CELJSKI TEDNIK Leto Xm. — štev. 5 Celje 8. februarja 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK« CENA IZVODU U DIN Boljše delo večji uspehi Nedavni posvet predsednikov nadzornih odborov občinskih or- ganizacij Socialistične zveze z okrajnim nadzornim odborom te organizacije je pokazal, da so občinske in krajevne or^aniza- ciie Socialistične zveze dobro de- lale in razgibale svoje članstvo. Predvsem pa je njihovo delo ži- vahno zadnji čas ob razpravah o vi ustavi in občinskih statutih. Kljub temu pa je še nekaj or- ganizacijskih slabosti, ki sprem- ljajo organizacije Socialistične 2veze. V svojih vrstah imajo še vedno premalo volivcev, pa tudi s članarino so ponekod v zaostan- ku. To seveda meče slabo luč na tiste organizacije, ki se ne tru- dijo dovolj, da bi članarino pra- vočasno zbrale in tudi odvedle. Najboljše je stanje v šoštanj- ski občini, kjer so do konca lan- skega leta zbrali vso članarino in jo tudi v celoti odvedli okrajne- 0iu odboru Socialistične zveze. V vseh ostalih občinah pa bodo mo- rali pobiranju članarine posvetiti večjo pozornost, saj podatki, ki so jih na tem sestanku iznesli, niso najboljši. Takemu stanju je kriva predvsem pomanjkljiva organizacija krajevnih odborov SociaHstične zveze in nremaihna prizadevnost blagajnikov* Zata bodo morali temu vprašanju po- svetiti večjo pozornost tudi nad- zorni odbori občinskih organiza- cij Socialistične zveze. Zdaj v zimskem času, je naj- boHša priložnost, da zamujeno nadoknadijo. Možnosti za to so, saj je v tem času delo organiza- cij najbolj živahno. Poleg tega pa bo potrebno krepiti osebne stike z ljudmi zlasti tam, kjer se ne morejo pohvaliti z visokim odstotkom članstva in kier so v zao^itanku s članarino. Občin- ski odbori Socialistične zveze bi morali pomagati tudi krajevnim organizacijam, da si urede pro- store in jim tudi sicer nuditi z nasveti večjo pomoč kot doslej. Čeprav so te slabosti predvsem oflr^z pomanjkljivega or^^aniza- cijske-ra dela in ne političnega razpo'oženja ljudi, so na sestan- ku menili, da včasih na videz drobne pomanjkljivosti in napa- ke, kot^ n. pr. pri odkupu živine povzročajo ne^^odovanje. in lesa, pri ljudeh upravičeno Obsojanja vreden je primer, ki ga je omenil zastopnik iz žalske občine. Ta je povedal, da kmetje v tej zimi pripeljejo tudi po pet- krat živino po dve uri daleč, na- kupova^ci pa jo zaradi slabe or- ganizacije odkupa vračajo nazaj. Morda je ta trditev pretirana, gobovo pa je nekaj resnice na njej. In če je tako. potem tudi ni čudno, da je vedno več črnih zakonov. Zato naj bi krajevne organiza- cije Socialistične zveze poleg iz- boljšanja organizacijskega dela prisluhnile z večjo odgovornost- jo tudi podobnim pojavom in jih skrša^e ob podpori merodajnih činifeljev tudi rešUi. V prizade- vanju, da bo takih in podobnih pomanjkljivosti vedno manj, bo- do tudi uspehi organizacij Socia- listične zveze na terenu vedno večji. .ma- Radeče in Zidoni most-kom? Radeče in Zidani most spadata T>o sedanji politično teritorialni rnzriHitvi k občini Hrastnik v Mulilianskem okraju. S priklju- čitvijo treh občin iz Snodnjega fosnvja k celjskemu okraju pa so to občine teritorialno odreza- ne od celjskega okraja, ker se ^mes kot klin zajeda področje Zidanega mosta in Radeč. Zato nastaja vprašanje, kam priključiti ta dva kraja? Odgo- vorni ljudje v hrastniški občini so to okolnost z razumevanjem Uvideli ter so za to. da se Zidani "lost in Radeče odcepita od nji- hove občine. Tudi predstavniki političnih in množičnih organiza- cij v teh krajih so za odcepitev. Sedaj je vprašanje kam. ali k 'aški ali k sevniški občini? Pred- stavniki sevniške občine se sicer ogrevajo za priključitev teh kra- jev k njihovi občini predvsem iz ^osipodarskih razlogov, zastopni- nnlitičnih organizacij Radeč "1 Zidanega mosta pa se zavze- majo za priključitev k laški ob- čini. O tem vprašanju prav te dni Potekajo razgovori med vsemi Zainteresiranimi s predstavniki Okrajnega ljudskega odbora in l^olitičnih organizacij v okraju. ^am so bosta končno ta dva kra- priključila, bo zlasti odvisno zemljepisnih in gospodarskih polnosti, predvsem pa bodo o l""?, izrekli zadnjo besedo tam- ■^ajšnji prebivalci sami. -ma- RESOLUCIJA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OKRAJA CELJE PREDVIDEVA ^ Večjo proizvodnjo in izvoz Predlog resolucije o politiki gospodarskega razvoja v okraju Celje je pripravljen. Sestavljena je bila na podlagi smernic zvez- nega in republiškega družbenega .plana, na podlagi uspehov dose- ženih v preteklem letu, na te- melju posvetovanj z gospodarsko zibornico, občinami in drugimi organi ter analiz zavoda za go- spodarsko planiranje. Resolucija je priporočilo skup- nosti komun za skladen razvoj gospodarstva v vseh komunah celjskega okraja. Zato ta doku- ment ni tog predpis, ki bi ome- jeval pristojnosti in iniciativo komun pri sestavljanju družbe- nih planov. Resolucija naposled tudi ni zbir številčnih prepostavk, temveč obravnava predvsem pota in oblike nadaljnjega razvijanja gospodarstva v našfem okraju ter s tem v skladu razvoj celotnega družibenega življenja. Resolucija svoja predvidevanja izražena v odstotkih ni zacementirala s fiks- nimi številkami, toda to ne po- meni, da občinski plani, zlasti pa plani gospodarskih organizacij, ne ibodo natančneje določali planske naloge. Resolucija predvideva pove- čanje obsega industrijske proiz- vodnje za okoli 10.5 %. Ta porast naj bi bil rezultat boljšega izko- riščanja razpoložljivih kapacitet, večje produktivnosti, moderniza- cije proizvodnje in širšega vklju- čevanja v mednarodno menjavo. Resolucija nalaga (v skladu z republiškim družbenim planom) zelo velike naloge kmetijskim proizvajalcem. V celoti naj bi se proizvodnja v kmetijstvu pove- čala za 18 %, od tega na družbe- nih posestvih za 32 %. Resolucija posveča nadalje veliko pozor- nost gozdni proizvodnji, turizmu, prometu, gradbeništvu in trgo- rini. Ko obravnava rast produktiv- nosti, ki naj omogoči hitrejše in večje vključevanje našega go- spodarstva v mednarodno bla- govno menjavo in hitrejšo rast realnih osebnih dohodkov, reso- lucija predvideva povečanje pro- duktivnosti na enega zaposlenega od 7 do 8 %. Da bi dosegli ta cilj, resolucija postavlja v ospredje vspodbudnejše korake pri de- litvi po delu, razvoj sodbne teh- nike in uporabo najnaprednejše tehnologije, pravilnejše usmer- janje in uporabo strokovnih kadrov ter izobraževanje proiz- vajalcev za proizvodne naloge. Resolucija predvideva, da naj bi skupen izvoz iz okraja Celje povečali za 17 do 18 %. Industrij- ski izvoz naj bi se povečal za 20 do 21 %, neposredni kmetijski izvoz pa za 6 do 7 %. V to nalogo naj bi se vključila tudi turizem in gostinstvo za neblagovni pri- liv deviz. Investicije naj bi pospeševale razvoj tistih panog proizvodnje, ki zagotavljajo porast proizvod- nje, produktivnosti, izvoza in povečanje življenjske ravni. In- vesticijska politika naj bo posipe- šila dokončne rekonstrukcije in izgradnjo začetih objektov. V obrti naj bi sredstva vlagali za nabavo mehanizacije v obrtnih centrih, v kmetijstvu pa bi bil prvi cilj investiranja na taka področja, ki bodo odpravila te- žave pri preskrbi mest in indu- strijskih središč. Glede naraščanja osebnih do- hodkov omenja resolucija edino realno pot te rasti, to je proiz- vodnost in realizacija. V skladu s povečanjem proizvodnje in produktivnosti dela naj bi se osebni dohodki v gospodarstvu povečali v nominalnem smislu za 15 do 16 %. Resolucija, ki obravnava še številna vprašanja družbenega standarda, bo po razpravi in sprejetju v celoti objavljena v uradnem vestniku okraja Celje. Razpravo o šolshu Pretekli teden je imel občinski komite ZKS v Celju sejo, ki je bila že tretja po konferenci. Ker je pred nedavnim okrajni komite ZKS razpravljal o problemih šol- stva in ker so aktivi komunistov prosvetnih delavcev v celjski ob- čini v plodnih razpravah obrav- navali probleme šolske reforme, družbene veljave prosvetnega dela, je tovrstna problematika Dostala zrela za sejo občinskega comiteja. Poročilo o problemih šolstva v celjski občini je podal član ideološke komisije prof. Grobelnik. Poročilu je sledil?v zelo živahna razprava, ki je pro- blematiko še razširila. S tem je komite v Celju dobil dokaj iz- črpno analizo stanja na področju šolstva. DEVETNAJST LET v sredo je poteklo 19 let odkar je slavna štirinajsta udarna divizija po dolgem pohodu čez Hrvaško stopila na tla zasužnjene Štajerske. To se je zgodilo v vasi Sed- larjevo v Obsotelju. Prihod Tomšičevcev, Šercerjevcev in Bračičevcev je vzpodbudil trpeče ljudstvo k pogumnej- šim dejanjem. Štirinajsta je sprožila splošno ljudsko vstajo na področju, ki ga je fašistični okupator priklju- čil svojemu državnemu ozemlju. Od Sedlarjevega se je divizija prebijala čez Kozjansko, mimo Celja, čez Dramlje, Graško goro, ki se ji je ohranilo ime »gora ju- rišev<. V hudi zimi in v iz- redno težkih bojih je doseg- la Pohorje in Zgornjo Sa- vinjsko dolino, ki je odtlej ostala osvobojeno ozemlje, od koder so brigade hodile v vedno obsežnejše akcije proti sovražniku. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ŠOŠTANJU Energokemični kombinat GLAVNA SKRB Osnova družbenega plana ob- čine Šoštanj za 1963. leto temelji na dokajšnjih doseženih uspehih v zadnjih letih. Velika investi- cijska vlaganja zadnjih let omo- gočajo hitro povečanje proizvod- itje, dočim so znatna vlaganja v negospodarske dejavnosti ubla- žile pereče potrebe. Industrijska proizvodnja je v dveh letih porasla za dobro tret- jino. Na ta porast so najmoč- neje vplivale močno razširjene kapacitete termoelektrarne v Šo- štanju, izgradnja rudnika ligni- ta in ureditev proizvodnih pro- storov tovarne gosipodinjske opreme »Gorenje«. Za nenehnost celovitega razvoja v gospodar- stvu in družbenem življenju v občini so si med ostalim zadali naslednje gospodarske in politič- ne cilje: O Pri 18-odstotnem predvide- nem porastu industrijske proiz- vodnje bodo posebno skrb posve- čali predvsem naglemu narašča- nju tiste proizvodnje, ki gre v izvoz ali ki manjša uvoz. 9 Z novimi, modernimi, tehnič- no in e.stetsko izpopolnjenimi iz- delki bodo skušali zadostiti zah- tevam mednarodne delitve in do- mači konkurenci. # Razvijali bodo tehnološke postopke in izpopolnjevali orga- nizacijo dela tako, da bodo z najracinalnejšo osnovo lahko ugodno vplivali na ceno. # Glavna skrb v investiranju je v letošnjem in v nadaljnjih letih energokemični kombinat. Vsa razpoložljiva sredstva ko- mune bodo namenili tej izgrad- nji. Prav tako pa bodo pomagali s sredstvi pri čimprejšnji posta- vitvi objektov za razširjeno mo- derno proizvodnjo gospodinjske opreme. Aprila okrajna konferenca ZMS v soboto je bil v Celju šestnaj- sti plenum okrajnega komiteja Zveze mladine. Ker je bil to prvi plenum po sedmem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, je bil posvečen v glavnem razpravi o pokongresni dejavnosti mladine v našem okraju. Tako bodo zdaj že v prvi polovici meseca febru- arja v aktivih Zveze mladine po- kongresne konference, kjer bodo mladino seznanjali s kongresnimi materiali. Proti koncu meseca bo- do podobne konference tudi v ob- činskem merilu s tem, da bodo na njih govorili v glavnem o pogla- vitnih nalogah občinske organiza- cije Zveze mladine. V Šoštanju so se že odločili, kaj bodo dali na dnevni red. Govorili bodo o mla- dini v procesu decentralizacije upravljanja in o mladinskem tu- rizmu v Šaleški dolini; v Žalcu bodo spregovorili o prostem času in idejni vzgoji mladih ljudi, v Šmarju so sklenili razpravljati o zaposlovanju in turizmu, v Šent- jurju pa o kmetijski problematiki in o društveni aktivnosti mladine. "V Konjicah se za temo še niso od- ločili, prav tako tudi ne v Kr- škem, v Sevnici pa so izbrali temo mladina v delavskem in družbe- nem upravljanju. V Brežicah bo- do načeli vprašanje štipendij in pa izobraževanje kmetijskih de- lavcev. Šestega in sedmega aprila bo v Celju okrajna konferenca Zveze mladine ^ovenije. z LETNE SKUPŠČINE BORCEV NOV ZA OBČINO CELJE Vkjučimo borce v reševanje vseh družbenih problemov V ponedeljek so se v veliki dvorani Narodnega doma zbrali na letni skupščini Zruženja borcev NOV delegati iz celjske ob- čine. Poročilo o delu občinske organizacije Združenja borcev je podal predsednik tovariš Franc Mavec, nato pa se je razvila razprava, v kateri so obravnavali številna vprašanja v zvezi z družbeno politično aktivnost jo borcev, njihovim izobraževanje m itd. V poročilu in v razpravi so na občinski skupščini delegati in gostje mnogokrat poudarili, kako velika je vloga članov Združenja borcev narodnoosvobodilne voj- ne pri poglabljanju družbenih odnosov in pri reševanju vseh družbenih problemov pri nas. Borci, ki so postavili temelje da- našnji stvarnosti, bodo tudi zdaj ob razpravah o statutih komune, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ob reševanju proble- mov proizvodnje in upravljanja, lahko mnogo in koristno sveto- vali. Delo organizacije Zruženja borcev je bilo v preteklem de- lovnem razdobju usmerjeno zla- sti na področje skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašistične- ga terorja, na skrb za šolanje otrok umrlih, pa tudi še živih borcev, ki jim materialni položaj onemogoča šolanje, na področje izobraževanja in usposabljanja borcev itd. Organizacija Združe- nja borcev je reševala tudi sta- novanjska vprašanja borcev, jim pomagala pri uveljavljanju za- konitih pravic, poleg tega pa skrbela tudi za posredovanje do- godkov iz revolucije šolski mla- dini, zbirala in urejala zgodovin- sko gradivo iz narodnoosvobodil- ne borbe, urejevala spomenike, spominska obeležja, grobove in grobišča itd. Ko je na skupščini v imenu političnih organizacij in občin- skega ljudskega odbora govoril predsednik celjske občine, tova- riš Jože Jošt, je organizaciji Združenja borcev izrekel za delo v preteklem razdobju vse pri- znanje. Posebej so se odlikovale krajevna organizacija v Vojniku, ki je v predvidenem času posta- vila veličasten spomenik, orga- nizacija v Štorah, ki je s prosto- voljnim delom zagotovila izgrad- njo doma na Svetini in pa orga- nizacija iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je postavila spominski kamen na Kunigundi. Pokazalo se je, da so se v preteklem letu posebej izkazale okoliške orga- nizacije Združenja borcev, med- tem ko so one v mestu dosegle manj uspehov. Razprave na letnih občnih zbo- rih so pokazale, da so organiza- cije še posebno povečale aktiv- nost na področju uveljavljanja zakonitih pravic borcev, hkrati pa so tesno sodelovale z ostali- mi družjbenopolitičnimi organiza- cijami na terenu. Člani Združe- nja borcev, (ki jih je v celjski občini nad dva tisoč šest sto. so- delujejo v mnogih odborih druž- beno političnih organizacij, pa tudi v organih delavskega in družbenega upravljanja. Iz tega lahko zaključimo, da je bila tudi organizacija Združenja borcev kot celota v preteklem letu iz- redno družbeno politično aktiv- na. Pred zaključkom skupščine so izvolili še novi občinski odbor in za predsednika imenovali tovari- ša Cveta Pelka. Delegati in gostje na skupščini med referatom za čas od 7. do 17. februarja Pogoste snežne padavine bodo trajale včasih po več dni skupaj. Vmesne razjasnitve ne bodo tra- jale več kot dva dni. Vseskozi bo mrzlo, zlasti še od 10. februarja dalje. Dr. V. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 5 — 8. februarja 1963 POGLED PO SVETU Trmasta zima, trmasti ljudje. V svetovni politiki nič ne kaže, da bi čez nekaj tednov utegnila ozeleneti vejica miru. Trije udje atomskega kluba, za zdaj še ekskluzivnega, so se razšli, rebus infectis, ne da bi kaj dosegli, ne da bi drug pri drugem vzbudili vzajemno zaupanje. Kljub sov- jetskim popuščanjem ZDA niso stopile z mesta, koncesij z Vzhoda jim še ni dovolil. Isti Rusk, ki je pred nekaj dnevi napovedal otop- ■ litev odnosov med ZDA in SZ, je 1. februarja izjavil, da bodo ZDA nadaljevale z atomsko kuhinjo v Nevadi. Kdo je kriv? Rusk pravi, da SZ, ker je liotela zaključiti z" razgovori v Washingtonu in jih nadaljevati v Ženevi. Obenem je dejal, da bodo ZDA odprle spet kubansko vprašanje, češ da se SZ vojaško utrjuje na otoku. Dan poprej je Hruščeo že pretil, da se lahko odpre še kako drugo vpra- šanje in cikal na Berlin kot na žalosten ostanek druge svetovne vojne. Ta razhod d Washingtonu — ob", 20-letnici stalingrajske bitke, ki} je bila začetek zmage nad fašiz-^-. mom — nam je prizadejal slabo izražen šok, a zato toliko nevar- nejši. Ta totalni šok pa ni edini, pri- zadel je zahodno polovico sveta še parcialni. Šestmesečno kovanje enotne Evrope v Bruslju se je raz- letelo kot sesušen čeber in za zdaj ni videti človeka, ki bi mogel nabiti obroče in z njimi držati po koncu, kar so skoraj vsi že videli stati za vse čase ali vsaj za bliž- njo prihodnost. Vredni naslednik Hooverja, Churchilla in drugih razredno zavednih velmož meščan- ske družbe, ki so iz strahu pred napredujočim socializmom skle- nili deloma likvidirati nacionalne enote in Zapad povezati vsaj go- spodarsko in politično, vredni naslednik' Macmillan je vrgel Franciji v obraz očitek, da te raz- redne potrebe ne razume, da gle- da nazaj, namesto naprej, da ra- nima na francosko hegemonijo v Evropi, da se ne more sprijazniti s prijatelji in zavezniki, ki da imajo enake clje. V Amerki, v Angliji in manjših evropskih dr- žavah je završalo nad de Gaullea, modernega Napoleona, ki se po- vezuje z Bonnom, da pa ta os ne bo imela daljšega življenja kot nekdanja fašistična os Rim—Ber- lin. Posebej mu zamerijo, da se povezuje z obema fašistoma Fran- com in Salazarjem in pri tem priznavajo, da ta dva nimata iberskega ljudstva za seboj a kaj šele, da bi pri tem de Gaulle imel za seboj francosko ljudstvo z nje- govo množično socialistično in komunistično stranko. Raketna podlaga zapadne Evrope se torej nš more cementirati, ker je za- dela na vprašanje hegemonije in nacionalnih čustev Francije ozi- roma de Gaullove vlade. Zato si tudi Zapadna Nemčija za vsako ceno prizadeva dobiti svojo atomsko podlago, da bi iz atom- skega bunkerja med zapadnimi partnerji vplivala na razrešitev berlinskega vprašanja. Če je Adenauer posredoval v Parizu za evropsko enotnost in vstop Angli- je v EGS. je to storil lahko samo, če je zatrl germanska čustva in nemške sanje o hegemoniji nad Evropo in zaradi Amerike. V ZDA zelo veliko govore o represalijah, o znižanju dolarske pomoči, o znižanju ameriških vo- jaških kontingentov v Evropi, o vsem ti.'iiem, kar je dolarsko carstvo doslej po vojni gradilo, da bi zavarovalo i>svobodni svet« in ga naredilo močnejšega od so- cialističnega. Na robu teh velikih dogajanj omenimo nekaj drobnih: V Siriji ni mini. Ločitev od Egipta nii rešila bistvenih gospodarskih in političnih problemov. To zmedo skušata izrabiti s »pomočjo« Nemčija in Francija; v Togu pre- vrat ni samo izraz nezadovoljstva opozicije, ampak tudi nekoloniali- stičnih apetitov, ki jih ni vedno lahko opredeliti: Maroko posre- duje med Burgibo in Ben Bello, kar tudi pomeni, da osvobujoči se Afriki ni prihranjeno ničesar, o čemer bogato govori zgodovina razvitih držav »stare kraljice Evrope«; Njasa je končno dobila samoupravo pod vodstvom dr. Bande. medtem ko skuša angleški imperij dati navidezno samostoj- nost Malaji in posestim na Bor- neu z ustanovitvijo »Malezije«. Če zapišemo na koncu, da je mirovna akcija »Colombo« uspela in se Peking pomirja. Nerv Delhi pa spet odloča za neangažirane dr- zave, naj bo to zato. da končamo vsaj s senco neobhodno potrebne ^loriie ontimizma. ZDAJ JE ČAS Nedavno srečanje predstavni- kov vseh okrajnih družbenih or- ganizacij s člani ustrezne komi- sije pri okrajnem odboru SZDL v Celju, ki jo vodi tov. Slavko Verdel, je pokazalo, da so takšni posveti koristni predvsem zaradi izmenjave delovnih izkušenj, ugotovitev in podobno, razen tega pa tudi za to, da se Soci- alistična zveza seznani z neka- terimi problemi, ki spremljajo te organizacije. Ni naključje, da so prve be- sede veljale financiranju teh or- ganizacij. V razpravi se j6 uve- ljavilo mnenje, naj tudi v naprej te organizacije dobivajo direktne dotacije do okrajnega ljudskega , odbora, seveda na osnovi lansko- letne bilance ter podrobnega de- J lovnega načrta za letošnje leto. ■ V vseh teh proračunih okrajnih forumov pa morajo izpasti kakršne koli pomoči ustreznim občinskim forumom ali celo osnovnim organizacijam. Zanje morajo seveda sredstva zagoto- viti občinski ljudski odbori in to iz rednega proračuna za delo ob- činskih forumov ter iz prispev- kov gospodarskih organizacij za nemoteno delo društev in podob- no. V tej zvezi bo zlasti okrajni odbor SZDL priporočil občinam naj ustanovijo posebne sklade, poskrbijo, da bodo ti skladi do- bili ustrezna samoupravna telesa in da se bo v skladih zbralo do- volj sredstev za delo telesno- vzgojnih in kulturno prosvetnih organizacij. Glede na to, da je višina zbra- nih sredstev v teh skladih precej odvisna od subjektivnih vplivov in da tudi dotacije, ki jih daje okrajni ljudski odbor za delo okrajnih družbenih organizacij niso zmeraj najbolj zanesljiva oblika pomoči, so na posvetu znova zahtevali naj zakonodajni organi predpišejo poseben odsto- tek od družbenega bruto proiz- voda, ki bi ga naj gospodarske organizacije odvajale v poseben sklad za družbene organizacije. S tem bi odpadlo vsako bera- čenje; delo družbenih organiza- cij pa postavili na trdnejšo osnovo. In še nekaj — če bi za- gotovili, da bi bila višina tako zbranih sredstev za družbene or- ganizacije odvisna od družbene- ga bruto proizvoda, bi dosegli še to, da bi tudi kulturnoprosvetna. telesnovzgojna in ostala dejav- nost rasla vzporedno z napred- kom gospodarstva, ne pa zaosta- jala, kot to danes čestokrat ugo- tavljamo. Ko je bilo govora o delovnih načrtih posameznih družbenih organizacy, je bil izrečen ko- risten predlog, ki ga kaže ne sa- mo napisati, ampak tudi osvojiti — iz delovnih programov naj iz- padejo kampanjske in manifesta- tivne akcije, težišče dela in se- veda tudi sredstev pa se naj pre- nese na redno in sistematično delo. V večini občin celjskega okraja so osnutki občinskih statutov že v javni ali vsaj v prvi fazii raz- prave. V vseh primerih pa gre za dokumente, v katerih morajo tudi družbene organizacije dobiti svoje mesto^^to bi bilo več kot narobe, če bi prav zdaj, ko je v teku razprava o teh statutih, or- ganizacije stale ob strani. Prav one so dolžne, da se aktivno vključijo v to razpravo, da opo- zorijo na pomanjkljivosti, ki so v osnutkih statutov in da dajo predloge, kako te napake odstra- niti. Torej, ne gre samo za kri- tiko osnutkov občinskih statutov, marveč predvsem za konkretne predloge, kaj napraviti, da bodo ti statuti na najboljši način ure- jevali vse najvažnejše odnose med organizacijami in družbeno skupnostjo. Cas za to razpravo in dajanje predlogov pa je zdaj, ne pa potem, ko bodo statuti že sprejeti! M. B. Običajna slika minulih dni OBČAN O NOVI USTAVI Skrb za zaposlovanje mladine odgovornost družbeie skupnosti Osnutek nove zvezne ustave pravi med drugim v svojem 38. členiu: »Zajamčeni sta pravica do dela in svolboda dela ... Vsakdo si iprosto izbira poklic. Družbena skupnost ustvarja ipogoje, da mo- re vsakdo uveljaviti pravico do dela.