KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P, b. b. LETO XXI / ŠTEVILKA 18 CELOVEC, DNE 1. MAJA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Francija po padcu de Gaulla Volitve verjetno 1. junija V ponedeljek, ob 12. uri je prenehala oblast francoskega državnega predsednika de Gaulla, potem ko je sedaj 79-letni državnik oznanil svoj odstop, ker je večina Francozov zavrnila njegove predloge o reformi senata in pokrajin. Volitve novega predsednika se morajo po ustavi izvesti najkasneje v 35 dneh. Do tedaj bo opravljal posle državnega predsednika 60-letni predsednik senata Alain Poher. :pni katerih jih je bilo 70 aretiranih, 50 oselb pa j;e bilo poškodovanih. Rezultat referenduma Francosko notranj e ministrstvo je v ponedeljek izdalo uradne rezultate o ljudskem glasovanju. Od 28,921.159 vol iv ni h upravičencev se je glasovanja udeležilo 23,274.576, to je okoli 80 odstotkov. Z »ja« j,e glasovalo okrog 47 odstotkov ali 10 milijonov 669.015, medtem ko se je 11,966.550 ali 52 odstotkov volivcev izreklo z »ne«. Ta števila se nanašajo na domovino. Nadaljnjih 470.000 'glasov so oddali volivni upravičenci iz čezmorskih ozemelj Francija, vendar to število ni vplivalo na končni izid ljudskega glasovanja. Premier Couve de Murville je v ponedeljek oklical sejo vlade, pri kateri je prebral de Gaullovo 'izjavo O' odstopu. Posle-vodeoi ipr-edsednik Poher je izjavil, da bo podvizel ukrepe m ohranitev reda in miru v deželi, kajti takoj, ko se je izvedelo, da je de Ganile izguibil svoj referendum, so skrajneži organizirali demonstracije v Parizu, Odmev v svetu Ameriški predsednik Nixon je v pismu, ki ga je poslal de Gaullu, obžaloval njegov odstop. Demokratski senator Mans-field je označil spremembo v Franciji kot »hud udarec za svobodni svet«. V arabskih diplomatskih krogih se zrcali skrb, ki bi jo mogle prinesti spremembe francoske politike do Srednjega vzhoda, medtem ko si Izraelci ne delajo nobenih utvar o zboljšanju položaja. Kanadski trgovinski minister Pepin je izjavil, da se bodo po odstopu de Gaulla sedaj odnosi med Francijo in Kanado gotovo izboljšali. Sovjetski tisk označuje izid ljudskega glasovanja kot »veliko zmago levice v Franciji«, Zahodni opazovalci so mnenja, da. je padec de Gaulla vplival na sovjetsko vodstvo kot šok, saj je bil general nekako vezni člen k Zahodu. (Glej komentar »Vive la France« na 2. str.) DVP zgubila na Dunaju Dan Združene Evrope Pred petimi leti je Evropski svet v Strasbourgu proglasil 5. maj za »Dan Evrope« in leta 1965 so ga v Evropskem svetu zastopane države prvič obhajale. Od leta do leta so proslave ob tem dnevu številnejše in pestrejše. V šolah opozarjajo mladino na pomen in potrebo evropske združitve, v mestih vedno pogosteje najdemo evropske ceste ali trge, celo mesta se imenujejo »evropske občine« in simbol Združene Evrope, temnomodra zastava s krogom 12 zlatih zvezd, postaja vedno bolj popularen. Toda vse to je več ali manj samo simbolično, izraža samo željo vedno več ljudi po združitvi, pot do tega cilja pa je še tako dolga, da si njenega konca niti predstavljati ne moremo. Evropsko gibanje se je pričelo kmalu po prvi svetovni vojni. To ni bilo slučajno, če pomislimo na rane, ki jih je vojna zadala vsem evropskim državam. Leta 1922 je Avstrijec Coudenhove-Kalergi ustanovil panevropsko unijo. Toda ves trud idealistov in prizadevanja nekaterih politikov niso mogli preprečiti še bolj krvavega klanja v drugi svetovni vojni. Že leta 1942 je zapisal Winston Churchill v poročilu angleškemu vojnemu kabinetu: »Čeprav je to danes težko izgovoriti — zaupam v to, da se bo evropska družina združila k skupnemu delovanju pod Evropskim svetom. Upam na Združene države Evrope, v katerih se bodo znižale pregraje med narodi na najmanjšo mero...« Leta 1946 je Churchill v slavnem govoru v Zurichu ponovil zahtevo po Združenih državah Evrope. Dve leti pozneje je 750 prominentnih politikov na kongresu v Haagu z isto zahtevo stopilo v javnost in že leto pozneje je deset evropskih držav podpisalo v Londonu statut Evropskega sveta. Kmalu nato se je začelo sodelovanje nekaterih držav na gospodarskem področju, delo, ki je povezano z imenom velikega francoskega državnika Roberta Schumana. Leta 1957 je končno prišlo do ustanovitve EGS, kateri je dve leti pozneje sledila EFTA. Zadnji razvoj gre v to, da se cela vrsta držav iz tabora EFTA trudi za članstvo ali vsaj asociacijo v EGS. Evropski svet — ustanovljen 5. maja 1949, torej pred točno dvajsetimi leti — je orisal svoje cilje v členu 1 svojih statutov: »Ustvariti večjo enotnost med člani, v namen ohranitve in uresničitve idealov in načel, ki so njih skupna dediščina in za pospešitev gospodarskega in socialnega napredka.« Sredstva za dosego teh ciljev so posvetovanja o skupnih vprašanjih in pogodbe ter skupno ravnanje na gospodarskem, socialnem, kulturnem, znanstvenem, pravnem in administrativnem področju. Ena najimenitnejših nalog pa je ohranitev oziroma nadaljnja uresničitev človečanskih Pravic in osnovnih svoboščin. Danes je včlanjenih v Evropski svet 18 držav, med njimi tudi Avstrija. Načelno je vstop sicer vsem evropskim državam odprt, toda člen 3 stavi kot pogoj demokratsko ustavo, zaradi česar zaenkrat ne more sprejeti vzhodnoevropskih držav ter Španije in Portugalske. Marsikaj je že storjenega na poti k zbli-žanju evropskih narodov, toda vedno spet se pojavijo novi ovire. Ravno zdaj se nahaja Evropa v eni najhujših kriz zadnjih desetih let. Gotovo so tega krive gospodarske težave, največje zapreke pa so na političnem področju, kakor je pred nedavnim Poudaril italijanski minister Emilio Co-lombo. Mislil je pri tem na nacionalizem, ki zadnje čase v Evropi vse bolj narašča. Je to šovinistični nacionalizem starega kova, ki poudarja premoč lastnega naroda, Uamesto da bi nakazal svoje posebnosti in hil nanje ponosen. Prejšnjo nedeljo so bile na Dunaju občinske valitve. Kandidiralo je 5 strank, in sicer SP6, OVP, PFO, KPO in Olahova DFP. Že pred volitvami je bilo skoraj gotovo, da bodo komunisti zgubili svoja dva zastopnika v dunajski občini. SPO je usmerila svoj votivni boj v glavnem na osebo dunajskega župana Bruna Mareka ,in poudarjala velike dosežke in zasluge za Dunaj, medtem ko je OVP skušala v glavnem ■pokazati slabe strani dunajske uprave -čeprav je 'pri njej bila udeležena sama in nakazati boljše rešitve za prihodnost. Dve veliki uganki sta bili, kako se bo odrezala FPO in zlasti kako se bo držala DFP kljub obsodbi Olaha na leto zapora. Izkazalo pa se je, da je bil sodnijski postopek za Olaha uspešna politična propaganda. Pri FPO se je nadaljeval salzburški pojav; stranka je dobila četrtega zastopnika v dunajskem mestnem parlamentu. Izid je bil sledeč: Volitev se je udeležilo samo 75 odstotkov. Od 955.778 veljavnih glaisov je dobila Socialistična stranka 56.8 odstotkov, Ljudska stranka 27.8, Svobodnjaška stranka 7,3, DFP 5.2 in Komunistična stranka 2,9 odstotkov; ker so dobili komun isti mainj kot 5 odstotkov veljavnih glasov, odslej naprej ne bodo več zastopani v dunajski občini. Združitev Evrope pa bo mogoče doseči samo, če bodo evropski narodi na osnovi modernega nacionalizma, ki ni ošaben in agresiven, skušali priti do vseevropske nacionalne zavesti. Brez dvoma bi se to dalo doseči, če bi se narodi vse bolj zavedali tega, kar jih druži skozi stoletja: skupna zgodovina in kultura, pa tudi mentaliteta, ki jih jasno loči od drugih kontinentov. A tudi v malem bi morali storiti še mnogo več, da bi gojili skupnega evropskega duha, nakažemo samo možnost evropskih oddaj v radiu, televiziji i. pd. Predvsem pa .ne bi smeli zanemarjati tako imenovanih evropskih modelov in v tem oziru je stvar vedno spet aktualna tudi za našo ožjo domovino. Socialisti imajo sedaj- 63 mandatarjev (prej 60), OVP 30 (30), FPO 4 (3), DFP pa 3 (0). Važen pojav je bil ponovni hud poraz Ljudske stranke; dr. Heinrich Drimmel je zgubil tudi mesto dunajskega podpužana. Socialisti iin FPO iso pridobili pri zadnjih volitvah povsod glasove, medtem ko je OVP vztrajno zgubljala. Vprašanje je, koliko vpliva na ta razvoj ima tudi vladna politika Ljudske stranke. Če bo hotela OVP pri prihodnjih državnozborskih volitvah dobiti vsaj relativno večino glasov, bo morala pošteno pretehtati izide zadnjih volitev in iskati vzroke predvsem v svoji lastni politiki do navadnega človeka. Zaskrbi ji vo pa je dejstvo, dia je FPO zadnje čase pridobila glasove pni vseh volitvah. Ameriška oporišča stanejo preveč Ameriški obrambni minister Mel vin Laird je dal nalogo, naj bi skušali skrčiti izdatke, kii jih zahteva vojaštvo. Laird je prepričan, da bi laihk-o skrčili izdatke za nekatera ameriška oporišča v zunanjem svetu, ki jih je kar štiristo. IZ VSEBINE: »Vive la France« 2 Glasbena mladina iz Ljubljane navdušila Celovec 3 Millockerjeva opereta »Gasparone« 3 Kulturne skice iz Gradca 3 Spet gonja proti sveškemu župniku 4 Avstrijski gradbeni minister v Trstu 5 Radiotelevizijski spored 5 Šport doma in po svetu 6 Carjevič Ivan in Žar-ptica 7 NE POZABIMO JIH! Pred 26 leti, dne 28. aprila 1943, so obglavili nacistični krvniki na Dunaju 13 nedolžnih koroških žrtev. Edina krivda teh Slovencev iz Sel in kapelških gora je bila v tem, da so se uprli Hitlerjevemu nasilju in se bojevali za pravice in dostojanstvo svojega tlačenega naroda. SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! Spominska proslava v Velenju Okoli 50.