko mlekarno Na gimnazijah v postojnskem okraju so izvedli že prvi in drugi športni -dan. Povsod so imeli vsi člani učiteljskega zbora sestanek, na katerem so napravili načrt za .izvedbo tega dne. Tako so v -Ilirski Bistrici izvedli športno igro obrambe in napada. Za cilj napada so si izbrali markanto točko hrib Ahac nad Ilirsko Bistrico. Tretjina dijakov je bila razporejena v obrambo, ostali pa v napad. Obe stranki sta bili razdeljeni v čete katerim sta bila odrejena izhodišče in smer pohoda, zvezana z orientacijskimi vajam; -s karto in kompasom, kurirsko službo, signalizacijo in podobno. Cilj napada je bil vrli Ahaca, -kjer je bila markirana obrambna linija. Prehod preko linije pod pogojem, da ni bil napadalec zadet, je pomenil zmago. Za zadevanje so služili borovi storži. Po končani igri so se zbrali vsi ŠOLE, POZOR! To številko smo poslali vsem šolam v sežanskem, okraju ui nekaterim drugim šolam na željo okrajnih odborov ljudske prosvete, ker prinašamo članke, spomine .trt drugo gradivo, ki ga lahko s pridom uporabijo za proslave ob 50. obletnici rojstva Srečka Kosovela. Istočasno sporočamo našim cenjenim bralcem, da nismo mogli prinesti vsega gradiva, kar bomo nadoknadili v naši naslednji številki. Prinašamo tudi precej pesmi, ker jubilejna izdaja Kosovelovih pesmi, ki jo ja založila Primorska založba, bo na razpolago prirediteljem proslav šele 15. t. m. UREDNIŠTVO Tli Vse naročnike »Slovenskega Jadrana«, ki želijo tudi v bodoče pre- J-jemati prilogo »Kmetijski vestnih«, prosimo, da nas o tem obvestijo P do 31. 3. 1954. Prilogo bomo pošiljali tudi v tem letu brezplačno. Naroc- g nikom ki se za prilogo ne bodo prij avili do navedenega dne, je v bodo- | če no bomo pošiljali. Kdor bi želel prejemati samo »Kmetijski vest- a nik«, ga lahko naroči pri upravi »Kmetijskega cestnika« v Kopra; p letna naročnina din 120.—- na gozdni jasi, kjer je oddelek dijakinj medtem pripravili kar dobro malico. V Postojni so imeli tri skupine. Prva skupina jc napravila krožni izlet mimo Velikega Otoka in Pivko jamo nazaj v Postojno. Sredi 'te pod so sc ustavili na travniku, kjer so izvajali razne igre. Druga skupina je šla -nekako po isti poti do Pivke jame, nakar jo krenila šc naprej v gozd in se -pridružila pozneje pmi skupini. Tretja skupina je šla preko 'Štirmice na Planinsko goro, nato do izvira Unice v Planini in nazaj. Ko jc bil drugi športni dan, je bilo kar precej snega in so imeli dovolj zabave s sankanjem in smučanjem blizu Riavbar komande. Ta dan so iineli tudi .gimnazijsko prvenstvo r namiznem tenisu ,d-ocim so imeli prvikrat prvenstvo v odbojki, katero je osvojil 7.b razred, v namiznem tenisu pa je zmagal TavčaT Giri-l ia 7.-a razn-eda. V -Kncžaku so imeli smolo, ker so bili športni dnevi v deževnih in mrzlih dnevih, vendar je bilo razpoloženje kljub -temu kar na primerni višini. Manjka jim iizkuillur-nih Tckvizito-v in upamo, da bodo v bodoče uspešno izvedli športni dan tudi brez njih. Dijaki pivške gimnazije so -odšli na izlet na Tabor. Tam so bile tekme v skokih in igrah z žogo. Najboljši posamezniki v raznih disciplinah so dobili knjižne nagrade. Na razvalinah starega gradu je med mu-lico povedal nekaj zanimivosti profesor zgodovine . I,. B. Izola Rešil je življenje več desetinam ljudi V tovarni »Anrigoni« v Izoli je zaposlen 26 letni Božidar Blagoje-vič, ki je vedno pripravljen pomagati tistim ljudem, ki so zaradi izgube krvi v nevarnosti, da bi izgubah življenje. Pred kratkim je nekemu. ponesrečencu ponovno rešil "■ 'Ijenje si tem, da je daroval zanj svojo kri. Zdravnikom je izjavil, da si šteje v izredno čast, ker lahko pomaga ponesrečencem. Tovariš Blagojevič že več let daje svojo kri kljub temu, da je sam prestal že pet operacij, med temi eno na želodcu. Rešil je življenja več desetinam (ljudi., K. J. V Spodnji Idriji so imele žene proslavo za -vso občino. Uspele akademije so bile tudi v Bovcu, Bregi-nju, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči in drugod. V Kobaridu je Odbor SZDL najbolj .požrtvovalne žene nagradil s knjigami. Tudi Okrajni odbor SZ v Tolminu je nameraval nagraditi za 8. maTec v vsaki občini enkaj najbolj zaslužnih žena. Ker posamezni občinski odbori niso pravočasno poslali- predlogov, je okrajni odbor SZ sklenil, da bo te žene nagradil za 27. april, V Cezsoči je mladina pripravila ženam igro »Vozel«. V Tolminu so žene priredile gospodinjsko razstavo v prostorih o-snovne šole. žene in dekleta iz Tolmina in drugih okoliških vasi so zaključile 4-mesečni gospodinjski tečaj. Tečaj je redno obiskovalo 56 tovarišic. Naučile so se vezenja, kuhanja, pripravljanja jedil in drugih gospodinjskih del. Veliko sc žene pridobile tudi politično in kulturno. V bodoče bodo v podobne tečaje vključili še več žena. Da so proslave 8. marca tako lepo uspele, imajo predvsem zaslugo žene same in še SZDL. Ta je imela razumevanje za delo žena in je najboljše nagradila s knjigami in drugimi darili. Voznina m stanovanje Ponovno sc moramo vračati k vprašanju stanovanj, 'ki je v Kopru zelo občutno. 'Na stotine prošenj čaka rešitve. Tudi pri občinskih odborih ležijo številne prošnje. Večina prosilcev ,so uslužbenci in nameščenci, ki so po službenih predpisih dolžni stanovati v službenem kraju. Ker pa ne dobijo stanovanja tam, se vozijo dnevno na delo. Od 1. Inovembra 1953 dalje morajo celotno voznino plačevati uslužbenci ¡sami. Za daljše proge Enaša ta voznina tudi po več tisočakov. Lani je znašal mesečni abona-ment pri 20 odstotnem popustu, ki ga je nudilo avtobusno podjetje »A dri a«, na -progi Piran—¡Koper 3540 din, na progi Portorož—Koper 2910 din. Od 1. januarja dalje pa ob 50 odstotnem popustu 2210, odnosno 1820 din. Tako mora potemtakem tak uskiž-benec izdati petino, šestino ali pa sedmino, pri višji pa desetino svoje mesečne plafe. Da ne bi bil prisiljen odreči se tolikšnemu -delu plače, je veljajo do 1. novembra načelo, naj plačuje uslužbenec, ki ne dobi stanovanja v službenem kraju, 600 din, razliko za podjetje ali ustanova, Po tem načelu je bil izdatek za voznino znosen za uslužbence, ki stanujejo daleč od službenega kraja. Po novih odredbah pa so laki uslužbenci gmotno hudo prizadeti. V službeni kraj se ne morejo preseliti, ker ne dobijo stanovanja. Imajo pa tudi večje izdatke za .prehrano na dveh krajih poleg tega pa še vse nevšečnosti, ki so r zvesi z vsakdanjim potovanjem. Nove odločbe veljajo v Sloveniji in so bile uveljavljene na ozemlju naše cone 1. novembra 1953. Mesečna (abonma na 14 in 17 kilometrskih avtobusnih progah, kot sta prej navedeni progi Portorož—Koper in Piran—Koper, stane v Sloveniji 363 oziroma 442 din. V razmerju s svojo .plačo izda uslužbenec v Sloveniji za voznino dvajsetino, tridc-setino ali štiridesetino svoje plače. Navedeni primeri naj napotijo »iudiialkie lin oblastne organe, da poiščejo tako rešitev, da bo zagotovila uslužbencem naše cone, ki s« morajo vozili na delo, enak gmotni položaj kot drugim, saj -opraT.ljajs enakovredno delo.. Lokev ROČNA BOMBA UBILA OTROKA V soboto je ročna bomba ubila 9-letnega MirOta Mirošiča iz Lokev, ki je prav tisti dan praznoval svoj rojstni dan. Eksplozija bombe je hudo ranila tudi Petra štoka, ki so ga takoj prepeljali v bolnico. Nepoškodovan je cist-al ramo Ivan Sušni el ki je bil malo oddaljen od kraja, kjer je bomba eksplodirala. ki ga je treba rešili Prejeli smo in objavljamo: Na zborovanjih in sestankih o-staja vprašanje zaposlitve delovne sile vedno nerešeno. Na enem takih sestankov je neki voditelj kritiziral tovariša, ld je dobil zemljo po odloka o agrarni reformi, a jo je nato pustil in hodi na urad za delo. Nekdo drugi pa seka češnje in pravi, da se jih ne splača obirati, ker so prepoceni. Ti ljudje iščejo take zaposlitve, ki bi jim zagotovila življenje. Mislim, te bo tisti, ki je pustil zemljo, rad prijel za plug in jo bo znova obdeloval, če bo za to plačan. Prav tako bo tisti, ki danes seka češnje, začel spet saditi mlado drevje, če bo za to plačan. Naši strokovnjaki pravijo, tla je pri nas agrarna dežela. Kes je dosti zemlje, ljudje pa tc zemlje ne morejo izboljševati, ker nimajo sredstev. Zakaj ne bi začeli z večjimi posestvi, Iti bi lahko zaposlila vso delovno silo. Tako bi bila hitro rešena vprašanja 500 vagonov paradižnika, obnova vinogradov, sadovnjakov m podobno. Zadnja številka Kmetijskega vestnika objavlja na prvih straneh razp;s nagrad za izboljšanje kmetijstva. Kdo naj pride do teh nagrad? Samo kakšen kulak, ki ima vel!Ite površine zemlje, vina in denarja. Mali kmet pa do teh nagrad ne more. Jakomin Roman Pripomba uredništva. Objavljamo gornji dopis čeprav se z nekaterimi navedbami dopisnika ne strinjamo. Prebrali smo razpis nakrad v Kmetijskem vestniku in videli, da dopisnikova trditev ne drži. Prav manjši kmetje lahko pridejo do nagrad, saj pridejo v poštev za vinogradništvo in sadjarstvo tudi manjše površine nad 0.2 ha, za oljčne nasade tudi le nad 20 dreves, za živinorejo pa lahko ena sama dobra krava — mlekarica. . K pripombi, da bi začeli z usta navijanjem večjih posestev, moramo poudariti, da je dopisnik popolnoma pozabil na naše kmetijska zadruge, ki so poklicane za to, da pospešujejo kmetijstvo na vasi. Razveseljivo pa je to, da so se ljudje sami začeli zanimati za težave na vaseh in premišljujejo, kako bi jih uspešno rešili. Ko to ugotavljamo, istočasno želimo, da bi se oglasili še drugi kmetje in tudi naši strokovnjaki. V nedeljo smo toplo pozdravili prihod igralske skupine in vasi Sv. Peter — Nova vas, ki je prišla na gostovanje z ljudsko igro »Miklova Zala«. V novo dvorano zadružnega doma se je natrpalo nad 300 ljudi, ki so s tako številno udeležbo po-kazaJli razumevanje za kulturo. Ljudje so bili z igro in igralci zelo zadovoljni. Skoro niso mogli verjeti, da delovni človek, ki vse dni koplje in obdeluje zemljo, lahko tako u-spešno nastopi tudi na odru. Stari ljudje so se ob gledanju igre razži-veli in po predstavi obujali spomina na tisto ljudsko povest, ki so jo brali v mladih letih. Uspeh te predstave je res izredno ■Žiti' ' ' 5 Il i ■■■' ■ m Jk'*.''-- •pmi v • i'&ii f .-.-i:' i; ' ...t. ¡¡p V h ' velik. Že dolgo časa niso bili An-tončani tako zadovoljni. Bili so deležni res dobre predstave in so mnenja, da se tako krči tista daljam va, ki je bila nekdaj tako občutena med deželo in mestom. Vse kaže, da se bomo tudi sami začeli pripravljati na učenje nove igre. želeli pa bi vsaj malo pomoči od strani koprskega gledališča, kei sami premalo znamo. Igralce iz Sv. Petra — Nove vasi pa toplo pozdravljamo in se jim zahvaljujemo za velik užitek, ki so nam ga nudili. Vabimo jih, naj nas kmalu znova obiščejo. Viljem Turk SB&kmni Po daljšem času je pri nas gostovalo koprsko gledališče s komedijo «Trije vaški svetniki«. Igra je zelo navdušila maloštevilne gledalce in izzvala obilo smeha, Škoda, da o trsk predstave ni bil zadovoljiv, saj je bil pod običajnim povprečjem. Zadnje čase opažamo pri naših ljudeh čuden podcenjeval-rJ odnos do koprskega gledališča. Močno je razširjeno mnenje, da jim igranje Koprčanov ne ugaja. Mislim, da bi zaradi slabšega izvajanja v prešnjih letiih ne smeli negativno ocenjevat' sedanjih njihovih predstav. Nekoliko bolj bi morali ceniti napore igraJlcev in jim prav s številnim obiskom pomagati k boljšemu uspehu. Ne smemo ža naprej, še preden smo delo gledali, posploševati mnenje: Eh, ne bom šel gledat, saj tako ne bo bogve kai. še nekaj: če bi naši ljudje z istim 'kriterijem ocenjevali filme, potem bi kmalu bile naše dvorane prazne. (To bi bilo večkrat potrebno!) želim, da bi nss koprski igralci še obiskali, in upam, da bodo prihodnjič naleteli na številnejši odziv. Dan žena so v svečanem razpoloženju praznovale tudi naše žene. Proslave se je udeležilo večje število, ljudi. Referat o vloei žene v naši družbi je imela predsednica ženske sekcije SZDL Crljen Elda. Mladinska dramska skupina je nastopila z igro Mačeha in pastorka. Vmes so otroci podali nekaj dekla-macij in plesnih točk. Matere