« Ce razumemo pod pojmom družbena skupnost stvarno druž- beno kolektivnost, ki deluje na določenem področju, lahko apli- ciramo dolžnost družbene skup- nosti na komuno oziroma na skupnost komun. S tem v zvezi naj opozorim na problematiko, za katero reševanje je odgovor- na družbena skupnost, pa naj bo to komuna ali skupnost komun ali drugače: 'prav tako pa še vsi ostali družbeni činitelji, ki pred- stavljajo splet in tudi utripanje celega družbenega organizma na določenem območju. Zavod za izaposlovanje delav- cev Celje je pred kratkim izde- lal krajšo analizo o problemati- ki nezaposlene mladine s stanjem 16. januarja letošnjega leta. Naj navedem nekaj podatkov za o:b- močje tega zavoda. Od skupnega števila nezaposlenih oseib, prijav- ljenih pri zavodu je 43% mla- dine, 66 moške in 375 ženske, skupaj 441. Največji odstotek od tega in sicer 13 predstavlja mla- dina v letih od 15. do 17. leta starosti in 13 % mladina od 17. do 20. leta starosti. Pregled nad izobrazbo te mladine nam pove. da je je 15 % z manj kot 6 razre- dov, 9 % z manj kot 7 razredov in zaskrbljujočih 12 % z osem- letno osnovnošolsko izobrazbo, od tega samo deklet nad 110. Po sedanji kvalifikacijski strukturi odpade 38 % mladine za rubriko — nekvalificirani. To tudi pome- ni, da nimajo možnosti za vklju- čitev v uk ali v šole druge stop- nje. Se posebno zaskrbljujoč je podatek, da predsitavlja 30 % de- lavsko mladino. Če upoštevamo prirodni pri- rast, precejšnje zmanjšanje tem- pa zaposlovanja in tudi sedanjo strukturo delovnih mest v posa- meznih strokah v odnosu moška — ženska delovna mesta, nas mo- ra ta problematika zaskrbeti v večji meri. Odgovornost reševa- nja tega problema oziroma kom- pleksa problemov, je tako sploš- no družbena, da je trdba nanjo večkrat opozarjati. Nemogoče je namreč naprtiti to odgovornost le nekaterim javnim ali strokovnim službam, ki se s tem bolj nepo- sredno ukvarjajo. Prav vsi si mo- ramo prizadevati, da bo prišla ta odgovornost družbene skupnosti najbolj do iizraza in da določila v naši novi ustavi zaživijo v svo- jem pravem pomenu besede. M. U. Skrb za izobraževanje Občinski sindikalni svet v Slo- venskih Konjicah je pred dnevi razposlal vsem gospodarskim or- ganizacijam v občini anketna vprašanja o potrebah po družbe- no ekonomskem izobraževanju. V odgovorih bodo vodstva gospodar- skih organizacij skupaj s pred- stavniki sindikalnih odborov in organov upravljanja podala svoja mnenja in predloge o tem po- membnem vprašanju. Na osnovi anketnih rezultatov, bo komisija za izobraževanje izdelala ustarezen načrt izobraževalnega dela. V. L. Predloga niso sprejeli Na zadnji seji obeh z^borov ob- činslkega ljudskega odbora v Ce- lju je bila na dnevnem redu tu- di razprava in isklepanje o pri- pojitvi podjetja »Avtoobnova« Celje k trgovskemu podjetju »SLOVENIJA-AVTO« Ljubljana. Ljudski odborniki tega predloga niso sprejeli, saj niso našli eko- nomskih razlogov, ki bi uteme- ljevali takšno pripojitev. s kompasom V CELOVEC, VRBO LN PLANICO Kot poletje, tako nudi tudi zima obilo priložnosti za lepe in prijetne izlete. Ne gre samo za zimsko šiportne postojanke, za hotele in ostale turistične točke, marveč še za kaj več. V celjski poslovalnici Kompasa delajo brez predaha; sko- raj bi rekel, da v teh prostorih ne ločijo poletja od zime. Dela je veliko tako poleti, kot zdaj, ko nas je zima bogato obdarila s snežno odejo. O tem delu in načrtih je stekel tudi razgovor s šefom celjske poslovalnice Kompasa, tov. Mila- nom Vukmaničem. — Najprej me zanima, koliko ljudi iz celjskega okraja si bo ogledalo dunajsko drsalno revijo v Celovcu? — Letos bo iz Celja oziroma našega okraja odpeljalo v Celovec kar 28 avtobusov. Vsega skupaj pa si bo to opereto na ledu ogledalo 1400 ljudi iz našega 'Okraja. Naj povem še to, da bo Slovenija dala kar 7.600 obiskovalcev za prireditev na ledu. Za primerjavo še to — lani je iz Celja v Celovec peljalo šest avtobusov z okoli dve sto potniki. Torej, bistve- na razlika v korist letošnjega ogleda. — Pripravljate še kakšne druge izlete, razen tradicional- nega seveda, za katere računate, da bodo vzbifdili večjo pozornost? — Trenutno sta v načrtu dva velika izleta, če lahko tako rečem. V počastitev slovenskega kulturnega praznika, bodo ves mesec februar vozili naši avtobusi učence in dijake vseh • šol na izlet v rojstni kraj našega največjega pesnika, v Vrbo na Gorenjsiko. Avtobusi bodo vozili iz Celja v Ljubljano, Vr- bo, na Bled in preko Ljubljane nazaj v Celje. — Bodo avtobusi vozili samo iz Celja? — Ne, če se bodo za ta izlet prijavile večje ^skupine iz drugih krajev, bo odhod tudi iz teh. — Kako pa je s ceno za ta izlet? — Samo osem sto dinarjev za osebo v obe smeri vožnje. — In drugi izlet? — Namenjen je Planici, velikim mednarodnim tekmam v smuških poletih od 22. do 24. marca. Mi smo na ta izlet povabili ne samo delovne kolektive gospodairsike organizacije, marveč zlasti še šole. V Planico bodo vozili poseibni vlaki in avtobusi. Cene pa so takšne: dijaki, ki se bodo peljali s po- sebnim vlakom bodo plačali po 520 dinarjev, člani raznih društev in kolektivov pa po 1.150 dinarjev. Cena prevoza z avtobusom bo 2.500 dinarjev po osebi. V vseh teh cenah je zajet tudi strošek za nabavo vstopnice, ki je zagotovljena slehernemu udeležencu našega izleta, pa naj si bo to z vla- kom ali avtobusom. — Kako pa je s prijavo za izlet v Planico? — Zadnji rok prijav je 15. marec. i Nove pobude OBČINSKEGA ODBORA SZDL V Šmarju pri jelSah Člani novega občinskega odbora SZDL v Šmarju pri Jelšah so na prvi seji podrobno proučili s'klepe, ki jih je sprejela občinska konfe- renca. Največje naloge so v kme- tijstvu, gospodarstvu in šolstvu. Poudarijli so, da bo treba poiskati vse možnosti za širjenje družbene posesti tam, kjer se oblikujejo go- spodarsko zanimivi proizvodni okoliši; prav tako bo treba kre- piti sodelovanje med družbeno in zasebno kmetijsko proizvodnjo. Posebno skrb nameravajo letos ' posvetiti turizmu; zato je občin- ski odbor SZDL priporočil usta- navljanje turističnih in olepševal- nih društev v krajih šmarske ob- čine. Na takih točkah bodo po- skrbeli tudi za gostišča, pa čeprav zasebna. Nič ni narobe, če Vir- štanj s svojo točilnico zaslovi po pristni virštanjski kapljici, Bist- rica ob Sotli po izvrstnih kloba- sah, kje drugje pa po kakšni do- mači jedi. Na prvi seji so imenovali tudi člane šestih komisij, ki bodo skr- bele za organizacijsko povezavo med društvi, samoupravljanje, za delovne akcije, in podobno. Glede na to, da v občini nikakor ne mo- rejo zaživeti društva prijateljev mladine, je oibčinski odbor SZDL imenoval iniciativni odbor z inž. , Marijo Frasovo na čelu, k ibo skušal osnovati društva vsaj v večjih krajih. Prav tako so imeno- vali občinski odbor jpi; vodi ga tov. Karel Andrenšek. In končno, imenovali so člane odbora, ki bo skrbel za proslave v počastitev dvajsete obletnice republike. -1 Mladina ima svoj M Mladina terena Center v Celju si je pred kratkim uredila svoj klubski prostor in to v Gledali- ški ulici, nasproti ekonomske šo- le. Tu se zbira ob sobotah in ne- deljah v popoldanskih in večer- nih urah, razpravlja o svojih na- logah in problemih, spremlja te- levizijske siporede in podobno. Pismo iz Brežic Iz Brežic smo prejeli pismo, ki ^ je bilo naslovljeno sicer na ured- ništvo Celjskega tednika, na- menjeno pa ne samo nam, mar- več tudi nekaterim drugim. Tako nam tov. K. piše naj bi ta kraj večkrat obiskali člani sloven- skega ljudskega gledališča v Celju, pa tudi telovadci, pevci, godbeniki in drugi. Hkrati s tem vabilom navaja, da imajo za takšne nastope vse pogoje; do- mačini pa bi goste sprejeli z od- prtimi rokami. Na koncu je še dodail: Prav vseh si želimo! Pro- sim, objavite to v Celjskem ted- niku! Drugi del pisma je namenjen nam, uredništvu lista: »Prosimo Vas. da bi list v vsaki številki prinašal vse zanimivosti tudi iz posavskih občin. Uredite tudi to, da bodo vaš list prodajali v vseh naših kraiih, da ga bodo ljudje videli, brali in zatem na- ročili. To storite takoj, v zim- sikem času.« In končno nas tov. K. še sprašuje, zakaj se Celjski ted- nik ne iprodaja v LjiiJbljani. Ma- riboru, Zidanem mostu in drugih krajih. Zadnji odstavek pa je na- menjen radiu Celje: ki naj bi v svoj program prav tako vključil poročila in vesti iz posavskih občin. Toliko o pismu, oziroma dveh dop'isnicah, ki smo ju sprejeli z velikim veseljem, saj kažeta, da se ljudje iz posavskih občin močno zanimajo ne samo za naš list, za radio Celje, marveč si že- lijo spoznati tudi delo celjskih kulturnih ustanov, prosvetnih in telesnovzgojnih društev. Zato va- bijo te kolektive naj jih obiščejo. Z objavo tega pismo posredu- jemo želje prelbivalcev iz treh na novo priključenih občin vsem, ki bi se lahko odzvali temu pri- jaznemu vabilu. Upamo in želi- mo, da bi čimprej navezali stike s tamošnjimi ljudmi, organizaci- jami in forumi ter se doigovorili za nastope in gostovanja. Kar zadeva Celjiski tednik pa tole: uprava našega lista je že začela z akciio. da bi tudi v vseh treh posavsikib občinah dobi^la čim več naročnikov in da bi list prodajali v trafikah, nf^katerih trgovinah in podobno. Delo na tem podroČTu je še v teku. Za- enkrat lahko prebivalci vseh treh posavskih občin naročijo Cellijski tednik ne samo direktno pri nas, marveč tudi pri vseh poštah na svniih območjih, nri vspih T)ismnnoBil sem še fantič — dva- najst let mi je bilo — ko sem z očetom in materjo prvič stopil za stojnico na celjskem trgu. Takrat je bil ta še na sedanjem Tomšičevem trgu in je bilo seveda vse drugače kot danes. Samo nekaj ma- lega prodajnih miz je bilo — za mleko, jajčka in maslo, sicer pa so kmetje še kar d koših prodajali. Mi smo ta- krat prodajali sadje in ze- j lenjavo. tako da sem se — i kot vidite — branjarije že j zgodaj naučil. Tri leta pred drugo svetovno vojno sem se osamosvojil in opravljal po- klic branjevca vse do 1941. leta.< In takrat? Takrat so tova- riša Debenjaka izselili. Štiri dolga leta je preživel v Val- povem, v Slavoniji. Bila so to težka leta zanj, toda minila so. >Ko sem se vrnil iz izgnan- stva, sem tri leta vztrajal pri svojem poklicu, nato pa sepi se zaposlil pri Agroprometu. Tam sem delal dobrih deset let, nato pa sem 1958. leta začel z lastno vrtnarijo na Ložnici.t »In kako ste, tovariš De- benjak, zadovoljni s svojim opravilom? € »Rad imam svoj poklic, če- prav ima — kot vsi drugi — tudi celo vrsto slabih stranila >Res? In kaj vas najbolj razhudi?€ »Oh, včasih kakšna gospo- • dinja. Veste, najdejo se take, ki kupijo na primer po 15 dekagramov kisle repe — za dve osebi. Naslednji dan pa me poiščejo in mi povedo, da >. moja repa ni bila čisto nič ] kisla. Seveda, iz 15 dekagra- J mov repe, če H prilijemo ne- kaj decilitrov vode, res ne more nastati kaj prida jed. Kaj pravite?«!. »Menda res! In kaj v teh zimskih dneh Celjani največ kupujejo pri vas?« »Kislo repo, pa kislo zelje, peter šil j; pa tudi hren je zelo iskan. Sicer pa se mi zdi, da jp hjla htnt tržnica mnn^o slabše obiskana kot ostala leta. Seveda je to razumljivo — poleti nas je prizadela to- ča, zdaj pozimi pa ta visok sneg in mraz.i: Kaj pa tovarišu Debenjaku — in njegovo mnenje mora- mo pač ceniti, saj bi si na trgu prav v teh štiriintride- setih letih pravzaprav lahko že pokojnino prislužil — na celjski tržnici ni všeč? »Predvsem to.^ mi je za- upal, »da je tak prepih in veter. Mislim, da bi bilo mnogo bolje, če bi bila trž- nica vsaj z ene strani zava- rovana proti vetru.« Hvala, tovariš Debenjak — in še veliko uspešnih let na celjski tržnici! -IJ ei BANJE PREBIVALSTVA v času od 26. januarja do 2. febru- arja 1963 je bilo rojenih 34 dečkov in 31 deklic. POROČILI SO SE: Janez Bezenšek, kmetovalec iz Be- zenškovega Bukovja in Marija Podgor- šek kmetovalka iz Podgorja pod Če- rinom. Alojz Štrukelj, upokojenec in Marija Kune. soc. podplranka, oba iz Celja. Rudolf Založnik, uslužbenec LM '■, in Cita Klokočovnik, delavka, oba iz! Celia. Jožef Štuflek, radio tehnik iz i Celja in Herta Toman, dijakinja iz Zn- i boršta pri Domžalah. Brgomir, Emil, Ivan Orešnik, strojni inženir in Ida, Nada Žnidaršič, učiteljica, oba iz Celja. Stanislav Drobnjak, skladiščnik in Ma- rija Bevc, šivilja, oba iz Celja. Peter Rošer, podoficr JLA iz Smedereva in Herta Kos, absolvent učiteljišča iz Klan- ca pri Dobrni. Stanislav Cizej, poklicni gasilec iz Bukovžlaka in Mar'ja Dolinar, kuharica iz Zabukovice. Viktor Drolc, kmetijski tehniik in Marija Vošnjak, gospodinja, oba iz Črnega vrha. \ UMRLI SO: Branko Borlak, otrok iz Lahovne, star 2 leti. Drago Hribernik, otrok iz Pudvrha, star 5 mesecev. Anton Mihuli- nec, otrok iz Zvcdnjn, star 4 mesece. Frančiška Jerin, gospodinja iz Celja, stara 74 let. Ivan Štrajhar otrok iz Go- milskega, star 2 leti. Anka Kos, otrok iz Krmelja, stara 1 leto in 6 mesecev. Ana Roje, gospodinja iz Celja, stara 74 let. Marija Simarčič, gospodinja iz Rečice, stara 76 let. Franc Knez, invalid, upoko- jenec iz Lopate, star 56 let. Ponedeljek, 11. februar: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Kvartet M'Jana Frleža., 17.25 Športni pregle^d, J 17.35 Naši poslušalci čestitajo in poz- i dravljajo, 17.45 Zabavna glasba in re- j klame. j Torek, 12. februar: 17.00 Celj*Sika * kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Polke in valčki v narodnem tonu, 17.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Sreda, 13. februar: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 Popevke na tekočem traku, 17.35 Naši posilušilci če- stajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Četrtek, 14. februar: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvcstla, 17.15 Obisk pri Mozartu, Lizstu m Cajkovskem, 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Petek, 15. februarja: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestila, 17.15 Moški zbor Zarja, Trbovlje, 17.25 V gaLeriji kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, 17.35 Naši posliušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, 17.45 Zabavna glasba in rek'aine. Sobota, 16. februarja: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvostla, 17.15 Za prije- ten konec tedna, 17.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Nedelja. 17. februarja: 12.00 Pogovor 6 poslušalci, 12.10 Obvestila, 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 Glasba za dober tek, vmes reklame, 12.45 Literarna oddaja: Andrej Inkret Pesmi. RADIO C E LJ E Malomaren odnos zdravnika? Tovariš urednik! Pred štirimi leti sem se napoti- la s hčerko k zdravniku, ker sera opazila, da je pričela šepati. Pe- ljala sem jo v Celje, k doktorju M. S., ki pa ni ničesar opazil in i'e na moja opozorila, da je s čerko vendarle nekaj narobe, odvrnil, naj ga o tem ne pouču- jem. Zdravniku sem verjela, saj se mi je zdelo nemoj^oče, da bi lahko iprezrl poškodbo, ki ima dolgotrajne posledice. Pa je bilo tako! V začetku le- tošnjega leta je ortoped doktor Rebevšek pri ponovnem prejrle- du ugotovil, da ima hčerka izpah kolka in ji je takoj napisal na- potnico za ortopedsko kliniko v Ljubljani. Tam so me ošteli, da nisem hčerke že iprej pripeljala. Zdaj se bo namreč morala zdra- viti leto dni ali pa mogoče še dalj, ker je izpah zastarel. Je bilo tega treba? Ne želim doktorju S. očitati malomarnosti, vendar mislim, da bi se lahko vsaj za hip zamislil, kakšne težke posledice ima lahko površen odnos zdravnika do pa- cientov. Leopoldina Brinovec, Začret, n. h. Skofja vas. POPRAVEK Pred dnevi smo dobili v uredništvo kartico s tole vsebino: V članku »Nesreča pri srečanju« pravi dopisnik, da sta se avtomobila srečala v Škornjem. Toda kraj je Skor- no! Beseda Skorno je izpeljana iz be- sede »skorn«, kar pomeni slab, nerodo- viten svet in nima nikake zveze s škornjem. Toliko v pojasnilo in po- pravo! — Hvala! CELJSKI TEDNIK STEV. 5 — 8. februarja 1963 e FILMSKA KOMIKA Vse kaže, da bo letošnji film- ski repertoar obeh celjskih kino dvoran dokaj pester in nas bo za- dovoljeval, v kolikor ne bo prišlo do kasnih bistvenih odstopanj. Uvod v novo filmsko sezono je bil odličen. Tako je jugoslovanski film >^Kozara*' dosegel rekord obi- ska domačega filma (preko 10.000 obiskovalcev). Nekateri poznaval- ci filma menijo, da bo ta rekord domačega filma Icar ostal za celo leto. . , Kino Union pa nam je konec januarja postregel z dvema odlič- nima ameriškima filmoma ^>-Gang- sterji^-' in »Groba moč« (iz sodob- ne ameriške trilogije«). Slednji je v Dassinovi režiji prepoln dosled- no poudarjenega realizma, ki sku- ša bolna žarišča ameriške sodob- jie družbe zajeti prav v ekstremu, čudne preventive družbene etič-j nosti. IZ NAŠIH KINO DVORAN j Prihodnji teden bomo vide-' 2i v Unionu odlični švedski film nam zelo znanega filmskega ,poe- ta Ingmara Bergmana »-Poletje z Moniko«. V ljubezni nestalno, delavsko dekle Monika iz predmestja si za hip zaželi srečo in mir ter z lah- koto zvabi premožnejšega Harry- ja na samotni otok, kjer preživi- ta štirinajst lepih ljubezni polnih, poletnih dni. Toda, kot je poletje na Švedskem iaratlco, tako kratka je tudi Monikina ljubezenska ustaljenost. Po povratku se Mo- nika želi odvrniti od Harryja, a ko spozna, da pričakuje otroka, se poroči z njim. Poroki in rojstvu sina pa sledi razočaranje. Monika ni mati, niti ne ljubimka Harry- ja. Mudi se ji, da svojo nestalnost utopi v brezimnosti velikega me- sta. Zato zapusti moža in otroka. Ingmar Bergman, ki je prav te dni na veliko začudenje filmsidh krogov zapustil film in prevzel vodstvo kraljevega dram- skega gledališča v Stockholmu, nas v tem filmu znova s pesniško nežnostjo in močjo po vede v svet mladih, katerim sta družba in čas nadela preveč močne, neiz- brisne pečate. IN KAJ NAM PRIPRAVLJA METROPOL? Po krvavi »-zgodovinski — Ma- ratonski bitld« bomo s kratidm predahom znova priče »-velezgo- dovinskega« filma >>Sedem izzi- vanj«. Ta italijanski filmski spek- takel nas povede v srednji vek. Med knezom Ivanom in Amo- kom pride zaradi podelitve plod- ne zemlje Ivanovemu plemenu do boja. Ko je Kan uvidel, da nas- protja ni moč ,pomiriti, je ukazal, naj se spopadeta v sedmih dvobo- jih — zmagovalec pa bo postal gospodar poklonjene zemlje. Ivan zmaguje, a Ico v sedmem dvoboju hoče ubiti Amolca, ga zadene pu- ščica. Amok izkoristi Ivanovo od- sotnost, ubije Kana in se okliče za njegovega naslednika. V nadaljevanju strašnih krva- vih spopadov padeta Ivan in Amok. Ker pa vsi veliki spektak- li morajo imeti srečni konec, je tukaj poskrbljeno za Ivanovega brata Kira, ki se poroči s kano- vo hčerko Suano. ■ Nedvomno »odličen« komercial- ni film, pri katerem si kino ipod- ietniki ne belijo glave glede obis- ka. Naše mnenje pa je, da ne bo nič škoda, če ta film zamudite. Vsi smo odgovorni za šolstvo Kadar ugotavljamo pomemb- nost in moč kakega gospodarske- ga in kulturnega središča, nje- govo provincialnost ali neprovin- cialnost, takrat je gotovo tudi šolstvo pomemben faktor odlo- čanja. Pestra, solidno ix),stavlje- na mreža šol raznih stopenj je dobrega gospodarskega potenci- ala, hkrati pa tudi