XXX. leto Iihaja vsak dan ave4er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a t s t ro-op ers ke dežele za VBe leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo naeseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brea pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor p< 6tnina znaSa. Za omanila plačnje se od fitirisb pnt- petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrnt tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m- izvole frankovati. — Rokopisi Be ne vračttjo. — Uredmfitvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Opravniatvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Telefon Nt. 84. Kathreinov odstop. 2« dolgo m nt bena stvar javnega mnenja tako presenetila, kakor odstop predseđn:ka poslan-ake abornice dr. Kat hrena. Presenečenje je bilo toliko večje, ksr prvi trenotek ni biro možno uganiti povoda odstopa, saj se ni sgodilo de nič, kar bi bilo moglo pre naroČiti ta korak, kajti nesoglasje mej večino in Kathreinom gteds kompromisa z opo-aicijo pač ni stvar, radi katere bi mogla nastati resno diference. Katbrein tndi ni odstopil radi kaka degodbe, aro p i k odstopil je v prvi vrati iz o tirov na to, kar na zgodi v večini, katere sanpni mož jn bil kot prednednik. V tej večini se vae kuha in Dipaulijev jezikovni predlog jo utegne povsem razgnati. Večina je zahtevala, naj se najprej reši na-godbeni provizorij potem pa naj jr de na vrsto Dipanlijev jezikovni predlog. Ta zahteva gotovo ni bila neopravičena, saj so pri ns god bene m provizoriju angsževani najvitalnejši interesi države. Toda opozicij on a lni Nemci niso hoteli odnehati, ker so hoteli doseči vsaj moralno zmago nad vlado ia nad desničarskimi, jezikovne naredbe zagovarjajočimi strankami. Dipauli pa se ni oklenil zahtsve svojih ta-voznikov, ampak je v „ Vaterlandu" izjavil, da boda poskušal vzlic vsem oviram dosei'i svoj smoter, a Če ga na doseže s pomočjo deBnice, poskusil ga bode dcaeči brez nje. Nemške etranke so to Di paultjevo velevažno izjavo takoj razumele. Ž njo ja Dipauli povedal, da je pripravljen vstopiti s svojo stranko evsntnvalno v novo kombinacijo strank, sestaviti novo veČino. Da ima to v mialib, tega ne izpričujejo samo krščansko socijalni listi, kateri Že govore o zjsdi-njenju vseh nemških strank v jedro koalicijo, to kažejo tudi namere barona Dipaulija za najbližjo prihodnjost. Dipauli hoče pri raipravi o predloga, naj se ministarstvo obtoži radi jezikovnih naredb, predlagati motiviran prestop na dnevni red, a ka teriaa boda nas vi to val, naj zbornica izreče svoja obžalovanja, da je vlada izdala jezikovne naredbe. Pri glasovanja o tom predle ga se izkaže nemška solidarnost. Ako se združijo na ta predlog vse nemške stranke, ja a tem ustvarjena nova kon LISTEK. „La Traviata". Opera v 4 dejanjih, po Dumasa ml. ,,Dame anx csmćlias« »pisal F. M. Piavo, poslovenil A. Funtek, uglasbil Oiu-seppe Vordi. Naj plodovi tej ši skladatelj italijanski, ki je svetovno slavo pomnožil svojemu narodu po svojih skladbah, Vordi, ja že precej dober znanec slovenskega gledališkega občinstva. Njegove opero „Trubadur", .Kigoletto" in „Ernani" so priljubljeno repertoirne točke slovenskega gledališča. Kot četrta se jim pridruži idaj „La Traviata", katera se je prvikrat pela v „Teatro Fe-aaoou v Benetkah I. 1853. in ae je kmalu razširila po vseh italijanskih in francoskih odrih. Nemci so bili nekoliko časa