so zadovoljne zapuščale dvorano. Našo žensko sekc;jo bi radi večkrat videli na delu in ne samo ob njihovem prazniku. —ov— DELEGATOM II. KONGRESA USAOJ Ob desetletnici II. kongresa USAOJ bodo slovenski delegati skupaj s sedanjimi voditelji Ljudske mladine Slovenije v letošnjem maju obiskali DRVAR. Vabimo vse tovariše in tovarišice-delegatc na tem mladinskem kongresu, da se udeležijo nekajdnevnega potovanja, saj je bila splošna želja vseh, da bi se spet zbrali in šli skozi kraje, na katere nas vežejo nešteti partizanski spomini. Vse, ki se nameravajo potovanja udeležiti, naprošamo, da pošljejo najpozneje do 10. aprila letos svoje NASLOVE in PRIJAVE na Centralni komite Ljudske mladine Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9, ali to snoroče telefonično na isti naslov, tel.' št. 23-981. Vsa potrebna pojasnila glede potovanja, prevoza, izdatkov in podobnega, se bodo dobila na istem naslovu, oziroma bodo delegatom sporočena na podlagi prijave. Pripravljalni odbor. Prav rad sem šel obiskat dekleta tamkajšnjega okoliša, ki so imela v nedeljo zaključek tečaja Rdečega križa. Dvajset krepkih in zdravih kraških mladenk je nestrpno pričakovalo začetek i2praševanja. Opaziti ni bilo nikakršne zbeganosti. Jasni in odločni odgovori so dokazovali, da so dekleta redno prihajala na predavanja in da so se resno lotila dela. Brez nepotrebnih uvodov sem vprašal mladinke, ali smatrajo, da so taki tečaji potrebn'. Enoglasni )>so« mi je povedal več kakor še tako dolgo zatrjevanje. Njihov »povejte še kaj« pa mi je bil v dokaz, da je tamkajšnja ženska mladina (ve-jetno tudi moška, čeprav je ne poznam) takšna, kakršno si želimo. Tečaj so zaključile z izročitvijo darila "voditeljici in predavateljici tov. štrancarjevi. —jaz — V okraju "■SSlii&iSiSKi V ribiškem pristanu v Kopru Dolgotrajna zima je zakasnila skoro vsa dela na polju, v vinogra-dih in sadovnjakih. Zdaj, ko se je vreme končno ustalilo in je sonce začelo ogrevati zemljo, pa čaka kmetovalce toliko dela, da ga sami v kratkem času ne bodo zmogli. Skoro da te dni ne vedo, kaj bi prej začeli; s sajenjem krompirja, delom v vinogradih in sadovnja/-kih, z oranjem njiv, itd. Naj bo kakorkoli, treba bo nekaj napraviti, da bodo vsa ta dela čimprej opravljena. Zemlja ne čalca če ni vsejano in vsajeno o pravem času, nastane velika gospodarska škoda, že tako bo treba na nekaterih površnah nadomestiti grah, ki ga je vzela zima z drug mi kulturami. Slišali smo mnenje posameznih naprednih kmetovalcev, da bi tista podjetja, ki zaposlujejo tudi nekatere delavce iz vasi na njihovo prošnjo le-tem dovolila en dan dopusta, ki bi ga izrabili za pomoč pri delih na polju v svojih vaseh. En zamujen dan spomlad) prinese zakasnitev za teden in več dni v jeseni. Je pa tudi druga pomoč, ki hi prišla v poštev. Nekatere družine is vasi stanujejo v mest;h in imajo doma starše. Ko v uradu končajo delo, bi za nekaj ur lahko pomagali domačim. Dalje ?mam6- kmetijske zadruge, ki bi v nujnih primerih lahko or- Troje naših planinskih društev, koprsko, sežansko in tržaško, so si bili sporazumno zastavili nalogo zgradili planinsko kočo na Slavni-ku, najznamenitejši izletniški točki tržaško-koprske okolice, na gori 1028 m nadmorske višine s tako obsežnim in zanimivim razgledom, da mu ni kmalu najti para. V nedeljo 7. marca so se ob najlepšem vremenu sestali planinci, lovci in gozdarji ter drugi izletniki iz Kopra, Trsta in Sežane. Prišli so tudi domačini iz dolinskih vasi, zlasti ia Podgorja, Iz Ljubljane je bil navzoč tov. Ing. Perko, gradbeni referent pri Planinski zvezi Slovenije, šlo je za to, da se določi mesto, kjo naj se postavi nova planinska postojanka. Vsakdo je povedal svoje mnenje. Eni so zagovarjali stali-lišče, da je treba kočo graditi nižjo pod vrhom, ob kalu, ki ima stalno vodo, in je tam okoli svet zaraščen z drevjem. Bližina vode je važna posebno za dobo gradnje, v gozdnatem svetu pa bi koča imela pri roki drva za kuho in kurjavo. To stališče so zastopali zlasti lovci in gozdarji, tudi zato, ker jim bo koča znatno služila in imajo interes, da jim je iz dolin čim bližja. Koča na tem mestu pa ne bi imela kaj prida razgleda. Drugo stališče, ki so ga izvečine naglašaii planinci, je bilo to, da se žave, ki jih imajo primorske vasi pri obnavljanju svojega kulturnega življenja in za pomoč, ki je tako potrebna po dolgoletnem fašističnem zatiranju. OTALEŽ Na občnem zboru kmetijske zadruge, ki je 'bil pred kratkim, so člani zvedfejUi, da je zadruga lara kar dobro dediaila. Čeprav ni odkupovala kmetijskih pridelkov, ki jih jo bilo lani zaradi slabe letine malo, ima nad 1,000.000 din prebitka. Zadruga so je predvsem bavila z odkupom živino, lesa in mleka. Zadruga bo zato precej pripomogla k izboljšanju kmetijstva, živinoreje in sadjarstva. Od pribitka bodo člani dobili po dva odstotka od celotncga zneska za nabavljeno blago v zadružni trgovini. Nekaj bo zadruga pTilsperala PGD. 10.000 din pa prosw>aiemu društvu, ki bo nakupilo nove knjige Ljudski knjižnici v Lazcu in Ota-Icž. Članom bo na razpolago tudi strokovna knjižnica, ki jo bo zadruga ustanovila. V upravni in nadzorni odbor smo izvolili najboljšo člane, prav tako 7 sekcijo žena. Upamo, da bo zadruga še naprej tako delala -in pomagala dvigati naše gospodarstvo. Prosvetni delavci so se zavzeli za tc, da bi zbor zadruge odobril ve- «i Wsm 11 m i r*5** * ™a™* \ Ht m ¿".T Vi - iStf IM - iitv.v ; : | mm mm Organizacija RK je priredila letos okrog 90 tečajev za vzgojo ženske mladine v goriškem okraju. O-bfek je zelo zadovoljiv, saj znaša povprečna udeležba 95%. Najboljše uspehe so dosegli v Brdih, črnem vrhu nad Idrijo ter v Gorici, Ajševici in Solkanu. Tečaje vodijo v glavnem zdravstveni delavci, v nekaterih vaseh pa tudi učitelji in profesorji. C. N. NOVA HIGIENSKA POSTAJA V AJDOVŠČINI V začetku .tega meseca so v Ajdovščini odprli novo higiensko postajo, kar predstavlja precejšen korak naprej v razvoju okrajne hi-2,'iensko-sanitarne Službe. Graditev nove stanovanjske hiše v Kopru ganiziraile prostovoljno pomoč tistim, ki imajo največjo potrebo. PBRAM V ponedeljek so piranške žene slovesno praznovale mednarodni dan žena. V gledališču Tairtini je bila slavnostna akademija, na kateri so predstavnice žena govorile o pomenu tega dne. V kulturnem delu sporeda ie nastopil orkester JLA iz Portoroža. BERTOKS V nedeljo smo proslavili v dvorani Kmetijske zadruge mednarodni praznile žena. Proslave se je u-delež:lo mnogo ljudi, ki so bili zelo zadovoljni z bogatim kulturnim programom, zlasti pa z obiskom koprskega ljudskega gledališča, ki je uprizorilo trodejanko »Trije vaški svetniki«. O pomenu 8. maica sta govorili domači učiteljici, nato pa so se zvrstili pionirji z deklamacijami, vaški duet s harmonikašem in končno člani koprskega gledališča s trodejanko. Koprski igralci so žel mnogo priznanja in si želim'1, cM bi nas kmalu zopet, obiskali. Ob tej priložnosti priporočamo naši mladini in vsem ljubiteljem slovenske pesmi, da bi se končno tudi sami pojavili na odru, kajti sicer ne bomo mogli reči, da smo ga vredni. P. B. koča postavi prav malo pod vrhom, toliko, da- je s svojo lego zaščitena pred burjo, a nudi tisto mesto čudovito obsežen razgled na istrske gore z Učko in Risnjakom, na Julijske in Kamniške alpe ter vse raj-de gorž, tja dol do Zapadnih Dolomitov, a predvsem na naše sinje morje in vsa obalna mesta, male itn velika, vključno Benetke. Razprava je bila zelo živahna. Izletniki so obšli vse v poštev prihajajoče terenske točke. Ves dan so hodili gor in dol ter sem in tja. Slišali so se številni predlogi. Tako je neikdo, ki se je vnema! za razgled na morje, torej za kočo na vrhu ali tik pod nj im na jugozapadni strani, sprožil misel, da se bo pred kočo postavil svetilnik, močnejši od onega od »Zmage« v Trstu, ki bo mornarjem svetil vse tja dol do Barija, in tako v gotovi meni zatem-nil slavo Trsta in njegove luke na korist našega Kopra . . . Ko so bila mnenja v glavnem deljena na pol in pol, so dali besedo navzočim zastopnikom AP2. Soglasno so se izjavile za razgledno mesto, torej za kočo tik pod vrhom. Njihov glas je odločilno zale-gel in je bilo sklenjeno, da se koča postavi na golem svetu nekaj metrov pod vrhom Slavnika na jugozahodni strani, sredi širokih travnikov, ki slovijo po prekrasni alpski flori. Z gradnjo bodo kmalu pričeli. Prihodnji množični izlet na Slavnih bo v nedeljo, 21. marca. VAŠČANI PODGRADA SE ZAHVALJUJEJO CANKARJEVI ZALOŽBI Prosvetno društvo v Podgradu je v imenu vaščanov poslalo Cankarjevi založbi v Ljubljani pismo, v katerem se zahvaljuje kolektivu založbe za pošiljko 352 knjig za vaško knjižnico. V pismu izražajo vaščani svoje veselje nad razumevanjem kolektiva Cankarjeve založbe za te- čjo vsoto za prosveto, toda niso uspeli, člani zadruge so bili mnenja, naj prosvetno društvo samo ustvarja sredstva za napredek. Tako pojmovanje je nepravilno, saj vemo, da je skoro vsa prosvetna dejavnost brez dohodkov. Na drugi strani pa so potrebe tako velike, da bi prosveto morale materialno podpirati ne samo zadruga, temveč tudi ostale množične orgar-nlzacije. Brejc Ivanka Novice Sz Portoroža Društvo rezervnih oficirjev je te dni .izvolilo nov odbor. Na zborovanju je govorili major Knlejžeriiči ki je orisal pomen združenja in poudaril potrebo, da se rezervni oficirji neprestano strokovno izpopolnjujejo. Upajmo, da bo delo društva zdaj mnogo lažje in intenzivnejše, ker so dobili na razpolago lepo urejene prostore v Domu JLA. * < Osmi marec so portoroške žene proslavile s svečano akademijo v dvorani hotela Palače. Na sporedu sta bila govora v slovenščini iin italijanščini, deklam aci je, baletne točke in glasbene točke orkestra JLA. K prazniku so ženam čestitali predstavniki društev Svobode, Zvezo borcev in SZDL. -¿r Minuli teden je bila letna konferenca članov SZDL. Obravnavali so predvsem teritorialni pomen nižje gimnazije v Portorožu, za katero bi morala občina pokazati večje ranim*?,vanje, vprašanje protek-cionaštva v mesniai, ureditev starih in novih trgovin ter prodajo časopisov ob nedeljah. Mnogo so govorili tudi o nepravilnostih pni izvajanju agrarne reforme, kajti nekateri kmetje so dali svojo zemljo ■» zakup, sami pa so so zaposlili r industriji. Člani SZDL so zahtevali, da odgovorni činitelji stvar preiščejo. Ob zaključku so eklemili, da bodo čimprej sklicala zbor volivcev. za potuj cevaiije v Slovenska Benečija. Kako se je živo spominjamo vsi partizani, ki smo med narodnoosvobodilno borbo prišli do te najzapadnejše meje Slovenije. Sprejeli so nas več ali manj pri j azno. Ta deželica je že nad 80 let podvržena silovitemu potujčevanju in raznarodovanju. Le trdoživosti tamkajšnjih prebivalcev se je zahvaliti, da se po vaseh še sliši slovenska pesem in govori slovenska beseda. In prav ta slovenska beseda in slovenska pesem sita že od nekdaj tm v peti italijanskim vladajočim krogom v Rimu. Rim, ki se ponaša s slavnimi 2.000-detnimi kulturnimi tradicijami, je pri Beneških Slovencih pokazal vse drugačno lice. Ne ti in ne mi, ki smo skozi 25 let na lastni koži poskušali vse »dobrote«, ne bomo mogli nikoli reči, da je taka Italija — pravična država. Se zdaleč ne! Le poglejmo malo za kulise italijanske raznarodovalne politike v Slovenski Benečiji. Nedolgo tega so šli nekateri ljudje, ki Slovencev ne morejo videti, k prefektu v Vidmu z namenom, da bi mu prikazali, kako velika nevarnost preti ljudem v Slovenski Benečiji kjer .skušajo tujci »sloveni-zirati« Benečane. Vsekakor je zelo Čudno govoriti o »stavenizaoilji« ne ke deželice, kjer od davnih časov prebivajo Slovenci! Saj se takemu govorjenju lahko nasmeje vsak pošten človek. Italijanski vladajoči krogi so za dosego svojih namenov postavili o-gromen raznarodtovalni stroj. Ta stroj poganja otroške vrtce, večerne tečaje za odrasle, gradi modeme šoje — potujčevalnice, vzdržuje kuhinje za šolske otroke, finansira razne obrtne šole in risarske tečaje. Ta ogromni raznarodovalni stroj stane Italijo skoro milijardo lir na leto! Seveda ni ta »iznajdba« zamisel zadnjih let. Italija je že leta 1872 ustanovila v St. Petru Slovenov i-talijainsko učiteljišče. 