Po&tnina plaEana * gotovtnL Cena Din l*— Izhaja vsak dan zjutraj razvea y ponedeljkih in dnevih po praz« nikih. — Posamezna številka Din 1’—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor« čiCova ulica št 23. Telefon uredništva 80-70, 80-09 in 80-71« Jugoslovan Rokopisi se ne vračajo. — Oglail po tarifi in dogovoru, —Uprava 'f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 50-68. podružnica v Mariboru, Aleksan* drova cesta 8t. 24, telefon 20-6Q Podružnica v Celju, Samostan« Bka ulica St 4. St. 28 Ljubljana, nedelja dne 6. julija« 1930 Leto L Pričetek velike in silne jugoslovanske akcije Kategorična jasnost deklaracije kraljeve vlade - Enotnost države in nacijonalna misel nad vse Casi dvoličnih iger so minili Beograd, 5. julija. Deklaracija kraljeve vlade je po daljšem presledku zopet velik in pomemben akt, ki ima izrazito političen značaj. Dosedaj je bilo narejeno v prvi vrsti vse ono, kar je bilo treba narediti, da se izvede depolitizacija javnega življenja v onem pogledu, v katerem ie doslej prevladovala strankarska politika. S io deklaracijo je prešel režim v svojem delovanju v dobo pozitivne politične afirmacije, da privede vsakogar do jasnega spoznanja, kakšen je sploh namen vlade, in da bo vsakdo tudi spoznal, pod kakšnimi pogoji so vstopili v vlado la o starejši kot tudi najmlajši njem elani, ter da bo na iakšen način napravljen konec zlobnemu pričakovanju, da se bo na kaK način spremenil današnji politični položaj Vlada je s svojimi včerajšnjimi sklepi, ki so bili tako kategorični in tako izredno jasni in ki so jih soglasno sprejeli vsi elani kabineta, dokazala vsem, da bo z vso svojo energijo vztrajala na vseh onih principih in idejah, ki so izraženi v manifestu Nj. Vel. kralja od 6. januarja. Ta manife se mora v celoti spoštovati in uresničiti, ne pa v fragmentih, kakor bi to komurkoli konveniralo in kakor so to nekateri ljudje poskušali. Vlada je prav posebej podčrtala odločnost vseh članov kabineta, da bo od 3. oktobra ostal trajno v veljavi. Ta akt je temelj našega državnega ustroja in razdelitev države na devet banovin je definitivna. S tem je bil izrečen najbolj odločen dementi vseh onih glasov, 'ki so napovedovali spremembe upravnega sistema, državno preureditev in skorajšnjo ostavko vlade itd. Nova linija naše nacijonalne politike je začrtana in zadnja deklaracija naše vlade jo prikazuje z največjo in najbolj popolno jasnostjo. Mi smo en narod, mi imamo en sam obstanek in ta je jugoslovanski. Plemenska imena, vse tradicije Srbov, Hrvatov in Slovencev se bodo spoštovale. Mogle se bodo tudi uveljavljati, ne bodo pa smele škodovati pravilnemu razvoju docela nacijonalne jugoslovanske sinteze in narodnega edinstva. Jugoslovanstvo, enotnost države in nacijonalna misel so nad vse! To je sinteza vseh onih pozitivnih dobrin, ki jih imajo vsi naši kraji in vsa naša plemena. Naša plemena ne bodo pri tem ničesar zgubila, pač pa mnogo pridobila. Prvikrat po ujedinjenju je bila v naši domovini odkrito proklamirana ideja jugoslovanstva kot splošna narodna ideologija. Strankarske skupine so si prisvajale to idejo kot monopol in čestokrat v našo sramoto. Jugoslavija ne sme biti več strankarski niti verski emblem, niti ne sme biti emblem katerekoli zasebne nacijonalne aristokracije ali katerekoli četrte nacijonalne skupine poleg srbske-hrvatske ali slovenske. Jugoslovanska narodna zastava je tista, pod katero se zbirajo vsi oni, ki jih preveva patrijotski duh. To, kar je najbolj značilno na deklaraciji vlade, je napoved konstruktivne