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije in zamejstva se je udeležilo prejšnjo nedeljo v Velenju 25-letnice Osvobodilne fronte in se spomnilo slavnega pohoda 14. divizije na Štajersko in Koroško. Slavnostni govor je imel jugoslovanski ministrski predsednik Mitja Ribičič, ki je v kratkem zgodovinskem pregledu poudaril pomen in prispevek Slovencev k razsulu nacističnega okupatorja in se dotaknil važnejših trenutnih vprašanj slovenskega naroda; naglasil je razvoj demokracije, povečanje osebnih svoboščin in nadaljevanje gospodarske reforme. Proslave se je udeležil tudi državni predsednik Tito. Iz Koroške se je podalo v Velenje več zastopnikov obmejnih občin in 10-članska delegacija ZSO. ® Vodsitvo sovjetske komunistične partija .j:e sporočilo, da bo letos 1. maja na Rdečem trgu v Moskvi le 'tradicionalna parada delavcev, 7. novembra, na obletnico Oktobrske revolucije, pa bodo vojaške parade. UČENKE GOSPODINJSKE ŠOLE V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU prisrčno vabijo na RAZSTAVO kuharskih in šiviljskih izdelkov, ki bo odprta že v soboto opoldne, 3. maja in še v nedeljo, 4. maja 1969. Odrska prireditev bo v nedeljo, 4. maja, za oddaljene goste ob 13.30 (pol dveh); za bližnje pa ob 16. uri. Spored prireditve: 1. Pozdravna deklamacija in pesem 2. Govor 3. Dekliško petje 4. ROKSANA (Mlakarjeva igra v 4 dejanjih) 5. Rajanje. Prisrčno vabljeni! OD TEDNA DO TEDNA OD POLITIČNIH DO VERSKIH BOJEV NA SEVERNEM IRSKEM Spopada med pristaši irskega gibanja za državljanske pravice, ki so (katoliške veroizpovedi, in 'konservativci — protestanti so se rna Irskem tako zaostrili, da je deželna vlada, ki ji načeluje 0’Neill, bala primorana poklicati na pomoč britansko vojsko. Predsednik vlade Wilson je ustregel ter poslal v Belfast, glavno mesto Severne Irske 5000 vojakov. Tri mesece po zadnjih volitvah je bilo na Severnem Irskem, ki pripada Veliki Britaniji in ni bila leta 1921 prilklj-učena Irski republiki, razmeroma mirno, toda v soboto in nedeljo je prišlo do pravih spopadov med katoličani in protestanti — ti so še v večini — pri katerih je bilo 260 ranjenih. Ministrski predsednik Severne Irske kapitan 0’Neill si je tudi po volitvah prizadeval, da bi pomiril duhove, toda v deželnem parlamentu (Stor-montu) nima zadostne večine, da bi lahko milil izglasovanje zadevnih reform. Le tako bi prišli katoličani, to je pristaši gibanja za državljanske pravice do popolnih pravic. Med laburističnimi poslanci londonskega parlamenta se mnogi zavzemajo za to, da bi z ustreznimi zakoni zagotovili popolno enakopravnost vseh državlja- nov Severne Irske, vendar zadevajo ti predlogi na odpor pri irskih protestantih, ki se nočejo pomiriti s katoličani. Na zadnjih volitvah v deželno vlado je bila izvoljena med pristaši gibanja za državljanske pravice tudii 23-iletna študentka. Iz Belfasta je prišlo poročilo, da je v ponedeljek prišlo do vladne krize. Severnoirski predsednik 0’Neill je odstopil. Njegov odstop je zahtevala skrajna desnica unionistične stranke, ker se jii je zdel 0’NeilI nasproti katoliški manjšini preveč popustljiv. ŠE VEDNO NEMIRI PO ITALIJI Zgledu Turina, Genove in Milana so sledili pred dnevi tudi v ječi v Cagliariju na Sardiniji. Priporniki se niso hoteli vrniti v celice, nastopili so karabinjerji tudi s solznimi bombami. Neznanci so vrgli bombo proti ministru za notranje zadeve Francu Restivu, vendar jo je 'policijski stražnik pravočasno odstranil. Notranjega ministra so v parlamentu napadli skrajni levičarji zaradi dogodkov v Batipaglijii, kjer so se demonstranti uprli proti zapori tobačne tovarne. Diinamitne atentate so izvršili tudi v Reiggiu Galabria, in to proti sedežem krščansko-demokratske in liberalne stran- ke. V Locni ju pa je bil izvršen napad proti sedežu Italijanskega socialnega gibanja (neofašistom). POLJAKI NISO ZADOVOLJNI S SOVJETSKO POLITIKO Na vprašanje, zakaj je Vladislav Gomul-ka obiskal Vzhodno Nemčijo ter se sestal z ^Valterjem Ulbri-chtam, odgovarja ameriški časopis »Newsweck« s svojevrstno razlago. V vzhodno-evropskih diplomatskih krogih pravijo, da Goimuliko in Ulbrichta druži nasprotovanje raznim potezam sovjetske diplomacije, ki gredo za tem, da bi prišlo do pomiritve med Vzhodom in Zahodom. Tej spravi naj bi sledila likvidacija Atlantske zveze in Varšavske zveze. Gomul-ka in Ulbricht sta prepričana, da bi v tern primeru Poljska im Vzhodna Nemčija zašli v klešče med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. MOČ BIAFRE OSTAJA V VASEH Iz Lagosa, glavnega mesta nigerijske vlade, so sporočili, da se njihove vojaške enote še zmerom vojskujejo z biafrskimi četami oikrog Umuahije (Lagos je namreč 'trdil, da je mesto že padlo v njihove roke), začasnega upravnega središča Biafre. Prvič, odkar se je pred 22 meseci začela državljanska vojna v Nigeriji, pri lagoških oblastnikih ni opaziti nobene gotovosti več, da bo Biafra padla, saj sami pravijo, da ho boj še dolg, ker- je moč Biafre v vaseh. ZAHODNA NEMČIJA BI RADA URAN IZ BRAZILIJE Marca meseca se je Zahodna Nemčija pogodila z Brazilijo glede izkoriščanja uranskih rudnikov v državi Mimas Gerais- K temu pripominjajo ameriški listi, da se hoče Zahodna Nemčija otresti odvisnosti od Združenih 'držav Amerike glede dobave urana. Listi dodajajo, da je neimško-holand-sko-angleški konzorcij odkril pridobivanje urana U-235 po posebnem postopku. Konzorcij trdi, da bodo U-235 uporabljali predvsem zia pridobivanje električne energije. SEVERNA KOREJA OBTOŽUJE ZDA Severno' korejsko zunanje ministrstvo je izdalo, sporočilo, v katerem' obtožuje Združene države Amerike, da zbirajo vojaške sile na področju Japonskega morja, to je na Koreji. Če bodo ameriška izvidn-iška letala kršila zračna prostor Severne Koreje, 'bomo sprožili odločne ukrepe v obrambo neodvisnosti naše dežele, je rečeno v tem sporočilu. V AVSTRIJI PADA ODSTOTEK ROČNIH DELAVCEV Kakor sledi iz podatkov avstrijske statistike, se v Avstriji že pozna napoved, da bo cllruga industrij sika revolucija zmanjšala 'potrebo po ročnem delu in močno povečala odstotek ljudi, zaposlenih z umskim delom in v terciarnih dejavnostih. To se odraža v razmerju med odstotkom delavcev in nameščencev, ki so v Avstriji zaposleni nesamostojno, se pravi v delovnem razmerju, in v spremembi odstotnega odnosa med njiimi v zadnjih petih letih, Leta 1963 je v Avstriji, že tedaj močno industrializirani državi, od nesamostojno zaposlenih znašal odstotek delavcev 62,4 odstotka, do leta 1968 pa je ta odstotek padel na 56,7- Skupno je bilo v Avstriji konec lanskega leta zaposlenih delavcev 1,300.000, nameščencev in uradnikov pa 980 tisoč 300. V eini izmed avstrijskih dežel je lani število nameščencev in 'uradnikov prvič preseglo število delavcev, namreč na Dunaju, kjer j:e bilo lani razmerje: 52,3 proti 47,5 odstotka. Za ostale avstrijske dežele navaja statistika nesamostojno zaposlenih tele odstotke delavcev: Salzburg 56,6, Koroška in Tirolska 57,2, Predarlska 64,8, Spodnja Avstrija 64,3, Štajerska 60,8 odstotka itd. ZNANSTVENO IN TEHNIŠKO SODELOVANJE MED AVSTRIJO IN BOLGARIJO Ob obisku bolgarskega ministrskega predsednika Todora, Živkova na Dunaju so podpisali 'avstrijiskoJbolgarski sporazum o znanstvenem iin tehniškem sodelovanju. V prosvetnem ministrstvu sta pogodbo podpisala namestnik bolgarskega premiera Avram-ov ih avstrijski prosvetni minister dir. Theoidor Piffl-Perčevič. V glavnem vsebuje pogodba izmenjavo znanstvenih in tehniških informacij, izmenjavni obisk stroko vnj.akoiv in izvedencev, jamčenje štipendij: študentom in praktikantom (pripravnikom) in ustanovitev mešane komisije za znanost in tehniko. Pri nemirih v London derryju je moralo priti po licijskim varnostnim orga nom na pomoč še britanski vojaštvo, da bi napravili red in mir. TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO iiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiinHiiHiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii»!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii „V IV E LA De Ganile je odstopil; kot je napovedal, če referendum ne bi izšel talko, kot si je to želel sam. Dne 27. aprila -so glasovali Francozi, ali naj izgubi senat svoje pravice ali ne, ali naj razdelijo Francijo na novo ali ne. Napoleonovih 98 departmajev bo ostalo, s tem pa tudi popolnoma centralistična ureditev Francije, še vedno se bo odločalo v Parizu, kaj naj se zgodi v Per-pignanu ali Brestu, Bordeauxu ali Marseillu, Biiarritzu ali Strasbourgu. Referenduma se je udeležilo približno 80 odst. vseh volivnih upravičencev; 53 odst. je glasovalo proti, 47 odst. za. S tem so Francozi odločili tudi o prihodnji usodi s Voj e domovine. Strah pred diktaturo Generala Charlesa de Ganila, voditelja francoskega narodnega gibanja za časa nacistične .zasedbe, so dvignili .na oblast leta 1958, sredi najhujše notranje- in zunanjepolitične -zmede, uporniški častniki. Takrat je Francija potrebovala moža trde rolke, ki -naj bi uredil kaotične razmere. Iz zgodovine zadnjih 200 let poznamo vsaj tri, primere, da sta se menjavali zmešnjava lin diktatura. Po krvavem klanju francoske revolucij c je prevzel krmilo Korzičan Napoleon Bonaparte, čigar dvestoletnico bodo praznovali Francozi letos. Napoleon je postal leta 1799 1. konzul, leta 1804 pa se je proglasil za cesarja Francozov; -po izgubljeni bitki pri Leipzigu je moral leta 1814 odstopiti; sicer j-e leto na vrh prevzel še za 100 dni oblast, a po bitki pri Water-'looju so ga odvedli An-gleži na Sveto Heleno. Leta 1848 je bila v Parizu spet revolucija. Vodstvo je prevzel Napoleonov nečak, ki je postal leta 1852 po ljudskem gla-svnanju cesar Francozov; leta 1870 je izgu- FRANCE" bil Napoleon III. vojsko proti Prusom in moral odstopiti. Porodila se je slavna pariška komuna; razbil jo je Napoleonov maršal Mac Mahom, ki je od leta 1873 do 1879, sam prepričam monarhist, vodil s trdo roko francosko republiko. Samo -trije primeri, pa vsi bolj jasni kot dolge in še tako tehtne razprave. De Ganile je rešil Francijo državljanske vojske, potegnil jo je 'iz alžirskega peska in ji dal skozi desetletje zanesljivo vodstvo. Pred letom 1958, proti koncu IV. republike, so v Parizu menjavali vlade kot srajce. Država je drvela proti robu prepada. Takrat so se spomnili generali človeka, ki je že enkrat, in sicer po zlomu leta 1940, rešil Francijo. Najprej je de Ga-ulle oškrnil pravice parlamenta in povečal predsednikovo oblast. Tako je