2e pred 50 le ti je iz vseh vasi Zapadne Benečije odpravila slovenski jezik, pa se vendar slovenska beseda še sliši povsod. Ker ni bilo zaželenega uspena, so si po osvoboditvi iznrslili še druge metode. Učitelji so dobili nalogo, naj vsakemu učencu, ki bi spregovoril slovensko besedo, naložijo de namo kazen. Toda... Se v št. Petru Slovenov, ki ga imajo za središče potujčevanja. so morali otroci plačati take denarne kazni! Poglejmo, kakšno je gospodarsko stanje v nekaterih vaseh Slovenske Benečije. Grmek, (Italijani mu pravijo Grimacco), je majhna občina s 1742 prebivalci. Iz statistike, ki so jo sestavili konec lanskega le ta, je razvidno, da je bilo v inozemstvu 479 prebivalcev, kar je celih 36 odstotkov. Sami prebivalci pravijo: »Kdor gleda te številke, lahko sklepa, da pri nas ni dobrega. Tisti, ki hoče živeti, mora iti po svetu.« Drug zgovoren primer je vas Vi-skorša. Tu so lata 1911 našteli 1012 prebivalcev, pri ljudskem štetju le ta 1951 pa samo še 542. V štiridesetih letih je prebivalstvo padlo za celih 50 odstotkov. Sami prebivalci pravijo, da je to stanje — fotografija razmer, v katerih živijo. Italijanske oblasti vodijo tako gospodarsko politiko, da bi z revščino, čimprej iztrebile Slovence iz Benečije. K-ravar je majhna vasica, kjer so ljudje vedno govorili in še govorijo slovensko. Tudi duhovniki so v cerkvi vedno pridigali v slovenskem jeziku. Pred kratkim pa je tamoš-nji duhovnik, ki je Slovenec — začel pridigati v italijanščini. Ljudje so sedaj radovedni, če mu je to na- ročila oblast, ali če je sam začel. Namen take taktike je prozoren. Po vaseh Slovenske Benečije so zadnje čase hodili nekateri neodgovorni elementi in silili ljudi, da bi podpisali neko spomenico, v kateri je p-salo, naj bi cerkvene oblasti priporočile duhovnikom, da bi cerkvah uporabljali samo italijanski jezik. Se prej pa so se po vaseh pojavili letaki, ki so pozivali ljudi, naj od svojih duhovnikov zahtevajo, da v cerkvah pridigajo le v italijanskem jeziku. še en dokaz, kam bi italijanska vlada rada spravila naše ljudi. V občini Tajpana so leta 1930 redili 1407 krav, junic in telet ter 21 konj. Decembra lani so našteli samo še 761 krav, junic in telet in enega konja, v' komaj 24 letih je število živine padlo za 646 glav. ' Kje so vzroki tako katastrofalnega padanja reje živine? DjUdje pravijo, da bi morala Vlada sama uvideti, da tako ne bo moglo ilbi dolgo naprej, živine niso prodali, ker bi je ne hoteli več rediiti, maweč so jih k temu koraku prisilili visoki da.vki ta bolezni. Nekateri so to napravili, da so dobili potreben denar za izselitev v inozemstvo. Kadar pa je kmetov hlev prazen, pri de revščina v družino. Koliko pravičneje bi bilo, če bi Italija dala tisto milijardo lir tem krajem in podprla gospodarstvo. Vemo, da je to le prazna želja, kar so dosedaj bile vse italijanske vlade vedno sovražno nastrojene proti Slovencem. Je pa prav, če naši ljudje v Trstu in na Primorskem vedo za take nakane rimskih im-petrialistov. Kot smo znali uravna-vati naš politični kompas proti tcu-kim sosedom, ga bomo znali tudi v prihodnje. Ob vsaki krivici, ki se bo zgodila našim bratom, ki žitvijo v mejah današnje Italije, bomo dvignili naš glas protesta in odločno rasikrinkavali nečedne in grabežljive načrte Rima. Nova uredba o kmetijskih zadrugah in dosedanja uradna in neuradna tolmačenja njenih predp'sov ¡poimenf^o ulbrdiiltiev tega važnega sektorja našega gospodarskega življenja, Določila o razpolaganju z do-bičlconfraznih podjetij, obrti in sa-predipisi o davčnih olajšavah bodo mostojnih zadružnih obratov in nedvomno ugodno vplivali na na-claljni razvoj našega kmetijskega zadružnštva. Tako na primer pričakujejo naši zadružni organi, da bodo zadruge oproščene plačevanja davka od dobička pri trgovini s kmetijskimi pridelki in njihovi predelavi s tem, da bodo dobički uporabljeni za pospeševanje kmetijstva. Med vprašanji, ki pa jih je treba še razčistiti v zvezi z novimi gospodarskimi predpisi, je tudi vprašanje zadružnih domov. •Zadružni domovi so naistali po o-svoboditvi kot središča gospodarskega in kulturnega življenja na podeželju, V večini primerov' so velike stavbe s številnimi prostori, poslovnimi lokali, trgovinami in skoraj Naša soseda Avstrija po berlinski konferenci . TRŽAŠKI 'DELAVCI SPET NA ULICAH Zaradi vse težjega stanja v tržaški ladjedfllmlški industriji je prišlo v torek do ponovnih demonstracij. Ravnateljstvo GRDA. (Združenih jadranskih ladjedelnic) ni doslej storilo še ničesar, da hi se položaj delavstva izboljšal. Delovni urnik se stalno krči in vse večje število delavcev ostaja brez dela. Prav zaradi tega so tržaški delavci v torek ponovnd demonstrirali, nad 1000 jih je šlo v sprevodu po iglavnih tržaških ulicah s transparenti, na katerih io zapisali svoje zahteve po dolu in kruhu. ŠTIRJE V DŽIPU TUDI V LETOŠNJEM LETU Avstrijska prestolnica je začela letošnje leto z velikim optimizmom, ki pa se je po neuspehu na berlinski kbriSnrendi, kjer maj bil v cello til rešili avstrijsko vprašanje, čez noč spremenili v precejšnje razočaranje. Izrazov liega razočaranja je bilo ¡več. iod raznih (izjav do demonstracij. Na konferenci evropskih socialističnih strank v Bruslju je zastopnik avstrijske socialistične stranke dr. Schaorf podrobno opisal razočaranje Avstrijcev ob neuspehu berlinske konference in opozoril delegate, -naj nc bodo preveliki optimisti glede na razgovore z ZSSR. "Ker se no tolikih letih ni mogla otresti okupacijskega jarma, je dunajska vlada pred diievii začela s pripravami, da hi pni velesilah dosegla olajšave okupacijskega režima. Dr. Scha-erf ni zaman svaril pred ZSSR, ki se ji na berlinski konferenci sicer ni posrečilo razbiti enotnosti zahodnih velesil 'in osamiti ZDA, zato pa je obdržala baze v Avstriji in Nemčiji, s čimer še nadalje grozli Zali. Evropi iin ji to hkrati zagotavlja itudi učinkoviteje nadzorstvo nad Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko in Romunijo. Po drugji strani lima sovjetska propaganda priložnost, da za notranjo potrebe prikaže skllicanjc ženevske konference 'kot sad naporov Molo-lova, ki se je itrudlil, da hi zmanjšal mednarodno napetost, kar jd vsekakor važno za utrditev precej umazanega režiima Malcnkova. OKUPACIJA ,IN BREZPOSELNOST — DVE ČRNI REPATICI NA AVSTRIJSKEM NEBU Prvo poznajo Avstrijci že skoraj deset let >a tudli druga ni mnogo novejšega datuma. Težko je neči, kaj je hujša šiba božja za Avstrijo: •okupacija ali brezposelnost, čeprav .mnogi zatrjujejo, dla- d.ru-ge brez prve nc bi bilo, vsaj v tolikšni meri ne. Pravijo, dia se brezposelnost ni pojavila1 čez noč kot štirje v dž.ipu, da pa se je pred ileti vtihotapila v •obrate in, zahtevala vedno več žrtev v 'delavnicah in pisarnah. Odgovorni avstrijski krogi so podcenjevali to naraščajočo nevarnost in ■odklanjali svarila sindlika to v kot »pret.iravanj.ai«. 'Sindikati so vsa zadnja leta opozarjali na naraščajoča bančna dobroi-melja in devizne dohodke. Nenadoma se je pokazal problem, ki so ga odgovorni krogi podcenjevali iin ceilo zanikali, v pravi luči. 300.000 brezposelnih v Avstriji jçl danes dejstvo, oh katerem več nihče ne verjame, da je »vse v redu«. Resnost položaja pa no izpričuje samo rekordno število brezposelnih oh koncu februarja, temveč tudi vedno manjša zaposlitev v »dobrih mcse-oiiut. V Avstriji .se jo torej Izoblikovala teko imenovana »rezervnn industrijska armada«, ki ne obeta prav nič dobrega, če nc bodo napori za ureditev novih delovnih mest rodili! nobenega sadu. Trenutno gre za to, dla hii znižali zimsko brezposelnost. Avstrijsko javno mnenje pa ugotavlja zanimivo dej- stvo, da se v finančnem .in trgovinskem ministrstvu, kjer 'gospodarijo z denarnimi srdestvi, še vedno nekaj obotavljajo. 'Le dunajski mestni1 občini so je posrečilo, da je znižala poivrperčja breiziposeftniih na svojem področju pod splošno avstrijsko povprečje. Avstrijska javnost jc ogorčena nad lahkomiselnostjo, s katero v iinančnem in 'trgovinskem ministrstvu podcenjujejo naraščanje brezposelnosti! v času, ko sc je Molo-tovu posrečilo podaljšati okupacijo Avstrije do nad'aljnjega. .NAŠA MANJŠINA V AVSTRIJI Po berlinski položaj v Avstriji za nas mi .toliko zanimiv samo zaradi (tega, kc.r jo Avstrija naša soseda, temveč tudi zato, ker žive v mejah avstrijske republike naši koroški Slovenci. Zadnja Itia so z vzajemnim. razumievanj|em uredili mnogo konkretnih gospod'arskiiih in kultur-milh vprašanj, ki imajo poinen za oba dlelželi. .Navzlic večjemu razumevanju, ki ga zadnji čas kažejo na Koroškem .za po'trebc in koristi Slovencev, slednji še vedno niso enakopravni. 'Sedaj je v veljavi pozitivna zakonska uredba o dvojezičnih šolah. Dosledno izpolnjevanje te uredbe in zadovoljiva ureditev drugih spornih vprašanj bosta nedvomno prispevali k nadaljni ureditvi položaja slovenske manjšine. Jasno je, da je edinoilie z dlemiokratiiično ureditvijo nacionalnega vprašanja inožno doseči, da inaša narodna manjšina no bo predmet spora, marveč pri.j atol j -sliva |in medsebojnega spoštovanja. Dosedanji vodja Urada aa zveze FLRJ Mitja Vošnjak je pred svojim odhodom na novo službeno .mesto v Beograd izjavili, da vodijo čez Koroško najvažnejši mostovi prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. KOMUNISTIČNA »NEVARNOST« V AMERIKI Že nekaj dnu se v ameriški javnosti .grejo republikanci in dietno-kraii, kdo bo koga. Celo zadevo je sprožil neslavni McCarthy, ki v Ameriki nima drugega dela kot to, d.a preganja »komuniste«. Vse kaže, da je McGarthyjevo ravnanje nale-Jelo na odpor tudi v sami republikanski stranki, ker je morail intervenirati tudi sam ipredsedlnik ZDA Eisenhower in pobijati McCur-ihyja,. To je spretno izkoristil demokratski kandidat za predsednika n.a prejšnjih volitvah predsednika lan projšn\j|ilh volitvah Stevenson in govoril po radiju, da jc republikanska stranka razdvojena', da prvemu krilu načeljuje Eisenhower, dirugeura pa McCarthy. Svetovni tisk jo 'to zadevo precej razpiihn.il lin časopisi so izšli z zve-n.eci-mi in mastnimi naslov češ, kdo vlada v Ameriki ali Eisenhower kot predsednik, ali senatoir McCarthy. To še .posebno zaradi tega, ker sc liočo senator postavljati nad predsednika. Ko smo že piri Ameriki bi iome-nii.li še mediaineriško konferenco v Caraoasu. Tu so poleg gospodarskih zadev posebno znvemajo za ohranijo pa, da hi se ameriške dežele ne smele hranili ameriškega kapitala. Na drugi strani se (istočasno zavzema. da bi mo.nalo vse ameriške države sprejeti skupno resolucijo proti komunizmu. Na konferenci sami je izčrpno .obrazložil »metode vdiranja komunizma v Ameriko«. Mc-Cart.hy in Dulles pač nista daleč. IIOCIMING, BAO DAJ IN FRANCIJA Zanimivo je, da se jo francoska vlad.a začela že zgodaj zanimati za rešitev vprašanj v Indolvinl-. Gre namreč za priprave za ženevsko kon- ......- ...... mm m Vietnamski vojak pomaga svojemu ranjenemu tovarišu bo piroiti komunizmu. Ameriški zunanji minister je obljubil pomoč vsem ameriškim deželam, poudaril fercnco. Francija je končno ponudila Ba'0 Daju, da se z njim pogaja o neodvisnosti dežele v okviru francoske unije. V ta namen je že prišla v Pariz posebna delegacija, ki naj bti pogledala, kakšna je zadeva. Zanimivo je pa pri vsem tem, kaj bo rekel Hočiminih. Njegovi oddelki namTcč uspešno napadajo tako francoske postojanke, kak(o.r tudi ameriška letalska .oporišča. V nekaj dneh so na 'letališčih v Gialamu in Caitbi uničili nad 60 ameriških letal, ki so .prišla iz Japonske, ter jih poškodovali še mnogo več. Ho-činiimhov radio označuje itia dva napada kot »največji zmagii ljudskih sil Vietnama«. Na dlrug|i. istoami' pa. j|aviljiaj|o iz Pekinga-, da ho kitajska vlada zahtevala na ženevski konferenci neodvisnost in svobodo Indokine od Firancijo kot pogoj za nelianje .sovražnosti v Indoktini. Pekinški radio tudii obsoja 'ameriško intervencijo v indo-ki tajski vojni in obtožuje sile, ki nasprotujejo ublažitvi mednarodno napetosti. Te se trudijo, dn lil preprečile uspeli ženevske konference, prav tako kakor so napravile vso mogoče, d.a so sabotirale berlinsko konferenco. Kakor vidimo, so azijska vprašanja dokaj zamotana ter jih ho težko Te.