akcije, da se zberejo vsi pod eno jugoslovansko zastavo. Kraljeva vlada bo v prvi vrsti skrbela, da ne bo mesta v državni službi za one, ki niso vdani jugoslovanski ideji, ki s prepričanjem ne spoštujejo in branijo reda, ki je bil ustvarjen s činoma od 6. junija in 3. oktobra. Bilo je potrebno, da se enkrat za vselej tako jasno in zadnjikrat pove, da ne bo kdo še nadalje mislil, da lahko igra dvolično igro. Vsa udruženja uradnikov morajo imeti samo, splošno državen značaj. Vsaka privatna^ inicijativa se bo mogla uveljavljati tudji pod plemenskim imenom in bo smela pod takim tudi delovati, toda samo dotlej, dokler ne bo škodovala narodnemu edin-stvu. Nobena inicijativa ne sme imeti razdiralnih namenov, marveč mora vsaka imeti cilj sodelovanja in konvergence. Nikomur se ne krati nič, kar bi mu bilo najbolj milo in najdražje. Toda vsi se pozivajo, da baš s tem, kar jim je najbolj milo in najbolj drago, pripomorejo k ustvaritvi še lepše in še dražje skupne bodočnosti. Veliki politični akt, ki ga predstavlja včerajšnja vladna deklaracija, bo brez dvoma elektriziral vse one sile, ki so bile neizrabljene. S io deklaracijo se mora pričeti velika in silna jugoslovanska akcija vseh krajev, v vseh slojih in v vseh smereh, Pomirjenje med Italijo in Francij© napreduje Nedvomna dobra volja francije - Zasluge angl. diplomacije London, 5. julija. n. Da'laAnftalj|inskih našajo vest, da je v francosko-itahianskm odnošaiih napetost popustila ter da je z gotovostjo pričakovati, da se bodo pogajanja med Parizom in Rimom glede političnih vprašanj brez posebnih težkoč nadalje- Vapolemika, ki jo je izzval italijanski zunanji minister g. Grandi, ko je izjavil v italijanski zbornici in rimskemu poročevalcu »Dailv Heralda«, da je on nekajkrat stavil francoskemu zunanjemu ministru g. Brian-du predlog, da bi se v Londonu pričeti razgovori nadaljevali, pa da mu g._ Briana na njegove predloge ni odgovoril, je sedaj zaključena. Najnovejša izjava francoskega zunanjega ministra, ki jo je objavil »Dauy Herald«, dementira to trditev g. Grandija in izključuje vsak dvom glede dobrin namenov Francije. Značilno je, da Briandove-ga dementija ne registrira noben italijanski fašistovski ‘list. Jasno je, da je poskus faši-stovske vlade, da zvrne odgovornost zaradi zastoja omenjenih razgovorov na Francijo, popoinoma propadel. G. Grandi se ni niti oglasil, da Francija ni delala nikakor ovir v pogledu pogajanj z Italijo in da je to moralo biti g. Grandi ju jasno že za časa posvetovanj v Ženevi. Izgleda, da je izključena nadaljna polemika o tem, kdo je kriv, da se razgovori niso nadaljevali. »Daily Herald« meni, da se bodo razgovori med Francijo in Italijo vodili izključno o vprašanjih odpoklica francoskih čet s trl-poliške meje in Tunisa ter drugih, da pa se bodo pogajanja o pomorskih zadevah nad a-ljevala gele pričetkom septembra, ko se bosta ministra Briand in Grandi sestali v Ženevi za časa jesenskega zasedanja Društva narodov. Te dni je bila opažena vel ika diplomatična delavnost ne samo v Parizu in Rimu, nego tudi v Londonu. To je tieba smatrati za prvo dobro posledico prij itelj-ske intervencije, ki sta jo po nalogu svoje vlade podvzela v Rimu in Parizu tamkajšnja britanska poslanika. V poslednjih osmih dneh jo bil italijanski poslanik v Parizu grof Manzoni dvakrat pri Bi iandu, istotako je francoski poslanik v Ri nu De Beaumarchais konferiral z ministroni Gran-dijem. Včeraj je Beaumarchais odpotoval v Pariz, kjer se je sestal z gosp. ministrom Briandom in mu poročal o svojih