dejansko sam odločal o celotni politiki, ministri so bili 'Služabniki, parlamentarna večina pa mu j-e omogočala tako- ravnanje. Vrhu tega se mu kot predsedniku ni. bilo treba -zagovarjati pred izvoljenimi zastopniki ,ljudstva. De Ganile je odločil, da Velike Britanije ne bodo sprejeli v EGS, de Ganile je sklenili, da bo Francija močno omejila sodelovanje v NATO, de Ganile je bil odgovoren za ostro proarabsko politiko. Edinole senat mu je še -bil na poti, ker je lahko zavlačeval razne odredbe. Ker tu golistična stranka in -njeni zavezniki niso dobili večine, ga bi bilo seveda treba odpraviti. Po -trenutni francoski ustavi vodi po smrti ali odstopu predsednika republike državo začasno predsednik senata; najprej 20, najpozneje 35 dni zatem je treba izvoliti novega. predsednika. To določilo je bilo de Gaulilu trn v peti. Po-njegovi zamisli naj bi bil ministrski predsednik v tem primeru hkrati tudi predsednik države; on pa bi se prav tako lahko potegoval za naj višje mesto; ža časa volivne propagande bi mu bila na razpolago vsa sredstva, kot tisk in radiotelevizija. S tem bi. Francija zabredla v monarhistične vode; tak režim bii se lahko dr-žail leta in desetletja. Te nevarnosti so se zavedali Francozi, in po vsej verjetnosti je odločal prav ta strah o negativnem izidu referenduma. Izgledi za prihodnost; centralizem ostane Do prihodnjih volitev bo vodil državo 'predsednik senata Alain Poher. Golisti bodo imenovali po vsej verjetnosti za kandidata Georgesa Poimpidouja, do lani predsednika vlade. Pompidou jie pokazal ravno pri lanskih nemirih vse svoje državniške zmožnosti. Guy Mollet, generalni sekretar socialistov in sam ministrski predsednik v IV. republiki, pa je izjavil, da 'bo njegova stranka podprla vsakega nasprotnika goliš tov. Seveda so Francozi z odklonitvijo referenduma zamudili izredno važno možnost, namreč regionalno ureditev svoje domovine. Nekateri sicer trdijo, da de Ganile ni mislili resno z državno reformo. Francija je Pariz, vse drugo pa je skorajda puščava. V pariškem bazenu prebiva približno četrtina Francozov, tam je nagačena skoraj vsa industrija. To 'povzroča izredne socialne iin politične probleme. Ker so drugod razvojne možnosti silno omejene, sili vse v Pariz. Če bi to zadevo hoteli rešiti, bi morali spremeniti seve mnogo več, kot je to predvideval zadnji osnutek. Pravice posameznih regiji, katerih meje naj hi bile zgodovinske, kot je bilo to pred revolucijo 1789, bi morale biti vsaj tolikšne, da bi pokrajine odločale same o vprašanjih, ki so zanje specifična, ki pa- so- življenjsko nujna za razvoj in napredek. Predvsem manjšine v Franciji,, Bretonci, Baski, Katalamci, Ok- sitanci, Nemci in Flamci si želijo federalne ureditve, popolne enakopravnosti s francoskim jezikom. Sedanja razkosanost na 98 departmajev pa močno ovira razvoj Francije na vseh področjih. Kaki so- izgledi ,za notranjo in zunanjo .politiko, je težko reči. De Gaullove zasluge za Francijo in Evroipo so ogromne. Ta mož je sedaj šel sam v puščavo, na svoje posestvo Colomibey-les-deux-egliscs v Loreni. Od tam bo še skušal naprej vplivati na .politični razvoj. Predolgo je bil najtesneje povezan z usodo francoskega naroda, da bi mogel zdaj vreči kar tako vajeti iz rok. Kot vojak iin 'kot .politik je iskal vselej slavo svojega naroda in tudi svojo lastno. Gotovo se bo spremenilo marsikaj v zadržanju Francije v Evropskem svetu, v Evropski gospodarski skupnosti, a verjetno ne veliko, kar se tiče pristopa Velike Britanije; večjih sprememb -pa je pričakovati v NATO-Za Arabce de GauHov odstoip verjetno ni bil preveč prijetno presenečenje, zlasti če pogledamo, da stoji večina Francozov na izraelski strani. S svojo samovoljno politiko Je dal stari predsednik Sovjetom marsikatero važno karto v roke, a tudi ZDA je sklep lorenskega lisjaka prizadel. Frank se 'bo najbrž zopet nevarno zamajal, hkrati z njim pa tudi marsikatera druga valuta. Od politične zrelosti francoskega ljudstva bo odvisno, če bo država zagazila zopet v zmede IV. republike, ali pa bo sledil nemoten, miren razvoj. Škoda bi bilo, če bi se zamotal ta narod, ki je dal s svojo veliko revolucijo celemu svetu ideale ENAKOSTI. BRATSVA, SVOBODE, v svoji lastni revolucionarnosti. Reakcija bi bil režim, proti kateremu je bila de Gaullova vladavin3 zlata demokracija. Tega se je 79-letni predsednik zavedal, ko je končal svoj zadnji govor z besedami: »Vive la France — Naj živi Francija!« Jože Wakounig IZ KONCERTNE DVORANE: Mladi glasbeniki iz Ljubljane v Celovcu briljantno tehniko ter spominsko zanesljivostjo jie očarala poslušalce, da so ji priredili dolgotrajen aplavz. Sledila je Glinkov a uvertura ik operi »Ruslan in Ljudmila«. Ta opera se danes manj izvaja. Iz te se na koncertnih odrih igra le še uvertura, ti jie sveža in polna krepkih ritmičnih utripov. Med nastopajočimi sta se izkaizali tudi pevki-solistki: soparnistka Ana Skerleva s Puccinijevo arijo Luuriette iz opere »Gian-ni scbiochi« in pa altistka Marinka Graj-zarjeva, ki je zapela arijo Azucene iz Verdijeve opere »Trubadur«. Pevki sta še v razvoju, zaradi tega se jima mora odpustiti tiste pomanjkljivosti, ki se jih zrel umetnik otrese šele, seveda,, če pridno dela in pili na sebi, z leti v praksi. Za zaključek koncerta je veliki orkester pod vodstvom prof. Vinka Šušteršiča za- Millockerjeva opereta „Gasparone” Zadnja glasbena premiera v celovškem Mestnem gledališču je bila na novo zrežirana Millockerjeva opereta v treh dejanjih »Gasparone«. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja uprizorjena dela niso še bila deležna zaporednih repriz. Da pa je šel Milldckerjev »Gasparone« po premieri dne 26. januarja leta 1884 v »Theater an der Wien«, kar 34-krat nepretrgoma čez gledališke deske, so zaznamovali tedaj, to kot neke vrste pravi čudež. Opereta jie potem kmalu dosegla število 50, nato 100 predstav, kar je pomenilo v zgodovini dunajskega gledališča nekaj čisto »novega«. Ko so uprizorili na Dunaju (1884) to de- Rita Ratay (Zora) in Sandor von Szalay (Benom)) sta poskrbela za živahno igro, polno temperamenta v ljubezenskih scenah; poleg tega sta se izkazala tudi kot izvrstna plesalca. Desno od njiju igra Otto Ol-bert kot sijajni buffo basist policijskega kapetana Nasona. KULTURNE SKICE IZ GRADCA igral (tudi vse ostale stvaritve po odmoru) Gotovčevo Simfonično kolo iz opere »Ero z onega sveta«. Ta opera si je ustvarila doma in v tujini sloves, tipično jugoslovanske ljudske opere. Imenovano Simfonično kolo pa se kot samostojna skladba cesto izvaja na koncertih. Njena izvirna inštru-mentacija in ritmična živahnost učinkujeta uspešno tudi brez scene, ravno zaradi tega, ker je v njej toliko pristnega jugoslovanskega -melosa. Igranje tega dela je tako navdušilo mlado občinstvo, da je z viharnim ploskanjem in cepetanjem z nogami izsililo delno ponovitev stvaritve. Orkestrskemu igranju moramo izreči vso pohvalo, saj, je pokazal izurjenost v klasični, kakor -tudi v sedanji literaturi. Mladi glia-sibeni-ki poslušno spremljajo vsako kretnjo svojih dirigentov. V oblikovanju izraznosti del je bilo čutiti nagnjenost dirigentov k bleščeči zagnanosti in, kj-er so skadbe to dopuščale, so nam jo mladi ljubljanski umetniki predstavili v oibi-lnii meri. B. L. lo prvič, je bil Carl Millbcker star 42 let; komponist je bil tedaj v zenitu svoje slave. Samo z njegovo najbolj znano opereto »Dijak prosj-ak«, bi mu bil že 'zagotovljeno mesto na Olimpu — sedežu bogov. Toda -poleg teh dveh stvaritev je imel umetnik Millbcker srečno roko tudi pri komponiranju drugih operetnih del: »Začarani grad« (Das verwunschene SchloB), »Apaj-une vo-dinar« (Apajune der Wassermann), »Grofica Dubarry« (Grafin Du-barry), »Vojni pridigar« (Der Feldpre-diger), »Po-dadmiral« (Der Vicea-dmiral) in »Ubogi Jonatan« (Der arme Joma-than). Ob štoriji se ne kale preveč ustavljati, Mednarodni izmenjalni koncerti so se zadnja leta pri nas že povsem ustalili in uveljavili v celovškem glasbenem življenju. Naše glasbene ustanove organizirajo nastope te ali one sorodne ustanove naših sosed Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Zlasti so živi stiki s slednjo. Tovrstna srečanja, kulturni stiki, vzpostavljajo trdne mostove dobrega sožitja med našimi tremi pokrajinami. Tu pa glasba v tej smeri zares najneposredneje povezuje. Celovški deželni konservatorij, je imel v petek, 25. aprila, v -gosteh mlade soliste in veliki orkester (60 po številu) Zavoda za glasbeno in plesno (baletno) izobraževanje iiz Ljubljane. V veliki dvorani Doma glasbe se jie nabralo lepo število navdušenih ljubiteljev simfoničnih koncertov. Mladi ljubljanski umetniki so nam želeli prikazati uspešnost muziciranja svojega glasbenega zavoda: v simfonični in pevsko-soli-stiični zasedbi. Ta glasbeni zavod je tokrat ponovno upravičil svoj sloves, ki ga že leta uživa pri nas v Celovcu. Že sam izbor izvajanih del je bil tak, da nam je pokazal visoko umetniško raven tega zavoda. Dela niso bila izvajana le disciplinirano, temveč -tudi tehnično in interpretacij-sko dognano, s precizno intonacijo in čisto tonalnostjo, torej lastnostmi, ti morajo biti la-stne 'tudi orkestrom -poklicnih glasbenikov. Izvedba koncerta samega ipa je potrdila, da ansambel mladih dozorevajočih umetnikov nikakor ni pretirano -presegel svojih zmogljivosti, saj je -bil kos domala vsem kompozicijam, nekaterim celo s presenetljivo izvajalsko sočnostjo. Jasno je, da je tako kvalitetno muziciranje rezultat velike vztrajnosti in pedagoških sposobnosti vods-tva šole, prav gotovo, pa je tudi res, da lahko talko kvalitetni mladinski orkester nastaja -le tam, kjer se glasbene vzgoje lotevaj-o z vso vestnostjo, resnostjo i-n odgovornostjo do mladega človeka. V Han-dlovem Koncertu za violino in orkester v B-duru smo slišali Andreja Tičarja, ki jie -z lepim -tonom odigral -svoj -solistični del. Sledilo je -delo Daneta Škerla -Comcertino za klavir in orkester. Dane Škerl