neobhodna os- nova, da bo gospodarski in druž- beni razvoj na določenem pod- ročju nadaljeval svojo zanesljivo pot. Sole gotovo niso same sebi namen! Razumljivo je, zakaj se neka- tera mesta v Jugoslaviji toliko trudijo, da postanejo visokošol- ska središča! Celje ima globoko zaledje in dovolj veliko gospo- darsko osnovo, da si mora zgra- diti vsaj solidno mrežo šol II. stopnje, če ne še kakšno višjo šolo. Glede izgradnje šol II. stop- nje smo v našem bazenu zaosta- li. Kapacitete osmovnih šol so naraščale mnogo hitreje kot srednja stopnja. Gospodarski razvoj celjskega okraja pa tudi ni potegnil za seboj šolstva, če- ravno bi bilo to prirodno lin nuj- no. Ta nesorazmerja naraščajo iz leta v leto in se zaostrujejo. Zaradi tega je nujno z resnično zavzetosti o in odgovornostjo re- šiti vprašanje tehniške šole, raz- širitve ekonomske šole, postaviti mrežo šolskih centrov .in poklic- nih šol. Da bomo normaliziirali razmere v šolstvu, mor,amo čim prej realizirati izrisane projekte. Sala miora ustrezati času in po- trebam družbe. Ker pri nas ni več odgovarjala ne struktura šolstva in ne njegova vsebina, smo morali šolo 'jx)dvreai proce- su reforme in zato je toliko no- vega v šolstvu. Povsod, kjer se preoblikuje življenje ali njegovi deli, so prisotna neizbežna vzne- mirjenj a, novo lomi staro in to z razidčndm tempom in uspehom. Za takšne velike premike je po- trel>en določen čas, md pa smo že v tem relativno kra,tkem času precej premalcnili m tudi v mno- gočem uisi>eM. Reforma je najprej zajela os- novno šolo, zato so tukaj najbolj vidni uspehi, pa tudi tožave. Med odprtimi prot)lemi je zelo ipvereč tudi ta, da je veliko pomanjka- nje predmetnih učiteljev. Mnogi učitelji splošnega pouka so se morali preusmeriti na predmet- ni pouk, kar gotovo ni enostavno in zahteva mnogo naporov. Pri šolah, ki so šele prerasle iz nižje organiziranih v popolne osemlet- ke, je neobhodna prenekatera im- provizacija in seveda tudi dolo- čeni riziki v kvaliteti pouka, po- sebno, če so predmetna pouk mo- rali i>revzeti mladi, še neizkušeni absolventi učiteljišča. Učenci, ki prestopajo sicer z dobrim spri- čevalom iz takšnih neurejenih učnih razmer na šolo druge stop- nje, imajo mnogo težav. Precejt< mladih učiteljev bi se gotovo že- lelo specializirati za predmetni pouk in bi radi obiskovali pe- dagoško akademijo, če bi jim bilo to možno pod določeniimi pogoji. Po nekaterih podatkih manjka v celjskem okraju okrog 160 pred- metnih učiteljev, kar predstavlja 7 kompletnih zborov že precej velikih šol. To in neizogibno na- ravno obnavljanje kadra ter dej- stvo, da v drugih okrajih še dol- go časa ne bodo imeli viška pred- metnih učiteljev, opravičuje, da bi Celje dobilo pedagoško akade- mijo. Na osnovi zakona o finansira- nju šolstva, se tudi šolam in šol- nikom popravlja materialna os- nova, predvsem v tistih občinah, ki so se potrudile v okviru res- ničnih možnosti popraviti in omi- liti materialna nesorazmerja med ostalimi službami in prosveto. Med takšne občine spada na pri- mer celjska, laška lin šentjurska. V nekaterih ostalih občinah pa še vedno vodijo do svojih šol sta- ro proračionsko 'politiko in ra- zumljivo je, da so tam šolniki še vedno vznemirjeni in nezadovolj- ni. Nov način financiranja v šol- stvu ima za seboj svoje prvo leto starosti in smo lahko kar zado- voljni z rezultati. Upravni odbor celjskega sklada za šolstvo je z dobrim sistemom dela in svojo vitalnostjo mnogo pripomogel, da so se v občini Celje v zadnjem letu zadeve urejale uspešno in po- mirljivo. Dobro bi bilo, če bi si občine našega okraja posredovale takšne izkušnje! Celjska občina ima glede šol- stva med občinami našega okraja izredno mesto zato, ker so skoraj vse šole druge stopnje skoncen- trirane prav v samem mestu. Te šole so medobčinskega značaja in je zato prav, da se breme vzdrže- vanja teh šol sorazmerno poraz- deli med vse občine, saj otroci od vsepovsod trkajo na ta šolska vrata. Na pobudo predsednika okraja tov. M. Cvenka so se pred kratkim osvojila načelna stališča glede financiranja srednjih šol v tem letu. To je zelo pozitiven ukrep, ki bo pripomogel k tako potrebni stabilizaciji v šolstvu. Po zamisli zakona naj bi kvote šolskih skladov naraščale soraz- merno z rastjo narodnega dohod- ka Iromime. Pričakovati je, da bo- do že omenjene vodilne občine svojo politiko do šolstva držale na višini, posebno ko je za njimi leto prehoda, Id je veljalo posebno veliko materialnega napora. Kadar se z družbene strani za- deve takole normalno odvijajo, potem je dolžnost zborov, da do- deljena sredstva resnično razde- ljujejo po upravičenih kriterijih. Posamezni člani zborov pa le raz- lično prispevajo po količini, kakor tudi po kakovosti dela. Vse zah- iva res svoj čas, vendar so nam izkušnje v tem letu le pokazale, da je potrebno določene stvari v pravilniidh menjati. Posamezne šole morajo pokazati več priprav- ljenosti v tej smeri, saj si sicer kolektivi sami spodbujajo upra- vičenost določenih svojih terja- tev do di-užbe. Vsald družbeni ureditvi šolstvo veliko pomeni! V šolah rastejo dediči naših naporov in žrtev. Ra- zumeti moramo potencialno zah- tevo naše družbe, da moramo šol- niki ne le učiti stroko, ampak tu- di vzgajati. Šola je poleg doma najodločilnejši vzgojni faktor. Po- jem vzgoje vsebuje širok in pester register od temeljnih družbenih pravil, širokega polja etičnih norm, preko privzgoje pozitivnega patriotizma do svetovno-nazor- skega oblikovanja. Vsak šolnik si more in mora iz tega obsežnega leksikona vzgoje nekaj izbrati, kar bo vsadil v srca svojih mladih v letih sijajne priložnosti. Sleher- ni šolnik naj vzida svoj kamen v mozaik mlade osebnosti pa bomo opravičili svoje vzgojno poslan- stvo! Preveč domov opušča vzgojo svojih otrok in, če še šola ne da svojega deleža, kakšen bo vendar naš jutrišnji človek? Šola je edin- stvena učno-vzgojna institucija, posebno še zato, ker gredo skozi šolske klopi prav vsi državljani. V letih velikih premikov v šol- stvu bi morali prosvetni delavci našega okraja večkrat uporabiti tudi svoj lokalni tisk, da bi naše ljudi obveščali o mnogih proble- mih, dosežkih in težavah. Laže bi nas razumeli in tudi izdatneje podpirali. Sola je stvar nas vseh, saj oblikuje kadre za vse strani življenja. Ce gre v šolah kdaj kaj narobe, ne morejo nositi celotne krivde samo šolniki. Naj položijo pred javnostjo obračun tudi tisti faktorji, ki določena vprašanja v odnosu do šolstva rešujejo površ- no in neodgovorno! Razprave o šolstvu potekajo v našem oilcraju po raznih »Mnijah«. Ta večtirni sistem je neracionalen zato, ker se ne dela koordinirano. Razna stališča in koncepte, pred- vsem na področju strokovnega šolstva, bi morali že končno »pre- čistiti«, da bi prišli do enotnega, jasnega načrta organizacije in raz- voja teh šol. V zadnje mčasu je bilo o šolstvu nekaj vrednih razprav. Novinai:, Id posname iz referata in razpra- ve glavne misli za svoj časopis, naj se zaveda, da je to odgovorna naloga. Povzetek nikakor ne sme biti primitiven in površen, ampak premišljen, kvaliteten elcscerpt originala! Novinar ne srne stvari razvrednotiti! Milena Vršnik-Stifter Pred 114. leti je umrl velikan slovenske be- sedne umetnosti zapuščen, malo poznan in ne- priznan v takratni maloštevilni kulturni javnosti Slovencev. Dve leti pred smrtjo je izdal svoje edino tiskano delo »Poezije Doktorja Franceta Prešerna«. In prav vtej drobni knjižici so Slo- venci dobili svojo bogato umetniško preteklost, sedanjost in prihodnjost. Iz nič je ustvaril vse. Pred njim smo poznali besedo, prave, velike umetnosti pa ni bilo. In tu- di po njem je moralo poteči nekaj desetletij, da so mladi navezali stik z vrelcem čiste, visoke umetniške besede in z vrelcem edinstvene lju- bezenske bolečine. V tej drobni, komajda 200 strani obsegajoči knjižici se je skrival ves umet- niški zaklad, ki je še dandanes živ in neposreden. Cas je tu in tam zadal navdih jezikovne pati- ne; ljubezen do dekleta in naroda pa se vije v vsej svoji žgoči bolečini in umetniško izpovedni modi ter nas vedno znova oplaja s svojo lepoto. In ne le to! Bil je sam in vendar je v njego- vem delu zastopan ves slovenski narod in nje- govo napredno hotenje. Sam zase je tvoril takrat najnaprednejši krog revolucionarno demokra- tičnih sil Slovencev. V njegovih pesnitvah pa so kasnejše napredne sile Slovencev vedno znova iskale svoja vodila. Njegova Zdravica je skorajda sto let po smrti spremljala borce v socialistični revoluciji in njegova najsvetlejša misel Zdravice je dan- danes vodilo najnaprednejših sil na svetu, kajti naša borba je usmerjena v tisti čas in tisti kraj, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak. Lep uspeh Miklove Zale' Pretekli teden je velenjsko mla- dinsko gledališče uspelo s premi- ere in dvema ponovitvama »Mik- love Zale« kar trikrat napolniti dvorano kulturnega doma. To je doslej pač največji uspeh, ki ga je žela dramska sekcija v novem killturnem hramu. In kot kaže, je zanimanje tolilcšno, da bodo v pri- hodnjih dneh morali najmanj še enkrat ponoviti igro. Ob vsem tem je nujno, da se povprašamo, kako to, da je prav mladim, še neizkušenim igralcem uspelo to, česar starejšim, rutini- ranim Svobodašem ni uspevalo zadnja leta. Odgovor je zelo pre- prost. Lotili so se znane, ljudske igre in s tem na stežaj odprli vra- ta vsem tistim, Id doslej niso ime- li dovolj poguma ali hrabrosti, da bi prestopili prag kulturnega hra- ma. Nepopisno je bilo veselje mla- dih ob tem uspehu in začuda se niso prevzeli. Tako kot ves čas šti- rimesečnih vaj, so ostali tudi se- daj skromni in v njihovih vrstah nisi zapazil najmanjšega občutja ljubosumnosti. Izredno izdelani sceni ter nad- vse odličnim maskam, ki so os- novonošolske otroke in mlade ru- darje spremenile v možato in od- ločno koroško mladež ter grobo turško silo, pa se je pridružilo iz- redno tovarištvo mladih igralcev in njihova srčnost, Id je reševala marsikatere ne z najboljšo dogna- nostjo podane* trenutke. Sodelo- valo jih je okrog štirideset, zato so si glavne vloge delili po dva ali trije. Režiser, tovariš Rudi Horvat, je dejal, da že vrsto let ni imel tako discipliniranega ko- lektiva in čeprav mi je v razgo- voru našteval nešteto jKimanjklji- vosti igre in drugih tehničnih spo- drsljajev, je vendarle v njegovih besedah bilo čutiti pristno nave- zanost na mlade igralce in pri- pravljenost, da ta igra letos ne bo zadnje delo mladine. Ena najboljših zasedb vloge Mik- love Zale je nedvomno bila mlada dijaJdnja 8. razreda osnovne šole Stanka Holmec, v________ RazTeseljive šfcTilke? Zimske počitnice so pri la-aju in le tam, kjer bodo zaradi preve- likih žametov ali oddaljenosti tež- ji pogoji, bodo otroci še nekaj dni dlje doma. Zimsko veselje je bilo letos daražljiveje kot kdajkoli in po vsej verjetnosti si učenci vse- povsod žele, da bi se lahko še ne- moteno podili po snežnih brego- vih. Ce pa pogledamo njihovo pridnost v luči ocen, vidimo, da ni vse tako rožnato, kot izgleda. Ob pregledu uspeha 3.668 šolo- obveznih otrok šoštanjske občine smo ugotovili, da je po uradnem zaznamku nekaj čez 700 otrok, ki v polletju niso zadostili zahtevam po napredovanju (čeprav je v pol- letju to le simbolično). Se poraz- nejši pa je občutek, ko zveš, da so v številu tistih, ki napredujejo, prav številni dijaki z eno ali dvema nezadostnima ocenama. kar po novejših merilih ne ovira napredovanja. In ob tolikšnem številu negativnih ocen kar rad verjameš zatrjevanjem prosvetnih delavcev, češ, da je znanje otrok v upadanju, torej vse slabše. Nehote pa se ti vriva misel, da kljub velikim prizadevanjem, da bi izboljšali naše šolstvo in dvig- nili raven znanja šoloobveznega otroka, vendarle ni nekaj v redu v teli vrstah. In najbrž ni le vse večji tempo življenja edini krivec teh napak. Z razgovori z najčešči- nii »krivci« — dijaki dobiš vtis, da preobremenjujemo otroke z najrazličnejšimi deli, nič pa ne storimo, da bi marsikatere klasič- ne, prenatrpane predmete zožili na nujno potrebno snov in s tem vs?ii napravili »prostor« za no- jMiiL..-.,-...^.-.---..^..,-........- ....... Nai bi bila .kozerija . •. To je le skromna, izmišljeni zgodba, ki nima z ničemer po- dobnim nič podobnega. Imenovali so jih triumvirat, če- prav so bili vedno štirje. Razum- ljivo pa je, da režiserja navadno ne vidimo na odprti sceni. Brez slepomišenja so bili to pravi, pravcati kulturniki. In ker že na daleč začutiš to kulturnost, pač nisi imel nič proti njihovi volji, ki je bila že kar ukaz. In v tistih dneh, ko so bili ti kulturniki ^mi- nistric kulture v najvažnejšem mestu, pač ni bilo sirom po do- movini bolj kulturnega kraja kot je bil le-ta. Kultura je torej rasla kvišku in umetniško prečiščeni kulturni žlahtniki so čutili potre- bo po konstruktivno uničujoči kritiki vsega tistega, kar je vzklilo še na sosednjih poljanah. V kratkem so bili na umet- niškem vrhu (kot kulturniki se niso spuščali globlje v pojme dialektike). Dosegli so ga z zveli- čanimi >deskamii. Bili so odlični gralci in čudno se jim je zdelo, kako to, da dramski pisci ne pi- šejo iger samo za njihovo zasedbo. In še to so vedeli, da je vse vred- neje le tisto, kar je novo in modno. In kmalu so hodili iz vse širne domovine po napitek kulturnega nektarja v naše izmišljeno mesto. Kulturniki pa so rasli in pre- raščali kulture potrebne ljudi in začutili so, da so še več, kot je bilo že dovolj visoko spoštovanje. Da bi lahko demokratičneje upravljali, so izvolili izvršni od- bor upravnega odbora. In prav štirje so bili dovolj — peti je bil le simbolično ime. Za ohranitev kulturne veličine (glede naravnih potreb) je bilo treba pač opravljati vsakbdnevno, ponižujoče delo. Čutil si, da bi ob abstrakcija želodca potegnili velik križ čez ta križ. Družbena sredstva so bila večja, kajti čast kulfurnoftti. In nane-^h je, da so pripravili tudi veliko proslavo v počastitev starega in novega leta. V jutru pa, ko je blagajnik pre- števal zaničevanja vreden papir (le-ta nima dosti opravka s kul- turo), je tovariš Ponos skupno s tovarišem Poželenje predlagal, da se sestane izvršni odbor in odobri nagrado članom izvršnega odbora za nesebično in požrtvovalno delo na polju amaterske kulture. ^Ta- kole menim,€'je dejal Ponos. »DaH smo vse od sebe in le tu in tam smo si v obliki dnevnic ali po- dobnega lahko nagradili naše ne- sebično ljubiteljsko delo, zato predlagam, da si tokrat nabavimo vsak po en radio aparat. Vsi so bili za predlog, le tovariš Razumnost je protestiral. Toda bil je v manjšini in odšel je do- mov poprej kot običajno. In tako so na lep in radodaren, a skrben način gospodarili z družbenimi sredstvi, ustvarjali kulturo in javno mnenje ter rasli. Ko pa se je celo njim samim zazdelo dovolj kulture, so nena- doma složno zapustili vrste kul- ture in se včlanili v gasilsko društvo, ki je zaslovelo po veli- kem proračunu, a ni imelo naj- boljših realizatorjev. Nov odbor je čez čas odkril čudna bremena slavnega trium- virata, ki je sedaj na veliko gasil nastale požarčke in požare. No, o nadaljnjem pa naša ne- zanimiva zgodba molči, kajti vse skupaj je le izmišljotina, v kateri je pisec namenil glavne vloge glavnim kulturnikom izmišljenega kraja, ki so na čudovito t>pame- ten< način ravnali s kulturo in niej pripadajočim sredstvom, ki jih v ljudskem jeziku imenujemo t»našaK. - a Psi napadajo srnjaka... Eden izmed neštetih motivov iz lovskega žanra iz stenske slikarije v celjski Stari grofiji. Ti prizori v posameznih uokvirjenih poljih so upodobljeni v secco tehniki po celotnih površinah sten, kar ustvarja neko posebno harmonično zaključenost prostora. Slikaiija je nastala v 2. pol. 17. stoletja na osnovnem ometu, kajti v 18. in 19. stoletju so dodali dve novi plasti, tudi poslikani. Slikarija je bila odkrita po letu 1945 v zvezi z razpokami, ki jih je povzročilo medvojno bombardiranje v bližini mu- zeja. V zadnjih mesecih to slikarijo restavrirajo, zamaz^ali so že tisrče in tiscče nasekanih vdolbin, ki jih je povzročilo na- našanje druge plasti, one iz 18. stoletja. Na vrsti so zdaj še retušo okvirov in ostalega, potem t^niranja neposlikanih po- vršin itd. S temi restavratorskimi posegi bo ta slikarija edinstven tovrstni spomenik v Sloveniji. CELJSKI TEDNIK STEV. 5—8. februarja 1963 OBSEŽNI NAČRTI PRED DNEVI SMO OBISKALI KMETIJSKO ZADRUGO V SLOVENSKIH KONJICAH. V RAZGOVORU Z INŽENIRJEM ŠELIHOM SMO ZVEDELI NEKATERE PODROBNOSTI O DELU IN PRIZADEVANJU TE ZADRUGE. TAKOLE JE POJASNIL NEKATERE NJIHOVE ZNAČILNOSTI: Ce smo pošteni, moramo pri- mati, da je doslej na našem ob- močju bilo precej razdvojenosti glede perspektive kmetijstva. Niso bili jasni koncepti razdvoja, a tudi gledanje je bilo spričo dveh kmetijskih organizacij več ali manj dvotirno. No sedaj, ko je na občinskem območju enotna kmetijska organizacija, je precej bolje — predvsem je enotna po- litika glede razvoja in enotna ter učinkovitejša so prizadevanja za uresničitev posameznih nalog. Po podrobni obravnavi smo se odločili za specializacijo, in sicer v štirih proizvodnih okoliših — v Škalcah, Zgornji Pristavi, Dobravi in Stranicah. Razen tega pa predvidevamo tudi mlečno farmo v Goliču, ki je že začela obratovati. Razen mlečne farme je za naše področje interesantno predvs^em sadjarstvo. V to smer so zastav- ljene vse sile zadruge, a tudi pretežni del sredstev, kajti jasno je, da bo izgradnja do 500 hek- tarjev sodobnih plantaž v dalj- šem obdobju terjala znatna sredstva, in sicer v dveh smereh — za nakup in zakup zemljišč ter za ureditev sadnih plantaž. Zaenkrat smo tako daleč, da imamo že okoli 140 hektarjev plantaž — oziroma bolje rečeno imeli jih bomo letos. Delo je si- cer nekoliko v teh mrzlih dneh zaostalo, toda čim bo mogoče, ga bomo nadaljevali. Istočasno pa moramo zelo po- hiteti s pridobivanjem novih travniških površin za mlečno farmo. Sodimo, da bo potrebno okoli 80 hektarjev travniških po- vršin. To je toliko pomembnejše, ker bomo v teh hlevih pitali tudi teleta do 4 mesecev, v Ločah pa bomo uredili primerno pitališče za tržno proizvodnjo. Zlasti letos imamo dokaj ob- sežne naloge tudi pri krepitvi proizvodnega sodelovanja med zadružniki in zadrugo. Tako kot drugod, smo tudi pri nas opazili, da nam je kooperacijska dejav- nost začela upadati. To pa bi bilo zlasti na našem območju lahko zelo škodljivo. Zaradi tega smo sklenili, da bo treba kooperativno proizvodnjo letos povečati vsaj za 50 odstotkov, in sicer pred- vsem živinorejsko. Da bi to na- logo tudi zmogli, smo se odločili za stimuliranje kooperativne proizvodnje kvalitetne živine. Sicer pa glede porasta proizvod- nje mesa za trg ne moremo reči, da je bila to v preteklih ob- dobjih naša slabost, saj smo letno povečali proizvodnjo v koopera- ciji za okoli 25 vagonov. Veterinarja Janeza Crneja smo srečali na cesti, ko je bil na redni osemenjevalni progi. Naprosili smo ga za kratek razgovor o mož- nostih za razvoj živinoreje v, vi- tanjskem predelu. Takole je od- govoril na naša vprašanja: Ko govorimo o živinoreji in raz- voju živinoreje na tem območju, se moramo prav gotovo zavedati, da je tradicija pustila globoke ko- renine, istočasno pa tudi ni opri- jemljivih pozitivnih izkušenj, ki bi pokazale, kako je lahko živino- reja za kmetovalce rentabilna. Te izkušnje imajo Savinjčani; in kot čujem tudi v Rimskih Toplicah. Prav zaradi tega ne moremo govoriti o pomanjkanju enega po- goja, temveč kompleksnosti in tu- di tako je treba problem obravna- vati. Menim, da je eden od teh po- gojev umetno osemenjevanje. To je v teh hribovitih predelih te- žavna naloga, toda to ni fiksna ideja, temveč zahteva gospodar- nosti. Tu smo v zadnjem obdobju zabeležili nekoliko nazadovanje, toda menim, da se bo zadeva le popravila. Drugi osnovni pogoj je krepitev krmne baze. Mirno lahko trdim, da bi naštel na prste kmetovalce, ki uporabljajo umetna gnojila za travnike. Istočasno pa se kažejo tudi pojavi nepravilnega sprav- ljanja sena — prepozna košnja in prepozno spravilo. Zanimiv je pri tem podatek, da rosa zmanjša vrednost krme za 10 odstotkov, dež pa celo za 25 odstotkov. Torej tega res ne gre podcenjevati. Razen tega je v hlevih dokaj neugodna tudi stnaktura živine. Večina živinorejcev ima nekaj vo- lov, dve telički in nekaj krav. Pri tem pa je karakteristično, da voli dobijo dobro hrano, ostala živina pa je pretežno podhranjena. To seveda zelo negativno vpliva na prirastek, hkrati pa zmanjšuje kmetovalcu dohodek. Razen tega se je tu udopiačila pomurska pas- ma, ki potrebuje za dopitanje pre- dolgo dobo in je zato proizvodnja vsaj enkrat dražja. Kmetje, ki go- jijo sivorjavo pasmo, to najbolje lahko potrde, kajti razliko obču- tijo v dinarjih. Se ena slabost ovira na tem področju hitrejši razvoj živinore- je, in sicer dejstvo, da je »servis- peiriodno« obdobje pri kravah v povprečju vsaj trikrat predolgo. Kmetje pač pustijo kravo predol- go v hlevu in ne poskrbe, da bi prišlo do hitrejše obrejitve. Ce bi lahko odpravili to slabost, bi prav gotovo lahko bistveno pove- čali stalež živine in s tem tudi ekonomičnost. Do zdaj sem vam naštel neka- tere slabosti, ki nam še zavirajo hitrejšo rast živinoreje, vendar je potrebno poudariti, da