ši-li na ,miren način iin sporazumno, vsaj dokler se bodo medsebojno obtoževali na lak način. povsod z veliko dvorano za kulturne prireditve. Poglejmo primer, kakšne domove imamo v koprskem okraju. Do sedaj so bili zgrajeni v Škofijah, v Cežarjih-Pobegih, Marezigah, Šmarjah, v gradnji pa so v Dekanih, Bertckih, pri Sv. Antonu, v Vanga-nelu in v Kortah. Sredi skromnih istrskih vasi, so domovi prave pa^ lače, tiiSbi, ki jih šele gradimo pa ne bodo zaostajali za njimi. Ljudska oblast je vložila za 'to velika sredstva, sa je bilo treba ustvariti na gospodarsko zanemarjenem in kulturno precej zaostalem istrskem podeželju nova središča, v katerih bi se čim uspešnejše razvijalo družbeno življenje na vasi. Tudi tekmovanje med posameznimi vasmi, katera bo imela lepši in večji zadružni dom, je pripomoglo, da so naši domovi zrasli še večji, kot je bilo morda potrebno. Vzdrževanje takih domov pa zahteva precejšnja denarna sredstva, zlasti če jih bomo vzdrževali z iste skrbjo, s katero smo jih gradili." Strogo gospodarsko gledamo, bo redko kateri -dom rentabilen. Tako gledanje pa ne bi bilo pravilno, saj (zadružni domovi niso bili zgrajeni izato, da bi prinašali dobiček, temveč so objekti družbenega standarda, ki jih je družba zgradila za izboljšanje življenjskih pogojev na vasi. Zato je že osvojeno načelo, da zadružni domovi ne bodo plačevali obresti od osnovnih sredstev, čeprav so v njih manjše trgovine -in poslovni lokali. Seveda morajo taki (domovi služiti pretežno prosvetno-tkulturnemu delu. Isto velja za a-imomtizacijo, saj računamo, da predstavlja vsak zadružni dom .vrednost od 40 ido 50 milijonov dinarjev. Samo materialno vzdrževanje stavbe, dvorane in drugih, prosto-tov bo stalo naše zadruge povprečno 5 tisoč dinarjev na mesec. Za domove, ki so v središčih občin in v večjih vaseh ne bo predstavljal ta znesek problema. V šmairjah imajo na primer v zadružnem domu kino, gostilno, trgovino, zdravniško ambulanto, prostore za zadrugo in kulturno društvo, torej dovOlj, da krijejo samo z najemninami upravne stroške. Manjše vasi pa nimajo takih pogojev. Zato Stojijo naši zadružni organi na stališču, da bi morali biti v takih krajih trgovine :"n drugi gospodarski obrati oproščene plačevanja davka na dobiček, d-a bi lahko s tem prispevale k vzdrževanju prostorov zadružnega doma, kot na primer dvorane za kulturne prireditve, ki so zelo potrebni, toda pasivni. Do sedaj ni bilo pri nas še urejeno vprašanje, kdo bo upravljal zadružni dom. Diskusije, ki so jih vodili zadružni organi, so pokazale, da ibi bil najbolj primeren način ustanovitev posebne samostojne uprave, ki bi bila pogodbeno vezana na zadrugo. Ne bi bilo prav, da bi bi.li v tej -upravi samo zastopniki zadruge, saj ima zadružni dom za naše vasi ne samo gospodarski, temveč tudi 'ailturno-prosvetni pomen. Zato naj bi bili V upravnem odboru tudi zastopniki 'kulturnih in telovadnih organizacij. NAGIB ZOPET PREDSEDNIK VLADE IN REVOLUCSJSKEGA SVETA V Egiptu ležeš spat, pa ne veš v kakšni .funkciji sc boš prebudil. To je najbolj obSutiil zadnje čase -generali Nagib, ki je v dobrih štirinajstih dneh že večkrat moiral odložiti razne dolžnosti, jih ponovno sprejeli, Spctti odtcužjiti .in končno, kakor javtiijajb, je pitilcil) na isto, kakor je 'žo bi.l pred dobrini tednom ali kaj več. Nagib sam je zadnje čase preživel nekaj burnih d:nli. Tako se mu jc pripetilo da jc v Sudanu hiil priča .ostrim demonstracijam opozicije, ko jo ta protestirala preiti njegovemu obisku v Sudanu in .proti stranki-, kil se zavzema za združitev Sudana z Egiptom in jc ¡trenutno v premoči. 'Generalni guverner Sudana Anglež Sir Robert Howe je zahteval, da ne sine sudanska vlada povabiti na otvoritev parlamenta generala Nagfi'ba. Siulnmska vlada je to ultimati vn o zahtevo zavrnila. Kakor kaže, bosta Anglija 'i.n lijej podrejena opozicijska- stranka v Sudanu pri celi- stvari slabo opravili. m tedna p&asčavl SO. obtebuce pomika SwtUa ¡¿asaaeia NEDELJA, 14, III. 1951: Ob 11. uri v Sežani: otvoritev slikarske razstave in razstave del primorskih književnikov v prostorih nove bolnice v Sežani. (Razstavi 'bosta odprti od 14. do 21. marca). Književno razstavo bo odprl književnik France Bevk. Govor bo imel Andrej Budal iz Trsta. Slikarsko razstavo bo odprl Riko Debcnjak. Ob 20. uri v Lokvi: gostuje gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne z Finžgarjevo igro »Naša kri«. Ob 20. uri v Štorjali: literarni večer. PONEDELJEK, 15. III, 1951: Ob 20. uri v Sežani: Predavanje o likovni umetnosti. Predava Dore Klemenčič. Ob 20. uri v Komnu: gostuje gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne z Finžgarjevo igro »Naša kri«. Ob 11. uri v Tomaju: nastop književnikov za mladino. Ob 20. uri v Tomaju: literarni večer, TOREK, 16. III. 1954: Ob 12. uri v Sežani: nastop književnikov za mladino. „ Ob 20. uri v Sežani: literarni večer. Ob 20. uri v Divači: gostuje gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne z Finžgarjevo igro »Naša kri«. SREDA, 17. III. 1954: Ob 20. uri v Sežani: gostuje gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne z Finžgarjevo igro »Naša kri«. Ob 12. uri v Komnu: nastop književnikov za mladino. Ob 20. uri v Komnu: literarni večer. ČETRTEK, 18. III. 1954: Ob 12. uri v Podgradu: nastop književnikov za mladino. Ob 20. uri v Podgradu: literarni večer. SOBOTA, 20. III. 1954: Ob 20, uri v Sežani: koncert kvinteta Fantje na vasi. Ob 12. uri v Herpeljali: nastop književnikov za mladino. Ob 20. uri v Herpeljah: literarni večer. NEDELJA, 21. III. 1954: Ob 10. uri v Sežani: spominska svečanost pri rojstni hiši v Sežani: 1. Godba Ljudske milice iz Ljubljane. 2. Pozdravni govor. 3. Govor o Kosovelu (Lino Legiša). 4. Mladinski zbor Toma j — 1 pesem. 5. Zbor Slovenske filharmonije. 6. Polaganje vencev pri plošči v Sežani. Ob 15. uri v Tomaju: odkritje spominske plošče na hiši smrti: 1. Pozdravni govor. 2. Zbor Slovenske filharmonije. 3. Govor (Bratko Kreft). 4. Odkritje plošče. 5. Venec položi Glavni odbor Svobod in okrajni odbor Zveze LPD Sežana. SVEČANOSTI NA GROBU: 1. Pesem. 2. Gimnazija Tomaj: recitacija. 3. Polaganje vencev. Ob 17. uri v Tomaju: akademija tržaških in domačih zborov (v dvorani). . Ob 17. uri v Komnu: koncert zbora Slovenske filharmonije. Ob 16. uri v Sežani: promenadni koncert godbe Ljudske milice. Ob 20. uri v Sežani: koncert zbora Slovenske filharmonije. Proslave in akademije v počastitev spomina pesnika bodo po vsem okraju med prosvetnim tednom, po možnosti na obletnico rojstva 18. HI. 1954. r -' :..--' ' . ■ ~— Kadar vzamem v roke Kosovelovo '»Mladino« iz 'leta 1925—26, živo občutim vso tragiko umiranja mladega ¿iv.lje.njia, ki je neslo s seboj v 'grob toliko načrtov, toliko neizrabljenih .ustvarjali nli h j|il. Iz dna srca zasovražim tedaj i listo družbo, ki takih ljudi v svoji sredi ni spoznala, ki njihovih vrednot ni priznala, še več, ki jih je Ae zaslutila •in jih prav zato izločila iz svojih vrst, da ne bi kot nezaželeno ogledalo motili njenega udobnega živ-Ij.rinja in požrešnega naslajanja v razkošju vseli mogočih materialnih dobrin. Bila je to buržujska, ka- SREČKO KOSOVEL (Nadaljevanje s 1. strani) sno, preprosto, sprva skoraj nekam tradicionalno besedo izpovedal to, kar je videlo njegovo oko >n slutila njegova duša. Toda prav v tej zvestobi do samega sebe je kmalu našel tipično svojo podobo, izviren, samosvoj ritem in umetniško dragocen pesniški izraz. Tako moramo razumeti tudi njegovo zgodnjo kraško pesem, tiste nežne čustvene stvarce, ki pripovedujejo a njegovi navezanosti na tihe gmajne, trpko skalovi-to pokrajino, rdeče ilovnate poli, te-gobna jesenska jutra in večere, skratka, na svet, ki ga je tako globoko občutil in ljubil. Kosovel je pesniško zrasel iz svoje kraške pokrajine, iz nje so se mu porodile prve podobe in v njej se je razmahnila njegova ustvarjalna domišljija. Kras pa ni nikoli zbledel v njegovi zavesti, nosil ga je v sebi neprestano prav tja do svoje smrti. Tako je postala skalovita domača pokrajina z bori in gmajnami, samotnimi potmi in tihimi vasmi sestavni del njegovega pesniškega sveta in se postopoma motivno in vsebinsko poglabljala ter se naposled zlila z notranjo podobo njega samega, njegove usode, V slovenski poeziji zlepa ne naletimo na pesnika, ki bi tako presentljivo prenesel zunanji, vidni del realnosti v območje svojega čustva in ga prežaril s svojimi najosebnejšimi življenjskimi problemi. In jjrav te globoko človeške in izrazito umetniške lastnosti Kosovelovega ustvarjalnega duha so ohranile njegovo pesem vso živo v naš čas. V njej odkrivamo danes, ko je minilo petdeset let od njegovega rojstva in osemindvajset let, kar je umrl, plemenito izročilo velikega lirika, dragocenega po svoji ljubezni do človeka, genialnega po vsebini svojih umotvorov, po revolucionarnih problemih, ki jih izpoveduje. pitallstična družba, o kateri je Srečko dejal: »Svet išče denarja, denarja ... zlata in kakor pes sklanja glavo v tla. In. kakor pes voha denar, denar mu je bog, denar mu je car.« V taki družbi je rasel in se razvijal v vrsti Številnih povojnih pe- snikov naš Srečko Kosovel, od vseh najnaprednejši .najplemenitejši duh, a v najšibkejšem telesu. Krhka je hllla posoda lega duha, potrebna posebnega varstva, da bi se ohranila, toda volja in energija mladega pesniškega sreta je bila tako. 'diiilna; da Sreeku ni dala časa, da bi mislil na nego svojega zdravja. Ves se je predal delu, s takim ognjem in s takim zaletom, da so mu v tem zaletu omahnila krila v smrt. Toliko mladostnega žara je bilo v njem. da je hotel z njim pregnati ves obup, vse omahovanje in vso dvome svo- Lojzka Brusova juh tovarišev, ki so mu sledili, gna- ni od njegove sile. Lo-lem je zapisal v uvodu »Mladine«: »Zalo, ker ne delamo, obupujemo, omahujemo trikrat na dan. Za- to, ker mi vere več, vere v bodočnost, vere v d!elo, ki jo pripravlja, verne v delo, posvečujoče, zmagujoče. A samo delo vodi k zmagi.« S silovito brzino je ustvarjal v poslednjih mesecih. Grmadili so se mu načrti dramatičnih skic, esejev, t|1anknjv, pesmi, .črtic, movril, celo knjig. Ustvarjal je, da bi s svojo naglico prehitel smrt, ki mu jc bila za petami. V delu je bila zanj posebna slast, če ne edina za njegovo vsestransko razgibano duševnost. Vrisk in jok sta odmevala liz njegovega krvavečega srca, .oboje pa je prevpiilo brezupno hrepenenje po srci, kii je bilo zaman, zaman. Zato si je sani zapisal usodo: »Živeli. smo in mrli. v ta neurejeni čas, življenju smo se uprli in šlo je preko nas«. Srečko je bil kraški otrok. Svoj rojstni kraj Sežano je zamenjal s Tomajem, kamor je bil premeščen njegov oče — učitelj. Tam se je ta čudoviti otrok poglabljali v oložnost kraško pokrajine, se razgovarjal s •temnimi, boni, prisluškaval slavčku, ki »se je zganil med .trnjem i.n zapel«, iin začuden strmel v »bel cvet (Divje rolžd«, ki aakrvavel« 4 ■. Samotno je bilo .njegovo srce, kot je samotna kraška vas in še kot je samoten bmiujev grm na kraški gnnaji-y. ¡Pod|oč nočem več od sveta, reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna luč in topel svit name, ki tavam okrog ubit, ubit. Joj! Ugasnila je luč. Zakaj, ne vem. šel bi pogledat, tujec, a zdaj ne smem. Daj mi, da morem umreti tukaj, sedaj, glej, meni je ugasnil edini,poslednji sijaj. PETO NADSTROPJE V petem nadstropju so dobri ljudje, v petem nadstropju in v Vlažnih kleteh, tam se nikoli ne utrne smeh, oči tam tiho, mrliško bleste. In otroci, ki se rode, kot da imajo žveplo v očeh, brezglasno leže zvijajoč se po tleh, v cunje gnijoče ihte, ihte . . . Toda peto nadstropje in Met kadar pregnije, se zruši svet in stisne smeh veselih ljudi. Tropa vojakov s puškami gre, a še ti se nad mriiči zgroze — kako da bi mogli streljati? PESEM KRASA Bori dehtijo, bori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan in (kdor se vrne iz njih samote, ta ni več bolan. Zakaj v tej pokrajini k omenit i je vse lepo in prav, biti, živeti, boriti m in biti mlad in zdrav. Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi kraške sapiote, bodite pozdravljeni v moji samoti, polni težke, otožne lepote! M Več pomoči »Svobodi« v Te dni obiskuje posebna snemalna ekipa koprskega Radia mladinske in otroške pevske zbore po vsej Primorski. Koprska Tadijska postaja je namreč priredila v okviru proslav 50. obletnice rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela nagradno tekmovanje, za katero se je prijavilo 25 mladinski It in otroških pevskih zborov. Posebna komisija bo strokovno Problemi naših podeželskih knjižnic Na vseh straneh je premalo razumevanja, da je knjiga naši vasi nujne potrebna. Ako razpravljamo o naših pode-želskih knjižnicah, je prva stvar, da smo sir na jasnem, kakšne so te knjižnice. Ne mislim na splošno razpravljati o drugih knjižnicah, temveč bi rad obravnaval le problemu sonožeške knijžnicc. Govoriti o količini in vrednosti knjiig je ¡miallio ;tle|žko, iker človek sam ne ve. kako bi začel. Vsega skupaj imajo v .tej knjižnici dve omari knjig, ki so v zelo žalostnem stanju. Kraj kot so Senožeče, bi vsekakor moral imeti bolje urejeno in številnejšo knjižnico. Saj jc precej vcïlka občina, 'tudi številčno je močna, razen tega pa je -tukaj mizarsko podjetje s polno .mladih .ljudi, ki si žele dobre knjige, je pa žal ne morejo dobiti. Pri vsem tem na-slame vprašanje, ki je nujno 'odgovoriti nanj. Kje je iskati vzroke takemu stanju knjižnic? Več je vzrokov, kii so vplivali na to. Med glavno pa vsekakor spada kulturno mrtvilo, ki je nastalo zadnje čase \ Senožečah. Zdi se oni nuj.no, da to trditev nekoliko pojasnim. Ker se tiče kulturnega mrtvila, mislim, da je povsem jasno. Kulturnega društva ni bilo, mladina lin vsi drugi pa niso delali. Prav ;tako je itud'i knjižnica spaJ'a spiamje pravičnega. Seveda ni bilo nobenega dotoka knjig, temveč nasprotno, razpadle so na policah, namesto da hi. krožile med .ljudstvom. Omenili moram .tudi to, da knjižnica rai -imela primernega prostora, saj je vedrila v gasilski so.-bi, ki je bila vse prej ko-t knjižnica1, včasih celo gostilna. Omeniti moram tudi, da se nekateri ljudje v Senožečah premalo »animajo za knjižnico. V Dolenj» rasi n. pr. še vedno ležijo knjigo KDZ. N.i jih mnogo, to da kljub temu bi bilo potrebno, -da jih pre, peljejo v Senožeče in tam povečajo 'knjižnico, kar bi biilo zelo koristno. Malo dobre volje, razumevanja pri določenih forumih in malo reč radodiarnosti od strani teh, pa se bo tudi to zadovoljstvo irešilo. Kulturne prireditve v Kopru ob 8. marcu Proslavo je organiziral 'iniciativni odbor Zveze ženskih društev. 2e prej, 4. marca so žene organizirale predavanje »O vzgoji otrok v puberteti«, ki je bilo dobro obiskano. Žene so izrazile željo, da bi tàka predavanja večkrat organizirali. V soboto 6. marca je bila v Ljudskem gledališču slavnostna akademija z izbranim sporedom. Pozdravni govor v slovenščini je imela Lojzka Plesničarjeva, v italijanščini pa Nives Ftisilli. Nastopili so člani »Partizana«, Glasbene šole, pevski zbor »Svoboda«, solistka Slavica Klasinc, člani radia in dijaki. Po akademiji je bil v hotelu »Triglav« družabni večer. V ponedeljek popoldne so SZDL, Mestni sindikalni svet in LOMO Koper priredili materam padlih borcev, najboljšim delavkam in terenskim aktivistkam zakusko, pri kateri je vladalo prav prisrčno razpoloženje. ŽENE PODGRADA SO PRAZNOVALE 8. MAREC Kakor po vseh krajih Slovenije, so tudi žene v Podgradu proslavile Osmi marec. Organizirale so proslavo v kinodvorani. Poleg žena so sodelovali tudi pionirji in ■■ vaški pevski zbor, ki je zapel več pesmi. Proslave, ki je bila dobro obiskana, so se udeležile tudi žene okoliških vas'. Po proslavi je bila prosta zabava. L. V. ocena posamezne zbore in bo najboljšim podelila .nagrade iu priznanja. Radio -oddaja od nedelje, 7. mairoa vsak dan ob 14.40 nastope prijavljenih zborov, zaključna .revija pa bo 21. marca ob treh popoldne. Za tekmovanja so so prijavili mladinski iin otroški pevski zbori iz Ajdovščine. Dobravelj, Kojskega, Postojne, Ilirske Bistrice, T-omaja, Du-•tovelj, Komna, Kostanjevice, Trnovega, Gr.garja, iKopra, Vipave, Črnega vrha, Idrije, Kozine, Dekanov, Smairij in Koštabone. Kakor vidimo, so se vabilu .Radia odzvali pevski zbori iz vseli okrajev Primorske. Pogrešiamio samo mladinske zbore iz Tolminske, ki imajo bogato tradicijo in dober material. Tolminsko u<5i'taljliS5e mit na primer od;ličoii pevski zbor, k! bi v tekmovanju gotovo dosegel eno iizined prvih mest. .Res je škoda, da je .tolminska mladina ostala pri tem tekmovanju ob strani. Čigava je krivda? Radio Jugoslovanske cone Trsta jc že lami priredil iob prazmliiku na Okroglici tekmovanje pevskih zborov, kii je bilo neke vrste (revija •ljudskega glasbenega udejstvovanja na Primorskem. Novo tekmovanje, katerega scudeležujejo samo mladinski pevski zbori, ima še posebej namen .razvijati zborovsko petje med šolsko mladino in sploh med našo mlajšo generacijo. N.a.jboiljši zbori bodo .dobili nagrade, ki so jih prispevali uprava Radia in nekatere množične organizacije. Delavsko prosvetno dništvo »Svoboda« v Loški dolini ima že bogato tradioijo, saj so prvo Svobodo ustanovili že pred vojno, njegovo vlogo pa jc .zopet prevz/ela Svoboda, ki so jo ustanovili lani. V društvu deluje danes mnogo predvojnih svo-bodašev. Skupno število članov je 140, predvsem delavcev. iKer je bil društveni inventar med vojno večinoma uničen, ima društvo danes velike gmotne težave. V nekaj meseoih od ustanovitve jc Svoboda v Loški dolini pokazala precejšnjo aktivnost. Dramski odsek je n. pr. naštudiral tri igre .in gostoval tudi na drugih odrih. Velike težave so glede režiranja, Še večje z odrom. V dvorani, kjer igrajo, je namreč tudi kino, zato se mora z veliko težavo pripravljeni oder ob kii.no predstavah razdirati in niato znova postavljati. Najboljši izhod iz zagate bi bila dograditev zadružnega doma v Ložu, kjer jo v načrtu tudi oder. Razen dramske družine ima Svoboda tudi tambu.raško sekcijo, kjer se pridno vadi 16 mladincev. Tudi knjižnica je začela že poslovati, treba bo pa vsekakor povečati število knjig. 'Kljub velikemu številu članov po vse delo sloni ile na nekaterih požrtvovalnih čUamiih (Krajčeva in Bencina). Vsekakor bo treba v prihodnje delo porazdeliti tudi med druge člane. Za v prihodnjo ima društvo v načrtu poživitev dramske sekcije, organizacijo predavanj ter utrditev vseh sekcij. Organizirali bodo tudi dva izleta in uredili društveni 'lokal. Seveda bo .moralo Svobodi pomagati vso prebivalstvo Loške doline, gospodarska podjetja'pa ji bodo morala nuditi večjo materialno podipo.ro kot do zdiaj. J. M. Kulturno društvo, ki se ponaša z 83 javnimi nastopi v enem letu ■ Bolnica v Sežani, kjer bodo spomin ske razstave ob Kosovelovem tednu SK'UD Slane Soruic-'Daki Postojna je imel lani 83 javnih nastopov. Najaktivnejši je bil pevski zbor, ki jo sodeloval tudi na Okrogliei .in na okrajnem festivalu, štirikrat v oddaji Radia Koper in dvakrat ob sprejemu rojakov iz Amerike. Kvintet pa je da.l ob prireditvi POSTOJNSKEGA TEDNA samostojen celovečerni koncert. Kako je na rojake iz Amerike vplivala slovensko •pesem dokazujejo novoletne čestitke iz Ameriko s poudarkom, da so še vedno prav radii spominjajo prisrčnega sprejema v stari, domovini •in nepozabnih melodij prelepe slovenske pesmi. O.rke ister, iji je sriceir maloštevilen, je napram.letu 1952 dosegel več uspehov. 'Nastopil je skupaj s plesno skupino na dveh orkestralno plesnih večerih, razen tega pa je sodelovali eelo .na veseličnih prireditvah, ki jih je SKU'D priiredii'1 v lastni režiji. Žal je število -članstva zelo pereče vprašanje. V preteklem letu je orkester izgubil kar 4 člane dijake, kii so odšli na študije tor ■tov. Dušana Milavca, ki se je tragično ponesrečil. Spopo.Lnil je deloma svoje vrste z novinci- iz Glasbene šole od kiaitere upa, da ho tudi v bodoče črp-al svoj kader. Godba na pihala jo bi-la lani manj aktivna. Tej sekoiji (nikakor ne uspe spopolniitii število -članstva, tcn- stoj! vedlmo pred problemom, kako zamašiti virzelli. Vsai zahvala gre tov. Kledetu Viilkotu, ki se trudi, da bi godbo privede! do vidnejših uspehov. Plesna skupina šteje 12 članic in dva člana. V letu 1953 je pokazala mnoigo volje do dcl'la '.in je -tudi precej uspela. Sodelovala je z orkestrom na dveh orkestralnih plesnih večerih. Zlasti pa je pohvalno njeno so dleto vanje na prireditvah, ki jih je SKUD priredil brezplačno za pripadnike. JLA ob zaostritvi tržaškega vprašanja. Dobro bi bilo, da bi ta skupina dobil® stalnega učitelja. Volje je dovolj in ne dvomimo, da bi bnii tudi uspehi boljši. Dramatika sekcija sicer ni bila tako delavna kot prejšnje leto, vendar je dala tri uprizoritve. Naj-večji uspeh je žeila z uprizoritvijo komedijo »Gospa ministrica«. Imela je skupaj 13 nastopov deloma na domačem odru deloma na gostovanjih v večjih krajih okraja. Pereči problemi društva so pomoč sindikalnih podružnic, ki so zelo v .pasivnem odnosu, pomanjkanje mladih moči iin neso delo vanje mladine, ki ne najde poti do kulturno prosvetnega izživljanja. Čeprav je m.laditnska organizacija v Postojni številčno zelo močna, je razmerje Sauviajon .»Trinajst jih bo«. Dve uri elegantnega humorja, dvoumnosti in duhovitosti, značilnih za boljšo iraneosko družbo. V dveh uirah nam pisatelj zaplete in razplete dve zgodbi. Prva se suče okrog zaskrbljenosti gostiteljice, ki ji v zadnjih Ireniutkuh uspe in ne uspe spremeniti nesrečno število povabljenih gostov; druga zgodba je epilog prikrivane preteklosti. Vmes izvemo nekaj 'ljuheziejniski'uh spletk, ki so morda značilno za Pariz, a za komedijo vsekakor pripravne, da lizzolvejo mtevšetinoslti V dozd)c[vnem vzornem, vljudnem in prisrčnem ozračju gostiteljev in povabljencev. Komedija »Trinajst jih bo« iro-nizira vraževernost ljudi, k.i vidijo v številu trinajst začetek zla. Zakonca Villardier sta po naključju povabila ma Silvestrov večer k večerji trinajst gostov. Vsi, razen Ma-deleine. zamikajo smiselnost vraž .