napram njej bolj skeptični, a na toliko zbog tega, ker morda delo nima muzikalna vrednosti, nego bolj radi tega, ker jim jo nedostajalo spretnih in pripravnih pevk in predstav'jalk naslovne uloge. Šele, ko ao tujo, italijanske in francoske pevke nastop? le v tej težavni, ob jedcem pa tndi jako stelacija Desnica ne bo na noben način več hotela bediti z Dipaulijem, sicer pa bi že predlog sam bil naznanilo, da jo Dipaulijeva stranka izstopila iz večine. Dipauli goji morda še druga upanjn. Morda upa, da dubi aa svoj predlog v zbornici večino, da zbernica rjegov predlog vsprejme, kar bi bila eklatantna nezaupnica khrikalcem skrajno neeimpatič nerru gretu B*deniju, morda upa celo, da postane vodja nove parlamentarne večine . . . Vaakakor so Dipaulijevi manevri neposredni poved Katbreinovemu odstopu. Se li Kathrein ž njimi idtntifikuje, ali želi tudi od, da bi razpadla sedanja vačina, o tem se še nič gttovoga ne ve. Kathrein ja Nemec in narodno precej zaveden, torej ja lahko mogoče, da mu sedanja račina ni nič preveč ugajala. Nekateri liati sodijo, da je Katbrein ccVopil. ker se ne etrirja z načrti desnice, kako odučiti obbtrukcijo. Ti liati prav jo, da je Katbrein konci* lijanten človek, kateremu so boji ia racpori zoperni, a ker jo nvidel, da bode tr-bu nastopati s največjo eoeržijo in s kruto brezobz roostjo, ako naj zbornica pravočasno reši na godbeni provizorij, se je nmaknil. Koliko je aa tej verziji resnice, se pač še ne da konatatovati. Ko je Katbrein prevzel predsed-stvo, je moral vedeti, da mu bode prebiti hudo boje z obstrnkcijo, in radi tega ni prav verjetno, da so ja nmaknil s predsedniškega mesta, ker bode treba postopati že odločneje kakor eedaj. Kathreinov od stop je bržčas znamenje, da ae bliža dan, ko ae razdere sedanja večina, in ko preetepi za „ravno* pravno8t vseh narodov zavzeta" nemška klerikalna Stranka v tabor najatrupenejših sovražnikov ravno-pravaosti. _ Madjari in na godbeni provizorij. Nemški cbatrokcijcnisti so dcživeli britko razočaranje, tako bridko in nepričakovano, da se zdaj z divjaško srditcsljo zaganjajo v nekdanjo ovoje aajboljše prijatelje in zaveznike, v — Madjare. Ogerski ministarski predsednik baron Bar fly je, cdgovarjaje na neko Kossothovo interpelacijo, podrl vse nemške račune, narejene za elučaj, da se Nemcem posreči preprečiti pravoČasco vzprejetje nagodbanega provizorija. Nemci so upali, da se ms rodajni krogi, čim uvidijo, da ni upanja na rešitev provizorne nagodbe, ustrašijo nemške ebitrukcije, in da bodo moral Badeni odstopiti, Češ, da mora sicer na mesto dualizma etopiti personalna unija, ako se v parlamentu nagodba provizorno ali definitivno ne odobri. Banffy pa se je izrekel v rgirskem državnem zboru vse dtugače. Povedal je, da Ogeraka, ako ao v avstrijskem parlamentu ne dožeoe nagedba, ne misli pretrgati vseh zvez s dslitvanako, da po njenih mislih dualizem a tem šs ni pokopan. Ogfrska vlada sicer odklanja provizorno podaljšanje nagodbe s pomočjo cesarske naredba, pač pa je mnenja, da se sms z avstrijsko vlado provizorno dogovoriti gleda carinske in trgovske prgodbe ter glede banko in užitnine, dočim bi krona določila obojestransko kvoto, ako s? primeri slučaj, da bi avstrijski par* lament ne meg I ničesar skleniti glede provizornoga podaljšanja nagodbe, bodi vsled ob trike h, ali pa da je bil iz kateregakoli vzroka. Po tej izjavi miniaterekfga predsednika, katera jasno