smo v zad- njem obdobju pa le zabeležili pre- cejšen napredek, kajti pred leti je bilo še slabše. Zlasti močno se je okrepila ko- operacija pri proizvodnji pitane kvalitetne živine, ki v veliki meri tudi pomaga, da se stanje hitreje spreminja. Sodim pa, da bomo kmalu tudi z našega območja lah- ko poročali o še večjih uspehih. -le OBISKALI SMO VITANJE Kam pripeljejo sporni odnosi ali drugače rečeno — V vitanjskem poslovnem okoli- šu je bila pred kratkim burna seja kolektiva. Nekaj ljudi je skupaj z direktorjem konjiške zadruge ostro obsojalo dejavnost predsed- nika vitanjskega poslovnega oko- liša — oziroma ekonomske enote zadruge. Očitali so mu celo, da vodi zadrugo, kot da gre za kapi- talistično organizacijo in podobno. Vsekakor gre za hude obtožbe, ki imajo lahko le dve rešitvi — ali da se zamenja predsednik po- slovnega okoliša, ali pa da se uve- ljavi »-načelo rotacije« v osred- njem vodstvu zadruge. Kajti ne- kaj v tej zadrugi ni v redu, ali pa gre vse narobe v vitanjskem kon- cu. Razumljivo je tudi, da je za- deva imela velik odmev med Ijud- Poiz;kušali smo ugotoviti vsaj nekatere mačilnosti tega hudega spora. Prva ugotovitev, ki smo jo dobili, je vsekakor, da je zadeva privrela po dolgem tlenju in da ne gre za preprosto zadevo. Poglejmo zadevo z gospodarske plati. Poslovni okoliš v Vitanju je v preteklem obdobju najbolje go- spodaril, tu pa so tudi začeli uva- jati red in disciplino. Torej s te strani ni ljudem kaj očitati. Istočasno pa so nekateri delavci zadruge in uslužbenci, s katerimi sem govoril, dejali, da je uprav- nik ekonomske eniote preoster dn da bi to kazalo spremeniti. Bržčas to drži, vendar je potrebno zade- vo temeljito proučiti, kajti slišali so se tudi drugi glasovi. In sicer, da je gonja proti upravniku v Vi- Vitaničani in pustne prireditve Pustne prireditve so postale v Vitanju že tradicija. Tudi letos se tradiciji ne nameravajo izneveriti. Tako kot za Mozirje pa je tudi za Vitanje značilna posebnost teh prireditev, in prav ta posebnost privablja mnoge goste iz okolice, Celja in drugih večjih krajev. Pri- hajajo pač vsi oni, ki so se ob pustnih prireditvah v Vitanju že prijetno zabavali. Letos, tako vsaj pravijo, bo tu- ristično društvo v Vitanju pustno prireditev še posebno skrbno pri- pravilo. Pusta bodo »-praznovali-« kar štiri dni. Precej, kaj ne ? V soboto bo >^nagradna-« maška- rada, nato i>a baje rajanje in za- bava dva dni skupaj — skratka nonstop po sistemu tudi na zaba- vah! Upajmo, da gre za duhovito in nekopirano zadevo Vitanjčanov. Največje slavje pa bo prav go- tovo v torek, ko bo v Vitanju pra- vi karneval in še .posebej mladin- ska maškarada. V sredo pa bodo po vseh pravilih pokopali pust- nega mačka. Torej v Vitanju med 21. in 25. februarjem res ne bo manjkalo zabave — no, ne da bi bili zlobni, upajmo da tudi smeha ne bo manjkalo! m. PREKO 1.000 TEČAJNIKOV V preteklem obdobju je delav- ska univerza v šanar^ski občini za- beležiila izredno lepe uspehe. Ta- ko je šlo skozi tečaje in seminar- je občiaiske delavske univerze v Šmarju kar preko 1.150 slušate- ljev. Vitanje NERED tanju posledica osebne mržnje in maščevanja. Predvsem zato, ker je zahteval red in disciplino v ekonomski enoti in v zadrugi(!) in ker je bil ostro proti pojavom pi- jančevanja, nediscipline in dez- organizacdje v vodstvu zadruge. Kje je zdaj resnica in kdo ima prav — to je vprašanje. Vsekakor bi bilo napačno, če bi mi poiskali resnico. Poiskati jo bodo morali v Vitanju in v Konjicah! Mimo tega pa lahko mimo re- čemo, da je to za ta kraj nujno potrebno. Kajti od kmetijstva se v vitanjskem koncu preživlja ve- lika večina prebivalstva, in tem končno ni vseeno, kako bo gospo- darila zadruga in kaki bodo njeni usipehi — no in nazadnje ali bo sploh poslovanje uspešno ali ne? Ko smo o teh problemih po- vprašali odgovorne osebe v ko-^ njiški občini, smo dobili dokaj ja-^ sen odgovor: »Prav je, da je zadeva privrela na dan v tem obdobju, ko v kme- tijstvu v operativnem smislu ni toliko živahnosti. Sedaj je nam- reč najbolj ugoden čas, da se za- deve do kraja razčistijo in da tudi ugotovimo, kje in kaj je narobe, kajti sicer bi v sezoni imeli ob tako hudih notranjih trenjih tudi neugodne poslovne uspehe. Vsako notranje »ribarenje« ima za posle- dico delno pasivnost in tega prav v konjiškem koncu, ki je gospo- darsko interesantno območje, ne smemo dopustiti. Sodimo, so de- jali, da bo zadevo potrebno osvet- liti do podrobnosti, kajti pavšalna rešitev bi bila škodljiva za raz- voj kmetijstva, ki je v konjiški občini vs^akor zelo pomembna panoga gospodarstva.* MILE STROKOVNJAKI ODGOVARJAIO Na VAŠA VPRAŠANJA Pricakuiemo ugodno sadno letino, zato se moramo temeljito pripraviti z ozirom na redni ciklus ugodnih letin v sadjarstvu, pred- videvajo, da bo v primeru, če bi ne bilo kakih izjemnih ne- ugodnih vremenskih prilik, ugodna sadna letina. V takem primeru pa je gotovo pomembno, da bodo sadovnjaki pri- pravljeni in pravilno obdelani. Zato smo zaprosili inženirja Vida Korberja, ki vodi sadni obrat »Mirosan« za ne- kaj odgovorov na ta vprašanja. Takole nam Je odgovoril: Ker prevladuje v naših sadov- njakih izmenična rodnost, lahko v letošnjem letu pričakujemo vsaj povprečno sadno letino. Po dol- gotrajni zimi pa lahko tudi pri- čakujemo, da bo cvetenje zakas- nelo in zato morda' ne bomo »de- ležni« spomladanske pozebe. Za dobro sadno letino se mo- ramo temeljito pripraviti, pred- vsem pa da zaustavimo čedalje hujše propadanje nasadov. Sad- jarji se bodo morali odločiti: ali očuvati nasade, ali pa jih pustiti propadanju. Ameriški kapar je že močno zredčil nasade, a kaže, da jih bo popolnoma uničil, če ne bo- mo pričeli s temeljito zaščitno službo. Da bomo predelali čim več kva- litetnega pridelka, so potrebni na- slednji ukrepi: % Ker je bila jesen skrajno ne- ugodna za opravila v sadovnjakih, si mnogi kmetovalci niso uspeli pospraviti jesenskih pridelkov in se oskrbeti s steljo, so ostala tudi vsa dela v sadovnjakih neoprav- ljena. Takoj ob otoplitvi, ko še ne moremo opravljati zaradi snežne odeje drugih del, temeljito očisti- mo debla, odpadke pa zažgemo ali pa 'Odstranimo. Krošnjo je potreb- no močno razredčiti. Močno oku- žene veje s kaparjem aU rakom je treba odstraniti, prav tako vse veje, predvsem bohotivke. Tako smo pripravili sadno drevje za 2amsko škropljenje. Le to je naj- uspešnejše za zatiranje predvsem ameriškega kapar j a. Seveda mo- ramo paziti, da je škropljenje te^ meljito, da je drevo popolnoma oprano. Važna je tudi koncentra- cija škropiva. Rumesan in kre- osan olje uporabljamo v 3 % kon- ■ centraciji, pasto v 2 % koncentra- ciji, parapin pa v 4 % koncentra- ciji. Obrati, ki lahko opravijo zim- sko škropljenje v kratkem času, se bodo odločili za pozno zimsko škropljenje, ker bodo s tem uni- čili tudi jabolčnega cvetožera, ki lahko napravi obilo škode. Kme- tijske zadruge pa morajo začeti škropiti čimprej in izkoristiti vsa- ko ugodno vreme za škropljenje. # Izrednega pomena je zadost- na prehrana sadnih rastlin. Lahko bi trdili, da je ogro^mna večina na- sadov podhranjenih, posebno z dušikom. Nikakor ne zadovoljuje samo hlevski gnoj, pa čeprav smo ga obilo potrosili v jeseni. Izred- no ugodno vpliva dušik na rast, povečanje pridelka, ter tvorbo cvetnih brstov. Tudi prehrana s kalijem in fosforom mora biti za- dostna. Priporočamo v rodnem nasadu uporabo 500 kg superfos- fata, 300 kg kalijevege soli in 500 kg kalkamona, vse na 1 ha povr- šine. Vsa našteta gnojila lahko tik pred uporabo pomešamo, ter jih trosimo konec februarja ali v začetku marca. Ce bo cvetenje v ugodnih vremenskih razmerah brez spomladanske pozebe, doda- mo po cvetenju — v mesecu maju še 200 do 400 kg kalkamona ali norveškega soUtra. Z obilnim gno- jenjem bomo pridelali tudi znat- no več sena, ker se to kosi za po- trebe živinoreje. Tako gnojenje ne bo dalo še isto leto vsega za- želnega uspeha, ta se bo poka- zal šele po več letih obilnega red- nega gnojenja. # Pred cvetenjem ne smemo pozabiti na zadostno število če- bel, ki izvršijo oprašdtev v nasa- du. Priporočljivo je v sadovnjaku razvrstiti čebele tako, da jim je pot do cvetov čim krajša, preskr- bimo pa 2 do 4 panje čojbel na hektar. Pravočasno se moramo povezati s čebelarji, ki nam bodo izvršili to uslugo. 9 Da pridelamo kvalitetno sad- je, je seveda izredno važna zaščita pred boleznimi in škodljivci. Sa-- mo zimsko škropljenje ne zado- stuje — to le omeji pogubno de- Ibvanje kaparja. Ogromno sadja nam uničijo škrlup, monilija ter zavijač, s tem pa se nam znatno zmanjša dohodek iz sadovnjaka. Škropljenje izvedemo po navodi- lih napredovalne službe. Za po- polno zaščito pridelka je potrebno 8 do 12 kratno škropljenje, za dobro kvaliteto pridelka pa lahko ob - ugodnem vremenu zadostuje 4 do 6 poletnih škropljenj. Inž. Vid Korber POGODBE-CENA Na zadnjem zasedanju zadruž- nega sveta žalske kmetijske zad- ruge so člani sveta podrobno ob- ravnavali tudi nov predlog ko- operativnih pogodb za proizvod- njo hmelja in tudi nekatere spre- membe glede cene hmelja v ko- operacijski proizvodnji. Na seji so ,ix>udarili, da je pred- log za letošnje koo.perativne po- godbe izredno skrbno izdelan in da so tudi kalkulacije .podrobne in precizne. Pri pogodbi so od lani spreme- nili nekoliko delež vlaganja zad- ruge, in sicer je ta prevzela skrb tudi za nabavo žice za vodila in hmeljevke. Toda medtem, ko bo zadruga za žico skrbela v celoti, bo pri hmeljevkah sodelovala le deloma, in sicer s 180 dinarji za kos — toda le do 446 kosov na hektar. Podrobna kalkulacija pokaže, da bo letos cena hmelju v bistvu za okoli 25 dinarjev višja kot lani. Spričo tega, da letos odpadejo premije, bodo ustrezno višje od- kupne cene. Prvorazredni hmelj bodo letos čevali po 520 dinarjev na kilo- gram, za četrti razred pa bodo po skleni] znHmžnega svMa ola- kmetovalci dobili le 180 dinarjev za kilogram. Značilen je zlasti podatek, da kalkulacija odkupne cene prisoja delu hmeljarja pri kilogramu 120 dinarjev, hkrati je v ceni vkalku- lirano kmečko zavarovanje, stroš- ki za obiravce, stroški za prehrano obiravcev in podobno. Zanimiva je tudi ugotovitev, da člani zadružnega sveta tokrat niso oporekali postavkam letošnjih kalkulacij, kar se je v preteklih letih pogosto dogajalo. Menili pa so, da se bo morala zadruga od- ločno zavzeti, da bo v celoti izpol- nila svoje obveznosti, posebno še glede strojnih storitev, kjer bi lah- ko ob nekaterih organizacijskih izboljšavah lahko zabeležili znat- nejše uspehe. Podobno menijo, da bo možno s še hitrejšim poveče- vanjem porabe umetnih gnojil tu- di zaznamovati hitrejši porast hekitcffskih donosov. *.. ,k_..a Pojasnilo v eni izmed zadnjih številk smo objavili sestavek pod naslovom »CE-44-83«, v katerem smo obrav- navali nevljudno ravnanje šoferja tega tovornjaka. Hkrati smo opo- zorili, da je istočasno storil tudi prometni prekršek. V tem času pa se je pri nas zglasil šofer Jože Novak, ki stalno vozi ta tovornjak, za njega je tudi zadolžen. Povedal nam je, da je bil medtem, ko se je dogodek pri- petil, na dopustu in da je njegov tovornjak upravljal drugi voznik. Velika raznolikost Občinska konferenca v Slovenskih Konjicah je po- drobno analizirala tudi oseb- ne dohodke v posameznih gospodarskih panogah in tu- di v nekaterih kolektivih. Tako je zlasti značilno, da najvišjega povprečja osebnih dohodkov v gospodarstvu ni- so zabeležili v velikih pod- jetjih, temveč v COMETU (31.900 dinarjev mesečno na zaposlenega). V KOSTROJU je bilo letno povprečje blizu 29 tisoč dinarjev, v KONU- SU pa komaj 25.900 dinaa> jev na zapjoslenega. ZeJo značiilna je tudi tigo- tovitev, da so bila najnižja povprečja v gostinstvu, in sicer pretežno ispod 20 tisoč dinarjev mesečno. Zanimivi so tudi podatki, ki govore o izmaličevanju ■sistema nagrajevanja v ne- katerih kolektivih. Tako ugotovimo, da je na primer ; ob izrazito visokih povpreč- jiih storilnost v Kos troj u pad- la, in sicer zel^o občutno. Zaradi tega sodijo, da bo v letošnjem letu potrebno urejevanju in utrjevanju sti- mulativnega nagrajevanja v kolektivih posvetiti še po- sebno pozornost. In sicer predvsem tako, so dejali de- legati, da bo možno občutiti, da osebna dohodki rastejo vzporedno s porastom proiz- vodnosti dela, kajti le tako lahko sistem nagrajevanja postane tudi močan gonilni činitelj v proizvodnji, ki se spričo spreminjanja tržnih pogojev mora dosledno rav- nati po načelih kvalitete, nizke cene in malih stroškov. To pa razumljivo velja ena- ko za industrijo in za kme- tijstvo. MLEKO, MLEKO... Hudi zimski meseci močno vplivajo na zmanjšanje mlečne proizvodnje. To je bilo doslej že nepisano a čvrsto pravilo. Popol- noma pa so ga podrli letos v žal- skem kmetijskem kombinatu. Ko smo jih obiskali in povprašali o problemih mlečne proizvodnje v teh zimskh dneh, so nam dejali, da so z rezultati lahko samo za- dovoljni. V teh mesecih so nam- reč posirediovali trgu preko pet- deset odstotkov mleka več kot lani v istem času, čeravno so imeli tedaj v hlevih precej več mlekaric in zima tudi ni bila ta- ko huda. Tako so lahko tudi v januarju posredovali celjskemu trgu kar preko 120 tisoč litrov mleka — le v februarju bo šte- vilka zaradi krajšega meseca ne- koliko nižja — povprečje po pet tisoč litrov dnevno pa vseeno ostane. Pet tisoč litrov — zdi se velika kcilioina na en dan a je vendar premala, da bi lahko zadostila potrebe nove celjske mlekarne. Zato smo povprašali kar v mle- karni, kaj oni sodijo o teh pro- blemih. Predsednica delavskega sveta tovari'šica Marija Rauter je dejala, da so se trudili, da bi tu- di zasebne kmetovalce pritegnili k sistematični proizivodnji mleka. Vendar so tu naleteli na hude te- žave. Poleti je bilo mleka preveč, v zimsikih mesecih pa je Celje domala ostajalo brez mleka. Za- radi tega, pravi, je najpravilnej- ša smer ^izgradnja ustreznih mleč- nih farm, ki postanejo že po svo- jem prciiz vodnem značaju tudi soodgovorne za oskrbo mesta s tem pomembnim prehrambenim proizvodom. Zal pa lahko količi- ne žalskega agrokombinata za- doščajo le za četrtino polne kapa- citete. Prav gotovo bi se s pol- , nim izkoriščanjem vseh zmog- j Ijivosfti mlekarne tudi stroški na j enoto proizvoda znižali, kar je .] ]:azumljivo eden od ciljev kolektd- 1 va. ■ Kolektiv celjske mlekarne se tega prav dobro zaveda, hkrati pa lahko zahvalijo prav organi- zaciji mlečne farme v Zalogu, da Celju v teh dneh ni primanjkova- lo mleka, čeravno so ti pojavi značilni za vsa ostala večja slo- venska središča. Tako so pred- stavniki ljubljanskih mlekarn od- kupovali mleko celo v celjskem o^kraju, m sicer ne glede na stroš- ke, le da bi aadovoljUi najnuj- nejše potrebe. Letošnji primer pa nam hkrati narekuje, da bo z izgradnjo še drugih mlečnih farm v okolici Celja treba pohiteti. CELJSKI TEDNIK STEV. 5—8. februarja 1963 S Ž E K A • D O M • D RU ŽI NA SMETI POZIMI Letos o snegu toliko govorimo in pišemo, da nikoli tako. Nekdo je hudamuišno dejal, da bi sneg i_ če bi ga tako pridno odstra- jijevaM, kot o njem pišemo — že davno izginil s plačnikov in cest. No, sneg je tudi povzročil, da so nekatere najbolj bleščeče celjske »razglednice« še bolj očitne. Ploč- niki so neočiščeni, prav tako tudi, ceste in pred marsikatero hišo; stojijo polne posode za smeti. Pa' poglejmo, zakaj so te posode polne in kaj pravii o tem komunalno podjetje Javne naprave. Trikrat na teden imamo prili- ko, da občudujemo zdaj že našega starega znanca — avtomobil, ki skrbi za in snago našega niei3ifca in odvaža smeti in pepel. Trikrat na teden navsezadnje ni jjialo, toda pcGode so še zmeraj prepolne in prostori, kjer stojijo, so marsikdaj pravi, pravcati smetnjaki. »Ker pozimi veliko kurimo — ,in ker je letošnja zima še pose- bej huda — je v zimskih mesecih mnogo več smeti kot poleti. Tako predvsem v večjiih zgradbah po- sode za smeti, ki poleti niti polne niso bile, ne zadoščajo več. Prav bi bilo, če bi hišni sveti nabavili še nekaj takih posod, pa bi^ bilo manj jeze nad vedno umazanimi hodniki ali vežami, kjer stojijo posode za kmeti.« V celjskem mestu imamo samo eno vozilo, ki prevaža smeti. »Tak specialni avtomobil pa potrebuje veliko posebne nege,« so nam po- vedali v Javnih napravah »No, pri nas je taiko »vprežen«, da za' to skoraj zmanjka časa.« Ker taka vozila veljajo veliko denarja in ker jih povrhu vsega zdaj niti ni mogoče kupiti, se bo- mo pač morali sprijazniti s tem, da bodo Javne naprave tudi od- slej odvažale smeti le trikrat na teden. Tisti predlog o dodatnih posodah, ki naj bi nas rešile smeti, ki zdaj marslikje kar vse vprek ležijo po hodnikih, niti ni tako napačen. Samo, to drži, da je včasih le težko najti sredstva za tak »izreden« nakup. V takih primerih bo treba pač večkrat vzeti metlo v roke in pospraviti tisto, kar ne gre v posodo za smeti. Zakaj, to, kar lahko vidi- mo ob smetnjakih na železniški postaji, ali pa pred koladvarisko restavracijo, res ni v ponos na- šemu »belemu« mestu. In še pripeljal, ki sodi tudi k razmišljanju o čistoči in smetem: posode za smeti.« Na avtobusno postajo je pripe- ljal avtobus. Ko so potniki izsto- pili, je sprevodnik iz avtobusa kar na pločnik pometal goro po- marančnih oluipkov, papirčkov, papirjev itd. In to tako skrbno kot najboljša gosipodinja! Brez komentarja! -ca Radodarna zima nam je nasula toliko snega, da kar ne vemo, kaj naj počnemo. Zimske počitnice so pri kraju, pa bi ne bilo prav, če bi pozabili na oddih in razve drilo. Tudi ob nedeljah, pa čeprav samo za en dan, se lahko predamo snežni opojnosti. Zato — prav nič strahu pred zimskimi sprehodi! Nemška ovčka Vzgoja je zelo zamotana. Nikoli točno ne vemo, kakšne sledi za- pusti v otroku ta ali oni dogo- dek, ki mu je priča. Prav gotovo ni vzpodbudno za otroka, če vidi odraslega človeka, ki se je tako napil, da stati ne more, da meri cesto vsepovprek ne glede na cestno-prometne predpise, da je neurejen, popackan in gleda ne- umno v svet ter se nerazumljivo dere. Pa so še bolj drobne, komaj opazne stvari, ki lahko zastrup- ljajo otroka. »■Stanka, vidiš kako lepo volne- no kapico ti je prinesel očka! Po- glej, to je imenitna kapica, ki je nima vsaka!« je dejala mamica hčerki Stanki, ki je pravkar z od- ličnim uspehom zaključila prvo polletje prvega razreda osnovne šole. »Res je zelo lepa, mamica! Pa druge ne hodo imele takih, res ne?« je nekako nejeverno podvo- mila punčka. »Seveda ne, Stankica! Tvoja kapica je iz take volne, ki je ra- sla na nemški ovčki, veš! To je imenitno!« Stanka je bila vsa zadovoljna. DovoHili so j v, da je odšla na obisk k stricu Franciju na deželo. Vsa srečna je pripovedovala: »■Veš, striček, očka mi je dal to lepo kapico. Veš, to je kapica z nemške ovčke. Mhm, na nemški ovčki je rasla ta volnica veš!« Stric je presenečeno gledal in zmajal z 'glavo. »Kako praviš, Stanka?« je dejal. »Na nemški ovčki? Hemtete, to pa, je res čud- no! Počakaj, počakaj!« Stopil je k omari in vzel iz nje lepo, pisano jopico, ki jo je tako lepo spletla teta Mina. »Joj, kako lepa jopica! Zajček je na njej in tako je mehka!« je vsa žareča vrisnila Stanka. »Ali je ta tudi iz nemške ovčke?« »Ne, ta je z naše ovčke! Pa tvoja kapica verjetno tudi.« Stan- ka je malo pomislila in vzkliknila: »Ohe sta lepi!« To je resničen pripetljaj, toda se vam ne zdi, da nekaj ni v redu, pa čeprav je mamica intelektualka? s. DRUŽINA ,,YSEJEPRAY" On in ona sta se trudila. Vsak dan. Vse dni. Doma so živeli trije otroci. Domov sta prinašala lepe dohodke. Ona skoraj petdeset tisoč, on še enkrat toliko. Cez dan sta ostajala v službi. Otroci pa so životarili, kakor so znali. Sami so si rezali kruh, sami so odločali, kateri film bo zanje lepši, sami so izbirali najrazličnejša sredstva, da so zadostili svojim mladost- nim potrebam. To je teklo dolgo, zelo dol- go. Družinici se je pridružil še -»četrti otrok« fičo. Joj, koliko dela je bilo sedaj. Oče misli le na izlete in glavna skrb v prostem času je le nežno ljubkovanje j>če- trtega otroka.« Družina »VSEJEPRAV« ni ostala edina. Takih je bilo vse več 'in vse več oti-ok. ki so rasli kot šibe ob vodi. Saj so jih imeli starši radi. In še kako! Kaj jim niso pri- nesli, če so si zaželeli. Bel kruh je ostajal na mizi in veliko smetišče ga je spre- jemalo. Gorje njima, če bi kdaj anorekla češ, otroei, pazite vendar na kruh! »Ne bom jedel takega kruha, sam ni dober! Zakaj nista prinesla čokolade, odgovar- jajo. Da, da, čokolade. Sicer pa, denar je pri hiši in za- kaj ne bi... Otroka raste- ta in pedagogi se siprašujejo, zakaj ni v njih nobene sile. Zakaj ne znata premagovati nobenih težav v življenju? Oba sta študenta. In za- mislite si! Nekega lepega dne mora otrok zapustiti g'mn«zijo. Prekršek je ve- lik. Prepovedano shajanje, nemoralna dejanja. On, sin, pa še tako ne vključi t re- den uk. Kdo bi se učil, če doma teče med! Treba ga je le Hzati. brez nepotrebnih muk. Tako se pogovarjamo o iztirjeni mladini. Pravimo, da je v bistvu dobra. Res je! Toda če se vodi sama, če sama počenja, kar hoče, če je lov za denarjem preve- lik, potem pač ni čudno, če smo otroke izgubili. ■ Tako se danes mars'kje i zaskrbljeno sprašujejo: »Kaj > bo z našimi otroki?