¡n se celo norčujejo iiz njih, a prav tako vsi, ccilo .ateist Fredeiric, trdijo, da bi /utegnilo trinajst povabljenih prinesti nesrečo enemu izmed njih. S skrbjo zaradi številke je zajel pisatelj snov za prvo zgodbo komedije, -ki jo je prepletel z mnogimi komičnimi efekti, kot so telefoniranje prijateljem, ki naj pridejo ali naj no pridejo na večerjo, kot .so kombinacije z darili, listnico, rubiinasti-mi .uhani in tako dalje. Komaj se je posrečilo (Madeleimiil s povabilom Coinsueilo zvišati število gostov na štirinajst, že so poklicali dr. Pe- loursata k porodnici. Ko priskoči na pomoč slučaj s kacamboiloni povabljenca Dupiaiiloma in preostane samo dvanajst .gostov, se vrne zdravnik od histerične porodnice um noče razumeti, da je njegov povratek nezaželen. Madeleine zopet intrigira lin skuša odsloviti prijateljico Veroni-que, .a tudi ta kot nalašč noče razumeti. Vzporedno z zgodbo okrog števila trinajst teče zgodba, ki sega dvajset il.e-t nazaj in doživi prav na silvestrovo svoj dramatični vrh. ko se srečata nekdanji ljubimec in •tako imenovani junak Antonio BI Caballaro, sedaj Amtoiine Villardiier, nn Consuela Koukouwskt, v (resnici Dolores. Razburljivo poslanstvo Dolores, ki ima nalog, maj ubije nekdanjega guvernerja .republike Santa Rosailina, pritegne pozornost gledalca, da za nekaj 'hipov celo pozabi, ali vsaj potisne v ozadje, pereč problem itmkiajsLo.rice. Zato od Saša do časa stopi v ospredje Madeleine z jadikovanjem o zadiregi s povabljenci in tako s posegom v dejanje prekine razburljiv prizor s samokresom iin smrtno .obsodbo. Sauvajo.n mi nikomur p ni za nesel z ironijo. Niti malomeščanski Madeleine niti na prvi pogled. Te vol unromairnii Consue-li. Ves pato-s, s katerim so nam predstavi s prvimi besedami o romanu, ki ga piše s krvjo, zruši v dialogu med Gonsuelo in Amtoinomi. Morda se je uz Consuole še bolj ponorčevail in z njo iz sveta tako imenovanih revolucij, ki se .dogajajo vsak dan in rtvde junake, ki ne bi radi bili junaki, a jih postavi naključje na spomenik narodnega junaštva. Tok junak po naključju je tudii Antoine, kii jc bil celo guverner v republik i Santa Rosalina, republiki, »kii je manjša od mišjega drekca« in uma (¡00.000 volivcev in 200.000 prebivalcev; v tej ircpubliikU je dvignil v zrak mostove, ki so segali, po lastnem pripovedovanju, do ramen in rušil postaje, tovorne vlake iin podobno, in kjer bi imel čast biti šestnajsti v kratkem času 'obešeni guverner. O tem svetu govori Consuela z zanosom, .a Antoine z zaničevanjem, ne da hi pri tem pomislil, da se ruši ugled »junaka«. Toda v Piairiz.il .ga ni mikalo junaštvo. Da je mera polna, izve za moževo preteklost žena Madeleine .in zgodba Se. zabavno razvije, med mržnjo 'Consuele do Madeleine, med smrtno obsodbo Antoina in njegovimi pripovedovanjem o resničnem ozadju »junaštva«, dokler ne doseže komedija svoj višek, ko Consuela z 'zaničevanjem odsune strahopetca Antoina in g'a prepusti žeoiii, ki ima »glas kot zvonček v jedilnem vagonu«, in so navduši Madeleine za junaka Au-toina, .revolucionarja, ki je rušil mostove. Komedija je torej prijetna, niti najmanj pretresljiva ali globolca, jezik teče uglajeno kot jezik pariškega saloma. Gledalec odhaja po predstavi z nasmehom. Več menda pisatelj ni hotel doseči. (Konec prihodnjič) članov on mladincev v SKUD nezadovoljivo. V Postojni imamo vet podjetij in število delavcev ni baš majhno, vendar med članstvom SKUD nit opaziti mnogo delavstva. Sindikalne- in mladinske organizacije bodo morale članstvu pircdooiti smisel dn koristi kulturno prosvetnega udejstvovanja. Zelo razveseljivo p.a je. dejalvo, da so tudi oblastno upravni: organi končno ugotovili, da je sedanji Dom kulture zelo slab pogoj za uspešno kulturno prosvetno de Hv.iost. Pre; dobrim mesecom so vendarle prestopili prag Doma kultuire zidarji in se lotili .popravka strehe ter manjših preureditev notranjih prostorov. Čeprav je finančno vprašanje^ žela pereče, je vendar treba upoštevati, d.i Dom kuit i,-e ni nj rentabilna stvar. ■Letos ¡bo društvo osnovalo tambu-iraški zbor, ki je bil nekoč ponos Postojnčanov, naši mailčki pa bodo prišli na svoj račun z otvoritvijo lutkovnega gledališča, za katerega že. preurejajo potrebne prostore. Prepričani smo, da bo društvo oh pomoči prebivalstva Postojne letos izpolnilo vse naloge ter želo še večje in boljše uspehe kot doslej. —e m pras^dika mdd mušo mladino Na debeli četrtek me je zav- i pol v samotno vasico naše Slovenske Istre. Navezal sem razgovor z va ščani, pa jim v pomenku v mnogih stvareh pritrjeval, v nekaterih pa tudii opor/ekal. Kmalu smo prešli na mladino. Vprašal sem jih, če je imela mladina kakšno prireditev, ča obiskuje tečaje in če ima sploh sestanke. Začudeno so me pogledali. Šele pri vprašanju o sestankih se je oglasila neka ženica: nO, jctl Sestanke pa \imajio„ sestanke! Ze tri večere zapored jih imajo! Premlevajo namreč, kako bodo praznovali pusta.«. Na moje vprašanje, če ni še prezgodaj, mi je pojasnila: »Kako neki prezgodaj! Saj bodo že jutri začeli in potem bo trajalo ves teflen!« Naslednji dan sem se napotil v isti predel, v drugo vas. Nenadoma je pogovor z vaščani prekinilo zavijanje harmonike in rezko ^piskanje izmučenega klarineta. Vmes se je začfilp fantovsko vriskanje. N'ii da &j! jih vprašal, so mi vaščani kar sami odgovorili.: »Da, da! Naši fantje so že začeli in do petka no bodo nehali!« Pri tem jim je sijnl ponos iz oči. V soboto sem obiskal Brkine. Proti večeru sem čakal na avtobus. Ob poistaji 'je bila gostilna in v gostilni veselje! Harmonika, vrisk in petje. Petje je bilo bolj podobno kričanju. Vstopil sem. Prerivanje in kričanje. Mlečnozobi našemljeni zelenci so se opotekajoč zaganjali v hihitajoča se dekleta in jih s sajasto roko »božali« po licih in po obleki. hepo nedeljsko popoldne me je -zvabijo na Kraf;. Pustna nedelja! Predvideval sem, da bom opazoval i iste slike kot prejšnje dni, pa sem l se zmotil. V gostilnah ni bilo rti--j kakršnega vrišča in harmonike in petja. Po vaseh tudi ne. Ponedeljek. Zopet se motam po Krasu. Nikjer nisem opazil kakšnih posebnih priprav. Življenje je teklo z vsakdanjim utripom. In zvečer? Bilo je vdselja. smeha in zabatja.. Prav je! Ne' mislim moralizirati! Popolnoma prav je, da je naša mladina vesela, da se včašiji zabava, zapleše in zavriska. Vsiljuje pa se mi. vprašanje, ali je res potrebno teden dni popivati in veseljačiti? Ali bi no bil dovolj en dan? Ali res ni v naših vaseh človeka, ki bi znal prikazati naši mladini, kam vodi. čezmerno velseljačenfe in popivanje? Ali jo očetom in materam popolnoma vseeno, kaj počno njViovi otroci in gretlo lahko množične organizacije kar z mirnim srcetm mimo lega? Naj ob koncu omenim še to, da" v vseh treh vaseh, kjer potrebujejo teden dni za praznovanje pusta, ni niti enega naročnika na naš tisk! —jaz— »Hu-liu-hu-hu!« je bučal veselo v štedilniku ogenj. »Oh, ti bratec si pa postal kar naenkrat nekako vesel!« je zagodr-njal lonec, v katerem je postavila gospodinja na štedilnik vodo za juho. »Čemu bi pa tudi ne bil?« je za-.bučal samozavestni ogenj. »Kaj bi počeli ubogi Ji)udje brez mene? Na čem bi pripravljali jedi zase in za svoje otroke? In pozimi, kako mrzlo to neprijetno bi bilo v sobi bre2 mene!« »A, jej jej!« se je namrdnil lonec. »Ti1 se pa res lahko ponašaš! Jaz sem enako korišten kakor ti, morda še bolj, pa ne zinem o tem niti besede. V meni pripravljajo je di zase, v meni ogrevajo vodo in nibi ne vem, za kaj me vse uporabljajo? ... Prijatelj, lačni se z ognjem ne nasitijo!« »Beži, beži, mili bratec! Kako se le moreš z menoj primerjati? Priznati moraš, da ogenj ni lonec. Z menoj je treba tudi drugače ravnar ti, kot pa z loncem. Ljudem tudi lahko škodujem — pa ne ravno malo! TU, sajasti lonec, ali si že slišal, kako pravijo ljudje: bojim se ga kot ogtnja? Kaj praviš na to?« »Aha, zdaj je pa že prilezlo šilo BURJA iz vreče! Sam si se vjel! Govoriš o koristi, pa vseeno povzročaš ljudem škodo. Kako dolgo je od tega, ko si staremu Mehletu zažgal kozolec Obenem s pridelkom, ki je bil v njem. Ali je Kovačeva kajža zgorela kar tako sama od sebe? ... Rad ali ne rad, moraš priznati, da Bem jaz koristnejši od tebe!« »Ti čcrepinja razbita, tí, se boš primerjal z menoj? Rajši pazi, da ti ne bo odletelo uho! Saj visi le na lasu — kmalu bo odpadlo! se je razjezil ogenj. Zardel je od jeze in zabučal, tSa je v dimniku kar za^-žvižgalo. »Le ne razburjaj se in me ne podcenjuj ! Jaz sem sicer star, toda čil. V meni se bo še dolgo kuhal krompirček. To uho pa naj te ne razburja — tudi če 'bi odpadlo, prava reč! Prišel bi loncevez, ki bi. prilo-pdtal novo, pa bo zopet vse v redu. »Kaj, ti umazanec, ti boš mene poučeval? Le počakaj, jaz ti bom že pokazal, kaj znam!« je zasikall o-genj in ise j «ano oprl ob dno lonca. Lonec ni rekel besede več, le nagnil se je nekoliko na stran, da je zdrsnila z njega pokrovka in se je voda zlila na ogenj. Tako je končal prepir ognja z loncem. Pri nas še vedno burja piha, Pretekli teden skoraj, da nas ni odneslo Podrago prav pošteno je pretreslo. Učenci težko v šolo smo hodili, hudo je, ce nam burja okrog glave .cvili. Tu sem vam majhno pesmico spisala, vesela bom, če se bo v Jadranu brala. Napisala KOPACIN NADA Iz PODRAGE pri Podnanosom * 11. februarja 1939. je umrl v Po-dragi na Vipavskem kmet - poet Fran Ž g ur. Njegove mladinske pesmi i o izšle s samostojni zbirki Pomladanski (1924). v Gorici. Ostale pesmi pa je priobčeval v vseh primorskih revijah in časopisih. Mnogo njegovih pesmi so uglasbili slovenski skladatelji (Emil Adamič, Ivan Grbee, Marij Kogoj, Maks Pirnik, Slavko Osterc). Bil je velik Murnov prijatelj. NA PAŠI V jeseni sva s sestro pasli živino. Neko jutro je bilo zelo hladno, zato je vzela sesbra sbar očetov suknjič. Jaz sem jo celo jutro dražila, kakšna je v tem suknjiču. Dejala sem ji, da bi lahko šla še jaz vanj, »Pa poskusiva,« je rekla. Jaz sem se . stisnila k njej in ona je s težavo zapela gumb. Todia gorje! Odpeti se nisva mogli več. Premetavali sva se kot dve riibi. Da pa je bila nesreča še večja, sva obe padli na star štor in se nteva mogli nikakor pobrati, kaj šele odpeti. Zmeda je postajala še večja, ko nama je začela živina uhajati v škodo in je medve nisva mogli1 zavmlibi. Kaj če naju ■opazijo domači in bodo videli, kakšni sva! Sestra se je jezila, češ da sem vsega tega kriva jaz. Skoraj sva že obupali, da se bova rešili iz te neprijetne ječe, tedaj pa je od-ltitel gumb in bili sva rešeni. Nikoli ne Dom pozabila, v kakšnih skrbeh sem bila tedaj, sedaj pa, kadar se tega dogodka spominjam, se vselej od srca nasmejem. Danes pa imam za vas, dragi moji pionirji, prav posebno novico! I? PRESTRANKA pri Postojni so mi namreč sporočili, da so pionirji tamkajšnje osnovne šole sklenili, da bodo tekmovali, kdo bo prodal več izvodov Slovenskega Jadrana. Tako sem prejel tudi že dva pisma, in s;car je pisala v imenu 4. razreda MILIIARIC ANICA, ki pravi: Na rednem sestanku smo sklenili, da bomo naročili 26 izvodov Slovenskega Jadrana, ki ga nameravamo prodajati tukajšnjim prebivalcem in tako širiti naš tisk. V imenu 3. razreda pa je pisala ŽITKO ZORKA: Tudi mi smo sklenili, da bomo tekmovali pri širjenju našega lista, Naročamo 27 izvodov, ki jih takoj pošljite. Vodite, tako pogumni in zavedni so naši mali prestranski pionirji! Kar sami so se spomnili na to tekmovanje In zdaj bo stric Miha porabil njihovo misefl in razpisal tekmovanje za vse naše pionirje in bo za zmagovalce izbral lepe nagrade. Prestranskim pionirjem, ki so tekmovanje sami od sebe začeli, pa bo kar takoj poslal še posebno darilo, brez ozira na izid tekmovanja. O tekmovanju preberite posebno opozorilo. Pa še eno pisemce iz Prestranka. Pisala ga je PALIK MARJETKA, ki trdi, da mi je že nekoč pisala, pa ji nisem odgovoril. Nekoliko čudno se mi zdi to, ljuba moja Marjet- Kako je lev nagradil volka ■Lev je hotel nagraditi volka za njegovo zvesto Službo in mu je rekel: »Poslušaj, volk! Dal ti bom zemljo, da boš lahko oral in sej al.« Toda volk je takoj pomislil: »Kdaj bom pa jedel?« »Ne moreš takoj! Najprej more žito ¿rasti, dozoreti, potem ga boJ požel . . .« Volk pa je bil radoveden: »In potem bom jedel?« »Ne, še ne! Ko žito požanješ, ga povežeš v isnope in pustiš vetru, da ga posuši. Potem ga boš omlatil in nesel v mlin, da ti ga zmeljejo«. Volku se je to zdelo predolgo, pomislil je, koliko lakote bo pretrpel, predno ho lahko jedel sadove svo-j ezemlje. Zato je sklenil, da se Odreče temu darilu. »Torej nočeš?« je rekel lev, »Ne, nočem zemlje. Rad bi takoj jedel.« ■»Prav, pa pojdi na pašnik. Tam boš našel kobilo z žrebičkom, ki ga lahko poješ«. In volk je šel. Žrebiček se je volka tako ustrašil, da se je takoj skril pod mamico. Kobila je samo iz-buljila oči in čakala. Volk je sko- stavi se tam ob ograji in se pripravi, odpri usta, kolikor moreš in sam ti bom skočil vanje«. Volk je ubogal. Oven se je eale-tel in — tresk! Tako je udaril volka po gobcu, da dlve uri ni prišel is sebi. Oven pa je meditem ušel in se skril. ^ Ko se je volk spet zavedal, se mu je zdeto, da je sit in je zadovoljen odšel domov. 1 I 1 1 1 i j 1 1 s I Sestavi iz črk: AAAAAAAAA DD EE G I J J KKL •M NN OO P R.RR S TTT U ZZ 6 besed naslednjega pomena: 1. soba na ladji, 2. geometrijski lik, 3. drugo ime za topove, 4. z njo podstiljiamo živini, 5. čuvaj gozdov, 6. velika vojska. Ob pravilni) Tešitvl boš brail v tretji in četrti obrobljeni navpični vrsti Ime lin priimek najboljšega jugoslovanskega smučarskega skakalca. čil, toda kobila ga je sprejela s svojimi kopiti, da je odietel do žive meje. še večkrat je poskušal srečo, toda vedno zaman. Tako je obupal in se pritožil pri levu, ki mu je svetoval, naj gre v gore, kjer se pasejo ovce tetr poje največjega ovna. VOlk je odšel in rekel ovnu: »šlišiš prijatelj, lev je naročil naj te pojem!