razgovorih z italijanskim zunanjim ministrom. Značilno je tudi, da je italijanski poslanik v Londonu g. Bordonaro imel sestanek z angleškim zunanjim ministrom g. Hender-sonom. Poslanik Bordonaro je nalo priredil banket, ki so se ga udeležili g. Ilenderson, francoski poslanik v Londonu g. De Fleriau s soprogo, britanski admiral Jellicoe in maršal Allemby. »Manchester Guardian« pravi, da bodo razgovori med Francijo in Italijo pospešeni in da bodo čimprej rešena politična vprašanja, da se bodo lahko takoj nadaljevala pogajanja glede ureditve pomorskih zadev. Pri teh pogajanjih bo igrala precejšnjo vlogo tudi Velika Britanija, ker je treba, da sc pomorski sporazum, ki je bil v Londonu dosežen le med Veliko Britanijo, Združenimi državami in Japonsko, razširi tudi na Francijo in Italijo. Hadjare je lirah pred Panevropo Budimpešta, 5. julija, d. V zunanjem odboru madjarske magnatske zbornice je poročal zunanji minister dr. Valko članom zbornice o namenih in nalogah Briandove spomenice ter o vidikih, ki jih mora imeti Madjarska pred očmi, če bi vstopila v nameravano zvezo držav. V debati je izjavil nadvojvoda Jožef Habsburški, da bi se vstop Madjarske v to zvezo držav moral vezati na gotovo pogoje. Govornik je urgi-ral izvršitev splošne razorožitve tudi pri nekdanjih sovražnikih. Baron Szerenyi je opozoril na to, da pomeni nameravana organizacija prav za prav končnoveljavno utrditev trianonskih mej. Vlada mora — seveda z miroljubnimi sredstvi — stremeti za tem, da se popravi krivica (!) mirovne pogodbe. Ko so še nekateri drugi govorniki dali podobne izjave, je izjavil grof Be-thlen, da bo vlada pri sestavljanju besedila odgovora g. Briandu, čeprav si je že svoje stališče napram temu vprašanju končnoveljavno ustvarila, držala pred očmi splošne politične in gospodarske koristi madjarskega naroda. Pogajanje o izpraznitvi Posaarja Pari*, 5. julija. AA. Pogajanja med Francijo in Nemčijo o izpraznitvi Posaarja so se zavlekla, ker pričakujejo novih nemških predlogov. Nova finska vlada Holsingfors, 5. julija. AA. Svinhuvuda Je sestavil novo finsko vlado. Sam ji je predsednik, minister zunanjih zadev je Prekop. Obisk grških iudustrijcev pa Bolgarskem Sofija, 5. julija. AA. Danes je prispelo v Solijo 27 avtomobilov z grškimi trgovci in inči ustrijci, ki bodo posetili tudi druga industrijska središča. Nenadni odhod škofa Baltazarja Prodi Betfhlenovi oligarhiji namerava ustanoviti novo kmefeko stranko Budimpešta, 5. julija. AA. Spor med predsednikom vlade grofom Bethlenom in reformističnim škofor Baltazarjem je docela izpremenil, madjarsko politično življenje. Posebno mnogo se govori o tem, da je Baltazar imel govor na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve v Parizu. In že okolnost, da je Baltazar sploh mogel priti na tajno sejo francoskega parlamentarnega odbora, je sama na sebi senzacija. Baltazar je sicer govoril samo o potrebi ustvaritve podonavske konfederacije, ker je videl le v tem rešitev madjarskega gospodarstva. Grof Bethlen je zelo ostro napadel škofa Baltazarja radi tega govora, ta pa mu je v isti meri vrnil. Spor še ni zaključen. Kakor je bilo javljeno, bo imel jutri grof Bethlen v Debrecinu, središču delovanja škofa Baltazarja in madjarskih pristašev svobodnih volitev madjarskega kralja, velik govor in ni dvoma, da se bo v njem dotaknil tudi tega vprašanja. Med tem pa doznavamo, da je Baltazar nenadoma odpotoval v Pariz in odvedel s seboj znanega madjarskega politika in zastopnika nezavisne stranke Earla Hogy-megyi-kisa. V Parizu