kaže, kaki dogovori so so v Budimpešti skle* nili pri zadnjih psvetovanj h mej krono in odličnimi madjar8kimi politiki, je jasno, da se grofa Bi« dtniju za nagedbeni provizorij ni bati, da provizoriju ne more biti nevarna niti obstrnkcija niti desnica. Ako se mu ne posreči, doseči v parlamentu podaljšanje provizorija, kar bi mu iz umevnih raz-lcgov bilo seveda najljubše, doaeže ga drugim potom, ce da bi se vsied toga prem« n lo ustavnopravno razmerje mej Cieli var.sko in mej Ogersko. Kaj čuda, da bljojejo obstrukcijonisti ogenj in žveplo na Madjare, saj so jim kar na kratko uaičili vse nadojo na u*peh njih rhstruicje. Da dote" Mtdjaii za svojo, kreni in B> 'eoi u izkazano prijaznost bogato plačilo, o tem pač ni dvoma. V LJubljani, 27. oktobra. Državni zbor. Obatrukcja triumfira. Prva žrtva je tu, dr Katbrein je zapustil bojišče. Me) splošnim ntrmtnit-m je naznanil podpredsednik pl. Abrahtmtvv cz zbornici to vest ter sporočil, da se livrii v jedci bodočih saj volitev novega predsednika. Katoliška narodna stranka se je na to vič tu pcsvttovala v evoji klubovi 8obi, koga bi kandidirala. Nekateri ao mnenja, da predfedaik zbor- hvaležni ulogi, postala jo »Traviata" tudi na nemških odrih stalna točka repsrtoirja, s katero so najslavnejšo kerifeje francoske in italijanske opere žele obilo slave. „Dramatično drnštvo" je glade na to, da je ta opera v Ljubljani sploh tudi iz prejšnjih deb skoro nepoznana, gotovo storilo prav, da seznani občinstvo tudi s tem zanimivim delom Verdijeve muze. Kor jo predjaot operi vzet iz Damasove, tudi na slovenskem odra Že nekaterekrate predstavljena efektne drame „Dama a k a m e I i j a m i*, lahko o libretu sameav, ki ga je 8 znano spretnostjo priredil Verdijev Iibretist F. M. Piave, spregovorimo nekoliko bolj na kratko in navedemo le poglavitne točke. Po kratkem, sladko tožečem uvodu, katerega celo strogi, italijanski glasbi no posebno prijazni kritiki prištevajo najboljšim instrumentalnim skladbam italijanskim, nas prestavi skladatelj takoj v drznem prehodu v razkošno, burno in strasti polno življenje, v salon lahkožive pariške k raso tice Vio lete Velery, okrog katero se zbirajo vsi lahkoživi in veseljaški krogi pariški. Poleg prijateljico Viola tine, Flore Ber\ox, in njenih prijateljic in prija- teljev, najdemo v družbi markija u'Obigny, barona Dcuphola in tiastona, vicoratej* de Letorieree, ki predetavi Violeti ravno d.) •!• g* mladeniča Alfreda Germonta, o katerem ji pravi, da se izredno zamira zanjo. Na splcšio željo mora A'fced zapeti veselo napitnico, katero ponavljata Violeta in zbor. Alfred: ,,Na zdravje, nalijmo si čaše, Ki ljubav jih s cvetjem ovija, Bog ži\ i, Cas radosti naše, Ljubezni pozdrav naS veljaj! V nji žitja jc vsa poezija, Brez njo ne bi mogel na Bvetu Živi ti, ne piti ne peti Ljubtzen to je na§ raj." Violeta: „Mcd vami zavest me obhaja, Da ktasno na zemlji je žiti, A glupo življenje do kraja, Ki slasti razkošja no zna. Ha, peti, ljubiti iti piti, To kri nam po žilah razžiga, To du5o pohlepno nam dviga Iz bedo temo do neba." Zbor: ,,Lo pojmo in pijmo, Za nas ni idmoia, cijomlne uradnike, ki so postali inteligenten proletarijat, bujakajač ia dražeč ljudstvo. Taki uradniški agitatorji 83 izzvali I. 1883 v Srbiji celo revolucijo, aćavajcči radikalce ni naprednjaka. Po želji kraj« Ijevi ue omenjeni paragraf ba/ kmaln kaaira, a čimer ae kakovost uradnikov izboljša ter onemogočijo