« Oven je mirno odgovoril: »Odredba je Odredba, moram biti pokoren. Toda nekaj te prosim, dobri volk! Nikar me ne jej po kosih, poškodoval bi mi moj lepi kožuh. Po- ZIMA Oh, zima, joj, zima, tebe prav nihče rad nima. Burjo si nam v vas prinesla, mene kmalu bi odnesla. Sonček k nam prišel bo spet, zelen bo takrat hrib in breg. Mi, otroci bomo vsi na trati se zabavali! Napisala GKBAC STANKA Iz Postojne NAGRADNO TEKMOVANJE Stric Miha razpisuje prvomajsko nagradno tekmovanje za pionirje in pionirke, ki bodo nabrali največ naročnikov za Slovenski Jadran ali bodo naročili največ izvodov, ki jih bodo prodajali. Do zdaj že tekmujejo 3. in 4. razred osnovne šole iz Prestranka pri Postojni. V vsaki številki bom objavil, kdo vse se je prijavil za tekmovanje in kdo jo trenutni zmagovalec. Za naš praznik, Prvi maj, pa bom objavil vso rezultate. Za prve tri zmagovalce smo določili lepe nagrade, in sicer: I. NAGRADA: GARNITURA ZA ODBOJKO II. NAGRADA: NOGOMETNA ŽOGA III. NAGRADA ŠAHOVSKA GARNITURA Torej začnite in mi javite rezultate. Vedno tudi sporočite natančni naslov, kamor je treba pošiljati časopis. Trenutni zmagovalec je 3. razrrccl osnovne šolo v Prestranka. Veliko uspeha! ka. saj ti tudi naši pionirji lahko potrdijo, da str e Miha nikoli nikogar ne prezre. Mogoče si odgovor zgrešil, ali da sem te samo o-menil med drugimi pionirji iz Sla-vine, mogoče pa tudi tvojega pisemca nisem prejel. Vsekakor pa sva se zdaj lepo spoznala in bova ostala še napTej prijatelja! Prepričan sem, da boste pionirji iz Prestranka držali svojo obljubo in se še večkrat oglasili, iz MALEGA UBELJSKEGA se je spet oglasila naša znanka ANA PUC. Prav res sem že mislil, Ana, da si pozabila na naš kotiček! No, zameril ti nisem, prav res da ne! Povem ti pa, da sem se res razveselil, ko sem .po tottdlkem času spet prejel tvoje pisanje! KODRIC MARJAN iz RAZDRTEGA mi je to pot prvič pisal U-pam, da ne bo tvoje pismo prvo in zadnje, kaj, Marjan? Praviš, da ti je žal ker moraš zaradi mraza opuščati šolski pouk? Vesel sem, da tako rad obiskuješ šolo! Le bodi še naprej tako priden! No, zdaj prav kmalu pride ljuba, topla pomlad in takrat bo tudi v šolo iprijetneje hoditi! Te vrstice pa veljajo za našega starega znanca 'iz GORNJEGA JEZERA — JANEŽIC VIKA! Za pri-jazno povabilo — hvala lepa, Viko! Prav raid bi si ogledal lov na race! In tudi tebe, kako smučaš! No, če ne ¡bom -sam utegnil priti, pa mi sporoči, kako je potekal športni dan, boš? Lepo.pozdiraVljen, pa tudi vse ostale pionirje ¿¡z odreda Toneta Tomšiča mi lepo pozdravi! Iz LOKEV pa je priromalo pismo pionirke OLGE BAN. Veselil me, Olga, da si bila v šoli pridna in. kot si že sama ugotovila, da bi spričevalo bilo lahko še bolje, se moraš "tudi! potrudit':, da bo res še bolje ob koncu leta! Saj vem, da si pridna in bistra deklica in zato ti ne bo dalo prav velikih težav. Le malo dbbre volje in marljivosti je treba, kajne? Iz SV. ANTONA pri Kopru se je po dolgem času oglasil spet TURK RADO, učenec 3. razr. osn. šole. Piše. kako lepo so preživeli zimske šolske počitnice, ko so se sankali. Zdaj se pa zopet pridno učijo, ker bi radi' imeli na koncu 'leta lepa spričevala. Za tiste revne pionirje pa , o katerih pišeš, ljubi Rado. povejte svojim staršem, ki naj o tem sklepajo na svojih sestankih. Pa mi še kaj piši', kaj ste ukrenili Pred menoj .ie pismo naše znanka iz IDRIJE, p:onirke ERŽEN MARIJE. Napisala je leno in dolgo pismo. Ljuba moja Marija, zaradi tvojega opomina sem res v zadregi, ker sem prepričan, da sem ti nagrado poslal, še prav dobro se spomnim, da nisem vedel natančnega naslova, zato sem poslal'knj igo kar na šolo. če nisi prejela, mi, prosim, sporoči še enkrat, pa ti pošljem na tvoj naslov, ki sem ga zdaj skrbno shranil. S'cer me je tvoje prijazno pisemce zelo razveselilo in vesel bom. če tudi meni pošlješ kak svoj prispevek. Gotovo boš za naš kotiček pridobila tudi druge idrijske pionirje, ta mogoče se boste udeležili tudi tekmovania, ki ga razpisujem v tej številki. Na svidenje zopet v našem kotičku, kakcir ti praviš! KOCIJANČIČ RUDOLF iz Dijaškega doma v Tomaju je poslal v objavo nekaj svojih pesmi. Seveda mu bom prav rad ustregel. Dve pesmici je poslala tudi KOPACIN NADA, učenka VI. razr. o-semletne šole iz PODRAGE pri Podnanosu. Kmalu jih ¡bo videla objavljene v našem kotičku. Novi dopisnik se je oglasil tudi iz DOLJNJIH LEŽEČ pri Divači. To je dijak I. razr. gimn. V Sežani, BRATOŠ IZIDOR. "Izidor piše, da že dolgo prebira naš kotiček, pa se je kočno tudi on odločil, da postane naš mali dopisnik. Za začetek mi je poslal kar dva lepa spisa, ki ju bom ob priliki objavili. Gotovo pa bo Izidor še kaj pisal o pionirjih sežanske gimnazije. Pionirji iz STUDENA pri Postojni so poslali rešitev »Izpclnjevalke«, in sicer: MILAVEC VIKA, JAPELJ ANTON, SIRCA ALDO, ki je po-poslal tudi dve risbi, MIIIELčlC MARICA MIIIELCIČ ZVONKO, in RUPNEK ALBERTA, ki pravi, da piše zaito, da ne bom mislil, da so stari znanci name pozabili. Njeno .pisemce me je res razvedrilo,, ker sem videl, da naši pionirji pridno prebirajo naš kotiček. Tudi iz CERKNICE je pisal naš stari znanec in pridni sodelavec UDOVIČ JOŽE. Naš Jože je pravilno rešil lešnike in sestavljenko, sam pa je napisal spis in sestavil uganke. Pravi tudi, da so v Cerknici razširili šolo za dva razreda. Pri delu so pomagali tudi pionirji, Ki so nosili opeko. In to še ni vse! Cerkniški pionirji se udajstvujejo tudi v pevskem in tamburaškem zboru, ta mesec pa bodo šli celo v Planico, kjer bodo gledali tekme naših skakalcev, želimo jim veliko zabave! Naš novi dopisnik UR-BANČIČ BRANKO, učenec IV. razreda osn. šole iz KNEŽAKA, je napisal dolgo in lepo pismo. »Stran strica Mihe mi je v Jadranu zelo všeč in ker v njej sodelujejo sami pridni pionirji, sem sklenil tudi sam postati vaš prijatelj pravi Branko na začetku in nam pošilja pozdrave iz pivške doline, 'ki je bogata z burjo. V šoli je naš Branko zelo priden, saj je končal prvo polletje z odličnim uspehom. Snega v Knežaku niso imeli, pač pa hudo burjo, ki je naredila veliko škode, še nekaj nam je povedal Branko o sebi: da je namreč gojenec glasbene šole in bi nam prav rad za!gral »Venšek narodnih«, kar pa žal ne bi m,ogli slišati, zato pa nam bo še večkrat pisal. Našo stran tudi zelo berejo v vasi OTOK ob Cerkniškem jezeru, tako nam piše MULEC LADO, ki sicer hodi v osnovno šolo v Gornjem jezeru. Lado 'pravi, da je pozimi pri njih zelo prijetno. Jezero usahne, v jark;h in jamah, ki jih na dnu mnogo, pa voda zmrzne. Tedaj vzamemo v roke sekiro in sekajo led, da prideio do rib, kil jih pobirajo v vreče. Doma jih denejo v vodo in ribe spet ožive Potem jih očistijo, posclle in posušijo v dimu. Tako pripravljene spečejo na žerjavici in Lado nam zatrjuje, da je meso zelo okusno. Povabil me je tudi, naj jih pridem pokusit. Kar sline se mi cedijo ob tej misli in če bom utegnil, pa res pridem! Pozdravi vse cerkniške pionirje, ki pridno sekajo led in pobirajo ribe, želim jim dober tek! BAUMAN SERAFIN, učenec I. razreda gimn. iz STUDENEGA pn Postojni, je poslal spis o »Srni in orlu«. Poslal je tudi rešitev izipol-nj evalke in lešnikov. Pozdrave vseh pionirjev in cicibanov iz SOčERBE nam je poslal načelnik pionirskega odreda O-GRIN BRUNO, ki se je to pot oglasil prvič. V Sočargi se zdaj pripravljajo na pnMavo obletnice reljisbva kraškega pesnika Srečka Kosovela. Na proslavi bo deklamrral tudi naš novi znanec Bruno. želimo mu veliko uspeha in še kaj naj se oglasi. Pa še pismo MEVLJA EDIJA iz LOKEV pri Divači. Edi se že dolgo ni oglasil, zdaj pa piše, da se je moral učilti tudi med počitnicami in zato ni .imel časa. Tudi zdaj se mora pridno učiti. Vsi drugi, dragi moji pionirji, pa pridete na vrsto prihodnjič. iiSSt:: -, ■ :: j i ^ ' Narisal KOVAČIČ ZVONIM1R iz SV. TROJICE Prijateljica in tovarišica v borbi za novo življenje Velike spremembe, ki so jih prinesli izumi in odkritja tehnike, pa tudi nova dogrtanja mislecev, so podrle mnogo mejnikov, o katerili so bili še naši očetje mnenja, da so večni. Toda na svetu ni nič stalnega, in tudi vezi zakona in rodbinskega življenja so se spremenile. Napredna dogajanja na polju družbene ureditve so prinesla nova načela svobode in samoodločbe. Zakon ne predstavlja danes prostovoljno sprejete sužnosti, niti ni žena moževa lastnina, brez lastnih misli in prepričanja, ki bi služila le moževim željam in koristim. Žena, ki jo resnično prosvetljena, je osebnost, enakopravna v rodbini in družbi tei soodloča v uravnavanju medsebojnih odnosov. Zena si je. priborila svobodo in uveljavlja svoje sposobnosti skoraj v vseh poklicih. Svet in življenje se neprestano spreminjata in to, kar je bilo nekdaj za ženo nemogoče, je postalo danes dejstvo. Kot vse ostalo se je vidno spremenila tudi družina, predvsem v odnosih, ki naj vladajo v njej. Včasih je. bilo pravilo, da sta roditelja igrala v družini vlogo usode s ve,i iti otrok. Sinovom jc oče navadno določal poklic, mati pa je hčere pripravljala za zakon. Sicer se pa oblika roditeljske tiranije še danes tu in tam pojavlja. Dolgo je trajalo, da so se predvsem dekleta osvobodila nazadnjaških nazorov o svojem mestu v družbi. Včasih je bilo nespodobno, da je dekle šlo brez spremstva na ulico. da je hodilo v srednjo šolo ali celo na univerzo. Prava sramota pa je bila, da si je dekle samo služilo kruh. Današnja dekleta so postala celi ljudje. Toda mnogo je še mater, ki zahtevajo, da naj bodo še zmeraj poslušni otroci brez lastne volje, lastnega prepričanja in stremljenj. Roditelji tičijo pogosto z vso svojo miselnostjo v preteklosti. otroci pa hite s sodobnostjo ter si hočejo kovati življenje po lastnih željah. Starši vztrajajo na načelili Srajca iz toplega volnenega blaga, okrašena s krznom. nekdanje spodobnosti, nekdanje modo in zastarelih nazorov. Sinovi in hčere postajajo uporni ter se smejejo staršem, ki jih ne razumejo. Zaradi takih trenj pride v marsikateri družini do razkola in iz take borbe med starim in novim nastajajo tihe, a tudi velike tragedije. Mati, ki včasih svojih otrok ne do-seza niti po znanju, niti po sodobnih težavah in zahtevah, jo lahko nehote do njih krivična. Na ta na-čim vzbuja nerazpoloženje, skrajnih, sicer žalostnih primerih, naleti celo pri svojih otrocih na zaničevanje. Pa vendar tudi taka mati ljubi svojo otroke, saj je vse žrtvovala, da so dosegli višjo stopnjo izobrazbe. Otrokom mati upravičeno očita nehvaležnost. Tudi tako mater je treba razumeti. Skrb za blagor otrok jo dela občutljivo. Današnje dekle, ki nastopa in deluje v javnem življenju, sc zaveda bolj kakor njena mati, da daje svobodno izbrran poklic več svobode in u-glerta, kakor bedni, cesto !e iz zadrege sklenjeni zakon. Pametna mati bo svojo hčer mirno opozorila na nevarnosti, ki jih prinaša življenje. Lastnih izkušenj ne more dati, ker si jih mora hčerka sama pridobiti. Nov čas potrebuje novih mater. To so matere, ki naj bi Ivle hčeram prijateljice in tovarišice v borbi za novo življenje. Sodobna mati naj so uči ob lieeri ter naj se zanima za njen pokl;c. V nobenem primeru p.i naj ne poskuša vleči hčere navzdol in v preteklost, temveč naj raje pusti, tla jo hčer potetrne navzgor in v bodočnost. Na tak način se ho razvijala med njima nova, prava ljubezen dveh žena, ki sta obe zreli, ne pa razmerje, v katerem je mati nezrela in zaostala, hči pa vzvišena in materi sovražna. Tako s: bosta zaupali Nasveti m vzdrževanje usnjenih premetov 1. Snaženje barvastih čevljev. Na vsak način je treba barvaste čevlje najprej očistiti blata'in prahu. Nato si pripravimo zmes 4 de lov mleka in dela bencina S to tekočino nekako pleskamo z mehko krpo in pozneje izbrišemo. Ako madeži ne izginejo, je treba postopek ponavljati. 