se bosta sestala ■ uglednimi francoskimi politiki. Odhod škofa Baltazarja je velike važnosti in tukajšnji politični krogi menijo, da bo ob tej priliki sklenil v Parizu načelen sporazum, ki bo imel velik vpliv na bodoče madjarsko politično življenje. Kot trdijo politični krogi, bo škof Baltazar ustanovil in vodil demokratično strujov Madjarski in po vsej priliki bo osnoval kmetsko stranko, ki bo francosko orijentirana in stremela za tem, da se zruši današnji fevdalni oligarhični režim na Madjarskcm. Politični krogi z največjim zanimanjem sledijo tem dogodkom in menijo, da so zelo pomembni že zaradi tega, ker je grof Bethlen v nekem svojem govoru primerjal delovanje škofa Baltazarja v inozemstvu z delovanjem grofa Mihaela Karolyja leta 1918. To primerjanje tolmačijo kot manever, s katerim namerava grof Bethlen splašiti, ne samo škofa Baltazarja, marveč tudi njegova somišljenike. Italijanski katoliški centrum se je razpustil Z njim zginja eden zadnjih ostankov prejšnjih strank Rim, 5. julija, n. Ko je fašistovski režim razpustil vse politične stranko v Italiji, je bil pred tremi leti osnovan katoliški naci-jonalni centrum. Ta je imel namen, da zbere okrog sebe člane bivše italijanske ljudske stranke. Sedaj je bilo na seji upravnega sveta katoliškega cen truma sklenjeno, da se organizacija razpusti in da se vsi člani vpišejo v fašistovsko stranko. S te seje sta bili odposlani pozdravni brzojavki načelniku vlade Mussoliniju in glavnemu tajniku fa-šistovske stranke Turaliju. Katoliški cen- trum je vodil poslanec Mattei Gentili. S tem izginja iz italijanskega političnega življenja eden zadnjih ostankov nekdanjih političnih strank, ki so se udejstvovale Y Italiji pred nastopom fašizma. Sedaj razpuščeni katoliški centrum je bil osnovan iz desnega krila nekdanje italijanske ljudske stranke, ki jo je vodil Don Sturzo, čigar smernic pa M. Gentili ni odobraval, temveč je vneto podpiral fašizem in mu ponudil sodelovanje. Katastrofalen požar na Romunskem Bukarešta, 5. julija. AA. V vasi Borsi, okraj Marmurski je nastal velik požar katastrofalnih dimenzij. Uničil je 158 hiš. Škoda je velika. Iz bližnjih krajev so poslali ognjegasce na pomoč. Vzrok požara še ni znan. Uvedena je energična preiskava. Bukarešta, 5. julija. AA. Število vpepe-Ijenih hiš v Borsi d o sc za 250. Nad 3000 ljudi je brez strehe. Požar je uničil‘štiri cerkve in štiri sinagoge, velikansko zaloge žita in mnogo živine. Škoda je ogromna. Požar je nastal v hiši nekega zdravnika, odkoder se je zaradi hudega vetra razširil z veliko naglico. Izbruhnil je predvčerajšnjim ob 1. uri ponoči in je trajal do včeraj opoldne. Bukarešta, 5. julija. AA. Uradno poročilo, izdano o priliki požara v vasi BorsL veli, da jo požar nastar zaradi nepazljivosti in sicer v hiši zdravnika Maksimiljana Salomona. Požar je vpepelil 128 hiš, žitnic in gospodarskih poslopij. Lokalizirali so ga v toku prošle noči. Človeških žrtev ni, niti' ena oseba ni bila ranjena. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 5. julija, d. Vremenska napoved za jutri: Splošno traja huda letna vročina dalje. Verjetne kratke nevihte v zapadnem delu. Odkrita beseda Z zadoščenjem je včeraj čital jugoslovanski državljan krepke besede ministrskega predsednika generala Živkoviča o novih in dobro prevdarjenih smernicah sedanje državne politike. S posebnim zadoščenjem pa so bile sprejete besede, da je za vedno konec onega pretiranega in samo prepirljivega strankarstva in da se utirajo nova pota. Zakon mora biti za vse enak in v vseh uradih