spada k srednji generaciji slovenskih komponistov. Skladatelj je dal v Con cer timu prosto pot lahkotnejši dn veti ji, ki je sicer urejena, ne pa t-udi pogojena s formalne plati. V tehničnem virtuoznem pogledu pa se -izogiba nasičenosti in .zvočni preoiblo-ženosti i-n daje v okviru jasnih linij dovolj možnosti, da -se solist izkaže. No, in tu se je pianist Tomaž Kranjc izkazal z odločnim tonom na tem inštrumentu. Handla in -Škerla je mali godalni orkester ipod vodstvom prof. Cirila Veronika poustvaril z izrazom presenetljive študijske dognanosti in viz-omo ubranostjo godal. V naslednjih dveh skladbah so mali godalni orkester zamenjala pihala, rogovi in pavke, ki so pod -taktirko prof. Igorja Mariina zaigrali najprej Petričev Divertimento. Ivan Petrič je eden glavnih predstavnikov avaint garde -slovenskih mladih skladateljev. Že v prvih delih se je opredelil za dvanajst tonski način komponiranja in v njegovih novejših -delih opazimo, da se skladatelj dosledno -drži -najmodernejših prijemov v kompozicijski tehniki. Iz njegovega Diver-timenta smo slišali dva stavka: Maestozo in Al-legro marciale, delo je j-e nastalo 1965. V Is-trij-anti uporablja Karel Pahor motiviko istrskega melosa. Skladba Istrijamka j-e živahnega in odločnega značaja in je posebno ugajala. V dragem delu koncerta je bila prva na Programu Li-povškova Druga suita za godala. Skladatelj in pianist Marjan Lipovšek je ustvaril -tri suite za godala. Med njimi -se druga -uvršča v najbolj dognana in -prepričljiva Skladateljeva dela. Odlikuje jo poglobljena melodika in jo je napisal z močnim občutkom in poznavanjem izraznih možnosti inštrumentov. Iz nj-e smo slišali drugi in četrti stavek. Skl-adba j-e sicer prav lepa, a si rn-e moreš kaj, da ne bi iz nje razbral, da j.e bolj eklektičnega značaja. Višek j-e vsekakor predstavljala Webro-va Koncertn-a skladba za klavir in orkester v Lm-olu. Tu smo imeli -priliko slišati mlado solistko Nedo Perko, ki jie -izredno glasbeno talentirana. Perko j-e že toliko neposredno povezana z materialom tonskega tzražanja, da je sposobna dati glasbi del sv-oj.ega življenja in svoje resnice. S svojo ODKRITJE BEETHOVNOVEGA SPOMENIKA Dne 26. marca, na dan smrti Ludvviga van Beethovna — umrl je 'leta 1827 na Dunaju — so pred graško Opero odkrili spomenik tem-u genialnemu -mojstru -glasbe. Spomenik j:e delo Freda Pirkerja. Beethoven je 'bil častni član glasbenega društva. Mojster se j-e čutil po-veiz-anega -z mestom, iko-t j-e sam večkrat dejal, toda v Gradcu osebno, nikoli ni bil. JOSEPH HAYDN: »Sedem besed Odrešenikovih na križu« Kot uvod velikega -tedna je bilo vabilo -zbora frančiškanske cerkve v Gradcu na pasijonski oratorij, Josepha Haydna »Die sieben Worte des Erlosers am Kreuze« (Sedem besed Odrešenikovih na križu). Haydn jie napisal to pasijonsko -glasbo -po naročilu za špansko -mesto Cadix. Prvotno so bale »Zadnje besede Odrešenikove na križu«: (,OčeI Odpusti jim, saj: ne vedo kaj delajo. Resnično, povem ti-: še -danes boš z menoj v raju. Žena, -glej: -tvoj, -sin, sin, glej tvoja mati. Moj Boig! Zakaj si me zapustil. Žejen sem. Dopolnjeno jie. Oče! V tvoje roke izročim -svojo dušo-’) -skompomdrane kot »sonate«, ki jih je na -način recitativa pel -bas; pozneje ji-h je Haydin sam predelal za soliste in zbor ter razširil orkester. Izvajanje samo je bilo sa-mo skromen odsev te mogočne komponistove zamisli i-n stvaritve. Dirigentu Fritzu Hasehvanderju se ni posrečilo, da bi strnil zbor, -soliste in orkes-ter v homogeno enoto, še posebno neenoten je bil polju-dno nabrani komorni orkester, ki j-e potrdil znova, kako težko je izvajati tudi tehnično manj zahtevna dela z nevigramimi i-n deloma amaterskimi instrumentalisti. Treba pa j-e pohvaliti amaterski zbor in posebno soliste, ki so kljub manj zadovoljivi instrumentalni spremljavi, pokazali zavidljivo tehnično in inter-pretacijsko zmogljivost ter tako pripomogli svoje, da je prireditev vsaj delno dosegla svoj namen: uvod v skrivno-sti velikega tedna. BERTOLT BRECHT: (»Gospod Puntila in njegova hlapec Matti«) Skoraj upravičen bi bil naslov .Gospod Zecha in njegov hlapec Puntila’. Kajti režiser Fritz Zecha je postavil na graški oder perfektnega Brechta in s tem hipoma dvignil nivo graškega gledališča, ki j-e zadnje čase, z maloštevilnimi izjemami, životaril na provincialni nižini. V -prvi vrsti tu-di zato, ker je imel pri izbiri -glavne vloge, gospoda Pun-ti-lai, zelo posrečeno roko-. Heinrich Schvveiger, gost z Dunaja, je prepričljiv komik. Njegova -igra je lahkotna, kretnje skromne in njegov jezik brez kakih poromam ti čnih spodrsljajev, kakor interpretacija Brechta, zaradi njegovega realističnega govora, prelahko vodi. Njemu ob strani -stoj-i zvesti hlapec Matti — Henvig Seebock — kot nekak drugi »Jaz« Puntila. Svojemu gospodarju stoj-i, -posebno v njegovi pijanosti vedno ob strani -ter sledi in živii v njegovi fantaziji, dokler ga ob koncu ne zapusti. Fritz Zecha je imsceniral po zamisli in skicah B. Brechta. V nekem oziru ga j,e celo moderniziral, s tem, da je opu-s-til realistično odrsko sliko in Punti-lov ponos in premoženje — njegov gozd — nakazal samo simbolično. Opustil je tudi predvideno projiciranje posameznih naslovov epizod. dovolj j,e stereotipna, čeprav presajena v eksotično okolje sicilijanske pokrajine. Glasba operete »Gasparone« je na trenutke živa in živahna, polna starih in dobrih, preizkušenih operetnih vzorcev in vzorov. Operetni ansambel celovškega Mestnega gledališča je svoje zadnje glasbeno delo »Ga-sparona« izvedel z izrednim elanom, tako da j-e bila predstava razgibana itn privlačna za zabave željnega poslušalca, čeprav se je v prvem dejanju po krivdi režije nekoliko vlekla. Vendar so scena, kostumi, -barve, živahnost glasbe popravili tudi to. Na odam je igral in pel operetni ansambel iz vsem svojii-m žarom. V prvi vrsti naj omenim gostjo dr. Liane Lehrer, v vlogi grofice Carlotte, ki je vskočila na mesto obolele Heidi Fredersdorfove. Že zunanjost je -prikupna, njen glas - soipram -pa je bil zlasti v višinah prodoren. Prav dobro se je ujemal z njo ter podal lik grofa Erminia, junaški tenor Walter Hein, ki se je tokrat igralsko in pevsko res razživel; i-zgleda, da mu vloga izredno ustreza. Odličen v -tej. opereti je bil Sandor voin Szal'ay kot gostilničar Benozzo. Umetni-k se od predstave do predstave bolj, vživlj-a v -svoje vloge. V tej oipereti j-e dokazal, da mu je igralska žilica v krvi: bil je gibčen, njegov tenor pa -zveni, zlasti v višinah prijetno. Izvrstna je bila njegova žena Zora (sopran Rita Ratay), ki sii je z živahno igro im temperamentom ipridolbila mnogo simpatij Občinstva-. Bila je to zares pri-kupna dvojica, ki j-e pokazala mnogo zdravega humorja. Mezzosopranistka Lilly Porner j-e kreirala staro devico Zenobio v vsej njeni pristnosti. Njena smešna vloga jie žela pri občinstvu obilo smeha. Nekaj drugih večjih in manjših vlog pa so še interpretirali: Otto Olbert (Ca-boleno Na-sone), Bern-ha-rd Let-tizkv (njegov sin Sindulfo), Hubert Trat-tn-ig (njegov -prijatelj- Lui-gi), Christine Fer-kai (Marietta, hišna), Ralf Girndt (Mas-saccio, tihotapec) im Jindrich Mikulasek (podporočnik karabinjerjev). Tudi zbor i-n skromni baletni vložki so doprinesli svoj delež k zaokroženosti uprizoritve. Predstavo j-e imsceniral is smislo-m za opc reto Andre Jerschiik, ki j;e vodil tudi koreografijo. Privlačne kostume in pestro sceno (v sicilijanskem slogu) j.e ustvarila Annemarie Siller. Za dirigentskim pultom je predstavo vodil. Johann-e-s Wetzler (sicer drugače gledališki zborovodja) in poskrbel za tekoč potek predstave. Vobče je uprizoritev ugajala občinstvu, in je samo želeti, da bi opereta »Gasparone« doživela še številne reprize. B. L. Toda s črtanjem nekaterih epizod — na primer »finskih pravljic« — Brechtu ni napravil usluge. GOSTOVANJE ČEŠKE FILHARMONIJE Poseben i-n obenem redek kulturni užitek je bilo- gostovanje Češke filharmonije, dne 14. aprila v Gradcu. Svetovno znani orkester je ipod vodstvom Vaclava Neumanna izvajal Bedri-cha Smetane Simfonično pesnitev, op. 14 »Wallenstei-nov tabor« (po Schillerju); Antonima Dvoraka »Koncert za klavir in orkester, v g-mol-u«, op. 33, ter njegovo najpopularnejše delo: simfonijo št. 9, v e-mol-u, op. 95 (»Iz Novega sveta«). Da šteje češka filharmonija med najboljše svetovne orkestre, ni treba še posebej navajati. Edinstveno homogena j-e igra 'tega orkestra; prav posebno piha-l. Jan Pamenka — na klavirju — je briljiral s sigurnostjo in lahkotnostjo. Še posebno toplo sprejeta- je bila Dvorakova simfonija »Iz Novega sveta«. Dvorak jo je skom-ponl-ral za časa svojega -dvoletnega bivanja — bil je ravnatelj; konzervatorija v New York-u — v Ameriki. V kolikor programski -naslov simfonije odgovarja vsebini, so mnenja deljena. Treba pa bi bilo končno že korigirati mnenja nekaterih ,glasben gradnja zavlekla na daljšo- dobo. Darujte za tiskovni sklad! RADIO CELOVEC NEDELJA, 4. 5.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 5. 5.: 14.15 Informacije. Žena, družina, dom. — 18.00 Pokoncilski pogovor. — TOREK, 6. 5.: 14.15 Informacije. Koroška kronika. Slovenske narodne. Športni mozaik. — SREDA, 7. 5. 14.15 Informacije. 5 minut za gospodarstvo. Iz koroške literatume delavnice: Flori Lipuš bere iz svoje proze ,Slačenje’. - ČETRTEK, 8. 5.: 14.15 Informacije. Plesne skladbe iz ,Novih akordov’ izvaja M. Lipovšek. Za našo knjižno polica — PETEK, 9. 5.: 14.15 Informacije. Za materinski dan (Oddajo so pripraviti gojenci dijaškega doma SŠD v Celovcu). — SOBOTA, 10. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 2. maja. 9.25 Poročila — 9.30 TV dnevnik — 10.00 Otroci nastopajo — 10.15 Risanke — 10.30 Film za otroke — 11.00 Koncert narodne glasbe — 13.20 Poročila — 13.30 Državno prvenstvo v boksu — 14.15 Košarka Madžarska — ČSSR — 15.30 Rim: Konjske dirke — 17.00 Glasbena medigra — 17.15 Košarka Jugoslavija — Madžarska — 18.30 Filmska burleska — 18.50 Sprehod po Zadru — 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2 —1 — 20.35 Tigrov zaliv — ameriški film — 22.20 Veš, vem — posnetek quiza TV Beograd — 22.50 Poročila. SOBOTA, 3. maja. 9.50 Poročila - 10.00 Prvenstvo v boksu — 14.45 Rokomet Partizan — Borac — 16.00 Košarka Jugoslavija — ČSSR — v odmoru Cikcak — 17.40 Daktari — 18.30 Po domače z veselimi planšarji — 19.00 Jugoslovanska revolucija — 19.30 Marjan Kozina: Proti morju — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Popularne popevke 69 — 21.35 Filmska burleska — 22.00 Maščevalci - 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila — 23.15 Rezerviran čas — 23.35 Festival mladih v Subitici — 24.00 Poročila. NEDELJA, 4. maja: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.25 Poročila — 9.30 Po domače z melodijami Franca Korbarja — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja: Andersenova pravljica, Filmska burleska in Pazi na otroka — 12.30 Državno prvenstvo v boksu — 13.45 TV kažipot — 14.05 A. Marodič: Mali oglasi — 14.45 Konjske dirke v Rimu in motokros v Zaboku — 18.10 Kockar z Mississippija — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.00 TVD. PONEDELJEK, 5. maja: 9.35 TV v šoti - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli - 15.40 Ruščina - 16.10 Angleščina - 17.15 Madžarski TV pregled - 17.35 Tiktak - 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Aktualna tema za samoupravljanje — 18.50 Godala v ritmu — 19.20 Reportaža — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20,35 TV drama — 21.45 Biseri glasbene literature — Spet gonja proti sveškemu župniku (Nadaljevanje s prejšnje strani) se je združenje staršev ponudilo, da na svoje stroške nabavi katekizme. Sicer ne vidimo vzroka za to ponudbo, a verjetno jih dvojezični ikatekiizmii bodejo v oči. Ali smatrajo' dejstvo, da iima nekdo dvojezično knjigo, že za poizkus slovenizacije? Župnikov odgovor je bil tudi 'dosti jasen: pozdravlja vsako podporo pri nabavi učniih 'knjig, toda 'kakšne knjige bo uporabljal v svojem pouku ise mora že njemu prepustiti. 22.00 En francais: tečaj francoskega jezika — 21.15 Poročila. TOREK, 6. maja: 9.35 TV v šoti - 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoti — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18.00 Ostržek — film za otroke — 18.20 Obrežje — 18.40 Torkov večer z ansamblom Mihe Dovžana — 19.05 Poljudno znanstveni film — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film — Baletna oddaja — Poročila. SREDA, 7. maja: 9.35 TV v šoti - 17.15 Madžarski TV pregled (do 17. 30.) — 17.45 Primožev dnevnik — 18.30 En Francais: tečaj francoskega jezika — 18.45 Sodobna prehrana — 19.05 Gospodinjski pripomočki — 19.15 Niso samo rože rdeče — 19.45 TV prospekt - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 — 20.35 Gledališki prenos — Dokumentarni film — Poročila. ČETRTEK, 8. maja: 9.35 TV v šoti - 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.30 Tekmovanja v tenisu za Davisov pokal — prenos iz Maribora — 17.45 Pravljica — 18.00 Zapojte z nami — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Turobna jesen — serijski film — 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 A. Marodič: Mali oglasi — 21.20 Kulturne diagonale — 22.05 Serijski film — 22.55 Poročila. PETEK, 9. maja: 9.35 TV v šoti - 11.00 Francoščina — 14.30 Tekmovanja v tenisu za Davisov pokal — prenos iz Maribora — 17.50 Mladinski serijski film — 18.15 Glasbena oddaja — 19.00 Svet na zaslonu — 19.30 Naš globus — 19.45 Pet minut za boljši jezik - 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film - Veš, vem -posnetek quiza — Poročila. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 3. maja: 16.15 Za otroke od 6. leta naprej: »Razbojnik Rumzeis” — 16.25 Za mladino od 11. leta naprej: »Ftipper” (29. nadaljevanje) — 16.50 Za družino: Za prijatelje znamk — 17.10 Jazz v Evropi (37. nadaljevanje) — 17.35 Gertrud Stra-nitzki (9. nadaljevanje) — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto ... žeti Heinz Conrads — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Mednarodni cirkus — 21.45 športni žumal — 22.15 Čas v stiki — nočna izdaja — 22.25 Naš nočni program »Med sovraštvom in ljubeznijo”; kriminalni film, konec oddaje. NEDELJA, 4. maja: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Bonifacijeve počitnice” — 16.50 Za mladino od 11. leta dalje: Sir Francis Drake (11. nadaljevanje) — 17.15 Za mladino od 14. leta naprej: Stik — 17.35 „Hank” (6. nadaljevanje); študentovska zgodba iz Združenih držav Amerike — 18.00 Iz moje knjižnice: Karl Heinrich Wagerl bere svojo zgodbo »Binkoštno potovanje” — 18.25 ,,Vrt- Kdor trna trezno presojati, mora razvi-deti iz vseh 'teh podatkov, da v Svečah in na Bistrici veroulk nikakor ne trpi in da so vse pritožbe nestrpnežev neupravičene. Edini, ki pri itajl gonji trpi, je sveški župnik in pretresljivo je 'bilot ko je zadnjo nedeljo- v cerkvi prosil farane, naj, ga vsaj to leto še pustijo- pri miru. Jeza je kislina, ki svojo posodo močneje in hitreje razje kot pa tisto stvar, na katero jo vlijemo. nar Filip”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30 200-letnica Albertine — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 »Kje si, Sulfia”, veseloigra — 21.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.40 Opera „Lulu” Albana Berga in konec oddaje. PONEDELJEK, 5. maja: 18.00 Evropski svet — 18.20 »Vrtnar Flip”, lahko lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 »Valerija in pustolovščina” (8. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v stiki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Sleparji proti sleparjem — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Anglija v Avstriji — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Posebno za vas: »Oba goloba” in konec oddaje. TOREK, 6. maja: 18.00 VValter in Connie — 18.20 »Vrtnar Flip”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Kam nas vleče veter — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Sestanek z živalmi — 21.00 Veliki zvon — 22.15 Čas v stiki — nočna izdaja, nato konec oddaje. SREDA, 7. maja: 10.00 Televizija v šoti: Kaj lahko postanem? — 10.30 Združena Evropa — 11.00 Program za delavce: »Med ljubeznijo in sovraštvom” — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Zmaj Dagobert” — 17.15 Za mladino od 11. leta dalje: Mati športni ABC — 17.40 Za družino: Srečno ribič na Walchen jezeru — 18.00 En Francais: tečaj francoskega jezika — 18.20 »Vrtnar Flip”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 ’,Dragi stric Bill” (9. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v stiki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.16 Obzorja — 21.00 »Bitka pri Lobositzu”, komedija — 23.00 Čas v sliki — nočna izdaja —23.10 Parlamentarna poročila, nato konec oddaje. ČETRTEK, 8. maja: 10.00 Televizija v šoti: Kaj lahko postanem? — 10.30 Krščanski običaji — 11.00 Gustav Klimt — 11.30 Zvok iz človeške roke — 12.00 Kibernetika (1) — 18.00 Dobrodošli v Italiji — 18.20 »Vrtnar Flip”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 športni mozaik. — 18.45 Reklama — 18.50 Donavske zgodbe — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Evro vi zija iz Zuricha: »Zlati strel — 21.45 Čas v stiki — nočna izdaja — 21.55 Nočni studio: literarni salon, nato konec oddaje. PETEK, 9. maja: 10.00 Televizija v šoti: »Denar in življenje” — 10.30 Resna knjiga ati listi z datumi — 11.00 Program za delavce: Anglija v Avstriji — 18.00 Aktualnosti iz znanosti — 18.20 »Vrtnar Flip”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 O pištolah (8. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni — 21.15 Časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Kmalu v kinu — 23.15 Uradni spisi XV-nerešeni in konec oddaje. (Sv. Vincencij Pavelski) MEŠALNIKE za beton - komplet vključno elektromotor In d v e samokolnici za neto ceno S 2995.” pri RUTARJU Dobria ves Telefon 04236-281 RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves - Eberndorf V oet domu NOGOMET Avstrija — Izrael 1:1 Avstrijski nogomet še ni mrtev: v Tel Avivu je dosegla državna reprezentanca več kot zaslužen neodločen rezultat 1:1 (1:1). Gostitelj Izrael, ki je zadnje dni dosegel lepe zmage proti Švici, švedski in Romuniji, je v sredo, 23. aprila, še komaj rešil svojo kožo z neodločenim rezultatom. Eno lahko rečemo za avstrijsko moštvo, da je tokrat boljše igralo kot v Nikoziji. Tekma je bila ob zelo toplem vremenu, U% ft£ svetu obrambi zopet stabilnost. Najboljši napadalec je bil Kogelberger, ki je sam zabil dva gola. Zadnji gol je dal Kreuz, kar je že tretji na turneji. MEDNARODNI NOGOMET: Milan — Manchester United 2:0 Milan je prvo polfinalno srečanje tekmovanja za pokal evropskih prvakov odločil v svojo korist. Tekma z Manchestrom je bila dokaj lepa im napeta. Obe moštvi sta prikazali zani- ,pravo odkritje te sezone, saj si je v četrtfinalu privoščila celo tak podvig, kot je zmaga nad Benfieo. Aj:ax si je priboril napredovanje kljub temu, da je današnjo tekmo izgubil z 2:0, kajti v prvi polfinalni tekmi v Amsterdamu je zmagal s 3:0 in tako je napredoval v višje kolo s skupnim izidom 3:2. Tekma s Spartakom se je odvijala skoraj v celoti le na nizozemski polovici igrišča. Gostje so se strogo držali obrambne taktike, ki jih je večkrat sicer spravila na rob poraza ali pa vsaj izenačenja, toda v svojem odličnem vratarju Balsu so imeli ne le najboljšega moža na igrišču, ampak tudi zapreko, preko katere češkoslovaškim napadalcem nikakor ni uspelo spraviti odločilne žoge. Bals je bil res pravi junak tekme. , Ajax si je talko priboril vstop v finale tega tekmovanja, kjer se bo pomeril 20. maja v Madridu z zmagovalcem 'povratnega polfinalnega dvoboja Milan — Manchester United. V finalu Slovan in Barcelona V povratni polfinalni tekmi pokala evropskih pokalnih prvakov