fiaati^ne agitacije. Napram no/i vladi se vede liberalna stranka j»ki raservirano, radikalci pa se pripravljajo na uajodlo'nejšo opozicijo. V kratkem bodo imeli rad kalci straukarsai shod. Vlada oe bo opirala na napredaj tke, katerim se pridružijo ae neuttalci in divjaki. Ruski car, ki se js rrul I 8 svojo soprogo tri tedna na hjsseaskem dvora v Djrmstudtu, ni hotel sprejeti pjseta velikega vojvode Badanskega in njtgove soproge, h&tti Viljema I. 1 -r je vehkenu vojvodi kratko odgovoril, da je že z vh mi doevi razpolagal t?r ni dojtavil niti bjsedce opravičenja. li».* u-ki vlada)!. 7 2 let star in eplošao priljubljen gj-ipod, je v sled toga jako razžaljen. Vse časopisje se bdti z vprašanjem, kaj je vzrok žaljivemu odgovoru carja. Olgovor* pa na ve oih'e. Kubi poda Stanaka vlada samoupravo in občoo volilno pravico za ub2;mke, provincijalne m i gi ilat ur volitve. Kubmaki parlament bo šesta jal iz dveh zboruic; parlamentu odgovorno noioi-ster^tvo bj et-E-lo 5 ministrov in na čelu min s'er-sktga svota bo -t.n generalni gavirnsr. Šianska vlaJa bo obdržale* k • ntrotj nad vojaimi, mornaric n mi, pohcijstioni >n zunanjimi tasmerami. — V Havani so pristali W y'erja upirajo prihoda mar dala Blanc« feei če vedno i t r j ..o demomt-ac je. wl» j^arcial" poroča, da leži na Kubi 40 000 vojatov bolnih. Dopisi* Iz Zagorja »1» s »vi, 25. oktobra. H rala " psvOvodji učitelju M Adamiča Storil je svojo ..■ i ,' ' Ni sa ni s strašiti pod nje govsm -m vedet'om truda in težav. Posebno je nas presenetil (i i kvartet, gospodje Zapaačič, Gela, Adamič in Kopzivto. L hko bi jih poslušali celo noč. Kaj pa dale igra „IJtial* Skoro bi na verjel, da igrajo ta zagorski d>leCaotja Tu ni b.lo Videti oaega strahu, ki g.-* občuti vjakdo, ki stopi prvo krat na oder, tuli nič prsdjenega ni bilo. Giapo dičina ŠušterSi'eva nm je s stojo Ljidmilo t-koj prikovala na stol Zibko si je izbrala gispodič'ua Korbarjeve. Bla je ta vloga Čisto za njo. Nehote nam as je ona-liU z nt-žniui gi&scom, s toliko na ravnostjo. G ap» d T*uf.r nam je pa pokazal s smešno reanobc, kakšen je pravi Kranjec. M slili smo, da imamo pred eeb j prt fesijonaloega igralca. Vilka ja igral gospod B hi tako, da bi ga malokdo boljše. No, hlapca Lako j« bil dobro pogodil gesp. Korbar, in ta Lika, >r pr* in tovaršev, Irota in tovarišev na dnevni red Dr K i n d e r m a n n ne je teoan pred oga uitavljal tor S[ i r.i na n mŠko katolško stranko, naj f-okaže z u i s . n tm, da še ni izgu-b Ia vsega te :jš»om.rcdarga vUta Končno je izjavil p os). Wolf, da ne z c dat poni dr. Kith.eiaa kom prosiš s pradse^atvom preneha, tar da začne abstrakcija z din-i».Tjim dne« z najhujšimi sredstvi. Obitrukcija ne olnt-ha nd imenskih glasovanj, ako-ravno poatsaoflao vbled tega vsi bebasti, je dejal 'V'-' i:' kajti samo tako nad je mi žno oceziogočiti nagodbo ter odstraniti Badunijevo rcimaterstvo. Končno je b.l sprejet prvdlcg za konec debate. Nova trozveza „Hanuoverache Post* p r ia po d u Ii Peterbargi, da jo bil N 1, i ,v za u pres-avi.