2. Plesniva mesta na usnjenih predmetih previdno namaiemo 2 vazelinom in takoj zbrišemo z mehko krpo. 3. Usnjene jopiče umijemo lahko z milnico, kateri smo dodali nekoliko salmijakovega cveta. Jopi? sušimo v zmemi toploti, nikakor pa ne v vročini. 4. Usnjene torbice očistimo prahu, namažemo jih z dobro belo kremo za čevlje ter jih z baržurasto krpo zdrgnemo. Topel plašč za mrzle dni. Ima ve-like žepe in majhen ovratnik okrašen s krznom. Zdravje našega telesa ogrožajo različno okužbe, poškodbe, vremenske spremembe in motnje t ustroju samem. Občuten vpliv na naš« zdravje pa ima ravno pravilna prehrana. Raziskovanja in pockuisi no dokazali, da pomanjkljivosti v prebrani povzročajo razne živčne1 in kožne bolezni, obolenja zobovja in notranjih organov, posebno želodca, ledvic in jeter. Seveda ta obolenja zmanj.šujnijo odpornost 'telesa, ki postane bolj dovzetno za različna nalezljiva obolenja. Ni dovolj, da človek dosti poj« in količinsko zadosti potrebnim kalorijam. Hrana mora bili tudi ae> «lavinsko bogata, to se pravi, da mora vsebovati vsa hranila v določenem razmerju. Vedeti moramo, da hrtu lxdja-kovin telo propada In postane neodporno, ker beljakovine sestavljajo telesno tkivo. Beljakovine vsebuje meso, mleko, fižol in jajca. Maščobe in ogljikove hidrate (sladko» in škrob) pa troši telo za g barij« in delovanje. Odvečne količine sladkorja sc v jetrih predelajo v maščobo, ki sc kopičii v salo. Pri tem imajo velika dela ledvice — odvajajo namreč strupene odpadke, ki sa so Omiladič, Žekar in HM. V nedeljo jo odigral Rabar si-muillanko v Portorožu, kjer se jo srečal na 31 deskah z igralci Pirana, Portoroža in Sečovelj. V štirih urah jc mojster 27 partij dobil, eno izgubil in tri remiairail. Rabarja je premagal major Zebenica, (nejmizi-ralii pa so Hiajd.arovič, Krcačic in Rutar. ir Plesne šola v Kopra Telesno-vzgojno društvo »Partizan« Koper jo začelo v mali dvorani Koprskega .gledališča s plesno šolo. Plesne rajo bodo vsako soboto od 15. do 19. ure pod stalnim nadzorstvom članov uprave »Partizana«. Vaje bo vodil tov. Ivan Gotiič telovadni učitelj iiz Izole, ki je bil na tečaju pri znanem plesnem mojstru Jtenku v Ljubljani. Vabljena jo predvsem mladina višjih razredov srednjih šol, pia tudi rai drugi, ki se zanimajo za plesno kulturo in etiketo. V aétítku -morem je imelo društvo za telesno vzgojo v Novi Gorici svoj redni občni zbor, ki se ga jc udeležilo lokrog 300 članov in simpatizerjev ter .predstavniki ljudsko oblasti. Prisostvovali so tudi gojenci industrijske šolo in dijaki ia dijaškega doma, kil so so ob tej priložnosti vključili v društvo. Ia poročil lin diskusije jo bilo razvidno, d'a jo v Novi Gorici, ki šteje nad 7000 prebivalcev, najbolj poreče vprašanja .telovadnice. 'Lani so so morali telovadci trikrat soliti, ker piso ¡mlogpi ¡najftiii primernega' prostora. Ob vsem tem so upravičeno sprašujem o J zakaj se vedno. -íajdejo srecbtvia za .gostilne, trgovine, hotele in druge lokale, za telesno vzgojo .pia ni razaunevanj.a ? Kljub vsemu pa moramo poudariti, da so mladina lin pionirji z velikim veseljem udeležujejo telovadnih vaj, čeprav so telovadni rekviziti zelo pomanjkljivi. Lani je MLO Nov.¡t Gorica sicer prispeval nekaj sredstev, ki pa so bila minimalna. Tudi podjetja se niso najbolje odrezala. Mnogokrat so morali posamezniki sami kriti stroške za vožnje aa1 razat-a tekmovanja. VcjLiba izguba za društvo je bil tudi odhod vaditelja Jožeta Puca. Telovadnih vaj se udeležuje 229 .telovadcev, od toga 33 članov, 55 Takoj vam povem veselo novico, da sva so z Juco na občnem zboru v nedeljo popolnoma »poglihala« r vsakem pogledu. Skikmila je, da ji bom nekaj malega vrnil y šestih mestecih. Vso ostalo mi jo oprostil*. Toda reči moram, da sem se tega občnega; zbora neznansko bail, V ponedeljek, na dan ženskega praznika, me je vzola s sabo v Koper. Gostila in napojila me je, da je bilo veselje. Se danes se mi vrti v želodcu. V hotelu Triglav me je .predstavila svojim znankam, potem smo pa plešah moderno im starinske da pozno ponoči. Ko smo -odhajali domov v večji družbi, sem ji svečano 'obljubil, da je ne bom več ogovarjal in zbadal, da jo bom poslušal, kakor so spodobi naprednemu zakonskemu možn. Mojo ponižnost je drugi dan takoj nagradila s tisočakom, to sem rekel, da moram iti po svojem »mešlirju« na Kras in druge kraje, kjer so me dopisniki nestrpno pričakovali. Še to moram .povedati, da eem šel v nedeljo popoldne ves veseli peš k Sv. Antonu, kjer so gostovali igralci prosvetnega društva iz Sv. Petra-Nove Vasi z Muklovo Zalo. Igralcem moram na tem mestu izreSi javno pohvalo, ker so so zares odrezali. Toda žal mi je, da nisem vrel s seboj malo masti, da ibii namasal avtomatične tečaje na vratih dvorane, ki so ves čas tako škripala, da je šlo vsem na ižiivee. Škripala so pa zaradi lega. Iker so. modisaiplin^prani ljudje, ki no spadajo sploh n>a predstave, neprestano hodili ven pa noter. - Že nekaj sem zvedel r Sv. Antonu, da so namreč na zadnjem sestanku Socialistično 'zvezo -obirali in ogovarjali nekakšne »tujce«, iki da baje odjedajo domačinom kruh. Takšno šepetanje o »tujcih« so jo precej razpaslo ne samo v Sv. Antonu, .ampak .tudi po drugih vaseh. Vse kar ni iz domačega 'brloga, so »Kranjci«. Tako modrujejo in peri ■tem mislijo, da so iznašli penicilin, ki bo ozdravil vsei gospodarske in špekulantsko potrebe Antonoanov. ■Kaj bi šole ikneili govoriti o »tujcih« Ljubljančani, ki jih je danes dvakrat več kot pred vojno? Pa Trža-čami, saj,ni na Primorskem .družine, ki ne bi -imela vsaj po enega člana, ki je poslal Tcžačan. Ja:z pravim, da Slovenci nismo in ne moremo bili .tujci na svoji asemiljli, .pa naj 6mo r Sv. Antonu, Celju, Novem mestu, Jesenicah, Trstu ali kjerkoli drugje. To je -naša skupna domovina, tujce smo pa s krvavo borbo odpravili z našo zemlje za vse večne čase. Kdor tako govori, se mi zdi podoben Obrovčanom pred sto leti, ki ne bi bili za vso na svetu pustili, da se kak domač fant razgleda in .poroči z 'lepo in -pridno deklico ia Golca, ki je oddaljen samo 4 kilometre. Ko eean se vračali proti Kopru, sem so seveda po stari navadi ustavil r 'gostilni pri bivši koprski postaji, da bi videl kakšnega znanca in da si zmočim jezik. Našel sem med dmgiim tudi starega prijatelja, ki šofira pri i»Slavniku«. Naročil si je 20 dkg salame, pošteno olupljene. Stvar so mu jo zdela zelo sumljiva, pa jo šol pogledat v kuhinjo, kakšno tehtnico imajo. Zahteval je, da hi tehtnico pregledali, ker je ugotovil, da je sleparska, toda zgovorni gostilničar ga jo z »lepo« maniro postavili pred vrata, češ da nima ničesar iskati r kuhinji. Šofer mi je povedal, da sta si gostilničar in sva-ga« velika prijatelja. i»Vaga« namreč ne slep ari, ampak samo pogaja goslilmičarjere misli in želje. V torek sem so odpravil z avto- busom v Sežano, da bi ugotovil, čo so Kraševci že popili ves teran za pust, -ali ga jo še kaj ostalo za izvoz. V Divačii so me takoj spoznali in mi oprostili, kar sem od njih napisal v zadnjih številkah. Mnogi so se mi ponujali za dopisnike, če bom kaj plača.1. P.ri Hišniku sem dail za 2 litra terana. V naglici so m! pripovedovali, kako imenitno so praz-movaflji pusta. Divaški maškaradni voz je bil najlepši in je obiskal' vse vasi-, od koder so pripeljali cele kupe klobas, jajc in »pancete«, godba je pa delala 'takšno ozračje, da je rajalo staro in mlado vse do Vremšoin-e. Ko sem prišel v Sežano, sem ugotovil, da so ja precej spremenila. Povsod nokaj gradijo. Sežana 'bi rada postala pravo mesto. D.ivaškli teran sc mi jo med tem že destiliral po trebušnih kanalizacijah in bi ga bil rad odložil, da poskusim tudi sežanskega. Sprevodnik mi je takoj pokazal prostor, Id .je uradno določen za takšne potrebe. Ko sem vstopili., sem sel pa neznansko začudili. ker to vendar ni sUramišče, ampak razstavni prostor predelanih domačih pridelkov. V gostilni so mi kiasmej/ei .plovadlaili, dia bo razstava odprta do spomladi, ker jo .tujci in turisti precej dobro obiskujejo. Nekega ¡znanca sem r hotelu vprašali, zakaj gradijo nov vodovod, ko jo pa kraški .teran mnogo .boljši in zdravilnejši. Povedal mi je, da so vodovod gradi zaradi nove milckar-ne. Kraševoi, je rekel, niso v Trst nikoli prodajali mleka brez vodo in se bodo te tradiaije držali tudi sedaj, ko bo začela obratovati modema mlekarna. Č-o no bi -gradili mlekarne, tudli vodovoda nci 'bi potrebovali. Voda so bo amortiziral a v nekaj letih. Vaš Viano mladincev in mladink in 141 pionirjev in pionirk. Društvo 'goji lahko atletiko, smučanje, odbojko, namizni tenis, plavanje, kajak in drugo panoge. Prizadevanj a vaditeljev in članov so bila kronana z uspehom, saj jo lani društro osvojilo v mnogoboju v Skopju prro mesto. Udeležili so so tudi raznih akademij uj tekmovanj, n® ka-t-erih eo dosegli dobro rezultate. V načrtih za prihodnost jo ma prvem mestu graditev moderne .telovadnice v bližnii stadiona Branika. Stroški bodo veliki, saj je predvideno T načrtu okrog 20 milijonov dinarjev. Če bodlo vso obljubo 'izpolnjene, bodo .začeli a gradnjo že i maju. Po zboru je bili* telovadna akademija-, na ikaitori so nistopLli člani, mladina in pionirji. 'Najreč odobravanja sta žela brata Puoa. Upajmo, da bo lotos delo Partizana še uspešnejše, saj mu je obljubljena večja pomoč. Samo pred-' sednik MLO je obljubil 10.000 mesečne podpore, kar je aa nad 109 odstotkov več kot lani. ' je v Pred dinevi je bil v Tolminu občni zbor Partizana, na katerem so pregledali enoletno delo. Društvo je med najboljšimi v okraju, kar je precejšnja zasluga požrtvovalnega predsednika Vinka Kramarja. Lami je število članstva naraslo od 50 na 219. Večina novih članov je iz vrst mladine, ld se aktivno udejstvuje v vseh športnih panogah. Za uspeha društva imajo precej zaslug dijaki učiteljišča, ki predvsem pomagajo na strokovnem področju. V dvomesečnem tekmovanju je društvo odneslo prvo mesto v okraj.u. njegovi člani pa so z uspehom nastopili .tudi na raznih akademijah in drugih prireditvah. Slabši rezultati so bili le pri udeležbi mladine na raznih tečajih, ker nekatera podjetja niso pokazala dovolj razumevanja glede dopustov. Tolminski Partizan se bori s precejšnjimi finančnimi težavami, ki pa so jih mairskdaj premostili prav s požrtvovalnostjo članstva. Tako so lani iz starih ruševin preuredili lepo telovadnico, ki se je poslužiujejo tudi šole. Nabavili so si tudi najpotrebnejše rekvizite. V zimski sezoni so organizirali smučarska tekmovanja in razne izlete ob veliki udeležbi članstva. Zelo aktivne so tudi druge sekcije, zlasti odbojkaška, nogometna, košarkaška, namizno teniška, lahko atletska in kolesarska. V okviru dvomesečnega tekmovanja je sodelovalo nad tisoč mladincev in mladink ia okoliških vasi. S. A. Odretoa radia za zeleEO mizo V nedeljskem kolu državnega nogometnega prvenstva je slovensko nogometno občinstvo z največjim zanimanjem pričakovalo rezailliat srečanja med ljubljanskim Odredom in skopjanskiim Vardarjem. Poraiz ▼ tej tekmi bi pomenil, da je usoda slovenskega preidlstiavnika dokončno zapečatena. Odiredovci so bili skoraj vso tekmo v premoči in tudi dosegli po Toplaku vodilni gol, ki ga pa sodnik ni prizna'1. Vardar je le redko prišel pred goil domačinov, veuidiar se mu je v dragem polčasu iz hitrega predora posrečil .goli, ki mu je prinesel obe točki. Gledalci so ob koncu tekme energično protestirali proti sodniku, ki jo zakrivil več grobih (napak. Vodstvo Odreda pa ja takoj vložilo protest za razveljavitev tekme. Kot vidimo, so bo ■usoda Odreda odločala za zeilesno mizo. V primeru, da tekmo priznajo, nima Odred milit najmanjših praktičnih izgledov, da ostane r zvezani ligi- * Nogometno prvenstvo Jugoslavije bodo sedaj za liri tedno prekinili, ker iigra naša državna reprezentanca kvailiifikacijstki .tekmi za svetovno prvenstvo z Grčijo in Izraelom. Čudno se nam zdi, da niso vzeli v pošter pri sestavi reprezentance Toplaka, ki je v izredni formi, določili pa so na primer Mitdoa, ki s svojo iigro r zadnjih mesecih itega vsekakor ni zaslužil.