je Slovan v Bratislavi z 1:0 premagal Dunfermline in se uvrstil v finale; 21. maja se bo v Baslu srečal z Barcelono, ki je izločila Koln. Prva tekma Dunfermline—Slovan se je končala 1:1. Tako je dosegel novi ostrostrelec Kreuz svoj gol za Avstrijo v nogometni tekmi proti Izraelu v Tel Avivu. Izraelski vratar Levin ob taki bombi ni imel nobene možnosti, da bi jo ubranil. pred 32.000 gledalci v stadionu Ramat-Gan-Po prikazani igri in številu dobro izdelanih možnosti za dosego golov, 'bi morali Avstrijci z lahkoto zmagati. Dva Ettimayerje-v.a strela sta zadela vratnico in pa pravilen gol v 49 minuti, ki ga je zabil Kreuz, a ga je sodnik razveljavil menda zaradi offside (prehitra). Toda smola in pomanjkanje močnih strelov na gol so bili ovira do popolnega uspeha. Nazadnje se je bilo treba celo bati, da še remija ne bomo dosegli, ko so začeli Izraelci silm> pritiskati na avstrijska vrata, a k sreči jim je šlo v zadnjih minutah prav tako slabo kot našim malo prej. Če pomislimo na storitev in poparjeno nastrojen j e ,po tekmi v Nikoziji, smo konec 'koncev z igro v Tel Avivu še kar lahko zadovoljni. Avstrijsko pomlajeno moštvo jie tokrat dokazalo, da zna igrati nogomet. Kar miu še manjka, je sposobnost dane možnosti hladnokrvno izkoristiti, to je, da dobi vsaj tiste tekme, v katerih so naši igralci v premoči. Avstrijska nogometna reprezentanca se je vrnila s sredozemske turneje, ki je obsegala tri mednarodne tekme: Ciprom in Izraelom in v nedeljo, ko so nastopili Avstrijci na otoku Malti proti tarnošnjemu moštvu. Avstrijci so dosegli drugo zmago na tej turneja in sicer 3:1 (2:0). Avstrijci so igrali dosti boljše kot pred eniim tednom proti Cipru in posebno Sturmiberger je dal miv in borben nogomet, ki je bil sem in tam precej surov, vendar pa je uspelo zelo dobremu in nepristranskemu češkoslovaškemu sodniku zmerom obdržati vajeti tekme trdno v svojih rokah. Milan j,e vsekakor predvajal boljšo igro od gostov in je zmagal povsem zasluženo. Presenečenje v Trnavi:Ajax Amsterdam v finalu Ajax Amsterdam je prvi finalist nogometnega tekmovanja za pokal evropskih prvakov, kar predstavlja nemajhno presenečenje. Nizozemska enajsterica je namreč Pokal v elesej inskih mest: v prvi polfinalni tekmi je sinoči Ujpest iz Budimpešte kot gost s 4:1 odpravil turško moštvo Goeztoepe in je praktično že v finalu. ŠAH Četrta partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Tigranom-Petrosjanom in njegovim izzivalcem Borisom Spaskim je bila najprej prekinjena v 41. potezi. V nadaljevanju pa se je svetovni prvak Petrosjan prepričal, da nima prave obrambe v boju za polovico točke. Tudi peto partijo, ki se je razvila v pravo pravcato bliskovito partijo (končala se je v 30. potezi) je odločil Spcski, v svojo korist. Tako vodi sedaj slednji s 3:2. Nogometna tekma Milan - Manchester United je prinesla okrog osem milijonov šilingov denarja za vstopnino. V športnem pogledu so prišli ljubitelji nogometa na svoj račun. Hamrin (Milan) je zabil drugi gol, v tem trenutku, ko se je otresel nevarnega nasprotnega igralca Foulkesa (Manchester United). FRANZ BECKENBAUER (Bayern Munchen) Nogometaš Franz Beckenbauer bo v jeseni star 24 let. Na športnem področju si je ustvaril svetovni sloves. Njegova zvezda je začela bleščati na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Angliji in od tedaj ni nobenega svetovnega moštva, v katerem ne bi bilo na spisku njegovega imena. Na tekmi škotska — Zahodna Nemčija smo občudovali v televiziji tega čudežnega nogometaša. Tom Jones o sebi in življenju Znani angleški, popevkar Tom Jones je v nekem intervjuju podali sledeče misli: Ali mislite na to, o čemer pojete? Seveda, saj, prav zato očaram občinstvo. Jaiz sem zmerom resničen. Tudi na odru, tam še prav posebno. To, kar slišite in vidite, je zmerom Tom Jones, takšen kot jje v resnici. Kaj je važnejše: uspešna turneja ali uspešna plošča? Plošča. Ljudje pozabljajo prehitro. Dolga leta sem potoval po mestih, toda šele moja prva plošča je bila moj prvi uspeh. Vaše občinstvo so v slavnem ženske. Zakaj? Ker najdejo pri meni temperament, ki ga v privatnem življenju pri svojih možeh in prijateljih pogrešajo. Poleg tega imam glas, da gre skozi kožo. Če bi se lahko spremenili v neko žival, katero bi si izbral? Ptico. Občudujem ptice. Človek zna vse mogoče, a letati se ne more naučiti. To je bil že od nekdaj moj otroški sen. Lahko naštejete tri lastnosti, ki so za vas značilne? Poštenost, napadalnost, sentimentalnost. Kaj je najvažnejša stvar za neko zvezdo ali zvezdnico? Nadarjenost, in sicer prav veliko nadarjenosti. Daljše samozaupanje im poštenje. Koliko dobrih prijateljev imate? Dva resnična prijatelja: svojega manager-jia Gordona Millsa in svojega šoferja. Katere lastnosti mora imeti dober prijatelj? Brezpolgojino' poštenost, da lahko na njegovo besedo' gradim gradove. In še na glasbo se mora spoizmati. JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK: f Rokovnjači Seveda bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu... Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci dovolj pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šumah. Vsa naša dežela pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel. Fran Levstik (Popotovanje) Pokojni Jurčič tega romana ni dovršil, a v njegovej literarnej ostalini našli smo več sto skrbno spravljenih drobnih listkov, na katerih je pisatelj imel zaznamenovane posamezne vire, epizode, karakteristike in prizore. Na podlagi te osnove bode ..Rokovnjače” nadaljeval Janko Kersnik na Brdu. In po naših mislih tudi nihče temu delu ni zmožnejši nego on, ki je bil pokojnemu Jurčiču najboljši prijatelj, s katerim je tudi poprej uže marsikdaj literarno sodeloval... Poleg tega je Jurčič ..Rokovnjače” v svojih počitnicah lansko poletje bas na Brdu v prijatelj- skih pogovorih s Kersnikom osnoval ter zategadelj glavno dejanje na Brdo in njegovo okolico postavil. Ljubljanski zvon 1881, 385 SPREMNA BESEDA Tine Orel Zgodovinski roman »Rokovnjači« je nastajal v poslednjih dveh letih Jurčičevega pisateljevanja:, iko se je pisatelj1 že 'boril z zavratno boleznijo, a kljub temu neutrudno delal. Roman je izhajal kot glavno leposlovno delo v prvem letniku Ljubljanskega Zvona leta 1881. šesta številka je naznanila Jurčičevo smrt, obenem pa nadaljevanje romana, ki ga je prevzel od 11. poglavja dailje Janko Kersnik, tako da ga je po Jurčičevih pripravah, načrtu in gradivu dve tretjini napisal nekaj, let mlajši Kersnik. Z Rokovnjači se jie Jurčič vrnil k Levstikovemu literarnemu programu v »Popotovanju liz Litije do Čateža« iz 'leta 1858. Tam pravi Levstik med drugim: » ... tudi roikovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel.« Na to snov ga mi navajal samo Levstik, saj j;e vzbujala njegovo pozornost od rane mladosti. Kmetje — r avb ar ji so bili na Dolenjr skem in Notranjskem običajna prikazen še sredi 19. stoletja. Ko je leta 1880 'bival na Brdu pri prijatelju Kersniku, je imel priložnost videti, da so imeli rokovnjači v kamniškem in brdskem okraju svoje središče. Kersnikova pestunja Urša Lončarjeva, je bila v mladih letih »rokovnjaška baba«. Na rokovnjače so Jurčiča opozarjale tudi Bleiweiso-ve Novice, ki so leta 1855 prinesle življenjepis znamenitega rokovnjača Gregorja Hrastnarja, Velikega Groge, dalje Slovenski Narod, kil je leta 1875 objavil Pavlinovo gradivo o rokovnjaškem jeziku. Nadaljnja pobuda je bila Jurčiču izredno obsežna in raznovrstna tuja razbojniška literatura, ki obravnava podobno snov in je bila od srede 18. stoletja v Evropi del modnega leposlovja. Rokovnjači niso značilni samo za slovenske pokrajine od 18. stoletja dalje, marveč naletimo nanje od 14. do 15. stoletja po vsej Evropi. O domačih rokovnjačih pišejo zgodovinarji Benkovič, Podlogar, Vrhovec, Grafenauer, o rokovnjačih Hudega Kljukca pa že Valvasor. Za vse rokovnjaške drulžtbe po vsej Evropi je značilna vojaška ureditev. Bili so država v državi, v kateri so se zbirali vojaški begunci, brezdomci, berači in cigani. Imeli so povsod svoje zaveznike. Ustno izročilo v kamniškem okraju je do zadnjih časov še poznalo hiše, ki so imele z rokovnjači »besedo« (parolo, geslo) ali pa »so bile celo tega imena«. Ljudje so verjeli, da se rokovnjači s pomočjo roke nerojenega deteta narede nevidne. To več sto let staro ljudsko verovanje, znano po vsej Evropi, je ohranjeno tudi pri nas v ljudski pesmi o rokovnjaču Matjomu iz šenturške gore. Druga imena za rokovnjače so: rokovnik, rokomavh, rokomavs, plajšar, štekljačar, malhar ali tudi štoklačar. Rokovnjaški jezik je bil mešanica nemških in latinskih besedi z domačo skladnjo. Ljudsko izročilo se rado bavi z načinom, kako so rokovnjači prosili oz. izterjevali davek po vaseh. Benkovič poroča o tem: Rokovnjač je prišel v hišo z velikansko gorjačo (štekljačo) v roki. Zaloputnil je za seboj vežna ali sobna vrata in se ustopil prednje. Potem je potrkal s palico ob tla — to je bila prošnja — in molčal kakor mutec. Gospodar ali gospodinja sta morala takoj, vprašati, česa danes najbolj, želi. Kar je zahteval, to je moral dobiti, sicer se ljudem ni dobro godilo. Skupna poteza rokovnjačev je bila, da revežu niso storili ničesar žalega. Belokranjski rokovnjač Udmanič je napadal graščake, isto govori ljudsko izročilo o štajerskem Guzeju. Najbolj so se po Evropi razširili od 14. stoletja dalje, pri nas pa so dosegli višek od srede 18. stoletja do srede 19. stoletja za Napoleonovih vojska in nekaj desetletij! po njih. Bili so množični evropski pojav, ki je nastajal in se razvijal v procesu prvotne akumulacije. Ta proces se je odvijal v vsaki deželi drugače in ne povsod istočasno, v skladu s stopnjo' socialno-ekonomskega razvoja vsake dežele. Najibolj nasilen je bil v Angliji (16. stoletje), kjer so V Carjevič Ivan in Zar-ptica Ruska narodna pravljica Pred davnim davnim časom je živel car Vislav Andra-novi-č. Imel je tri sinove carjeviče: Dimitrija, Vasilija in Ivana. Imel pa je 'tudi -čudovit vrt, -na katerem je rastlo žlahtno drevje. Nad vse ponosen je bil na drevo, 'kii s-o na -njem zorela zlata jabolka. Na vrt je priletela vsako noč čudežna ptica z zlatim perjem im demaintnimi očmi. Re-kali so ji Žar-ptica. Tej ptica so bila močno všeč zlata jabolka na carskem vrtu, vsako noč je odnesla po dve. Nihče je ni mogel ujeti. Car ni vedel ne kaj ne kako. Zelo mu je bilo žal jabolk, saj jih je bilo čedalje manj|. Poklical je k selbi sinove in jim dejal: »Ujemite mi Žar-ptico! Kdor jo ujiame, dolbi pol carstva, po moji smrti pa bo car.