-n v R a, d . posreduje mej I.alijo io l-':a:: ij o ter da. se ikk ne končno nova trozveza: Rusija-Francija Italija. Nemčija 8* t«j Z7ez>, katera bi bila pred vsi Mlakarjev nastop le nekoliko sumaiv sdet, l1-1«! je evojega hlapca za Mlakarjsa in ko je frpic videl, da Mlakar na pelje relssv k stavbi vnskega poslopja, kamor bi j h moral po svoji iz ■ vtdbi peljati, naznanil je to gospodarju, kateri je I' Mlakarja aretovati. Dognalo se je, da ie Ant n lakar le goljufal, in da ni on delal pri F. lest-hi ■iju, in da ni tamkaj tudi nobenega polrja Vilanto. L vtke. na katere je dobival železo, je podp'eaval sam. I sva bi! pa j- A gu*ta Ž »bkarjn že'eaa ia 137 9 Id. in trgovcu Karo u Kam h ga za 570 * U Žt-lezo i- prodajal kupčevalki st»rega ž-lesa, Apo Ion 111 Toman v Pr stavskih ulice h št. 8, kjer s« je dobilo v-' koma do« no ega železa, rnlsev n t rz. Na držnvnpni kolodvoru se je dobilo 25 r«l*e/, t>žkih 1100 klg kater« je Mlakar h tn odposlati v tovarno v J u«niče Mlakar izročil se j* deželnema sodišča. — (Osobna vest ) Gimnaiijak; hu 1-nf, gosp. J o s i o 7. i i i h ja napravil včeraj na djnajakeu vs' tč lišii profesorski izpit iz zgodov ne in astaljs* pl^zai :arji ho vrg ne % veifko težavo attavJi in jh zoppt z^e'ali /. vKknii), a r-.zai potnici se n so Opali ve': v ku pejo auapah n - (J \\ , »\ domov. — (Priporočilo) Slavni c. kr. okraju šolski svet " K• »k - je z dne 12 t. m. šr,«v. 1281 nt-enanil vnem p'>drfjoni-n šolakun vodstvom, 9ke krsi ž 0* tools pf ioorođ h." — (Pevsko društvo „Zvon" v Šmartnem pri Litiji) hi v upomin evujun u nrl to etetu m v dan -h -« < tniko* o-fo na p k"a'i$en — (Občni zbor podp učiteljskega društva za eežanski okraj) u 4 aovemof* « Naor« ž u« točno ob 10. ur^ dopoluini Dnevni red: 1 Prakri r»i uk : ct-oje pol ure. naz. uk pol ura s prvoletn ki, 2 V^rfitaciia »ap. zjdojfga zboro vania. 8 nlz Ciiia v Ktromk", potopisna črtica. 4 Predi 5 Pevske vaja. — (Kdo bo nadškof v Gorici?) „Picco'o" poroča, d* je ža dokčeno, da postane por -k-»-puljnki šk>f Flapp nudAkrf v Gorici, goriftki prosc Jordan pa d* postane šk'f v Poreču. — (Slovensko časopisje) Kak >r nun že na- ?ne napovedi v evrho odmer jeoja dchod.une. Z h eva' je Blover.skib : ako» m urad lik pa mu je vsiljeval nemško laške in ue. r. flsval okrli a. h, da mora nemški znati, češ, da je nemščina v Avstriji — državni jeziti! — (Iz Barkovelj) se nam poroča, da je slavnost outritj« nagrobnega spomenika ockojnecnu prezBslužneaau rodoljubu Drignuu Mirtelanou določena na dan 30. in na dan 31. oktobra. * (Falliment tvrdke Hirsoh) Ve-likan^ka t^rdka z . i i f k ijsno iq moduo blago na Da i.-iju, f •lOiv-k" tvrdaa bratov H r^ch na ^Grabnu' in na ,Mrh Hi t>rrcia js insolventna. Pasiva trrdkn zna Š4io nad 700 000gtd. Tvrdka je imela aa rcilijone dihodkov, io damo izredno elegantna trgovina aAu pr x fix-" na .(Jrabnu* je imela dnevnih stroškov vedno nad 800 gld. Tvrdka je svetovno znana ter je :m» a tudi mfi S oveaol odiemateljice. * (Modna jesenska barva) Kdor boče biti modno ooleče« naora ved nt i, da je sedaj tudi na Danaju zelena barva najbolj modna, toraj tndi najalegantn^iša Ramene cipele eo izginile, a prišle so zelene. Vsa li ia gospoda nosi na ulici, v salonu in pri vsaki pri litri zelene črevi)*. * (PomilošĆeni žurnalist Bartha) ki je zajedno de poalanec. ja p aal v svojem časopisu, da je \V korlo/a vlada podkupila mnogo opoaici| skib lisi o v, di niso pisali proti vladi, ko sa je šlo za civilni wk n. Bartha je bil obsojen zato na 60 dnij zapora. V soboto je šal v ;e'o, v nedeljo pa jo bil ž« svoboden. Veliko število žnrualiatev je prosdo z»nj pri na«n steratvu. * (Moderni pes) Na neki angleški pasjim Savi js ti i u j jian mivejši psa z — umetnim zobovjem. Njegov gospodar Mr. Mozelj je namreč zobozdravnik. Ko es je tedaj ljubljeni