se mora to načelo absolutno spoštovati. Prav tako pa je jugoslovanska javnost z zadoščenjem sprejela ves ostali govor predsednika vlade in zlasti vsled odločnega tona, ki je v vsaki besedi govora. Ta odločnost jasno pravi, da je govoril voditelj, ki ve za cilj in ki bo znal ta cilj tudi doseči. Prav vsled tega je tudi govor generala Živkoviča učinkoval tako močno. x In učinkoval je na vse, tudi na bivše strankarje in v tem vidimo še njegov prav poseben uspeh. Kar je pa še več vredno je to, da je govor učinkoval tudi prepri-čajoče, da so morali tudi bivši strankarji priznati, da mora biti državna politika takšna, kakor jo je očrtal predsednik vlade, če sploh hočemo, da napreduje nasa država. To spoznanje je prodrlo povsodi, a sedaj je treba, da sledi temu spoznanju tudi možato dejanje. Ni zadosti, da kdo priznava, da so se morali časi' pretiranega strankarstva nehati, temveč treba je tudi s svoje strani storiti vse, da izginejo tudi zadnji ostanki bivših prepirljivih časov. Vsak pri sebi mora spremeniti svoj staro miselnost in pospraviti z onimi pobožnimi željami, ki računajo samo na to, kako se bomo zopet kregali in prepirali ter kako bomo onim drugim pokazali, ko se vrnejo zopet stan časi. Z vsemi takšnimi mislimi treba pospraviti in računati le s tem, da se sploh več ne bomo tako prepirali, ko nekdaj, ker se ti časi ne smejo vrniti, če hočemo dobro svojemu narodu. Zato bi bilo prav in v redu če bi ti vsi strankarji mislili le na to, kako bi se moglo priti do pravega sodelovanja vseh, mesto da goje prazne nade in morebiti celo intrigirajo proti drugim. Vsi ti bivši strankarji trde o sebi, da imajo velik upliv na narod, kako to, da še ne prenehajo razne vesti in da se m povsodi konec stare miselnosti, če upU-vajo bivši strankarji na svoje prijatelje v duhu šestega januarja? Vedno se najdejo ljudje, ki no tej o verjeti, da ee s polovičarstvom ne pride daleč in da ni mogoče sedeti med dvema stoloma. Baš zato pa je treba nastopiti proti polovičarstvu z vso odločnostjo m zlasti v tako jasnem položaju, kakor sedanji. Tu je mogoče samo eno: ali je kdo za novo miselnost ali je proti njej, ker nova miselnost zahteva tudi celih mož in odklanja polovičarje. Nova misel hoče doseči preroditev vsega naroda v eni volji, poloviČarji pa bi neizogibno oslabili to voljo vsaj za polovico. Nova doba hoče pri vsem spoštovanju tradicij in posebnosti posameznih pokrajin ustvariti eno močno lavest, da bo jugoslovanska zavest ojeklenila ves narod. — Polovičarstvo pa more ubiti tudi to zavest. S polovičarstvom je Vsak napredek nemogoč in zato proč i °*Jasno in nazorno je z govorom predsednika vlade naslikana za vse državljane naša državna politika. Jasno pa izvirajo iz te slike tudi vse dolžnosti, ki jih ima jugoslovanski državljan. In te dolžnosti pravijo, da nova miselnost ne potrebuje ne gledalcev, ne polovičarjev, temveč sa-Kio sodelavcev. Kdor je za državno poli-tiko, kakor jo je podal predsednik vlade, ta bo že v svojem krogu to politiko izvajal Ta bo vzgajal svoje otroke v duhu jugoslovanske ideje, ta bo sam sodeloval v Sokolu in v nacijonalnih organizacijah m ta bo pobijal ono staro miselnost, da se moramo vedno le prepirati in si medsebojno škodovati. Ce bo vsak jugoslovanski državljan to dolžnost izvajal, potem bo na imah dosežem napredek in naš narod bo prišel v blagostanje, do katerega bi že davno moral priti. Če pa nekateri mislijo, da je zadosti, če le z besedo pravijo, da so za novo miselnost, s svojimi dejanji pa to miselnost podkopujejo, potem treba