« Dokler jim bomo dajali, kar želijo, tako dolgo jim bomo dopu- ščali, da delajo, kar hočejo. Bojimo se, da otroka ne bo- mo mogli naučiti življenja. Življenje pa je tudi samoza- tajevanje, samopremagova- nje. V. (Tfiedene sladice MEDENI KOLAC Raztopimo pol kilograma slad- korja in pol kilograma medu. Temu primešamo pol kile moke, testo dobro stepemo in mu do- damo še drobno zrezan olupek limone, nato 8 gramov cimeta, 3 dekagrame kvasa, ki smo ga raztopili v osminki litra ruma. Pokrito testo pusitimo na hladnem prostoru tri dni, nato pa ga raz- vlečemo v debelino mezinca. Te- sto razrežeano v komade in i>e- čemo v vedno enako topli pečici. grami cimeta, 5 grami klinčičev, 15 dekagrami sladkorja, 15 de- kagrami drobno zrezanih orehov in vsemu temu narahlo primeša- mo 30 dekagramov moke. Ohla- jeno testo mesimo na deski in pustimo čez noč v topli kuhinji. Zjutraj ga tanko zvalj,amo, ga razrežemo na kooke in pečemo v bolj hladni pečici v posodi, na- mazani z voskom. MEDENI POLJUBČKI S KONJAKOM Raztopimo pol kilograma me- du in 15 dekagramov sladkorja. Nato zmes odstavimo in mu pri- mešamo malo dobrega konjaka, olupke limone oziroma pomaran- če v sladkorju, klinčič 'in cimet. Testo stepamo tako dolgo, dok- ler se ne prime več žlice. Testo pustimo čez noč ix>čivati — x>o- krito mora biti — nato pa ga zrva- Ijamo do debeline hrbtne strani noža. Z okroglim kalup>om ga razrežemo 'in pečemo v ne pre- hudo vroči pečici, v posodi, ki smo jo posipali z moko. MEDENI KOLAC Z OREHI Zmešamo 30 dekagramov moke, 15 dekagramov sladkorja, cimet in klinčiče z vročim medom. Testo razvlečemo, da je debelo, kakor mezinec, ga razrežemo, v sredino koščka pa pritisnemo polovico oreha. Pečenrio pri sla- bem ognju. In še en recept: Zmešamo 2 decilitra raztopljenega medu z 8 Sastoljubnost čez vse Imeti lep in urejen dom, je ne- dvomno največja želja vsake gospodinje. Vendar v tej ljubezni za red in čistočo le ni treba pre- tiravati. Oboje naj ostane v ra- zumnih mejah, da ne bo ljudem, ki z nami živijo v nadlogo in sla- bo voljo. Dom naj bo prostor po- čitka in zato mora biti predvsem udoben in prijeten. Ni bolj na- pačnega kot to, če udobnost žrtvujemo estetiki — prav pa je, da to oboje, kar se le da, zdru- žimo. Na primer: poleg naslonjača naj stoji majhna mizica, da bo gost nanjo lahko položil kozarec ali krožniček. Na njej naj ne stojijo previsoki predmeti in tudi kvačkanih prtičkov se raje izog- nimo. Lahko se primeri, da se gostov gumb ujame v tak prtiček in v trenutku se lahko vaze, sko- delice in krožniki znajdejo v na- ročju njegovega soseda ali pa na tleh. Tudi na žice radia ali stoječe svetilke moramo paziti. Vedno je treba pomisliti na to, da se lahko kdo vanje zaplete in povsem po naši krivdi svetilko spremeni v črepjine. Zato bomo te žice pri- trdili na steno, na pod, ali kamor- koli, samo da bo varno. In še dva pripomočka svetuje- mo gospodinjam, ki imajo mnogo- krat goste. Prvi je električni aparat za kuhanje kave in drugi servirna mizica na kolesih. Aparat za kuhanje kave pripravimo že preden pridejo gostje, potem ga samo vključimo in čez hip lahko že postrežemo s kavo. Podobno je tudi s servirno mizico, kaijior lahko postavimo pijačo, pa tudi skromno zakusko. Če smo se že odločili za goste, pomislimo še na to, da bodo tudi take malenkosti v redu. "■■■■iiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir MIZICA za TELEVIZOR Gk>rnj(a sličica nam prikazuje lepo in praktično mizico za tele- vizor. Sestavljena je iz lahkih delov in jo lahko v nekaj minutah sestavimo lin razstavimo. Ima dve stekleni plošči, na koncu lakira nih nog pa so pritrjena kolesca. Mizice so v prodaji ljubljansicega podjetja »Lesnina«, stanejo pa 13 tisoč dinarjev. ......_ ^. LETOS-HRBTNI DEKOLTE Se vedno smo v času ples- nih prireditev — čeprav se v Celju res ne moremo pri- tožiti, da bi jih bilo preveč — in Pust bo tistim, ki radi pustujejo, spet prinesel ne- kaj skrbi. Ce ste se odločili za novo večerno obleko, naj ram svetujemo majhno no- rost. Car letošnje večerne oble- ke zimske sezone je pravza- prav T velikih kontrastih med preprosto prednjo stra- njo in bogatim, polnim fan- tazije — hrbtnim dekolte- jem. Ker so letošnje večerne obleke sešite iz krepa, svile, žameta in tkanin iz volne in svile, nam omogočajo mno- žico najrazličnejših variacij. Hrbtni dekolte lahko okrasi- mo z vezenim svilenim tra- kom, z volanom, drapiranim vložkom in podobnimi do- mislicami. Skratka, hrbtni dekolte je letos tisti, ki daje večerni obleki svoj 'poseben čar in pečat. Celo na ogrli- co ne smemo pozabiti. Mno- gokrat je že njena zaponka bistveni del okrasa hrbtne- ga dekolteja. Prvi hrbtni izrez, ki si ga lahko ogledate na fotografi- ji, spominja na kapuco, dru- gi pa odkriva skoraj ves hr- bet. Ste opazili ogrlico? Tret- ji izrez je zaradi velikega volana še posebno čudovit. Vendar je takole reč treba nositi s primerno eleganco, sicer izgirbi ves svoj čar! In še zadnji dekolte. okrašen z dvema lepima, svilenima tra- kovoma, ki se na dnu dekol- teja končata v pentlji. , O hrbtnih dekoltejih sa- mo še to. da si jih lahko privoščijo le tiste srečnice, ki imajo brezhibno polt. lep vrat in ne preveč oblin. Pa tudi pri ženah, ki so nekoli- ko preveč »drobne«, je bolje hrbet skriti za malce manj drzen in vpadljiv dekolte. Ivica BOLHIK V POSTELJI So bolezni, ko bolniku ni treba takoj v posteljo. Pri prehladnih in nalezljivih boleznih pa je mi- rovanje prva in skoraj najvaž- nejša zapoved. Danes poglejmo, kakšna mora biti bolnikova soba in kako bomo v dneh bolezni skrbeli zanj, ki nas takrat tako zelo potrebuje. .Ce je le mogoče, naj ima bol- nik svojo sobo. Namestimo ga v svetel, prostoren prostor, kjer se l>o temperatura gibala med 16 in 18 stopinjami. Niti prehladna pretopla soba nista primerni, ^^kno bolniške sobe naj bo vedno priprto; zaprli ga bomo samo v ^lažnih, meglenih in zelo mrzlih dneh. Pravijo, da sodi čist zrak v sobi med najboljša zdravila. Seveda pa moramo paziti, da bol- nika zavarujemo pred prepihom. Ce že bolnik nima svoje sobe, naj spi vsaj v svoji postelji. Po- stavili jo bomo tako, da bomo lahko do nje prišli od vseh strani. Ce pa postelja stoji o^b steni, moramo steno obložiti, da bolnika zavarujemo pred hla- dom. Postelja naj ne bo prenizka, da se nam ne bo treba preglo- boko sklanjati, žimnice morajo biti brez vdolbin in ne preveč mehke; najbolje je, da so tri- delne — take, ki jih lahko več- krat obračamo. Cez žimnico po- tegnemo gumijasto podlogo in jo prekrijemu z rjuho. Nanjo polo- žimo gumirano platno, tega pa prekrijemo s štirikrat preganje- no rjuho, ki jo večkrat menjamo in s tem ščitimo posteljno perilo. Vzglavje naj bo žimnato, sicer pa lahko uporabimo tudi pernato blazino, ki pa naj nikar ne bo preveč debela. Bolnika pokrije- mo z volnenimi ali prešitimi ode- j:?mi, medtem ko pernice niso priporočljive, ker so pretople. Predno bolnika položimo v posteljo, ga umijemo in preoble- čemo. Večkrat mu zamenjamo osebno perilo, sploh, če se zelo poti. Predvsem moramo paziti na njegovo osebno higieno. Po umi- vanju, pa čeprav je za bolnika še tako naporno, se bo naš varova- nec vedno bolje počutil. In kako bolnika umivamo? Najprej umijemo obraz, roke, nadjahti, prsi in potem vse telo. Toploto vode uravnavajmo po bolnikovi želji. Vsak del telesa posebej umijemo, obrišemo in ga takoj nato pokrijemo. Zelo važna je nega ust in zob. Zobe čistimo Tsako jutro in rsak večer, ust- nice pa namažemo z vazelino. Predvsem pa se zavedajmo, da je bolnik potreben našega na- smeha in priJELznih besed, ki mu bodo marsikdaj 'pomenile več kot zdravilo. M. D. NASVETI Da ne bi zamašek zadržal vonja 'fsočine, ki je v steklenici, ga ovijemo • staniolom. Kuhinjske umivalnike je treba ^^IJ^^enkrat tedensko očistiti z vročim . ■ Voda, ki smo v njej kuhali krom- 'Je odlična za čiščenje srebrnine. B Robčke — predvsem v sezonah '•■Phladov — pustimo v vedi vso noč 4 Zelo umazano perilo moramo vsaj , /"j.^amakati v vodi. ki smo ji dodali in vi v detergenta. Šele potem ga ope- i-e^'". šele potem operemo. in mnogo lepše bo. ' 'Ce ste se odločili, da sami obar- •dsf je prej dobro operite in iranite vse gumbe in zadrge. ^He*. k" boste »jokali«, kadar re- V lo«"^ i* dovolj, da jo namočite ' ^^c, poln vode in jo tako režete. «0 ' ^'"njlirano posodo odlično očisti- ^ čistim lesnim pepelom. *'0a' j\'*j^ne količine gorečega ben- Pest petroleja gasimo s pepelom, k^kv^"" da vržemo preko njega ^»no pregrinjalo. MASKARADA TUDI ZA MALE V konjiški občini so ob pustnih prireditvah posvetili posebno po- zornost pripravam maškarad in rajanj za otroke. o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 5—8. februarja 1963 Želje potrebe možne sti Prvo srečanje s Sevnico in njenimi prebivalci je opozo- rilo na nekatere probleme, ki bi jih tamošnji ljudje ra- di rešili, ali vsak skušali re- šiti. Nič čudnega ni, če je sta- novanjski problem v Sevni- ci problem številka ena. Če- tudi gradijo šesti stanovanj- ski blok, je stanovanj še zmeraj premalo. Vse kaže, da so tudi v tem mestu več sredstev in pozornosti po- svečali tako imenovani indu- strijski gradnji, dosti manj pa stanovanjski. Kaže, da bodo to napako izačeli po- pravljati. Seveda, vsega na- enkrat ne bo mogoče. Tudi na tem področju bo treba še veliko potrpljenja in razu- mevanja. Prebivalci Sevnice, zlasti pa tiste, ki so zaposleni v industriji, obrti in drugod lahko razumemo, zakaj si ta- ko močno želijo obrat druž- bene prehrane. Zdi se, da skuša vsa^o podjetje ta pro- blem reš'ti po svoje; zato ni naključje, da se v zad- njem času vendarle uveljav- lja težnja po ureditvi cen- tralne kuhinje, po združitvi sredstev in koreniti rešitvi vprašanja, ki ni tako eno- stavno. V Sevnici je zaposle- nih okoli tisoč osem sto lju- di, in mno!?! med njimi ni- ma io zagotovljenega tople- ga kosila. Debata o pekarni dobiva čedalje bolj jasne obrise in zahteve. Sedanja pekarna je bdslužila. V razpravi, kako rešiti to vprašanje, sta se Dojavilj dve inačici. Medtem ko se eni zavzemajo za nre- ureditev dosedanje, so drugi mnenja, da bi bHo dosti'bolj- še če bi zgradili novo. Pra- vijo, da bj bilo škoda vsnke- ga d'narja. ki bi ga vložili za adaptacijo stare. Kaže, da bodo zmagali tisti, ki se ogrevajo za gradnjo nove pekarne. Med probleme, ki jih bodo v Sevnici rešili bržčas že v kratkem času, sodita grad- nja novega zdravstvenega doma ter šole. Z gradnjo nove šole bodo začeli že le- tos; načrt za zdravstveni dom pa je tudi pri roki. Po tej zamisli naj bi dobili tak zdravstveni dom, ki bi naj imel tudi nekaj postelj, da bi lahko vsaj lažje bolnike zadržali doma, ne pa poši- ljali v Novo mesto, Brežice ali Celje. To pa še ni vse. Potreb in želja je še veliko. Med sled- nje sodi tudi novi hotel, ali točneje povedano, morda tu- di za prizidek dosedanji re- stavraciji, kjer naj bi dobili nekaj novih ležišč. To so želje, tudi potrebe; kaj pa možnosti? POMENEK O MLADIH v naši občini imamo 26 osnov- nih mladinskih organizacij, v ka- terih je 744 članov, je na vpra- šanje, kakšne so organizacijske značilnosti Zveze mladine Slo- venije v sevniški občini, odgovo- ril sekretar mladinskega komi- teja, tov. Jože Jeke. S to številko seveda nismo za- dovoljni, je nadaljeval, toda na- vzlic temu je treba povedati, da je ta slika v Sevnici dosti boljša, kot pa v obrobnih krajih. Sicer pa na članstvo v mladinski orga- nizaciji močno vpliva raztresen teren in dejstvo, da se v Sevnico vozi na delo veliko število mla- dih ljudi. Vsi ti pa komaj čakajo, da gredo po delu domov. Ce bi imeli v občinskem središču več stanovanj, morda samski dom in podobno, bi bilo v tem pogledu dosti laže. Pri vsem tem drži dej- stvo, da so podjetja storila vse premalo za gradnjo stanovanj za samce. Navzlic vsemu temu, je še po- vedal tovariš sekretar, pa je de- lo mladine močno razgibano v športu. Izredno zadovoljni smo tudi s šolo za življenje, ki ima kar dva oddelka. Nekaj težav imamo le glede udeležbe mladin- cev v politični šoli. Tu se namreč pozna, da mnogi njeni slušatelji delajo v izmenah. Razen tega so se na šolah in prav tako na va- jenski, solidno uveljavile mladin- ske ure. — Ali lahko poveste nekaj zna- čilnosti nedavne občinske mla- dinske konference? — Ce kaj, potem je ta konfe- renca zelo jasno postavila mesto, vlogo in dolžnosti mladih ljudi v gospodarskih organizacijah, vlogo in dolžnosti mladih ljudi kot proizvajalcev in upravljal- cev. Razen tega smo na tej kon- ferenci veliko govorili o lokalnih delovnih akcijah. Zaenkrat je v načrtu, da bo sevniška mladina uredila tako imenovani zeleni pas ob cesti ter prostore okoli sta- novanjskih blokov. Svoje delov- ne programe' pa bo sprejemala še mladina v vseh manjših krajih in vaseh. — Kako pa je kaj z družabnim življenjem? — Na vsak način v Sevnici pogrešamo prostore za takšno de- lovanje. Morda se bo stanje vsaj malo izboljšalo potem, ko bo or- ganizacija Socialistične zveze uredila klub. Zelenjave ni.•. Trgovski paviljon v Sevnici vzbuja spoštovanje. Razen nekaterih drugih poslovnih prostorov, je v pritličju neJcaj trgovin, od manufaktume, špecerijske samopostrežne, pa tudi trgovine za kolesa in motoma kolesa, radijski material ipd. Ali zunanja ureditev trgovin kaže tudi solidno založenost, je bilo vprašanje, ki .sem ga po vstopu v samopostrežno trgovino zastavil tov. Mariji Pungerčič: — Z našo trgovino sem zelo zadovoljna. V Sevnici lahko kupim vse, kar potrebujem; le nečesa nimamo — zelenjave. — Kako to? — Veste, pravzaprav je težko razumeti, zakaj nimamo zadostnih količin in izbire zelenjave, to tembolj, ker je ne samo v Sevnici, marveč tudi v njeni neposredni okolici pri- delajo vsaj toliko, da bd zadostovala za kritje domačih potreb. Po mojem mnenju bi lahko tudi v eni izmed naših trgovin uredili oddelek za i>rodajo zelenjave. ^— Pa z mlekom? — Imamo ga že, toda vprašanje je, če kvaliteta ustreza. Njegova ^pot pa je takšna: na tem področju ga zberejo okoli 360 litrov, ga nato peljejo v Radeče, od tam pa ponovno k nam. — Kaj pa, če si želite kupiti blago za obleko? — Zdaj ne hodim niti v Ljubljano, niti v Zagreb. Do- mača izbira je zadovoljiva. Le morda kakšne posebne želje si utešim v večjem trgovskem središču. TUDI IZ KRŠKEGA V CELOVEC Pri celjski poslovalnici Kom- pasa so tudi iz Krškega naročili avtobus za prevoz v Celovec za ogled drsalne revije v izvedbi dunajskih drsalcev. 30NOVIH... Jože Topolovšek je že šestnajst let pismonoša v Brestaoici. Lju- di dobro pozna, oni pa njega. Srečanje z njim je bilo zanimi- vo ftudi zavoljo tega, ker je pri- povedoval, kako so tamošnji ljud- je sprejeli naš list. — Nekateri ao se kar sami na- ročili na Celjiski tedniik, ker že- lijo vedeti, kaj je novega v okraj- nem področju, kamor po novi razdelitvi sadijo, oziroma spada- mo. Os;talim ga ponujam in ne zaman. Samo v nekaj dnevih sem dobil trideset novih, lahko bi rekel celo prvih naročnikov Celjskega tednika na našem ob- m^očju. — Se vam zdi, da se bo število naročnikov še povečalo? — Seveda se bo, samo pisati bo treba tudi o naših krajih in naših ljudeh. — Mi se bomo zavzeli in sku- šali to željo čim bolj uresničiti, seveda pa prosimo tudi vas in vse ostale, da nam pišejo. Prvo tekmovanje v smučarskih skokih Partizan iz Leskovca pri Kr- škem je v nedeljo priredil prvo tekmovanje v smučarskih skokih. Zanimanje med pionirji in mladi- no je bilo veliko. Na prireditvi se je zbralo okoli sto gledalcev. Doseženi so bili naslednji rezul- tati: MLADINCI: 1. Stane Kerin (11,11), 2. Rudi Štois (10,11), 3. France Svetec (9,5, 12 5). PIONIRJI: 1. Rafko Bizjak (7.5, 9), 2. Toni Drenik (8.5, 8), 3. Jože Arh (7, 7.5). P. L. 296 IZVODOV CELJSKEGA TEDNIKA Kot kažejo sedanji rezultati, ki so stari komaj nekaj dni in po- sledica prvih prizadevanj tako uprave in uredništva Celjskega tednika kot tudi prebivalcev treh posavskih občin, ki so bile s pr- V(im januarjem letošnjega leta priključene celjskemu okraju, da bi glasilo Socialistične zveze za celjski okraj »Celjski tednik« našlo tudi na tem območju do- volj bralcev in naročnikov, so ti koraki zaznamovali razveseljive uspehe. Že po prvem tednu je morala uprava našega lista poslati v vse tri zasavske občine 296 izvodov Celjskega tednika. Številka res ni visoka, toda za začetek več kot razveseljiva, saj kaže, da si prebivalci teh krajev želijo ča- sopis, iz katerega bodo lahko raz- brali vso pestrost tistega življe- nja, ki se razvija v novem okraj- nem območju. Ni naključje, da se prav ljudje iz brežiške, krške in sevniške občine želijo sezna- niti z življenjskim utripom ce- lotnega okraja in obratno — tu- di dosedanji naročniki in bralci Celjskega tednika hočejo spo- znati »novo« območje. Tako so tri posavske občine dobile v našem listu svoj pro- stor; Celjski tednik pa novo stran — Posavski tednik. Ta številka Celjskega tednika je v posavskih občinah razširje- ne, takole: Brežice 103, Sevnica 102 in Videm-Krško 91. Premog, premog... Pred »rampo« v Senovem je stala dolga kolona voz. Pod nakla- dalno postajo pa tudi eden, na katerega so vsipali premog. — Kdo so ljudje, ki tako potrpežljivo čakajo na premog? — Rudarji, se je oglasil odgovor. Prišli smo po svoj deputat. Naše drvarnice so prazne. — Ali ga zdaj v teh dnevih kaj več nakopljete? — Seveda ga, okoU sto ton na dan. Smučarske tekme v Brestanici • v nedeljo je aktiv Zveze mla- dine Slovenije v Brestanici pri- .redil tekmovanje v smuku, vele- slalomu in smučarskih skokih. Tekmovanje je kljub slabemu vremenu dobro uspelo. Nastopilo je 40 tekmovalcev. Proga za smuk je bila dolga 350 metrov, njena višinska razli- ka pa je znašala 150 m, proga za veleslalom pa 400 metrov. Pionir- ji in mlajši mladinci so tekmova- li na krajši progi; skoki za mla- dince so bili na 20, a za pionirje na 10 metrski skakalnici. Rezultati. MLADINCI. Smuk - 1. Jože Seher, 2. Franc Planine; veleslalom — 1. Alojz Vehovar, 2. Franc Planine; kombinacija — 1. Franc Planine, 2. Miran Mar- tinčič; skoki — 1. Alojz Vehovar (14.5, 14), 2. Jože Seher (15.5, 14). MLAJŠI MLADINCI. Velesla- lom — 1. Vinko Avsenak, 2. Mi- lan Vajdič. PIONIRJL Smuk — 1. Ivan Dvoršak, 2. Maks Kenig; skoki — 1. Stanko Planine (5. 