« Res so s-e carjeviči odločili, da jo ujamejo. Prvo noč je šel stražit carjevič Dimitrij. Sedel je pod zlato jablano. Dolgo je čakal, nazadhj-e je zaspal. žar-ptica je priletela, utrgala dve jabolki in odprhmila. Zjutraj je car vprašal Dimitrija, ali je videl Žar-ptico. »Ne, nocoj je ni bilo,« mu je odvrnil carjevič. Drugo ndč je šel na vrt carjevič Vasilij. Tudi ta je zaspal pod jablano in ni videl, kako je ptica -spet priletela po jabolka. Vasilij, je prišel zjutraj k carju in m-u dejal: »Očka car, Žar-ptice nocoj ni bilo.« Tretjo- noč je šel na -stražo carjevič Ivan. Dolgo j-e čakal; nenadoma je ves vrt zasijal kako-r ipodnevi, priletela je Žar-ptica trgat jabolka. Carjevič Ivain se je p-rikral -do nje in jo zgrabil za rep, a ptica se je izpulila iim odletela,, pustivši carjeviču pero v rokah. Zjutraj je carjevič oddal pero očetu iin mu povedal, kako je bil-o. Car se j,e silno razveselil im shranil pero, ki je sijalo kakor sonce. Odtlej je Žar-ptica nehala letati na carski vrt. Car j-e spet poklical sinove in jii-rn dejal: »Najdite mi Žar-ptico! Kdor mi prinese živo, dobi pol carstva, po moji smrti bo pa car.« Dimitrij in Vasilij -sta se takoj odpravila na pot. Ivana nista marala s seboj, ker sta bila jezna, da se mu je posrečilo izrvati ptici pero iz repa. Tako je morali carjevič Ivan sam iskat Žar-ptico. Dolgo je jahal na zvestem konju. Nazadnje je prijezdil na ravno polje; na sredi je stal kamen z napisom: »Kdoir pojde naravnost, bo gla-den in hladen, kdor krene na desno, bo saim ostal živ, njegov konj pa bo mrtev. Kdor zavije na levo, bo ubit, konj pa ostane.« Carjevič Ivan je zajahal v desno stran. Tako je jezdil tri dni. Kar mu je prišel naproti ogromen siv volk in mu dejal: »Kaj nisi bral, Ivan carjevič, da bo -tvoj; konj mrtev; zakaj hodiš tod?« Talko je re- kel in raztrgal konja. Carjevič je moral peš naprej. Dolgo je hodil, u-trujen je sedel, da bi si oddahnil. Nenadoma ga je spet dohitel sivi volk in mu rekel: »Smiliš se mi, carjevič Ivan. Sedi name! Kam naj te ponesem? Carjevič je povedal sivemu volku in letela sta hitreje od vetra. Drugo noč je prinesel siivi volk carjeviča Ivana pod zid velikanskega v-rta iin m-u dejal: »Na tem vrtu sedi v zlati kletki Žar-ptica. Vzemi ptico, a kletke se ne dotikaj, če ne, te ujamejo.« Carjevič je preplezal zid, našel ptico, jo vzel iz kletke in že hoitel oditi; tedaj pa se je spomnil, da bo pot nazaj dolga in da bo nerodno, vso -pot držati ptico v rokah, pa se je odločil vzeti s seboj ‘tudi kletko. A komaj se je dotaknil, že je po vsem vrtu zagrmelo, s-traže so prihitele, prijele carjeviča in ga odpeljale k svojemu carju Dal-matu. Car se je strašno razsrdil i-n dejal: »Ko bi bil ti, carjevič Ivan, prišel k meni in me poprosil, bi ti jo bil podaril. Ker si jo hotel ukrasti, je pa sedaj prav res ne doibi-š. Pojezdi v trideseto carstvo in privedi -mi koinja -zlatogrivca, pa ti odpustim in dam Žar-ptico-« Carjevič se je zamislil in odšel. Zunaj obzidja ga je že čakal vo-lk. Rekel mu je: »Saj sem ti rekel, carjevič Ivan, da ne jemlji kletke. Zakaj me nisi po-slušal! No, kaj bi, -sedi name, ponesem te k carju Afronu, ti pa poskusi -dobiti koinja zlatogrivca.« Čez dva dni je -volk prinesel pod noč carjeviča k Afro-novim hlevom -i-n mu rekel: Svetloba je hladna, kristalno prozorna, z ledenimi dihi razgibana; krasota pomladna, še pičla in borna, v njej z rezkim sijajem je vzgibana. Še bezgovi brsti med hišo in hlevom se z muko, zastankom odpirajo, ko kraj, enak krsti stekleni, se z dnevom tja v log čez vrt ozko ozirajo. In prvih trav bilke ob virih brez, belih marjetic se same leskečejo; pomladi budilke v zelenih krdelih, se zdi, da pred snegom trepečejo. »Pojdi, carjevič, tu jie konj zlatogrivec. Vizami koinja, pa glej, da mii ine primes zlate uzde, ki visi na steni.« Carjevič Ivan se je kradoma splaizil v konjušnico -iin izpeljal koinja, spotoma pa se je -spomnil -uzde. Nera-d je puščal uzdo, vrnil se je -ponjo-. A komaj se je je dotaknil, se j-e razlegel po v-sem hlevu grom, prihiteli so hlapci, zgrabili carjeviča in ga odvedli k carju Alf rami. Car s-e je zelo raz-jiezi-1 in dejal: »Konja zlatogrivca ne dobiš, -dokler mi ■ne pripelješ -kraljične Helene krasotice, ki jo- hočem za ženo. če pa tega ne napraviš, dam razglasiti na vse strani, da si mi hotel ukrasti ikon j a zlatogrivca, da si hudoben človelk — tat.« Carjevič j;e odšel in se bridko razjokal. »Spet me nisi ;poslušal, ca-rjievič Ivain. No, kaj hočemo, daj-, ponesem te, kamor bo treba,« ga je volk (pokaral. Čelz štiri dini je prinesel sivi -volk carjeviča- do zlate ograje čudovitega vrta, kjer je živela Helena krasotica. »Raizjaši, -ca-rjievič, vrni -se pa me počakaj pri zelenem hrastu, ki -stoji sredi -polja, bom že sam vse opravil.« Carjevič se je vrnil, sivi vo-lk pa je -sedel k ograji in čakal, -kdaj se pride Helena krasotica sprehajat. Tako je čakal do večera. Ko je -prišla miim-o, je preskočil ograjo, zgrabil kraljično- in zbežal, -kar so ga noge nesle. Spotoma j-e vzel še carjeviča na-s-e in -brez oddiha tekel -d-o dežele carja Afrona. Carjeviču je bila Helena krasotica všeč, žal mu je bilo za-njo, ko je pomislil, da jo bo moral izročiti. Ni -sii mo-ge-l kaj -pa je zaj-okal. »Zakaj se jokaš, carjevič?« ga je vprašal sivi volk. Ivam mu j-e zaupal svoj-e gorje. »Ne jokaj, carjevič, služil s-em -ti doslej, še to 'odslužim. Spremenim se v Heleno krasotico, ti -pa me odvedi k carju' namesto •kraljične. Ko boš na -konju zlatogrivcu že daleč, tedaj ;sii 'izprosim pri carju, da se po- Ni toplih sap južnih, da vrbove veje v zeleno lasišče razčešejo; vetrov ni uslužnih, tekočih žive j e, da z njimi dvorljivo zaplešejo. Le leske v soteskah kot k novi mladosti se h kelihom teloha sklanjajo; vse v rjavih pričeskah v lepoti preprosti kras vigredi skromne oznanjajo. — Še sreča ljubezni, ki jo srce sluti, bo bržčas prišla z zakasnitvijo! Ta čas mrzlo rezni mi v vsaki minuti skoz želje srca gre kot z britvijo! LJUDOMIL LJUBEJ: JIŽaka&aeLa pomlad požigali vasi, morili kmečko prebivalstvo in ga v množicah izganjali Tako so kmetje množili tolpe -beračev, potepuhov, tatov in razbojnikov. To nasilje je bilo- potrebno meščanstvu in vladarju, da se je [pospešila industrializacija. Ta pa je tekla vse prepočasi, -da hi bila mogla zajeti v proizvodnjo vse te na hitro sproleta-riziran-e množice. V Avstriji je potdkal ta proces mileje in zloiž-nej e, ker so se tu meščanski interesi močneje prepletali s fevdalnimi iin se je stvar odvijala v obliki -mirnih reform prosvetljenih vladarjev, ki so pristrigle fevdalne pravice. Jožef II. je z nevoljiniškim in podložn-iškiim patentom dal -kapitalističnim podjetjem mezdnega delavca, z odloki o prodaji kmečkih -zemljišč -pa jie po-sipešil isti proces razlaščanja kmetov, ki ga je Anglija z radikalnimi sredstvi vršila že od 16. stoletja dalje. Z velikimi -davki in še večjimi odkupninami za olajšave v fevdalnih odnosih j;e prišel že tako zadolženi kmet oib zemljo, obogateli pa -so trgovci oderuhi. Predzgodovina avstrijskega kapitalizma je tudi slovenskim kmečkim množicam prinesla uboštvo. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje se je menjal sestav gospodarstva v Avstriji in -pra-v v tem času je nara-slo število brezdomcev -in potepuhov. Francoska okupacija je prinesla nove davke, stalna Vojaška služba pa j-e ščitila centralizacijo in s tem krepila kapitalistični način proizvod- nje. Z odpravo vseh predpisov o nedeljivosti kmečkih posestev je zemlja postala predmet svobodne kapitalistične špekulacije, kar je spe-t pritisnilo kmeta- V 19. stoletju je kmečki dolg neprestano rasel, kmečka posestva so se začela drobiti, tako da polovica naših kmečkih gospodarskih enot ni -imela pogoj-ev za naj-skromnejši obstanek. Pogojev za večje razbojniške družbe, o katerih govore naši zgodovinarji, je bilo torej tudi v tem času več koit dovolj- Šele množično- izseljevanje v Ameriko, Nemčijo iin Francijo je omililo »ba,n-kerot« slovenskega kmečkega ljudstva v 19. stoletju. Če je o-zadje evropskega razbojmiištva in rokovnjaštva bolj ali manj nasilna, z neštetimi tragedijami povezana prazgodovina kapitalizma, ni prav nič čudnega, da je evropsko slovstvo ta-ko rado posegalo po tej snov-i. Razbojniško romantiko sta opisovala že Cervantes in Le Sage, zlasti pa sta jo ljubila viharništvo (Sturm un-d Dra-n-g) i-n romantika. Sku-pna poteza junakov te razbojniške literature je dvojna vloga: po eni strani je junak razbojnik, rokovnjač, na dragi živi kot spodoben meščan, plemič, kmet. Tak je Pušnikov Dobrovski, Schillerjev Son-nenwirt in Karl M-oor, Byronov Corsair, Špindlerjev Wildlherr, Invingov Barbaro-ne, Nodierov Jane-z Žbogar in drugi. Vsi ti plemeniti zločinci menijo, da se v vla- dajoči d-ru-žbi ne da živeti, da se je treba nad njo maščevati za izgubljeno čast, za zapravljeno ži-vljenje. O kaki politični veri v propad te dražbe seveda ne razmišljajo. Z naraščajočo močjo proletariata je taka literatura izgubila svoj sm-isel, nakar so v epi-gom-s-kih tovrstnih delih pleminiti zločinci zvodeneli v socialnem usmiljenju do obubožanega ljudstva. Jurčič in Kersnik -ni-sta iskala socialnoekonomskih vzrokov, močno pa sta poudarila politični v-zrok, francosko okupacijo naš ih dežel, ki je pozitivno vplivala na razvoj slovenskega meščanstva in malomeščanstva. Za-to avstrofils-ko pobarvam kmečki upor v Ilirskih provincah mečeta v isti koš -z -navadnim iraizbojiništvom -brez vsake širše i-n globlje socialne vsebine. Ideja Nandeta — Groge, -da varuje »naš ubogi lju-d«, -ni bistvenega pomena, bolj j-e vidno navdušenje dir. Bu-rgerja za ideje francoske revolucije, prikrojene interesom napredujočega, po- -bogastvu hrepenečega domačega -meščana. Nan-de-Groiga je -pravi zapozneli plemeniti zločinec, krepka, izredna osebnost, ki odii-de med rokovnjače, da s-e maščuje za krivico, storjeno m-u v mladih letih. Toda -to velja samo zanj, o-stala rokovnjaška družba je navadna tatinska družba. Roman se godi na treh družbenih popri-ščilh: -na irokovnjaškem, t- j-, izven družbe, na meščanskem in kmečkem. Kakor v večini svojih povesti jie Jurčič tudi tu zdra- jCi&Ua in Uavel Basen Lisica je padla -v vodnjak. Zaman je poskušala, kako bi -se rešila: rada -ali ne, obsedela je v rupi. K vodnjaku pride žejen kozel. Ugleda lisico pa jo vpraša, je li voda kaj prida. Rjavki odlleže. »Izvrstna ko -malokje,« pravu -in -jo hvali na vse pretege. »Kar dol Skoči, pa boš videl!