reči, da se ti silno motijo, ker ni mogoče ostati na pol pota. Takšni ljudje, ki so le z besedo poleg, ne pa tudi s srcem, nihče ne potrebuje, ker so ti ljudje le ovira za delo, ker s svojo mlačnostjo onemogočajo vsak polet. Jasno so bili podani cilji in smernice naše državne politike, jasen mora biti tudi Propadanje sovjetskega režima Povsod se opaža velika korupcija London, 5. julija, n. »Daily Telegraph< prinaša poročilo iz Rima, v katerem registrira pisanje italijanskega tiska o dedovanju komunistične stranke v Moskvi. V članku je rečeno, da je sovjetski režim v dekadenci in da se opaža povsod v Rusiji velika korupcija. Poročevalec pravi v svojem dopisu, da je italijanska vlada, ko je iskala nova tržišča za svoj izvoz, imela pogajanja tudi s sovjetsko vlado in da je bila med sovjetskim komisarjem za zunanjo trgovino in italijanskim izvoznim institutom zaključena pogodba, po kateri bo dobivala Italija petrolej in razne surovine iz Rusije pod pogojem, da bo za to Rusija iz Italije uvažala ekvivailent v tekstilni robi italijanskih tvornic. Sovjetska vlada se je pri tem obvezala, da bo v Italiji nakupovala letno tudi razne industrijske proizvode v znesku 5,000.000 funtov. Vprašaje angleških zaščitnih carin Resolucija bančnikov je izraz le mnenja manjšine London, 5. julija. AA. Resolucija angleških bančnikov, ki so zahtevali nagle odredbe za poboljšanje medimperijalne trgovine, je zbudila v angleških političnih in gospodarskih krogih veliko zanimanje. Kakor znano, izražajo bančniki v resoluciji upanje, da bo končno zmagal princip proste trgovine po vsem svetu. Zahtevajo pa, da se zaščitijo angleški proizvodi pred inozemsko konkurenco in da se s pomočjo medimperijalnih trgovinskih dogovorov preskrbijo angleški industriji primerna tržišča. Delavski list »Daily Telegraph« naglaša, da jo rcsolucija bolj zanimiva kot pa važna, in dodaje, da so bančniki, ki so podpisali to resolucijo, izrazili svoje privatno kot oficijelno prepričanje. Resolucija spominja povsem na manifest bančnikov meseca oktobra 1926., v katerem so se izrazili za svobodno trgovino. Zdi se, da je sedanji manifest edino-le izraz mnenja manjšine. Slično pišejo liberalni listi. • Lista »Daily Maik in »Daily Express« smatrata resolucijo za važen mejnik v prosti medimperijalni trgovini, ki jo zastopata. »Daily Telegraph« pravi, da konservativni krogi pozdravljajo resolucijo, ker vodi Baldwin politiko za gospodarsko enotnost imperija in ker bo zaradi novega položaja odpadel referendum. >Times« pišejo, da bo resolucija v zvezi s poročilom o gospodarski politiki generalnega sveta delavskih zvez omogočila konservativcem, da bodo pustili Baldwinu popolnoma svobodne roke v vprašanju referenduma. N Snoči je tajnik za dominijone J. H. Thomas izjavil, da bo vlada pustila imperijalni konferenci, da bo popolnoma svobodno razpravljala o tem vprašanju, ki v toliki meri zanima javnost. Transbalkasiska železnica se vzfaafno gradi Velik gospodarski in faristični pomen proge. - Najkrajša zveza z Jadranom za Romunijo in Rusijo Beograd, 5. julija, k. Generalni direktor drž. železnic Naumovič je podal interesantno izjavo o transalbanski in o jadranski železniški progi. Dejal je, da ima proga Prahovo - Niš, ki so je lačola graditi še pred vojno, velik gospodarski in trgovski pomen, ker je to zveza med vzhodno Srbijo, dolino Morave, plodno Toplico, Metohijo in Jadranskim morjem. Ce imamo pred očmi, da bo proga Prahovo - Niš - Prokuplje - Peč vezala našo sosednjo prijatelljsko državo Romunijo z Jadranskim