4.5), 2. Ivan Dvoršak (4,5, 4). P. L. — Ze spet stojimo, se je na tihem pridušil Franček, ko je moral ponovno in kdo ve že ko- likokrat ustaviti svojega fička pred spuščeno za- pornico. — Zdi se mi, kakor da smo več na železnici, kot na cesti, je dejal Jože in se zasmejal. Počasi smo napredovali, delno zaradi snega, nekaj pa tudi zaradi teh nesrečnih zapornic, ki so nam zastavljale pot. Da, takšna je pač cesta na levem breau Save od Sevnice do Vidma, vi- jugasta in bnlj ozka kot široka, tu in tam stis- njena med hrib in reko. Toda, zaradi tega bi še šlo: samo tisti prehodi čez progo in zapornice... Ni.sem jih štel, gotovo pa jih je veliko. Preveč? To ne, že zaradi varnosti prometa ne. Toda, če moraš vozilo ustaviti skciraj pred sleherno za- preko in tam č^^kati nekaj minut .da vlak zdrvi mimo in se oddalji, se jih kar naveličaš. Četudi od te poti nismo ničesar pričakovali, nič senzacionalnega, nič posebnega, so vendarle v bfležnio' octai; drobni zapisi. Zanimivi, boste vprašali. Kdo ve? Za nami je ostala Sevnica; poslovili pa smo se tudi od Blance, ko smo naleteli na pive ža- lostne sledove hude zime in mraza. Ob glavni cesti in na njej so se sprehajali fazani in iskali hrano. Zdaj niso bili plašljivi; tudi pred avto- mobilom niso pokazali nobenega spoštovanja. Komaj so se umikali, toda samo za toliko, da so odnesli nepoškodovane dolge repe. Nikamor se jim ni mudilo. Bolj otrpli kot ne, so komaj skak- ljali in iskali tiste drobtine, ki jih je pokril sneg. Kaj pa je to? Franček je ustavil vozilo. Sto- pili smo iz njega. Ob cesti na snegu je čepel do- kaj velik ptič. Je mar sova? Ne, ne, to ne more biti sova. Poglej ga spaka, to je vendar jastreb. Zima je to roparioo napravila za krotko živalco. Naenkrat je bila tako nebogljena; v njej ni bilo ničesar napadalnega. Čepela je v snegu in mimo čakala, da smo se ji približali. Samo ko je Jože stegnil roki, da bi jo zagrabil, je pokazala malo življenja. Zdaj jo je prijel in stisnil k sebi. — Ste že videli starega Slovana? Ce ne, si zdaj dobro oglejte, se je znova pošalil Jože ter zaičel ponovno segrevati ptico. BUa je otrpla in trda, golša pa prazna. Lakota in mraz. Tako smo dobili petega potnika v našem vo- zilu. Svoje mesto je dobil med Jožetom in Bo- žom. Toda, ne za dolgo. Kmalu zatem, ko je v Vid- mu zavžil prvo hrano, je sklonil glavo, ostri kremplji pa so se mu nenavadno iztegnili. Omah- nil je za vedno; tudi jastreb je postal žrtev zime in mrazg. Na kratkem sprehodu skozi Krško smo nale- teli na skupino cigank. — Vas kaj zebe, jih je pobaral Jože. Namesto odgovora so stegnile roke in skoraj vse naenkrat zaprosile: — Gospod, daj dinar, daj dinar... Spotoma smo naleteli na še eno posebnost, ki je ne vidiš zlepa. Medtem ko potujoče knjiž- nice in celo potujoči kino niso redkost; o sled- njem smo se prepričali tudi v Leskovcu; pa o potujoči trgovini človek redkokdaj sliši. Srečali smo jo v Blanci. Z avtomobilom so pripeljali kruh, toda še preden se je vozilo ustavilo pred trgovino, se je prodaja razvila kar na cesti, pred pošto. Lep spomin je ostal tudi na pristen in ne- krščen dolenjski cviček. Celiski tedniK V vsako družino CELJSKI TEDNIK STEV. 5—8. februarja 1963 VSAfC PETI OBČAN... ITMETNO DRSALIŠČE IN TRIBUNA NA ATLETSKEM STADIONU, NA PRVEM MESTU PRIORITETNIH GRADENJ ŠPORTNIH OBJEKTOV V CELJU Posvet o problemih telesne Kul- ture, ki ga je pripravil ljudski f^dbor celjske občine ob sodelo- vanju občinske zveze za telesno jiiilturo je odprl nekaj starih ran, hkrati pa opozoril na raz- širjenost in moč telesnovzgojne- ga gibanja v občini. Razveselji- vo pa .i^ ^"^i to, da so se pred- stavniki športnih organizacij le- po sporazumeli o vrstnem redu gradenj šnortnih objektov v le- tošnjem letu, in dali prednost tistima, ki v resnici zaslužita naj- večjo pozornost, to je umetnemu (jrsališču in tribuni na stadionu gorisa Kidriča. V celjski občini dela devet partizanskih društev, dvanajst športnih, avto moto društvo in aero klub. V vseh partizanskih in športnih organizacijah je 4.566 aktivnih članov, kar pomeni, da se vsak deveti občan aktivno udejstvuje v športnem življenju. Ce pa k vsemu temu dodamo še šestnajst šolskih športnih dru- štev, ki zajemajo nad tri tisoČ članov, potem lahko govorimo, da se vsak peti občan v celjski ob- čini aktivno ukvarja s športom. Nasproti tem razveseljivim šte- vilkam pa stojijo podatki, ki go- vorijo, da smo glede objektov močno zaostali, da nam manjkajo igrišča in telovadnice in da je bilo pridobivanje novih igrišč in drugih športnih objektov v letih po vojni močno zanemarjeno. Pa ne samo to, namesto da bi jih gradili in ureievali. smo dovolje- vali, da so rušili obstoieče in jih namenil drugim potrebam. Ce bi hoteli Povoriti o tem. kaj v Celiu še potrebuiemo, potem bi morali postaviti takle vrstni red: umetno drsališče, tribuno na at- letskem stadionu, ki pa bo hkra- ti služila še za zimsko vadbo atletov in šolske mladine, nada- je kegljišče v Gaberju, dom Par- tizana, pokriti bazen itd. Ko so pred predstavnike športnih orga- nizacij postavili zahtevo, da sami določijo vrstni red gradenj, so se odločili za dve, za umetno drsa- lišče ter za tribuno na atletskem stadionu. Medtem ko bo gradnja umetnega drsališča tekla ob zglednem sodelovanju nekega celjskega delovnega kolektiva, bo AD Kladivar za gradnjo tri- bune najel dolgoročni kredit. Športniki celjske občine-pričaku- jejo, da bodo tudi občani na svo- jih zborih potrdili ta predlog in hkrati zahtevali, da se realizira v letošnjem letu. Za obe gradnji bo potrebnih le nekaj nad 70 do 80 milijonov dinarjev. Ko pa je beseda stekla o fi- nansiranju telesnovzgojnih orga- nizacij, so ugotovili, da bo moral sklad za telesno vzgojo zbrati v letošnjem letu okoli 55 milijonov dinarjev. Končno so na posvetu sprejeli predlog o ustanovitvi knjigovodskega servisa, ki bo de- lal za vse telesnovzgojne orga- nizacije ter podprli pobudo o po- novni ustanovitvi sveta za teles- no vzgojo pri ljudskem odboru. Nazadnje so priporočili športni- kom in vsem telesnovzgojnim de- lavcem, da proučijo osnutek ob- činskega statuta in dajo nanj zdaj, ko je še čas, svoje konkret- ne pripombe. Celotna problematika je poka- zala še na to, da v mestu, kjer je tako močno razvito športno življenje, manjka telo, ki bi nro- učevalo izredno pestro problema- tiko, jo usmerjalo in vodilo. Za- to so navzoči z odobravanjem sprejeli predlog o formiranju aktiva komunistov športnih in telesnovzgojnih delavcev. Smučarske tekma Elektre in nov dom Ob zaključku prejšnjega tedna, v petek in soboto, so bile na smučiščih Slemena nad Šoštanjem sedme tradi- cionalne zimske šnortne i^ve članov delovnih kolektivov elektrogospodarskih podje- tij Slovenije. Tekmovanje je lepo uspelo, saj se je na njem zbralo kar sto trideset smučarjev in smučark. Tek- movali so v alpskih disci- plinah, tekih in na 45 metr- ski skakalnici v Velenju. V članski skupini tekačev so se Šoštanjčani uveljavili na prvo mesto v ekipnem ocenjevanju, v slalomu pa so tekmovalci istega podjetja zasedli drugo mesto kot eki- pa. Najboljši posameznik je bil Zakeršnik. ki je v vele- slalomu zasedel drugo mesto. Enako razvrstitev si je pri- boril tudi Lorber v skupini starejših članov, medtem ko je Celjanki Peliconovi pri- padlo prvo mesto pri člani- cah. Na skakalnici pa se je naj- bolje odrezal Zager, član šo- štanjske termoelektrarne, ki je zasedel prvo mesto s sko- koma-35,5 in 34.5 metra. Smučarsko prireditev so izkoristili še za to, da so ne- daleč od Andrejevega doma na Slemenu izročili namenu lep dom šoštanjske Elektre (na sliki). POKAL ZA CELJSKE SMUČARJE Izredno lepo je uspelo tradicio- nalno smučarsko tekmovanje za prehodni pokal »Karla Destovni- ka-Kajuha«. ki je bilo v nedeljo na smučiščih Slemena nad Šošta- njem, saj se je na startu zbralo skoraj 150 tekmovalcev. ČLANI: 1. Lebe (Maribor) 52.2, 2. Pustoslemšek (Mežica) 52.2, 3. Peter Celina 53.6, 4. Peter Ca- ter (oba Celje) 53.6, 5. Bajda (Kum, Dobovec), 6. Zakeršnik (Šoštanj), 9. Kopitar (Celje). 10. Pusovnik (Šoštanj) itd. EKIPE: 1. ZSK Celje (Celina, Cater, Ko- pitar) 163.1, 2. Maribor, 3. Meži- ca itd. MLADINCI: 1. Škrubi 49.0. 2. Fortin (oba Mežica) 52.3, 3. Do- lanc (Trbovlje) itd. EKIPE: i. Mežica 155.6, 2. Mežica II, 3. Šo- ^ ČLANICE: 1. Grabar Hilda (Celje) 142.0. Z osvojitvijo prvega mesta v članski konkurenci so smučarji celjskega železničarskega kluba vnovič osvojili prehodni pokal »Karla Destovnika Kajuha-j. Peter Cater se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja HDK CELJE - HK SLAVIJ A 3:1 Celjski hokejisti so se od le- tošnjega prvenstvenega tekmova- nja poslovili več ali manj ne- uspešno. Navzlic zmagi 3:1 (0:0, 2:0, 1:1) v dvoboju z vevško Sla- vijo, so igrali slabo, razen tega pa jih je spremljala tudi pre- cejšnja smola. Pri streljanju na gol so se izkazali H. Zupane, Jen- ko in Dvornik. S to zmago so Celjani zaključi- li prvenstveni del tekmovanja. V štirih tekmah so dosegli tri zmage in en poraz, razlika v go- lih pa se glasi 35:16 v njihovo korist. Njihove najhujše tekme- ce, Mariborčane še čaka povrat- na tekma s Slavijo v Ljubljani; doslej so zbrali štiri točke ter razliko v golih 21:21. Peter Celina zmagovalec sindikalnega veleslaloma Okrajno sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki je bilo v nede- ljo na Slemenu nad Šoštanjem je združilo kar blizu sedemdeset tekmovalcev in tekmovalk iz naj- različnejših delovnih kolektivov in ustanov celjskega okraja. V članski konkurenci je zma- gal Peter Celina (Gospodarska zbornica) z istim časom, kot ga je dosesel drugoplasirani Peter Cater (Avtomotor Celie) 53.6 se- kund, 3. Zakršnik (TE Šoštanj) 54.6, 4. inž. Jože Kopitar 55.9, 5, Pusovnik (TE Šoštanj) 58.0. EKIPE: 1. SŠD Elektra Šoštanj, 2. IFA Celje, 5. avtobusni pro- met Celje, 4. tovarna usnja Šo- štanj. Med članicami je prvo mesto brez posebnih težav zasedla Hil- da Grabar (trg. nodjetje Center, Celje) v času 142.0. TISOČ GLEDALCEV NA DRSALNI REVIJI Naslov pove veliko, vsesa pa ne. Da je bilo med ljubitelji drsalnega športa tolikšno zani- manje za nastop umetnih drsal- cev iz Ljubljane in Celja, je ra- zumljivo, saj so takšne priredit- ve na drsališču v Celju vse pre- redke. Zanimanje občinstva je dobilo opravičilo v visoki kvali- teti nastopajočih. Tako so na le- deni ploskvi zaplesali mnogi dr- žavni prvaki, kot Katjuša De- rendova, Franek Klemene, Mitja Šketa, Halka Šušteršičeva in drugi. Uspel je skupinski nastop »Bela Ljubljana«, obilo prizna- nja so požele tudi ostale točke kot »Trio«, »Banane« in zlasti še »Veseli Kranjci«. Had 100 ^iaHiciet/ Ob zaključku pionirskih smu- čarskih šol je železničarsko smu- čarsko društvo Celje izvedlo v petek, 1. februarja tekmovanje, katerega se je udeležilo precej nad sto mladih smučarjev in smučark. Tekmovali so v slalomu pri Marovšku. Rezultati: PIONTRKEdo 10 let: 1. Oberžan 31.0. PIONIRKE od 10—12 let: 1. Hudnik 28.0. PIO- NIRKE od 12 do 14 let: 1. Cater 22.2. PIONIRJI do 10 let: 1. Kautič- nik 26.1, 2. Volk 27.0, 3. Rarašak 27.5, 4. Lužnik 27.6, 5. Jerneje 27.9. PTONIRJI od 10 do 12 lei: 1. Sedlar 21.8, 2. Kolar 23.1, 5. Divjak 23.1, 4. Mežnar 23.1, 5. Nunčič 23.5. PIONIRJI od 12 do 14 let: 1. Srebot 20.5, 2. Zekar 21.1, 3. Grabar 21.1, 4. Panič 21.4, 5. Bevc 21.5. zi mlade v prvi, več ali manj poskusni tekmi med starimi in mladimi isfralci hokeja na ledu so zmasra- li mladi s tesnim rezultatom 5:4. Ze rezultat pove, da so imeli mladi veliko dela predvsem so ugnali »starejše«. DRUGI v drugi skupini v nedeljo se je v Logatcu zbralo 6 ekiip, ki sodelujejo v tako imenovani drugi skupvni ekipnega prvenstva Slo- venije v namiznem tenisu. Me njimi sta bili tudi ekipi Partizana iz Celja in Slo- venskih Konjic. Od celjskih udeležencev so se najbolje izkazali tekmovalci Parti- zana Celje, ki so v končni razvrstitvi zasedli častno drugo mesto. Celjani so premagali Konjičane z rezultatom 7 : t, Škofije 7 : 4, Logatec 7 : 5 (presenečenje tekmovanja, saj so bili igralci iz Lo- gatca lanski zmagovailei), Borovn'co 7 : i ter izgubili dvoboj z zmagovalcem tur- nirja kranjsko Mladostjo 2 : 7. Konjičani pa so zasedli četrto mesto ter prema.gal,i Škofije 7:4 ter Borovnico 7 : 6. Po prvem delu tekmovanja so se moštva zvrstila takole: 1. Mladost (Kr.), 2. Celje, 3. Logatec, 4. Slov. Konj'ce itd. Za celjskega Partizana so igrali: Jazbec, Kvas, Roje in Gajšek ter Juki- čeva in Gajškova. Najmočnejša pred- stavndka so Celjani imeli v Kvasu in Jazbecu. Konjičani so to pot nastop'U brez Švarca, kar se jim je močno po- znalo. LEŠEK 4.44 M v Beogradu so se na po- sebnem tečaju zbrali vsi naj- boljši jugoslovanski skakal- ci s palico, med njiimi tudi več članov celjskega AD Kladlvarja. Na preizkušnji, ki so jo imeli v dvorani, je Roman Lešek dosegel z re- zultatom 444 cm nov državni rekord v pokritih prostorih. Dosedanji je znašal natanko štiri metre in štirideset cen- timetrov. INTERVJU Kdaj bo urejena šolska ^ telovadnica v Šentjurju { V nedeljo ,lahov smuk' Četudi društvo za telesno vzgo- jo Partizan v Šentjurju pri Celju nima idealnih delovnih pogojev, ne telovadnice in ostalih pokri- tih prostorov, kjer bi se lahko sestajali njegovi člani, pa delov- ni program, ki ga izvajajo pod vodstvom neumornega predsed- nika Draga Mackovška, vendarle potrjuje izredno hotenje tamoš- njih ljudi, da bi telesna vzgoja dobila tisto mesto, ki si ga je že zdavnaj priborila. Toda, kot vse kaže, nekateri še ne razumejo, da je treba takšno dejavnost pod- preti, ne samo zaradi ljudi, ki žrtvujejo zanjo veliko prostega časa, marveč predvsem zaradi uspehov, ki so jih dosegli. — V zadnjem obdobju smo po- stavili naš delovni program na trdne temelje, je povedal pred- sednik šentjurskega Partizana, tov. Mackovšek. V nogometu smo dali prednost pionirjem in mla- dini; veliko pozornost pa smo posvetili še odbojki, kegljanju in seveda smučanju. Naša keglja- ška sekcija šteje 23 članov, njeni člani pa vadijo enkrat na teden po štiri ure na kegljišču v Što- rah. To sekcijo vodi tov. Karel Adrinek. Ugodne snežne razmere so pri- pomogle, da so zaživela smučišča in da je tudi pri smučarski ska- kalnici vsak dan živo. Tu mladi smučarji pod vodstvom tov. Du- šana Gabrijela spoznavajo teh- niko smučarskih skokov. Za to panogo se je ogrelo okoli tride- set mladih ljudi (Celjani, kaj pravite na to? opomba pisca). Ra- zen tega smo za pionirje in mla- dince pripravili smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 44 mla- dih ljubiteljev zasneženih poljan. Ob zaključku tečaja smo pripra- vili še pohod na Resevno. Delovni program pa so izpo- polnjevala tudi mnoga tekmova- nja, doma in drugod. Zlasti lepo je uspelo nedeljsko meddruštve- no tekmovanje v skokih, na ka- terem je sodelovalo 31 tekmoval- cev. Pri članih je zmagal Zilnik (Gomilsko) pred Oračem (Šent- jur) in Žagarjem iz Šoštanja, pri mladincih Zep pred Špeglom, oba sta iz Velenja, in Poštrahom iz Šentjurja, pri pionirjih pa Zu- pane, pred Perom (oba Velenje), Jakobom (Vojnik) in Horvatom iz Šentjurja. Uspelo je tudi včerajšnje tek- movanje mladincev in pionirjev v slalomu. — Pripravljate še kakšno smu- čarsko prireditev ? — Da, v nedeljo. 10. tega mese- ca bo na vrsti tradicionalni »La- hov smuk« z Resevne. Vsi tekmo- valci se bodo zbrali kar na Re- sevni, kjer bo po spominski sve- čanosti pri spomeniku start ob desetih dopoldne. — Omenil si, da imate težave zaradi telovadnice. Kako je sploh s to zadevo? — Odkar je poplava uničila tla v šolski telovadnici, je ta prostor zaprt tako za nas, kot tudi za učence osnovne šole. Telovadbe v zaprtem prostoru od takrat v Šentjurju ne poznamo več. — Toda, mar ni šola dobila od zavarovalnega zavoda nekaj po- vračila za škodo, ki je ostala po elementarni nesreči? — Seveda je dobila, vendar ka- že, da so ta denar potrošili za nekaj drugega, ne pa za tisto, za kar je bil namenjen. Spričo tega se mi zdi, da bi moral zlasti ljud- ski odbor zahtevati, da bi vod- stvo šole moralo popraviti tla v telovadnici. Nas naravnost prese- neča tak brezbrižen odnos neka- terih ljudi do tega problema. -an šesta Nad sedemdeset mladih drsal- cev in drsalk z Jesenic, Ljublja- ne, Maribora in Celja se je v so- boto in nedeljo zbralo v Maribo- ru na tradicionalnem mladin- skem tekmovanju v umetnem drsanju za »Bloudkov memorialc. V skupini starejših pionirk so nastopile tudi štiri mlade članice HDK Celja, med katerimi se je najbolj izkazala Bredica Presin- ger, ki je zasedla šesto mesto. Medtem ko je na osmem pristala Mirjana Košič, je bila Vanja Se- gina osemnajsta, Slavica Muzga pa petindvajseta. Celje iMI&d ost 8:1 Komaj je več kot štirideset priza- devnih rok očistilo v nedeljo popoldne hokejsko igrišče in odmetalo z njega nad 450 kubičnih metrov snega, že se je zaicia prijateljska tekma v hokeja na ledu med predvidenim prvakom hrva- ške republiške lige. Mladostjo iz Zagreba ter domačim Celjem. Zmagali so doma- čini z visokim rezultatom 8:1 (2:0, 4:1, 2:0). Za Celje so gole dosegli: Dvorniik 3, Jenko in Cretnik po 2 ter Koleno enega. Zadnje besede so v Jurčku zbudile spomin, ki mu ni mogel takoj slediti. — Vso noč sem ležal v gozdu ... Nekoč jih je že slišal in prav ta glas je bil, ki jih je izrekel. Nezaupno je pogledal tujca, ki je pripove- doval naglo, ne da bi se ustavil. Najbrž je prav isto povedal že Gregu... in očku... »Šele danes zjutraj sem se upal naprej,« je nadaljeval oni. »Namenil sem se proti plani- nam. — Kje sem ga že srečal, je Jurček še ^aprej grebel po spominu. Ni si vedel razlo- *iti, zakaj mu je tujec zoprn. »H kosilu!« je poklicala mamica. Tudi tu- jec je prisedel in dobil svojo žlico. Ker je imel desno roko v povoju, je jedel z levico. Tega ni bil vajen, pa še roka se mu je tresla, zato je nenehoma pocejal, da se je od sklede do njegovega prostora vlekla steza razlite jedi. Vsakokrat, kadar je nesel zalogaj v usta, je s pogledom izpod čela ošinil drugega za dru- gim. Jurčka je ob tem vselej neprijetno obšlo in vprašanje, ki ga je mučilo, se je še bolj za- zrlo vanj. — Kje sem ga že srečal? »Jej vendar, Jurček!« ga je morala opomi- njati mamica, ker je bil v svoji zavzetosti po- zabil zajemati. »Saj jem,« je rekel in segel v skledo, pa že v naslednjem trenutku s pogle- dom spet obvisel na tujcu. »Poznam vas,« je rekel iznenada in mu pogledal v drobne nemirne oči. Tujcu je roka z žlico obstala na pol poti od sklede do ust in se stresla, da se je jed razlila po mizi. »Poznaš?« je čez čas hripavo spravil iz se- be. »Od kod?« »Saj to je tisto,« je rekel Jur- ček, ki ga je bilo strah pogleda, s kakršnim ga je oplazil tujec. Slovenija: Koroška v hokeju na ledu Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je Ho- kejska zveza Slovenije vno-: vič potrdila, da bo Celje v' soboto prizorišče zanimive mednarodne tekme v hokeju na ledu. Srečali se bosta namreč mladinski reprezen- tanci Slovenije in Koroške. Kakor v eni, tako bo tudi v drugi ekipi nastopilo več znanih hokejistov z zveznih in mednarodnih tekmovanj. Zato gre v tem primeru za izreden dogodek. Začetek tekme je določen za 18. uro. V slovenski reprezentanci bosta nastopila tudi dva čla- na HDK Celja in to Peter Podsedenšek ter Valter Cretnik. CELJSKI TEDNIK STEV. 5—8. februarja 1963 Razprava o urbanistični izgrodnji Pred dnevi je sklical Občinski ljudski odbor Mozirje posvet s predstavniki občinskih političnih organizacij, krajevnih organiza- cij, podjetij in urbanisti ,o bo- dočem urbanističnem statusu krajev Mozirj() in Nazarje. Ker ni bilo doslej urbanističnih na- črtov sta se razvijala oba kraja neuačrtno, čeprav sta oddaljena le 2,5 km eden od drugega. V obeh krajih sta rastla nova sta- novanjska naselja. Vzporedno razvijanje obeh krajev je terjalo drobljenje sredstev komune za negospodarske investicije. Mo- zirje je upravno politično sre- dišče komune s številnimi jav- nimi službami, Nazarje pa je industrijski kraj z okoli 400 pre- bivalci. Razprava, podkrepljena z ekonomskimi pokazatelji, je po- kazala, da ima Mozirje dosti bolj ugodne pogoje, da se v nekaj letih razvije v kraj z okoli 3 tisoč prebivalci. Kraj ima tudi zelo ugodne pogoje za razvoj turizma. Urbanistična izgradnja Mozirja je samo na izgradnji komunalnih objektov za blizu 120 milijonov dinarjev cenejša od Nazarja. V Mozirju tudi ni industrije, ki bi motila življenje v stanovanjskem naselju. Lega samega kraja pa je zelo ugodna za nadaljnjo iz- gradnjo, medtem ko v Nazarju primanjkuje prostora, predvsem če je v vidu nadaljnja razširitev lesne industrije. Na posvetovanju so osvojili stališče, da se v prihodnje raz- vija le kraj Mozirje, v Nazarju pa industrija. Tako se bo tudi stanovanjska izgradnja v pri- hodnje odvijala le v Mozirju. V kratkem bosta za oba kraja iz- delana urbanistična inačrta, o ka- terih bodo razpravljali še na zborih občanov, končno besedo pa bo dal še občinski ljudski odbor. r. USPEŠNI PORAVNALNI SVETI V MOZIRJU V mozirski občini že dve leti uspešno deluje 12 poravnalnih svetov. V lanskem letu so le-ti obravnavali 311 spornih zadev. Ze število samo kaže, da je v Zgornjesavinjsikem predelu zelo malo sporov. Največ so jih imeli v Mozirju, Lučah, Ljubnem in v Rečici. V glavnem so prevlado- vali sT)ori materialnega značaja (prilaščanja tujega imetja, ško- da, dolgovi ipd.). V celoti so uspešno rešili doibri dve tretjini spornih zadev in s tem ne le raz- bremenili sodišče, temveč doka- zali, da njihov ugled vse bolj rase. ...... Tretjina volivcev razpravlja Cstavi v razpravah o predosnutku zvezne in republiške ustave v mozirski občini je sodelovalo na 45 sestankih blizu 3000 občanov, ki so zastavili fiad 200 vprašanj. Največ vprašanj je bilo na- menjeno obrti, osebni lastnini, lastnini kmetijskih zemljišč, de- dovanju, davkom in volitvam no- vih predstavniških organov. Manj jih je bilo s področja industrije in delavskega samoupravljanja ter ostalih družbenih služb, če- prav so bili sestanki v nekaterih delovnih kolektivih zelo dobro obiskani. Številna vprašanja so bila povezana z občinskim statu- tom, o katerem bodo v nekaj dneh začeli s sjplošno razpravo. Ponekod pa so o osnutku občin- skega statuta že govorili in dali nekatere koristne pripombe. MOZIRJE Ali bodo letos dokončali Mozirčani so že vrste lei želeli, da bi z dograditvijo kratkega odseka ceste Luče—Črna sklenili cestno povezavo Sa- vinjske in Mežiške doline ter obenem odpravili velik, nepctroben ovinek, ki ga je moral doslej napraviti vsak motori- zirani državljan. V celoti je ostalo le slabe 4 kilometre, ki bi jih bilo treba skupno zgraditi. Od tega odpade na mozirvsko občino le en sam kilometer, kar znaša nekaj čez 10 milijonov din. Le-ti pa ne smejo bitd ovira, kajti turis't''čna pomembnost te kratke zveze je izredna, saj bosta obe zaprti dolini prav s to »kratko_ zvezo« dobili značaj prehodnih (za vozila) do- lin, kar je predpogoj privlačnosti. Cesta sama bo še posebej zanimiva, ker bo vodila v višiini več kot 1000 metrov in bomo na ta način dobili en gorski pre- laz več (preko Bele peči!). -jo 100 ODSTOTNA REALIZACIJA PRORAČUNA Na zadnji občinski seji v Mozirju so med drugim razpravljali tudi o realiza- ciji proračuna za 1962. leto. Le-ta sodi med najugodnejše v zadnjih letih. Do- sežen je bil stoodstotno. Na takšno ugodno realizacijo je vplivalo predvsem realno planiranje dohodkov ter sistema- tično izterjevanje davščin. Najvažnejše pa je nedvomno to, da so gbčinski or- gani vseskozi spremljali proračunsko siituacijo. Prav 100 odstotna realizacija pa je omogočila redno, nemoteno fi- nansiranje posameznih javnih služb v občini. K. Z. ZA BOLJŠE POKLICNO USMERJANJE MLADIH Pred dnevi je bil v Celju skupni sestanek predstavnikov Zavoda za pedagoško službo in predstavnikov zavodov za za- poslovanje delavcev celjskega okraja. Ob tej priliki so podrob- neje razpravljali o delu šol, nji- hovih vodstev in ostalih organov pri poklicnem usmerjanju mla- dine. Pri tem so ugotovili, da je v dosedanjem delu bilo premalo sodelovanja vseh organov in fo- rumov, ki delujejo na tem po- dročju. PREMIJA ZA MLEKO Oskrba Velenja in Šoštanja z milekom je še vedno proMematič- na in prav o -tem problemu so" spregovorili tudii na zadnji seji občinskega ljudskega