paioek tako p staral, da je izgubil zoba, mu js zdravnik na pravil umetno zobovje. Pes sedaj zopet lahko gloda kosti, a je ob jednem tndi izborna reklama svojemu gospodarju Darila i Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela dražba v Ljubijmi po gesp. £ St. pod geslom: „11 »g m narodi" 12 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in u j. h nasledniki! Zahvala Gospod Fran Ž m je izrodil giap?f ;n«ri ni v prijateljskam kroga na koris1 dražb« sv. C rila in M toda nabranih 10 krm, za kar s i mu oibor > Jtkebsko trnovske žeoske poJrainic* prisrčno zib*aijaje. Telefanična in brzojavna p .ročila. Dunaj 27. oktobra. V dinašnji seji po slanske zbornice dela opozicija obstrukcijo z vso silo. Oi 11. ure dopoludue do 3 ure po poludrie |i bilo deset glasovanj po imenih, mej njimi troje tacih, pri katerih je bilo treba po dvakrat glasovati. V krogih desnice se govori, da se danes ob 4. uri Baklju51 seja, v jutrišnji stji pa d» glasovanja po inu nih veo ue prepuste. Dunaj 27. oktobra. Parlamentarna komisija desnice je sklicani na seio, v kat ri se določi modus procodendi za onnjitev obstruk cije, Desničarski krogi upajo, da se v tem oztru doseže porazumljunje tudi z nemško ka toliSko ljudsko stranko, tako da bode jutri desnica mogla preprečiti glasovanja po imenih. Dunaj 27. oktobra. Pričakuje se, da. izda desnica nov komunike' glede polož.ja. Dunaj 27. oktobra), L(jgitiinacijski od sek je že razdelil poročila o nekaterih prote stiran h volitvah. 0 vol tvi laškega posl. Ver-zegnassija bo poročal dr. L a gin j a, o volitvi laškega posl. Bartolija bo poročal dr. Fer-jančič, o vo'itvi dr. Liginje p* češki pasi. Slama. Dunaj 27. oktobra. Vprašanje, kdo postane naslednik KathreillOV, še ni dognano. Desnica je pozvala katoliško ljudsko stranko, naj designira svojega kandidata. Dunaj 27. oktobra. Srbski pos'anec iz Dalmacije dr. Kvekvić je pristopil Suk-I je vem u klubu. Dana) 27. oktobra. Dr. Kathreio se mudi v Iliim, kj<.jr se je napram nekaterim novi na rje m izreke! o vzrokih svojega odst >pa. Ka-tbrein je rekel, da je že dolgo časa mislil ua odstop, ktr veduih škandalov ni bilo mogoče pretrpeti io ker ni hotel b ti p tdsedtiik zbornice, kntera nič ne dela in le čas trati. Nje gov odstop je pospešila okolnost, da \si nje gori pomirjevalni poskusi uis > iuaeli uspeha, in da je položaj jako opasen. D.jjal je, da je me rodajne kn>ge muogokrat opozarjal, da se raz rmre ne izboljšajo, dokler se ne doseže poštena ponizumljenje mej Cehi in Nemci, da pa ni nič dosegel. Odločil se je za odstop, ko se je pre pričal, da vlada ne p dpira D paulijeuh pri zadevanj glede jezikovnega zakona, dasi im t P.p^uli najpoštenejše n-iinene. K^threin ne oi loži mandata, pič pa je prevzel opravila ko; župan v llillu. Dunaj 27. oktobra. Danes popoludne se razglasi novemberski avencemait. Krakov 2 7. oktobra. Vojni zapovednik podmaršil baron Albori je imenovan feld-cajgmajstrom. Budimpešta 2 7. oktobra. Vladni list „Neinzet" prijavlja z ozirom na Banfi'yjevo izjavo glede provizorne nagodbe članek, v katerem pravi, da je zdaj jasno razloženo, kaj se zgodi. Ogerski je vsejedno, kako se poraz-umejo avstrijske stranke. Ogerska hoče nagodbo, naj jo dobi posredovanjem in dogo vorno z avstrijskimi strankami, ali brez njih ali proti njim. V tem oziru sta krona in Ogerska jedini in jima ni mar za avstrijske stranke. Milan 27. oktobra. Črnogorski knez Ni kola je obiskal kraljevsko obitelj v Monzi in se s svojo hčerjo in zetom prestolonaslednikom odpeljal v Neapolj Kolonija 27. oktobra. ,Koln. Ztg.