morjem, potem bo imela ta proga isti pomen kakor jadranska proga Beograd - Kragujevac - Kraljevo -Raška - Kosovska Mitroviča - Jadransko morje. Na vprašanje, ali obstoji kaka konvencija med našo državo in Romunijo glede trans-alb. proge je odgovoril, da imamo tali o konvencijo o zgradbi velikega mostu pri Brzi Palanki, ki ee mora šele zgraditi in ki bo vezal Romunijo z Jadranom oziroma služil kot spoj med nami in Romunijo. Transal-bansko progo bo porabljala lahko tudi Rusija, ker bo imela po njej najboljšo in naj-liitrej.šo rvezo z Jadranom. G. Naumovič je še izjavili, da se bo z gradbo mostu pri Brzi Palanki kmalu pričelo. Na licu mesta se je že sestala mešana komisija naših in romunskih strokovnjakov - inženjerjev, kd meri teren. Ta dela bodo prav kmalu dovršena, nakar se bo pričelo s samo gradbo mostu. Transalbanska proga bo imela tudi velik pomen za turizem ter bo to prava turistična proga. Jadranska proga se gradi sistematično. Prvi del proge Kraljevo - Mataruška Banja je že dovršen. Kmalu se bo izročila prometu normalnotirna proga Prilep - Bitolj. Ta del proge skupno s progo od Prilepa do Velesa ima trgovsko - gospodarski značaj, ker bo vezal Pelagonijo s Kosovim preko Skoplja in s Solunom preko Kenalija . Glavna skupščina Zveze trezne mladine Kraljev odposlanec na zborovanju - Obsežna in uspešna akcija prekorisine organizacije Zagreb, 6. julija, k. Danes dopoldne ee je v Zagrebu vršila glavna skupščina Zveze trezne mladine iz Beograda. Prisostvovali so kraljev odposlanec, ban, odposlanci drugih ministrstev in odposlanci privatnih društev. Predsedoval je skupščini Slobodan Popovič, profesor na preparandiji v Ale-iksincu. S skupščine so bile poslane vdanostne brzojavke Nj .Vel. kralju, predsedniku vlade Peri Zivkoviču in prosvetnemu ministru Maksimoviču. Nato je v imenu Jugoslovanske zveze trezne mladine pozdravil skupščino dr. Vuk Vrhovac. Ban dr. Ši-lovič je imel daljši govor, v katerem je pokazal pravi pomen borbe proti alkoholizmu. Iz poročila o delu zveze se vidi, da je zveza vršila močno propagando. Obnovila je delo v 160 organizacijah, ki štejejo sedaj 20.000 članov. Zveza izdaja list v 3500 izvodih. Večino posla opravljajo učitelji. Iz Ljubljane }e zastopal omladino Angelo Cerkvenik, fa koncu skupščine je bil izvoljen upravni odbor, ki mu načeluje Panta Arangjelovič, inšpektor trgovinskega ministrstva, podpredsednika sta Slobodan Popovič, profesor iz Aleksinca, in docent dr. Ilija Djuričič, za tajnika sta bila izvoljena Mijodrag Popovič in Dušan Petkovič, za blagajnika pa Mihajlo Vukovič. Za tesnejše zbližanje med Avstrijo in Češkoslovaško Dunaj, 5. julija. »Neuo Freie Presse je danes izdala posebno prilogo, izključno posvečeno Češkoslovaški. Na prvi strani lista je objavljen pozdrav prezidenta Masaryka, ki kratko veli: Dovoljujem si le reji, da pozdravljam vsak korak, ki zbližuje gospodarsko, kulturno in politično obe naši državi. Želim Avstrijski republiki in nje prezidentu najboljše uspelie. Zvezni prezident Mi k las je v kratkem članku poudaril, da je obnovitev blagovne izmenjave med srednjeevropskimi državami nujno potrebna in da naj zato tisk -vedno in vedno na to opozarja, da odgovarja poglobitev gospodarskih odnošajev med Češkoslovaško in Avstrijo medsebojnim interesom, marveč je tudi primerna, da se pospeši konsolidacija odno-Sajev v Srednji Evropi. odgovor javnosti. Ali z vsemi silami zmago te državne politike, ali pa z mlačnostjo, polovičarstvom in neodkritosrčnostjo proti njej. O tej alternativi se ima izreči vsak