« Kozla je poiželj-ivost sama, zato brez pomisleka uboga. Ko si ugasi žejo, preudarja z lisico vred, kako bi se vrnil. »Jo že ima-m!« vzklikne -nenadoma zvitorepka. »Imenitna misel, ki naju bo oba otel-a. Ti se zravnaj s prednjima- nogama po zidu ih prisloni rogove, jaz pa se -ti -popnem po hrbtu do vrha; nato še telbe -potegnem -iz jame-« Kozel voljno -pritrdi. Lisica se mu požene -prek stegen na -hrbet, s -hrbta na roge, se zavihti na rob vodnjaka in hoče oditi. »Hej, bo-tra, počasi!« jii očita kozel v strahu. »Mar sva se tako domenila?« Lisica pa se obrne in reče: »Butec, ko bi imel toliko soli v glavi, kolikor imaš ščetin v bradi, bi bil, preden si skočil, premislil, kako boš iz ru-pe zlezel. Zbogom!« Delaj s preudarkom, karkoli že delaš, in misli na konec- (Po Ezopu) sprehodim po -polju. Ti se me samo spomni pa hom ti-s-ti mah pri tebi,« Tako je rekel si-vi v-olk, -se vrgel ob tla in postal prekrasna kraljična. Carj-evi-č ga je od vedel ;k Afroniu, Heleni krasotici pa je velel čakati za mestom. Car se je zelo razveselil, ko mu je carjevič pripelj-al Heleno krasotico, in mu je dal osedlati konja zlaitogni-vca. Ivan j,e prijezdil za mesto, posadil k sebi Heleno krasotico in -odpravili so se k carj-u Dal-ma-tu. Siv-i volk pa je živel pri carju dan, dva, tretji dan pa je zaprosil, da bi se ,po-sprehodi.1 po poljiu. Car je ukazal pestunjam in dojiljam, naj ga spremljajo. Carjevič Ivan je jahal po cesti in se raz-go-va-rjal -s Heleno krasotico- -pa se je spomnil sivega volka. Koima-j je izgovoril: »Pa k j-e je moj sivi volk?« je ta že stal pred njim. »Sedi name, a Helena krasotica naj jezdi na konju zlatogrivcu!« Talko so prijahali d-o dežele carja Dalmata. Tri vrste pred mestom so -se ustavili. Carjevič j-e poprosil sivega volka, naj bi se spremenil v konja zlatogrivca, da bii ga oddala carju. Sivi volk se je vrgel oh -tla in carjevič ga je odpeljal k Dal-matu. Car se ga je zelo razveselil in ukazal oddati carjeviču Žar-ptico. Ivan je sedel s Heleno krasotico -na -konja zlatogrivca, vzel Žar-ptico in odjahal proti domu. Sivi volk pa j-e vrgel s sedla carja, ko se je ta zmisiil, da bi se sprehajal, in dohitel carjeviča. »Sedi name, carjevič Ivan, Helena krasotica pa naj jezdi na konju zlatogrivcu!« Tako so prišli do (Nadaljevanje na naslednji strani) -žil vas in -grad. Vse tri kroge veže Nande pl. Ba-saj, potomec parvenijskega slovenskega plemiča, ki se -družbi upre, ker ga po- nedolžnem obtožijo sleparstva- -in ga vtaknejo- v vojaško suknjo. Razbojniška dražba mu je samo pot ik maščevanju. Nikoli ne opusti misli na mirno, pošteno življenje ob ljubljeni ženi, ne na meščansko življenje, kakor hi pri poplemčenem izobražencu pričakovali, marveč -na mirno vaško življenje. Izobraženi sin generala pl. Baisa-ja iin zgledne meščanke Poljakove sanjari ob luninem svitu s kmečko punco Pokmiico, koliko glav in repov bosta imela v hlevu. Zastopnika meščanskega razreda — -oiba na gradovih — sta dr. Burger in Štefan Poljak, oba zgled -marljivega, praktičnega plebejca z apetitom po -graščinskem gospostvu, s prikrito bojno noto slovenskega liberalnega meščanstva proti degenerirani nemški aristokraciji. Kmečki sloj, je upodobljen v Mozolovinii in v gostilni. Mozolka j-e gospodama ženska, -prva ženska postava -te vrste v našem leposlovju, -nekak ženski pe-dant k mogočnim grantarjem, ki jih je Jurčič uvedel s Smrekarjem v Sosedovem sinu. Ponosna je na svoj grunt i-n na svoje 'kmetstvo. »Le ti se kmetovanja loti, pa pusti vse letanje po svetu!« Tako sklene svoje svete Mozolka, ena najbolj plastičnih Jurčičevih kmečkih -podob. (Dalje prihodnjič) ČETRTEK (praznik) Vnebohod 15. H A 1 1969 SENZACIONALNA TOMBOLA V CELOVCU NA VELESEJMU - ZAČETEK OB 14. URI lWIGO HIŠA 5 AVTOMOBILOV (predsoba, kuhinja, dnevna soba, jedilnica, spal- 1 Audi 100, 1 Ford Capri, 1 Fiat-Sport-Coupč, niča, kopalnica, WC, kabinet in terasa) 1 Vauxhall-Viva, I Ford-Escort ter 600 nadaljnjih dobitkov, kot n. pr. potovanja z zrakoplovom, motocikli (skuterji), mopedi, televizorji, radioaparati itd. kelng Gertiteaktion : T969 zinsenlose Teilzahlung (bis zu 36 Monatsraten) 10°|o ErmaBigung vom zu-satzlichen Stromverbrauch ZWEI ARGUMENTE, DIE ZAHLEN — EIN ECHTER GEVVINN FUR SIE Radioaparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadiakaiu KERN Klagenfurt, Burggasse MOSKOVSKI VRH GOSPODARSKE SKUPNOSTI VZHODNOEVROPSKIH DRŽAV V Moskvi se j;e zaključil vrh Trgovske gospodarske skupnosti vzhodnoevropskih držav (COMECON). Zasedanja te gospodarske skupnosti se j e udeležilo osem držav članic ipod vodstvom najvišjih partijskih im državnih voditeljev. Skupnega uradnega sporočila ni 'bilo mogoče izvedeti, je samo tisto, ki ga je objavila isoivjietska tiskovna agencija TASS, ki pa j:e prav skopa. O vsebini raznih govorov pravi TASS samo, da so zadevah probleme, ki so povezani z nadaljnjim izboljšanjem oblak in metod sodelovanja med članicami COMECON. Naj večje zanimanje pa je vsekakor vladalo za govor vodje romunske komunistične partije Ceausescuja, ki je, kot znano, najbolj odločen nasprotnik sovjetske teze o čim tesnejši gospodarski ,povezavi posa- meznih držav te vzhodnoevropske gospodarske skupnosti. Po zanesljivih vesteh, ki jih niso ne potrdili ne zanikali, je Ceausescu ipoinovil svoje že znano stališče, in sicer odpor proti sodelovanju, ki naj hi temeljilo n,a nadnacionalnih organizmih. Vendar je romunski zastopnik omilil bojevito ost svo- jega govora s tem, da je priznal, da pomeni Gospodarska skupnost vzhodnoevropskih držav veliko še neizkoriščeno zmogljivost za gospodarsko' sodelovanje in da ho lahko imela izredno* važnost, če bodo pri tem upoštevali nacionalno neodvisnost dežel članic. Vrtnine od setve do žetve Da bomo zelenjadne gredice čim bolje izkoriščali, moramo vedeti, koliko časa potrebujejo razne vrtnine za svoj razvoj. Od setve do porabnosti pridelka potrebujejo: mesečna redkvica in solata berivka 4 do 5 tednov, vrtno korenje 16 do 24 tednov, črni koren 24 do 32, rdeča pesa 18 do 20, špinača 8 do 10, fižol grmičasti 11 do 13, vrtni bob 16, grah 10 do 15, čebula iz semena 18 do 20, čebula iz čebulčka 14 do 16 tednov. Seveda na razvoj rastlin vpliva tudi čas setve; če sejemo fižol grmičar konec julija, ko je zemlja pregreta, dobimo pridelek stročja hitreje kot od aprilske setve. Koliko tednov pa potrebujejo za razvoj vrtnine, ki jih presajamo? Od presaditve do uporabnosti rastejo na gredici: rane sorte zelja, ohrovta, karfijole, 12 do 16 tednov, brstnati kapus 20 do 24, kodrasti kapus 10 do 12, kolerabica 8 do 16, zelena 20 do 26, glavnata solata 6 do 10, endivija 8 do 12, paradižnik 17 do 20 tednov. Pri kapusnicah presajamo na stalno mesto 5 do 7 tednov stare sadike, sejanke solate so sposobne za presajanje v 4 do 5 tednih po setvi, zeleno, paradižnik in papriko pa je treba sejati v marcu, da jih presadimo na piano sredi maja. Carjevič Ivan in Žar-ptica (Nadaljievanjie s prejšnje strani) kraja, kjer je bil sivi volk raztrgali, konja. »No, doslužil sem ti, carjevič; tu sem ti raztrgal konja, do tod sem te prinesel. Sedi na konja zlatogrivca in pojaši sam naprej!« je rekel sivi volk in se skril v gozdu. Carjevič je zajokal, pa kaj je pomagalo, moral je sam naprej. Dolgo je jokail, utrujen je legel, da hi si odpočil Tudi kraljična je legla, kletko z Žar-ptico sta postavila ob stran, konja zlatogrivca pa privezala ik drevesu. Po cesti sta prišla carjeviča Vasilij in Dimitrij, ugledala Ivana pa ga iz nevoščljivosti ubila. Ugrabila sta Heleno krasotico, konjia zlatogrivca in Žar-ptico ter odjezdila proti domu. Spotoma sta vrgla žreb, čigava naj bo kraljična. Doibil jo je Vasilij, konja pa Dimitrij. Carjevič Ivan je ležal že trideset dni mrtev, ko je slučajno naletel nanj sivi volk. Hotel ga je oživiti, pa ni vedel kako. Nad ■truplom je krožila vrana z dvema vranč-koma. Sivi volk je počakal, da so sedli na ubitega, skočil in zgrabil enega od vranč-kov: »Ne dotikaj se ga, saj ti ni nič žalega storil!« jie rekla vrana. »Spustim ga, če poletiš čez trikrat devet dežel v trikrat deseto carstvo pa mi prineseš žive in mrtve vode.« — »Prav, samo ne ubijaj mi vran-ika,« je dejala vrana in odletela, šele tretji dan je priletela nazaj, ter prinesla žive in mrtve vode. Sivi volk je sklenil preskusiti vodo. Raztrgal je vramčka, ga poškropil z mrtvo vodo in vranček je zrasel. Poškropil ga je z živo vodo in vrančdk je zakrilil in odletel. Enako je napravil sivi volk s carjevičem. Ivan j,e oživel. Sivi volk mu je 'povedal, kako je bilo. Carjevič je sčdel nanj in odhitel domov. Ko je car vse izvedel, se je strašno raizjezil na Vasilija in Dimitrija ter ju dal vreči v temnico, Ivan carjevič pa se je oženil s prekrasno kraljično in z njo srečno živel. < GO O Z D _i < "jr LU <£• lo > “■ O Z ^ Z 00 Ul t/3 O