* javlja z ozirom na razper mej ruskim carjem ir badenskim velikim vojvodo, da je bil v Darmstadtu 24. t. m. ves dan pripravljen poseben dvorni vlak, da odpelje carsko obitelj, in pravi, da je prišlo do tega razpora vsled obžalovanja vrednih dvornih spletk. Hamburg1 27.oktobra. Parnik „Kaspar" se je ob Kalifornskem obrežju potopil. 13 oseb je utoniio, 3 osebe so se reSile. Madrid 27. oktobra. Vlada je odposlala večja krdela vojakov v severne kraje, ker se je bati k ari isti ški h nemirov. Listnica uredništva. Z. v Lj : Sprejete. — A. P—C v K.: Prekasno. Priporočamo ae. — Dopošiljalcem prevodov: Prevode objavljamo iamo kratke; vai daljli prevodi naj se pošiljajo .Slovanski knjižnici"! Avitrljika apeolj alltet*. Na želodi n bolehajoči« l; - ..|. ii priporočati j* porabo pristnepa ..Moli ovega Seidlitl-pranka", ki je preskuseno domače zdravilo in npliva na ielodec krepilno ter pospoftilno na prebavljenje in Bicer I raatoAim uspehom. fikatljica 1 pld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. HOLL, c. in kr. dvorni zalajratelj, DUNAJ, Tu« -hlauhen 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLh-ov preparat, zaznamovan c varnostno znamko in s podpisom. H '97—14) (i «r~ taborna đeslvtfsi Taimo-Cliiniii tinktura za lase okrepruje in ohranjuje lasifiče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom fiO kr. *> Je.lln« iaI»K<« •** (90—42) lekarna M. Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. I mrli M v IJubljaiil: Dne i?."l. okti bra: Marija Ulejc, zasebnica, (il let, Flo-rijanske ulice St. 42, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 18, oktobra: Kozalija Kosobrod, posestnica, f>7 let, rak. — Jakob 1 rjaveč, kovač 19 let, vnetje možganske Dne 21. oktobra: France Brolih, delavec. 57 let, jetika. V hiralnici: Dne M. oktobra: France Koren, delavec, 30 let, rak. Meteorologih no poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. m rt-n o. Oktober Čas opa-rovanja Stanje barometra v mm. Ijllipi-raturs v C Vetrovi Nebo f a Jarim v mm. v 24 urah 26. H, zvečer 745*7 4 5 sr. sever jasno 27. 7. Bjnt.raj 746-3 13 nI. Hv/.h. megla 00 • 2- po pol. 747 2 58 sr. jvzh. oblačno malom. Srednja včerajšnja temperatura 5 2*1, aa 33° pod nor- .ctjsjissL borza dne 27. oktobra 1897. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 102 , Avstrijska zlata renta ..... 122 „ Avstrijska kronska renta 4"„ . . . . . 101 „ Ou'erska zluta renta 4%....... 121 „ Ogemka kronska renta 4°/u..... 99 , Avstro-ogerske bančne delnice . . . . 91M „ Kreditne delnice......... 352 „ London vista........... 119, Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 20 mark............ 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 45 „ C. kr. cekmi........... 5 . 10 35 90 45 86 75 fin 77»/, 75 58*/i 10 »iti kr. Stara oprava in stara obleka kupuje se po najvišji ceni iixx 1 *<*Lrn cesti sšt. -JI ma rio4'i. uta ileNuo. (1888—1) Na Starem trgu štev. 5 (poleg Glavnega trga) se odda, ta Wo j (iei9—2) za prodajalnico in skladišče. m 't 4- Koncipijenta m s i i Dor Fr. Sto a- . odvetnik v Ljubljani. Učitelj plesa Lang sta. nuje v Wolfovi cGledališki) ulici št. 3 ZZZZZ II. lin«l*l ropje. ZIZZI Govoriti se more ž njim od 11. du 12. ure zjutraj iu od 1. do 2. ure po pol ud