odbora. Svet za kmetij sitvo je predlagal, da bi sprejeli odlok o premiji za kravje mlekio, in sicer naj bi premija znašala 15 din za liter mleka, ki ga kmetijisike organizacije prodajo neposrednim potrošnikom Kot kaže, bodo sredstva za pre- mije zagotovih v občinskem pro- računu. -jo SEKCIJA ZA POKLICNO USMERJANJE USTANOVLJENA Na sestanku iniciativnega od- bora za ustanovitev sekcije za poklicno usmerjanje v celjskem okraju, ki je bil pred kratkim v Velenju, so ugotovili, da bo ta organizacija štela v začetku svo- jega delovanja nad 160 članov. Med njimi je po sedanjih prija- vah sodeč največ prosvetnih de- lavcev, ostali pa so uslužbenci zavodov za zaposlovanje delav- cev, zdravstveni delavci in usluž- benci gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s personalnimi zadevami. Istočasno so tudi sklenili, da bo ustanovni občni zbor sekcije sredi_,marca, do tega časa pa bo- do izdelali dokončen osnutek statuta sekcije in njen delovni program za letošnje leto. Na istem sestanku so se za vključi- tev v celjsko sekcijo odločili tudi predstavniki zasavskih občin. L. KONFERENCE ZK V KONJIŠKI OBČINI Osnovne organizacije ZK v konjiški občini se že pripravljajo na letne konference svojega članstva. Te bodo predvidoma v februarju in deloma v marcu. Na nedavnem sestanku sekretarjev, ki ga je sklical občinski komite ZKS, so sklenili, da bodo na kon- ferencah podali temeljito analizo političnega dela članov na svo- jem območju. L. RAZGOVOR S ŠTIPENDISTI Pred dnevi je tajnik občinskega ljudskega odbora pripravil pose- ben razgovor s štipendisti iz ko- njiške občine. Pomenili so se o raznih problemih in tudi težavah študentov, hkrati jim je pa pove- dal, da spričo slabših učnih uspe- hov letos ne morejo biti zadovolj- ni. Študentje so obljubili, da bodo uspehe izboljšali. Taki pogovori (štiri najboljše štipendiste so tudi nagradili) so gotovo koristni, saj mladi ljudje, ki se šolajo, ne izgube stika z ustanovo ali podjetjem, ki jim študij omogoča. m. SEMINAR ZA STATUTE PODJETIJ Občinski sindikalni svet v Šoštanju pripravlja skupaj z de- lavsko univerzo enodnevni semi- na,r za predstavmike podjetij, na katerem bodo proučili osnovne smernice za sestavo statutov pod- jetij. Doslej je v občini k temu najresneje pristopil le kolektiv rudnika lignita, medtem ko v ostalih podjetjih čakajo. -že DROBNE IZ NAŠIH KOMUN MOCAN POUDAREK SOCIALNI SLUŽBI V šoštanjski občini bodo v le- tošnjem letu dali močan pouda- rek obstoječi kadrovski službi, katero bodo okrepili z dvema profesionalnima socialnima de- lavcema. Tako bodo navezali tesnejše stike s ikrajevnimi skup- nostmi, gospodarskimi organiza- cijami, šolami, sodišči in drugi- mi družbeno političnimi faktorji. Predvsem pa bodo skušali social- no islužbo preusmeriti v močno socialno preventivo. Zato bodo ustanovili usmerjevalni odbor za reševanje zadev varstva otrok in prehrane šolskih ter predšolskih otrok in pravtako prepotrebno rehabilitacijo naših najmlajših, kj so zaradi objektivnih vzrokov zaostali v svojem razvoju. -ik Nova termoelektrarna v mrzlih zimskih dneh je naše gospodarstvo v najtesnejši odvis- nosti od naših velikih »krvoda- jalk« — elektrarn, ki delajo s polno paro. Vsak najmanjši iz- pad bi v tem času pomenil ogromno gospodarsko škodo. Ti- soče in tisoče ton premoga potuje DO žičnici v ogromna žrela veli- cih kotlov — po tankih brnečih žicah pa odteka energija, ki na- paja na tisoče strojev in daje toploto ter še nešteto drugih olajšav. Ena od velikih termogigantov je šoštanjska termoelektrarna, ki je z dobrim gospodarjenjem uspela v tem, da je njena obra- tovna režija in dejanska cena toka cenejša od marsikatere hidroelektrarne. V lanskem letu so proizvedli okrog 850 milijonov kilovatnih ur, medtem ko bodo letos ipredvidoma okrog 870 mi- lijonov. V načrtih pa je gradnja nove termoelektrarne pri novem predvidenem jašku v Metlačah jri Šoštanju, ki naj bi po zmog- jivosti bila največja v Jugosla- viji. Iz Zavodnje nad Šoštanjem Mala vasica Zavodnja nad Šoštanjem je v lanskem letu pridobila pomemben objekt — kulturni dom. Večina vsi kra- jani so prispevali k tej pridobitvi, ki je ravno v zimskih dneh več kot potrebna. Še vedno pa se Zavodenjčani ogrevajo, da bi slednjič le dobili v svoj kraj trgo- vino, kajti odaljenost 8 km od Šoštanja je za te ljudi pač ne le nerodna, tem- več jim odvzema tudi mnogo časa. Da je zadeva hujša, moramo vedeti, da ta vasica kljub solidni cesti nima avtobus- nih zvez. O tem so že razpravljali na občinskem ljudskem odboru, vendar pa doslej niso našli ustrezne rešitve. Vsekakor bo treba to zadevo rešiti čimpreje, kajti najbrž ne bi bilo tako težko, da bi v kraju samem imeli manjšo trgovino, ki bi jih zalagala z naJTiuj- nejšem. Misliti pa je treba tudi na šol- sko mladno višjih razredov, ki v danih pogojih pač nima najboljših pogojev. STANOVANJSKA IZGRADNJA Kljub prvotnim vestem o te^^ da v letošnjem letu v Velenju nie bodo začeli z novogradnjami sta- novanj, kaže, da bodo pomladi začeli kar z gradnjo dkriog 15o novih stanovanj. Vsa nedokonča- na stanovanja pa bctdo sledpjlč dokonča M. Ker bo v letošnjerji letu gradbem obrat rudnika lig- nita polno zaposlen z gradnjo ob-1 jektov energo-kemičnega kombi- I nata v bližini Šoštanja, bo glav- nina stanovanj sike izgradnje padla predvsem na splošno gradben^ podjetje »Vegrad«. Le-to je že konec lanskega leta izvedlo an- keto o tipih stanovanj in o per- spektivnih potrebah, kajti v bo- doče bioido prešli na induistnijislko proizvodnjo stanovanj sikih objeik-^ tov in seveda tudi prodajo sta- novanj in ne le zgolj uslug. V zadnjem času ,se v Velenju vse bolj ogrevajo za gradnjo dvo- rane za raznorazne zabavne pri- rediitve (tega namreč manjka!). Le ta naj bi po mnenju mnoigih služila tudi za telovadnico, fci je prav tako že- vrsto let samo go- reča želja. V kolikor bo dovolj razumevanja za kulturno zabav- no življenje, bo tudi ta dvorana lahko služila svojemu namenu. V VELENJU DVE ORGANIZACIJI Da bi bilo delo Socialistične zveze čim bolj uspešno, so na zadnji seji kra- jevnega odbora SZDL v Velenju skle- nili, da bodo ustanovili dve podružnici in v ta namen že v prihodnjh dneh iz- vedli sektorske konference. V zadnjem času je bil odziv članov Socialistične zve- ze izredno slab, zato menijo, da bi z de- litvijo dosegli večjo razgibanost in ne- posrednejši stik s članistvom. Meja med obema podružnicama bo reka Paka, ki deli Velenje. V vsaki podružnici Ijo sedemčlanski odbor. OPROSTITEV PRISTOJBIN ZA MOTORNA VOZILA Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Šoštanju so razpravljali o pristojbinah za cestno motorna vozila, ki jih uporabljajo gospodarske organi^ zaoije komunalne dejavnosti in gasilska društva. V razpravi so sklenili, da teh pristojbin naj ne plačujejo za tista vo- zila, ki jih uporabljajo izključno za vzdrževanje snage, opravljanje pogrebne službe lin vzdrževanje cest. Prav tako pa so sprejeli sklep, da to velja tudi za motorna voziiia, ki jih uporabljajo zgolj v gasilske namene. -že TEČAJ RDEČEGA KRIŽA Sredi januarja so v Paki pri Velenju začeli s tečajem Rdečega križa. Večina obiskovalcev so starejši mladinci in mla- dinke, ki jim predavanja in pcmenki o prehrani, o vzgoji družine, o bodočem zakonu' ter ostalem mnogo pomenijo. Skupno jih tečaj obiskuje 25. Glavni poudarek je predvsem na prehrarjv, kajti prav na tem področju so (vsaj pri šolski mladini) vidni številni pri- meri podhranjenosti. Razpravljali so o proizvodnem delii Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Šoštanju so razpravljali o vlogi in pomenu proizvodnega dela. Za- nimiivo je, da so tokrat gospodarstve- uiki — člani zbora proizvajalcev zago- varjali potrebo po vse tesnejšem sode- lovanju šol z gospodarskimi organiza- cijami. Tako je direktor tovarne gospo- dinjslie opreme »Gorenje« v Velenju prikazal primer, kako so v poletnih po- čitnicah zaposlili dijake in ugotovili, da so le-ti zaradi svoje izobrazbe v krat- kem času dosegli ali celo presegali po- stavljene norme. To razpravo so načeli na pobudo ko- misije za proizvodno delo šolske mla- dine. Občinski ljudski odbor je sklenil, da bo dal vsem gospodarskim organi- zacijam priporočilo, da podpro priza- devanje komisije in s tem omogočijo perspektivno reševanje vprašanja po- klicnega usmerjanja. -j NOV OBČINSKI ODBOR SZDL V ŠOŠTANJU Pred nedavnim se je sestal no- voizvoljeni občinski odbor Socia- listične zveze v Šoštanju in iz svoje srede ponovno izvolil za predsednilka tovariša Damjana Brvarja, za sekretarja pa tova- riša Milana Štrbana. Za boljše in uspešnejše delo pa so ustanovili še štiri komisije. Tako so izvolili za predsednika idejno vzgojne komisije tovari- šico Hermino Klančnik, za pred- sednika komisije za društva in organizacije tovariša Rudija Bajca, za predsednika komisije za prošnje in pritožbe tovariša Izidorja Florjana in za predsed- nika komisije za organizacijsko- kadrovska vprašanja tovariša Milana Štrbana. Z doslednostjo pa so se zavzeli, da bodo v letošnjem letu pred- vsem izboljišali informiranje ob- čanov, zato pripravljajo sedaj prav 'kvalitetna »Obvestila«. -ik Kulturni dom v Štorah V kratkem bo v kulturnem domu v Štorah zaživel klub in naj- brž bo prav letos, v dolgih zimskil večerih, že močno posegel s svojo svojstvenostjo v kulturno zabavno življenje proletarskega kraja. Za čim uspešnejše delovanje kluba pa je tokrat kolektiv Železarne imel velik posluh, saj je nastavil kulturnega referenta, ki bo skrbel za reakreacijo članov kolektiva in istočasno vodil ter usmerjal delo v klubu. Popolnoma jasno je, da je le na takšen način možno za- gotoviti smiselno programsko delo v novih oblikah in da je prav v tem garancija za aktivno vlogo Svobode kot razširjevalca nevsilji- vega prosvetljevalca. Prav danes bo v tem domu odlična proslava dneva slovenske kulture. Pripravila jo je dramska sekcija pod vodstvom tovariša Legvarta. Sredi februarja pa bodo domačini videli dramo "►Pokojni Cristopher Bean«, ki jo je režiral tovariš Vudler. Volivci o črnih gradnje h in še k o j v zadnjih dneh januarja so bili v večini krajev Šoštanjske občine zbori volivcev, na katerih so raz- pravljali predvsem o urbanistič- nem načrtu Šaileške doline. Mar- sikje so se na veliko razgovoriM o črnih gradnjah, ki pa so sedaj vse bolj redkeje. iNiOv urbanistič- ni načrt je bil že dlje časa težko pričakovan, kajti občani zaenkrat niso točno vedeii, kje iso spričo veLikih predvidenih sprememb za- zidalne površine za stanovanjsiko izgradnjo. Poleg tega pa so se v nekaterih 'krajih pogovorili o ilan- skoiecnem krajevnem samopri- spevku (primer v Skalah), o ka- terem so mnenja, da je bil pre- visok, saj je predvideval kar odstotek od mesečne plače. Do; menili so se, da pristanejo na 0,5 cdstoitka, za preostalo vrednost bi izvršili zemeljiska dala. -že Politična šola v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini so v zimskih počitnicah priredili za 30 mladih prosvetnih delavcev enotedensko politično šolo. Slušateilji so se seznanili s pojmi družbene eko- nomike in z viprašanji šmarske komune. Zanimivo je to, da so ob zaključku po skupinah opraviilJ raziskovalne naloge, s katerimi bodo v februarju proučili pred- vsem določene probleme v šol- stvu šmarske občine. Naloge za- jemajo problematiko idejnosti poulka. komunalne vzgoje in na- grajevanja ter samoupravljanja V VELENJU IMAJO DRSALIŠČE V letošnjem letu so se slednjič uresničile sanje neštetih mladih in starejših drsalcev: dobili so odlično drsaliišče, in sicer na no- vem katcikališču. Vsak dan lahko vidiš mlade 'in tudi nekaj starej- ših, kako se nekateri bolj smelo, a drugi z gotovostjo in eleganco pode po beli ploskvi. v komunalnem sistemu. Ob zaključku so slušatelji v anketi ocenili seminar in pod- črtali, da je takšna oblika sezna- njanja s prolblemi potrebna in koristna. R. L. ZDRUŽITEV SOL S 1. januarjem so slednjič pri- pojili osnovno šolo Skale k II. osnovni šoli v Velenju ter osnov- ni šali Pesje ter Šentilj k I. os- novni šoli v Velenju. Pripojitev sama je poteikala v čudnem vzdušju, saj so bili krajani pri- pojenih šol za, prosvetni delavCi pa so imeli nešteto »dokazov« o nekoristnosti le-tega. Šele po dalj- šem razpravljanju so pristali na to, ko so jim predstavniki občin- skega ljudskega odobra temeljito obrazložili prednosti združitve. Nedvcanno je, da bo sčasoma vpMv te pripojitve viden v bolj- šem znanju otrok na okoiliških šolah. -jo V teh dneh je pluženje skorajda med najvažnejšimi opravili. Ce- ste morajo biti prevozne in da so, morajo cestni delavci opraviti levji delež dela v nočnem času. Tako smo na našem potovanju proti Vitanju zatekli plug s štirimi pari konjev in delavce pri malici. Ker nismo mogli napredovati zaradi novozapadlega snega, smo se pridružili malici in počakali, da nam je plug očistil pot iuaiu Celjski tednik CELJSKI TEDNIK STEV. 5—8. februarja 1963 MALA KRONIKA SLOV. KONJICE v Slov. Konjicah so se v času od J do januarja redili 3 dečki in 3 deklice. pQjjQ^.jLi go Gracijan Krmec, pekovski mojster . Ljubljane in Zofija Kovše, uslužben- j. \z Prevrata. Jožef Skrbiinšek, klju- "avničar z Sevca in Brumec Matilda, trg. pomočnica iz Sp. Grušovelj. Konrad 7aidar, železničar iz Klokočovnika in Apolonija Korbar, polj. delavka iz Zbe. lovske gore. Alojz Smogavc, delavec iiz Božja in Berta Juršnik, polj. delavka u Gorenja. Anton Višnar, gozdni dela- ^^j. iz Resnika in Terezija Iršič, polj. delavka iz Skomarja. Anton Pravnseis, rudar in Alojzija Javornik, polj. de- lavka, oba iz Pake. Alojz Podpečan, „oly delavec iz Brezna iji Olga Rotov- nik, P<*'i- delavka iz Ljubnice. Jurij Roin, kmet iz Ogorevca in Frančiška pvorjak, polj. delavka iz Sp. Doliča. UMRLI SO: Jožef Kokol, iz 2eč, Star 50 let. Ama- lija P"!' Slov. Konjic, stara 80 let. Mihael Ungar, iz Nove vasi, star 61 let. ujhael Slemenšek, iz Kamne gore, star 86 let. Ana Podlunšek, iz Dobrave, stara "i let. Franc Einfalt, iz Prelog, star 71 Ivana Šolar, stara 5 mesecev. Ma- rija Grm, z Ljubnice, stara 39 let. An- ton Iršič. iz Ljubnice, star 65 let. Franc Kos, iz Vitanj, star 55 let. Amalija Sa- dek, s Planine na Pohorju, stara 72 let. jvan Sadek. z Bezovja, star 79 let. Janez Rušnik, z Sp. Zreč, star 58 let. Anton pinfar, iz Zg. Zreč, star 85 let. Anton Leskovar, iz Zg. Zreč, star 87 let. Kata- rina Kotnik, iz Bezovja, stara 63 let. Jožef Cešnar, z Ostrožnega, star 71 let. Marija Zdolšek, iz Podob, stara 70 let. Mihael Stramšak, iz. Draže vasi> star 76 let. Ivan Safier, iz Draže vasi, star 93 let. Franc Srot, iz Mač, star 59 let. Fran- čiška Lesjak, iz Kobel, stara 88 let. Ignac Ferlež. iz Zbelove gore, star 79 let. , BREŽICE V času od 19. do 25. I. 1963 se je rodilo 7 dečkov in 9 deklic. POROČILI SO SE: ROGULJIČ Ivan, pogon, električar in LOR- BER Matilda, uslužbenka, oba iz Brežic. KEBER Vladimir, usluž- benec iu BRUDERMAdN Fride- rika, uslužbenka, oba iz Slov. Konjic. UMRLA JE KOŽELJ Rozalija, poljedelka iz Lahovč pri Cerk- ljah na Gor...5,tftj:a.33 let. SEVNICA Na področju občinskega ljudskega odbora Sevnica so bili rojeni 1 deček in 3 deklice. POROČILI SO SE: Jože Cesar, delavec iz Lončarjevega dola in Marija Vovk, delavka iz Žigar- skega vrha. Zoran Todorovič, dimnikar iz Hrastnika in Angela Medvešek, de- lavka iz Drožanja. Ivan Roštohar, de- lavec iiz Radeža in Zofija Bec, delavka iz Razbora. UMRLI SO: Hugon Senica, upokojenec iz Lon- čarjev dola, star 70 let. Matja Kurnik, upokojenec iz Šmarja 29, star 79 let. Marija Kolander, prevžitkarica iz Presne loke, stara 71 let. Franc Zorko, otrok, star 2 meseca iz Presne loke. Ivan Sim- šek, poljedelec iz Zurkov dola, star 75 let. Marija Kunšek, invalidska upo- kojenka iz Žurkov dola, stara 83 let Marija Krenčič, gospodinja iz Sevnice stara 73 let. Martin Možic, kmet iz Le dine. star (l»2 let. Krajnc Karolna, pre vžitkarica iz Zabukovja, stara 79 let .\ndrej Trupej, kmet iz Podgorice, star 7i let. Anton Krevelj iz Vranja, star 89 let. Kari Štavt, kmet iz Brega, star 60 let. Mesner Terezija iz Brega, stara 73 let. Kuhar Marija, delavka iz Brega, stara 52 let. Amalja Možic, upokojenka iz Dol. Boštanja, stara 82 let. Leopold Škerget, upokojenec iz Boštanja, star 80 let. Lisec Jože, delavec iz Vel. Hu- bajnice, star 60 let. ŠOŠTANJ v mesecu januarju se je v Šoštanju rodilo 5 dečkov in 2 deklici. POROČILI SO SE: Edvard Lesjak, rudar iz Reinhllda Kuri, delavka. Kari Auberšek, poljede- lec in Roza Višnjar, delavka. Martin Klančnik, posestnik in Slavka Zaje, go- spodinja. Franjo Žagar, frizer in Jožica Stropnik, frizerka. Anton Jerenec, zidar in Katarina Nedomlel, gospodinja. Mar- jan Koradej, pleskar in Ana Brišnik, delavka. Franjo Vrhar, zidar in Bermar- dica Radikovič, delavka. UMRLI SO: Frančiška Auberšek, iz Pake, stara 80 let. Jože Štrigl, iz Belih vod, star 80 let. Marija Pirtovšek, s Skornega, stara 23 let. Ivanka Šuk, iz Šoštanja, stara 52 let. Viljem Horvat, z Sv. Ju- rija, star 51 let. Franc Terče, iz Belih vod, star 78 let. Jera Stropnik, iz Sv. Florjana, stara 76 let. Jurček Rotnik, star 2 leti. Marja Schwarz, z Raven, stara 72 let. Jože Slemenik, iz Velenja, star 68 let. Lovro Vajt, iz Skal, star 76 let. Alojz Vodušek. ;z SV al, star 75 let. Neža Port, iz Malega vrha, stara 66 let. Ivan Hrastnik, iz bkornega, star ŠENTJUR POROČILI SO SE: Frančišek Zdolšek, poljedelec Iz Jazbin in Marija Rančan, poljedelka iz Straže na gori. UMRLI SO: Pavel Brlej, z Lopače, star 75 let. Katarina Župank, iz Rifnika, stara 78 let. MOZIRJE v času od 27. januarja do 2. febru- arja se je rodila 1 deklica. POROČILI SO SE: Janez Rihter, kmet iz Dola in Zofija Trepel.N delavka iz Gornjega grada. UMRLI SO: Ferdinand Pestator, iz Homca, star 80 let. Apolonija Janžovnik, iz Mozirja, stara 68 let. VIDEM-KRŠKO v času od 25. 1. do 2. 2. 1963 je bilo na področju občine Videm-Krško rojenih 8 otrok. , POROKE: Kruh Alojz, mizarski pomočnik iz Krke 56 in Kerin Marija, delavka z No- vega mesta, Nad mlini 2. Šušterič Janez, delavec iz Brezjega in Hlastan Karolina, poljedelka iz Brezja 26. Dime Edvard, osebni upokojenec in Perušek Marija, gospod, pomočnica, oba Videm-Krško. Zupančič Janez, varilec iz Drenovca 8 in Pacek Ida, delavka iz Gorenje vas 17. UMRLI SO: Ančimer Marija, gospodinja iz Zalok pri Raki i, stara 70 let. Butara Karo- lina, soc. podpiranka iz Brezja pri Raki, stara 76 let. Kerin Marija, kmetovalka iz 2enja 8, stara 75 let. Duh Terezija, kmetovalka iz Kale 13, stara 84 let. Strle Neža. kmetovalka iz Gorice 1, stara 75 let. Biber roj. Kurent Ana Eli- zabeta, druž. upokojenka iz Leskovca, pri Krškem. Klubi v Žalcu Pred nedavnim je občinska svet Svobod in prosvetnih društev v Žalcu priredil seminar za klub- sko življenje. Klubi so namreč že kar na gosto posejani v žalski občiinii in iso tudi dokaj dobro opremljeni. Ne manjka televizor- jev, radioaparatov, na razipolago pa imajo v nekaterih celo rnia- gnetofone. V vseh pa imajo bo- gato izbiro dnevnega časopisja in revij. Zaenkrat je najvažnejše to, da uvedejo čimbolj smotrno pro- gramsko poiMtiko, ki je marsikje še vedno le v samem televizij- skem sporedu, kar ne zadošča. Gostovanja Kaže, da bo marca meseca go- stovala v Celju zagrebška opereta z »Malo Floramy-«. To gostovanje organizira Olepševalno in turistič- no društvo Celje, ki je sklenilo, da v letošnji sezoni omogoči dvoje gostovanj. Tako bo predvidoma tudi v aprilu že v drugo gostovala mariborska opera z »Madame But- terfly-«. Zanimanje za zadnje maribor- sko gostovanje je bilo veliko in izgleda, da imajo Celjani te zvrsti radi, zato lahko pričakujemo, da bo tudi tokrat gledališče naipol- njeno. -a DELAVSKA UNIVERZA CELJE, Malgajeva 4 razpisuje po pravilniku podjetja delovno mesto ŠEFA CENTRA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Pogoji: srednja-šolslca izobraziba s 3-letno prakso Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Ponudbe naslovite na Upravni odbor Delavske univerze Celje. Nastop službe takoj! ^Celjskem tedniku" VOJNA POŠTA 1693 CELJE razpisuje licitacijo za iprodajo 1. hlevskega gnoja, — odpadne moke in kuhinjskih odpadkov (pomije) 2. Oddajo kantine v najem v kasarni Jožeta Meniha »■Rajka« Mariborska 29 Licitacija pod štev. 1 se vrši 11. 2. 1963 ob 9. uri v Domu JLA. Licitacija pod štev. 2 se vrši 12. 2. 1963 ob 9. uri v ome- njeni kantini. Vse informacije daje V. p. 1693 Celje. Iz pisarne V. p. 1693 Celje Vzgojno varstvena ustanova Velenje razpisuje mesto dveh vzgojiteljic Pogoj: dovršena srednja vzgojiteljska šola. Stanovanja ni. Ponudbe dostavite upravnemu odboru Vzgojno varstvene ustanove Velenje najkasneje do 15. 2. 1963. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodlta. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja AVTOBUSNI PROMET CELJE, pisuje prosta dalovna mesta KVALIFICIRANIH AVTOMEHANIKOV s prakso pri diesel motorjih in AVTOKLEPARJA s prakso Razpis velja do popolnitve delovnih mest. Podjetje ne razpolaga s stanovanji! »METALKA« TRGOVSKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE Ljubljana, Titova 24 s prejme vajence za uk v železninorsko tehnični stroki Pogoj: končana popolna osemletka s prav dobrim ali dobnim uspehom. Pismene ponudbe z zadnjim šolskim Sipričevalom dostavite na naslov» »METALKA« Ljubljana. Titova cesta 24. Vi Ti^biJl EVROPA GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 9 "a sobote, dne 9. 