ne. TJoenot se vzprejemajo vsak dan le v mojem stanovanji m se istotako pououjo vsak dan. OtrooJ ln odraščent začetniki obojega spola se poučnjejo v posebnih oddelkih. ZakJjnoenl vadbeni večeri s spremljevanjem klavirja za bolj izurjene učence moje Šole so dvakrat na teden. il«88—1) Poučni prostori so v Gradišči št. 2 na desno pri tleh. I Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—81) priporoča Karol Recknagel. Licitacija. Dn6 30. oktobra t. L zjutraj ob 9. ur* vršila as bode (1631—2) licitacijska prodaja vrat, oken, železja, opeke, lesa, nekaj poliisja in dvoje vozov v hiši št. 8 v Frančiškanski ulici. Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 26. Januvarlja 1898 naprej odda v zakup vrt, kateri se nahxja v varni legi in skor« Bredi mesra pri hifii v LJubljani, Gradi ide it. IO. Vrt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka. zidan ive. tličnjak in pa zid*n rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječ* iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristresne sobe in pa podzemeljske kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvršuje vže dolgo vrBto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Frana Manda, odvetniku v LJubljani. (1183 23] najmočnejša naravna arsen in železo sodr< žujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (1263 Pitno zdravljenje uporabljat Me »koal celo leto Zaloga v vBeh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah ! Zdaj smo so še le preverili, kje se res dobivajo v največji izberi in po najnižjih cenah kakor tudi najukusnej&e izdelani nagrobni venol in tudi drug:! najnovejši predmeti za okičenje grobov in rakvij, bodisi sveži ali v suhem blagu, to je odločno pri Alojziju Korsika uiiieteljuem in trgovskem vrtnarju Šelenburgove ulice št. 5 podvizat tatota« Istotako se vabi častito p. n. občinstvo, da obišče njegovo glavno trgovino na Tržaški cesti št. IO da se preveri o njegovih ogromnih kulturah v dekoracijskih rastlinah za grobe, kakor za okičenje sob itd., itd. ter da je istinito vsestranski konkuri nci kos. (1445—7) 3S > cfaati čPerpar ^lldrica S'erpar tojtta SfCovšca c3«J 26. oAtoSta 1S91. (1637 K Vsem Svetim! Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo vencev, križev, grobnih šopkov in drugih grobni li dekoracij iz umetnih cvetic. Vezanja iz svežih cvetk se ukusno in hitro izdelujejo. Opozarjam p. n. občinstvo tudi na svojo veliko lzber trakov za vence, svežih in prepariranih palm blednje sveže popolnoma nadomestujejo. Nasnanjatn ob jednsm tudi, da bodem svojo vrtnarijo v GrađliAl a 16. novembrom opustil in prosim za cenjena naročila v svojo aedanlo prodajalnloo v Šeleiiburgovih ulicah, poleg nove pošte. S spoštovanjem J. Wicle*- (160!»—3) trgovina ■ cvetlicami ln vrtnarstvo. Genijevo čarobno-prikazensko in specijalitetno gledišč v restavracijskem vrtu M. Fava;-a pri državni železnici v Šidki. gaf~~ Amiitcatritlna z<^i*cL«lt>n, obaiejjrctjoda. lOOO oHcb. "TB Danes, v sredo, dn 27. oktobra: Na splošno zahtovanjc : Faklr ln njegov medlum Prvikrat: Skrivnost Monteorlstov* Na koncu predstave : Duhovi ln prikazni. Robert hudič, Zaftetek zve&er ob 8. ur K tej jako zanimivi pr* stavi vnbi iiajuljudneje (1639—2) L. Geni, ram.ii , Ob Vseh Svetili nepreklicno zadnja predstava lsdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi Prodaja posestva. V I j u liljll lil nahajajoč'«) se hišno posestvo obstojfče iz