2. 1963 do petka, dne ^5. 2. 1963 Sobota, 9, 2. 1963 *^rekajeni jezik s kislim nrenom 160/260 Jhcancev paprikaš z vodenimi ^hcniki 150/250 *rna v divjačinski omaki \ zclrobovim cmokom 220/320 Nedelja, lo. 2, 1963 iNabodena plučna pečenka oJL.^^ietanovi omaki 220/320 o^*^ hrbet ali stegno s Tel?°^°"^ 200/320 ecja obara s parmezanovimi |licniki 180 ponedeljek, n. 2. 1963 ^^'^'^ska pljučka s tirolskim Sarm^^^^"^ 120/180 PaVt^^^?. krompirjem 120/180 Poganca 70 Nah^5^' 2. 1963 zabodeno telečje srce 2eipt'^®^^'^°^i omaki 150/250 Pe^o^- ^'^^ enolončnica z mesom 120 «cenica s kislim zeljem PreL'^P° 140/240 Ri7^, s kislim zeljem 160/260 zev narastek s sladkim |okom 70 t)om5^' 2. 1963 mace krvavice s kislim ^^^Jem 120/180 Kmečka pojedina 250/350 Sekljana mrežna pečenka 160/260 Ragu juha 90 Jabolčni zavitek 70 Četrtek, 14. 2. 1963 Kisli vampi s krompirjem 90 Segedinska svinjska zareber- nica 180/280 Golaževa juha 120 Srnin hrbet s smetano 100 Petek, 15. 2. 1963 Matevž s suhim svinjskim mesom 160/260 Morske ribe Vipavska juha 90 Pečenica z zeljem ali repo 140/240 Kuhani sirovi štruklji 120 Vsako soboto in nedeljo sveže kre- move rezine. Vsak dan sveži srbski pasulj, tr- žaški vampi, razne obare in sveže enolončnice. Vse naše cenjene goste obveščamo, da so navedena jedila prav izrecno pripravljena po določeneni programu. Razen teh jedil imamo vsak dan še bogat jedilni list z domačimi in med- narodnimi specialitetami. V naši točilnici ste vsak dan po- streženi z jedmi in pijačami brez po- strežnine. Poslužujte se naših dopoldanskih malic po ugodnih cenah. Prepričajte se o naši kvaliteti in o konkurenčnih cenah in zadovoljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION 8. 2. — 11. 2. 1963 »ZAKONSKI VR- TILJAK« amer. barvni Cs film 12. 2. — 15. 2. 1963 »POLETJE Z MO- NIKO« švedski film KINO METROPOL dO 10. 2. 1963 »SEDEM IZZIVANJ« italij. barvni Cs film 11. 2. — 14. 2. 1963 »PUSTOLOVŠČINA« italij. VV film MATINEJA 10. 2. 1963 »ZASPALA LEPOTICA« amer. barvni film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 9. in 10. 2. 1963 »ČRNI NAREDNIK« amer barvni film 13. in 14. 2. 1963 »PREBRISANEC IZ TORMES^« šp«in§)u mm GLEDALIŠČE Petek, 8. februarja 1963 ob 19.30: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstop- nice so v prodaji. Sobota, 9. februarja 1963 ob 19.30: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. Sobotni abon- ma in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 10. februarja 1963 ob 10: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. I. ned. dopol- danski abonma. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Nedelja, 10. februarja 1963 ob 15.30: Janez Zmavc: JUBILEJ. Nedeljski popoldanski abonma in izven. Vstop- nice so tudi v prodaji. Torek, 12. februarja 1963 ob 19.30: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. Torkov abon- ma in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, ,14. februarja 1963 ob 17: Ja- nez Zmavc: JUBILEJ. Abonma za upokojence in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 15. februarja 1963 ob 20: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LAZ- NIVKA. Gostovanje v Zagorju. Mla- dini do 16. leta neprimerno. Sobota, 16. februarja 1963 ob 15. in 18: Erik Vos: PLESOCi OSLIČEK. Go- stovanje v Velenju. Sobota, 16. februarja 1963 ob 19.30: Mi- roslav Krleža: V AGONIJI. Gosto- vanje DRAME SNG Ljubljana. RAZ N O POUČUJEM KLAVIR z moderno teh- niko v Celju in okolici. Grem tudi na dom. Informacije trafika — ko- lodvor, Celje. Trg. pomočnica, stara 26 let želi spoz- nati resnega samostojnega moškega s primerno izobrazbo in zaposlitvijo zaradi morebitne možitve. Ponudbe pod naslovom »Skrbna«. Izdelati (strojiti) dam zajčje kože. Prodam žagovinsko peč. Naslov v upravi lista. Oddam garažo. Naslov v upravi lista. OBJAVE PROD.\.IAMO dobro ohranjen avtomobil »Opel Karavan«. Javna dražba bo dne 15. 2. 1963 ob U. uri na Poljedelski šoli Vrbje pri 2alcu. — Ponovna dražba bo 19. 2. odnosno 22. 2. 1963 ob isti uri. 1. PROSVETAI Za dijaštTo vseh Sol prirejamo t me- secu februarju enodnevne avtobusne iz- let« v Vrbo v počastitev >Prešernovega dne«. Zaključni izlet za šolsko mladino. Cena avtobusnega prevoza v obe smeri po osebi le 800 dinarjev. (Relacija: Ce- lje — Vrba — Bled — Ljubljana — Celje). Zaključene skupinske prijave sporočajte poslovalnica Kompas — Ce- lje, tel. 23-50. 2. MEDNARODNI SMUČARSKI PO- LETI V PLANICI! (22., 23., 24. 3. 1963). V mesecu marcu enodnevni izleti z avtobusi in posebni- mi vlaki v Planico. Vstopnice in dovo- Jilnice za prevozna sredstva bodo na- prodaj v poslovalnici Kompas — Celje. Za vse informacije glede Planice se obračajte na Kompas — Celje, tel. 23-50. Uprave vseh šoli Pravočasno prijavite vašo udeležbo za ogled smučarskih po- letov s posebnim vlakom. Cena prevoza s posebnim vlakom za dijaštvo je 520 din. Cena prevoza s posebnim vlakom za društva in kolektive je 1.150 din. Cena prevoza s Kompas-ovim avtobu- som je 2.500 din. V zgornjih cenah je vključen prevoz in vstopnica za ogled tekem. Prijave sprejema Kompas — Celje do 15. marca 1963. 5. DUNAJSKI VELESEJEMl (od 10. do 17. marca 1%3). Organizira- mo 5-dnevno avtobusno potovanje z ogledom mednarodnega velesejma na Dunaju. Prijave v poslovalnici Kompas - Celje. 4. KMETIJSKI SEJEM V VERONII V mesecu marcu i963 organiziramo 4-dnevni izlet z avtobusom v Verono na mednarodni kmetijski se^em. Prijave v poslovalnici Kompas — Celje. 5. FIRENZE - obrtniški velesejemi (od 24. aprila do 14. maja 1963). Prijave Kompas — Celje. 6. LEIPZIG — mednarodni velesejem!; (od 3. do 12. marca 1963). Prijave Kom- pas — Celje. Za vse objavljene izlete Vam po že- ; Iji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turisti- čno podjetje Kompas — Celje. Organi- ziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja pla&ilna sred- stva iu sprejema depozite. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, pro- daja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v posloval- nici: Kompas rr Celje Tomšičev trg 1 Telefon 23-50 Ob nepozabni izgubi iskrenega pri- jatelja, vzornega očeta in dobrega moža GOSTECNIK KARLA se iz srca zahvaljujem vsem 137 da- rovalcem krvi v dneh od 23. do 24. I., ki so ga hoteli s svojo dragoceno krvjo obdržati pri svoji, komaj ustvar- jajoči družini. Zahvala velja tudi zdravnikom in zdravniškemu osebju kirurškega od- delka bolnice v Celju, ki so se tru- dili zanj, čeprav njihov trud ni bil poplačan z življenjem. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spre- mili na njegovi zadnji poti v Šmart- no pri Slovenj Gradcu in mi pri tem nudili pomoč in razumevanje. Iskre- na hvala za godbo, vence, prisrčno petje in številne govore, ki so osvet- lili lik njegovega življenja in dela. Žalujoča žena, hči Metka in sorodniki PRODAM PRODAM malo posestvo 1 ha (vseh kul- tur) v neposredni bližini avtobusne postaje Griže. Hiša v dobrem stanju, hlev nov. Zaberl Jože, Pongrac 92, Griže. Razprodaja MATIČNEGA MLEČKA S 50 % popustom. Rajhman Josip, Ce- lje, Zvezna 9 (Jožefov hrib). PRODAM POSESTVO 3,5 ha zemlje, hišo in gospodarsko poslopje pri Rogaški Slatini na lepi sončni legi, po zelo ugodni ceni. Informacije dobite na Prijavnem uradu v Rog. Slatini. PRIMO 175 ccm poceni prodam. Vza- mem tudi ček. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen avto »MER- CEDES« 170. Naslov v upravi lista. STAN OVA NJ A MLADA ZAKONCA iščeta v Celju prazno ali opremljeno sobo s po- sebnim vhodom. Vrhovac Milan, samski dom Celje, Kumerdeljeva. OPREMLJENO sobo V Celju oddam. Pismene ponudbe pod »Carintia — center«. OPREMLJENO sobo v Celju oddam dvem osebam. Pismene ponudbe pod »Brez otrok — center«. Za eno ali dvosobno stanovanje v Žalcu ali okolici plačam 100.000 din najemnine vnaprej. Ponudbe poslati pod »Maj«. Miren dijak išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. JAVNA ZOBNA POLIKLINIKA Ce- lje, zamenja komfortno dvosobno stanovanje za tro- ali več sobno. Punudbe poslati na upravo Javne zobne poliklinike. JAVNA ZOBNA POLIKLINIKA išče za svojo uslužbenko — dentistko prazno sobo, po možnosti s poseb- nim vhodom. Ponudbe poslati na upravo Javne zobne poliklinike, Celje. ubvešCamo občinstvo, da bo JAV- NA DRAZBA najdenih predmetov na železniški postaji Celje, v torek 12. februarja 1963 s pričetkom ob 10. uri v čakalnici žel. postaje Celje. RAZPIS Rlibiška idruždna Celje razpisu- je stalno delovno mesto: ribiškega čuvaja Pismene ponudbe pošljite ali prinesite v pisarno RD Celje, Cu- prijska ulica do 20. februarja 1963. PLANICA 1963! V dneh 22., 23. in 24. marca 1963, ko bodo v Planici zopet poleti na 120 m skakalnici, organiziramo enodnevne avtobusne izlete v Planico za kolek- tive in posameznike. Cena prevoza in vstopnice je 2500 din za osebo. Za dijake organiziramo prevoz v Planico s posebnim vlakom. Cena prevoza in vstopnice je 520 din za osebo. IZLETE — PREVOZE DOMA IN V INOZEMSTVO VAM IZVRŠIMO SO- LIDNO IN POCENI Z NAŠIMI TU- RISTIČNIMI AVTOBUSI. ZAHTE- VAJTE NASE PONUDBE! Se priporoča IZLETNIK CELJE ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dežurni veterinar od 9. 2. — 16. 2. 1963 Pleterski Ivan, Celje Trubarjeva 93 (Otok), tel. štev. 29-26 UredniitTO li upraT« Celjtki- ra tednika Celje. Trg V. k«a- iresa 5. poitni predal 192. Tela- foni 23-75 in 24-23. Tekoii raiua pri Narodai baa- ki Celje: M3-ll-l-t9i. lakaja »k petkih — letna naio^alaa 8H. polletna — 400, Četrtletna SM ^n — inozemstvo 2400 — posaHeiaa itevllka a« dinarjev. Hokopiisv ne Traiamo — »preje« o(la»OT, laipisoT in objav do viake ira- ______________. JaJiljIS. ure _ PRI NAS IN PO SVETU VELIKA IZBIRA BOGOV Človeštvo ne delijo zgolj je- ziki, barva kože in narodnosti — , delijo ga tudi različna verstva. Ver je na svetu kdo ve koliko, zlasti pa med primitivnimi ljud- stvi, vendar pa je na svetu 11 glavnih religij, ki premorejo vsaj po 10 milijonov vernikov. Po )odatkih OZN iz leta 1960, ko je jilo na svetu 2 milijardi in 862 milijonov ljudi, si glavne vere prebivalstva sveta takole delijo: Kristjanov je 888 milijonov, od tega 537 miilijonov rimo.katolikov, 138 milijonov ipravoslavcev iiv 214 milijonov iprotestantov. Judov je 12 milijonov, musli- manov 430 mHijonov. šintois+ov 50. taoistov 50 konfuciancev 300. budistov 151. liinduistov 332. raz- nih primitivnih verovanj pa 121 mili ionov ljudi. V letu 1960 je bilo na svetu 524 m'lijonov ljudi, ki so ateisti. Le-ti zavračajo ipriipadnost kateri koli veri. Zemljepisno so rarna verstva precej povezana o^'roma zavze- majo nrecej zaokrožena območja. Rimska cerkev si v Evroni d^li prebivalstvo na zapadnem delu s protestanti, v nordijskih de- želah je brez vpliva, prav tako v vzhodni Evropi. kJer poleg močnesra ateizma obstajajo na- cionalne pravoslavne cerkve. V Afriiki. Aziji in Avstraliji je Rimska cerkev v manjšini, v ab- solutni večini je v Južni in Srednji Ameriki. ZDA pa si mora deliti s protestantizmom. Pravoslavna vera prevladuje v Jugoslaviji, Grčiji, Romuniji in v de'u sovjetskih republik, po- samezne otočke pa tvorijo Kopti 7 E-riintu in Etionci. Muslimani dom^nirajo v Afriki nad ravnikom v Mali. Srednji in Centralni Aziji ter na Indone- zijskem otočju. Sintoisti so predvsem Japonci, ki na so deloma tudi tapisti. K'tajci so budisti, taoisti in konfucijci. V Indiji prevladuje liinduizem, ki pa ima kot vse večje vere mnogo sekt. Brez sekt ni n'ti muslimanstvo. Primitivna, malikovalska ver- stva obstajajo v centralni in juž- ni Afriki, v centralnem delu Avstralije, med Samo jedi v sibir- skih tajgah, med Laponci in Eskimi, v pragozdovih Argentine in Brazilije. Po vsem tem je jasno, da ka- toliičanstvo, predvsem pa rimska vera ni dominantna. Res je, da je največ kristjanov, vendar je tudi to res, da zavzemajo le-ti pod- ročja razvitesra sveta, kjer ne- izogibno opada relisrioznost. Po- datek, da samo v ZDA živ' okoli 50 milijonov ateistov, v Evropi 80 milijonov (brez Sovjetske zveze), dokazuje upravičenost te trditve. Vse poprej naštete veroizpo- vedi si sicer ostro nasnrotujejo, toda hkrati so si medsebojno ne- verjetno podobne. Tudi Buda je »brezmadežno soočet« in kraljev- skega rodu. Budizem'je za pol ti- sočletja starejši in ima mnorro svojih obredov, načel in versikih dogem, ki so popolnoma istovet- ne s katoliškimi. Liturgija" je prenesena iz starega Egipta, iz Perzije in Tibeta. Egipčani so poznali litanije. ki jih poznajo hinduisti v Indiji še danes. Dalaj lama v Lhasi, ki je vrhovni po- glavar budoistov. ima na razpo- lago enake rekvizite in hirarhijo kot rimski papež od kardinalov in menihov, pa prek zvonov, rožnih vencev, kadil, monštranc do kipov malega Buda v naročju matere Maje. Katoliški svetniki, posnetki antičnih polbogov, ima- jo podobna opravi a. Grški Atlas nosi svet kot Krištof. Eskulap je Luka, Jurij pa ima celo vrsto prednilkov — ubijalcev zmaja od Tezeja in Perzeja. pa do ger- manskega naslednika Siegfrieda. Kar je katoličanom Herodež, je Indijcem Bimbisara. Vse vere imajo nebesa in pekel, samo da jih različno razlagajo. Vse vere učijo humanost, boj dobrega proti zle- mu. V vseh verstvih se kaže nagnjenje duhovščine, da se bri- ga bolj za posvetne dobrote, za politično moč v sedanjem svetu. Katera religrja je najbolj origi- nalna, je težko reči. Jasno je le eno, da sta katoliška cerkev in muslimanstvo najmlajši med se- danjimi najbolj razširjenimi ve- roizpovedmi. K. Menihi lamaističnega samostana so bili ujeti na filmski trak ko so zapuščali letališče v Bankongu. Tjakaj so posnremili svojega samostanskega prednika, ki se je podal na potovanje v Ameriko. Menihi imajo obrite glave in nosijo rumena oblačila. Hodijo bo- si, živijo skromno, toda, kot izg leda, imajo gospod prior vse- eno dovolj sredstev. Znano je, da na Luni vsak predmet tehta mnogo manj kot na Zemlji. Ta prednost bi pripo- mogla k hitremu okrevanju srč- nih bolnikov. Slabo srce bi imelo mnogo manj napora s pošilja- njem krvi po telesu. Tako bi se neverjetno hitro okrepilo. Do tu je vse to zelo razumljivo, težje pa je vprašanje, kako spraviti na Luno bolnike, tudi ko bo en- krat to mogoče? Za let do Lune so sposobni samo ljudje z izred- no telesno kondicijo in zdravjem. Predvsem pa mora biti zdravo srce... Pozor! Poledica.., Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki je letos v Budimpešti, je ponovno zbralo vso evropsko drsalno elito. Spet bo za ljubi- tel je tega lepega športa nekaj večerov sedenja pred televizijski- mi sprejemniki. Poleg vseh drugih vrlin ima drsalni šport še to privlačnost, da ohranja pred pozabo predstave kakšna sO dekleta brez bund, plaščev in dolgih hlač. Ce stavka 62.000 pristanišklli delavcev Tednik »Times-« se v zadnji šte- vilki na precej čuden način znaša nad stavkajočimi delavci prista- niških družb, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. V stavko je vključenih 62.000 prista- niških delavcev. Pisec se ne raz- burja samo zato, ker je stavka oškodovala ameriško gospodar- stvo za 600 milijonov dolarjev, temveč skuša prenesti posledice na mednarodno področje. Trdi namreč, da so morali v Zahodni Nemčiji delavci tovarne »Volks- wagen<-' oditi na dvodnevni kolek- tivni dopust, ker stoji 10.000 voz v ameriških lukah, nad 5000 pa jih čaka v Bremenu in Hambur- gu na vkrcavanje (na sliki čaka- joči avtomobili v luki Bremen). Stavka je poleg tega močno pri- zadela eno največjih ameriških trgovskih in oderuških družb »United Fruit Comppanny«, kate- re bela mornarica je obtičala v lukah z gnilim sadjem na krovu. STOLETNICA GRE RAJE PEŠ... Mara Kuzmanič iz Piska pri Splitu se je pred kratk-m selila. Hoteli so jo peljati z avtobusom, toda je rekla. jok. poidem peš. In je šla polnih 24 kilometrov daleč... Vse to bi ne bilo prav nič posebnega, če bi Mara pred kratkim ne praznovala 100 let- nico svojega rojstva. ŠTIRJE ROJSTNI DNEVI ŠTIRINAJSTLETNICE ' Nataša Jelenek je rojena 29. februarja 1948. Dosedaj je imela komaj štiri rojstne dneve. Naimočnejli človek - Jugoslovan Trenutno gostuje na Japon- skem mož, ki dviguje drevesno deblo na katerega ^e obesi 20 Japoncev. Nastopa povsod kot rokoborec in velja za najmočnej- šega človeka na svetu. Možak je Anton Baričevič. doma z otoka Lošinja. Ze kot deček je bil sil- no močan. Ko je bil star 16 let, je nosil že cela debla. Njegova izredna moč ga je poneljala r svet. Naslov najmočnejšega člo- veka na svetu je osvojilv ZDA, ko je potegnil z mesta štiri polne avtobuse. Anton Baričevič je težak 204 kilosrrame. Za zajtrk poje jajč- no jed pripravljeno iz 20 jajc. za kosilo in večerjo pa tudi po 4 kg kuhanega ali pa pečenega mesa, vse to pa zalije z nekaj litri do- brega vina. Po gostovanju na Japonskem pride »veliki Antonio« v Evrono, kjer bo gostoval v vseh večjih mestih. OI)iskal pa bo tudi svoj kraj, kier še vedno živi njegova mati, ki je čisto preprosta io krhka ženica. REKLI SO... yČe bi prišlo do nuklearne voj- ne na Kubi. bi bila ta dežeh spremenienn v veliko pokopališče, kjer ne bi bil nihče več v stanj^f da gradi socializem.« Palmiro Togliath »Problem za Veliko Britanijo mnogi milijoni ljudi s prevez prostega časa, premalo in neza- dostno vzgojo.i Lord AraU >Mona Liza je po Kipu .'ivobodf druga velika ženska, ki jo Francija poslala v Ameriko*^. John Kennedt »Nihče izmed nas ni želel, da ^' $e odrekli vseh pri vile si i. o: Hugh Gaitskel' Na otok ,,po suhem" Bled ni lep in privlačen samo poleti, ko sape valovijo jezersko gladino in čolni drsijo na otok ter križem po jezeru. Vendar Slovenci tostran »kranjske deželne meje« slabše poznamo zimske čare tega najlepšega kotička domovine. Seveda bi si nekdo, ki bi v se- danjih dneh prišel prvič na Bled, težko predstavljal kje je jezero, kolikšno je in kje je otok. Blejsko jezero sicer navadno vsako leto zamrzne, toda letos je njegov le- den oklep toliko trdnejši. Na le- deno ploskev je nanosilo snega, zato je težko ločiti jc7erski bre!{, razen po drevesni meji in stavbah, ki jezero obkrožajo, Z negotovostjo in prikritim strahom .stopajo po ledu tujci, ki jim zaledenelo jezero ni znano. In res ni prijetno. Ledena ploskev je pogosto razpokana, pogosto pa rezko zapoka kar pod nogami. Če bi ne bilo tako zanimivo in ime- nitno, da človek pride »po su- hem« na otok, bi premnogi od- jenjali. Tako pa gredo skoraj vsi na led ... Blejčani gredo po ledu na otok. ko je skorja debela komaj kakš- nih pet centimetrov. V tem času pa je led debel povprečno 40 do 50 centimetrov. Na otoku je go- stilničarka povedala, da ravno zato led poka, ker je predebel in da je tam kjer poka tudi najbolj trden in zanesljiv. Kakorkoli je že res, čudno se pa le sliši. Zlasti je precej vseeno, če veš za to po- sebnost, ko si enkrat že prestal do- ločeno merico strahu. Kakor je poleti obrežje jezera polno kopalcev, tako si tudi po- zimi mladina poišče svoj šport. Okrog in okrog jezera, povsod kjer je le nekaj hiš, se po očišče- nem ledu drsajo, igrajo hokej, sem in tja pa se kdo na smučkah poda čez zasneženo ploskev po bližnjici. Pred hotelom Toplice je seveda živžav najhrupnejši. Tu se vadijo in tekmujejo tudi kegljači na ledii. Zima ne odžene gostov z Bleda. Vsi hoteli imajo goste, edino de- pandanse so bržkone prazne. Ho- tel Toplice sprejema predvsem tuje goste. To ni težko spoznati. Registrske tablice avtomobilov pred hotelom govorijo predvsem v prid Italijanom. Ali pa je morda to le slučaj, ker ravno te dni na blejskem gradu snemajo film. Zanimal sem se za kakšen film gre. Povedali so mi, da bo krimi- nalka, ki se dofiaja na gradu so- dobnega aristokrata. V filmu so- deluje naš znani igralec Miha Bal oh. Grad in otok sta ponoči vedno razsvetljena in pogled nanju je zares čudovit ter privlačen. Žal pa restavracija na gradu pozimi ni odprta, da bi si spehan spre- hajalec lahko privp-^al dušo. Tudi grahki muzej je bil nepristopen, vendar verjetno zaradi filmarjev, ki se motajo po grajskih sobanah. Novost (če je novost) je vseka- kor žičnica, ki v poletnem času vozi lenuhe na grad. Tudi na hrib onstran jezera so potegnili žič- nico, vendar je ta uporabna tudi za smučarje. Bled se vse bolj pri- bližuje čisto luksuznemu leto- višču, ki bo odgovarjal vsem zahtevam petičnejših gostov, pre- cej manj pa bo odgovarjal naše- mu povprečnemu turistu. Povrnimo se na koncu še k ledu. Varna hoja je dejansko le tam, kjer so shojene steze. Blejčani poznam led in se tudi držijo naj- varnejših poti. Mimogrede pove- dano, nobenega avtomobila nisem videl na ledu in zato ne bi bilo prinoročlj'vo tvefjati — če je kdo sploh prišel na to misel?! J. K. Bled je tudi v zimskem času lep. Žal nimajo nikjer razglednice, ki bi prikazovala zamrznjeno jezero. Kdo je dolgin? Ne bo težko uganiti, da je ko- šarkaš. Vendar je treba povedati še drugo. Visok je 2 metra in 13 centimetrov in je pri svojih 26 le- tih »najboljši košarkaš kar jih je kdaj živelo«. Tako namreč za svo- jega črnega športnika trdijo Ame- ričani. Ta tudi ime ima imenitno, saj nosi priimek znanega predvoj- nega angleškega politika — Cham- berlaine.