in svojo izpoved zapečatiti b pozitivnim dejanjem. In boljši časi so se pričeli. Izgredi po izpraznitvi Porurja Pariz, 5. julija, d. Zunanji minister gospod Briand je sprejel nemškega poslanika von Hoescha. Razgovor je med njima nanesel tudi na incidente in nemire, ki so se dogodili po odhodu francoskih čet v Porenju. G. Briand je izjavil, da so ti obžalovanja vredni dogodki v nasprotju s sklepi, dogovorjenimi med zavezniškimi četami in nemškimi oblastmi. Sporazumni sklepi so nameravali preprečiti vse represalije proti osebam, ki so bile v kakih stikih z okupacijskimi oblastmi in okupacijsko armado. Briand je obžaloval, da so se po korektni izpraznitvi primerili incidenti, primerni, da slabo vplivajo na javno mnenje. Zunanji minister gosp. Briand je naročil vsem francoskim konzulom v Porenju, da ga takoj obveste o vseh nemirih, ki so se tam pojavili po odhodu francoskih čet. AvstaijsLi is? iroezesnski ESriansEu odg Uvoz prašičev v Avstrijo Dunaj, 5. julija, d. Finančnemu odboru avstrijskega narodnega sveta je bil snoči predložen predlog za novo povišanje davkov. Vlada predlaga, da se zviša davek na sladkor za 20 grošev pri kg, davek na pivo za 4 groše pri litru, in davek na blagovni promet za 10%. Iz dohodkov tega poviška se bo za prvo polovico leta izplačalo 40 milijonov šilingov subvencije ali premije žitnim pridelovalcem. Ra-zun tega zahteva kmečka zveza, naj vlada uvo* svinj iz Jugoslavijo in Madjarske kontingentira, daljo naj izplačuje za vse tuzemske prašiče, _ ki pridejo na trg, doklado 2 šilingov za kg žive težo. Finančni odbor bo novo predlogo obravnaval v sredo. Med tem bo carinski pododbor sklepal o carinski predlogi. Določeno je že, da se bodo zvišale tiste carine, ki niso vezane na nobeno trgovinsko pogodbo. Ponekod že pomanjkanje votle Vratislava, 5. julija, d. Kakor objavlja tukajšnji magistrat, je nastopilo zradi suše že pomankanje vode. Ce bo vročina trajala še dalje, je preskrba mesta z vodo močno ogrožena. Potsdam, 5. julija, d. Tu se je pojavilo zaradi trajne vročine znatno pomanjkanje vode. Dunaj, 5. julija, d. Mesto je kljub hudi vročini še vedno dobro preskrbljeno s pitno vodo. Po mnogih krajih Avstrije je velika suša. ovor Dunaj, 5. julija, d. Na današnji seji glavnega parlamentarnega odbora je prečital zvezni kan-celar dr. Schober vsebino odgovora avstrijske vlade na Briandovo spomenico o Panevropi. V debato je poseglo več poslancev. Kakor zatrjujejo politični krogi, avstrijski odgovor pozdravlja Briandovo spomenico kot hvalevredno pobudo ter jo jemlje na znanje. Izjavlja pa, da je avstrijska vlada pripravljena podrobneje proučiti Briandove predloge. Pripominja naposled, da jo od političnih in gospodarskih prilik v Evropi odvisno, pod kakimi pogoji, in v kateri obliki so bodo uresničile Briandove ideje. Odgovor avstrijske vlade bo odposlan avstrijskemu poslaniku v Pariz, ki ga bo takoj izročil zunanjemu ministru g. Briandu. Pariz, 5. julija. AA. Quai d-Orsay objavlja odgovor nizozemske vlade na Briandov memorandum o evropski federaciji. Nizozemski odgovor je zelo ugoden gledo na francoski predlog ter naglaša potrebo koordinacije ekonomskih in moralnih sil Evrope. Obenem naglaša, da mora tako evropska federacija, kakor ludi Zveza narodov dati prednost gospodarskim problemom pred političnimi. Pozdravi predsedniku vlade Beograd, 5. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev Peter Zivkovič je dobil to-le brzojavko iz Korčule: Odličnega in modrega prvega sodelavca junaškega kralja pozdravlja učiteljstvo korčul-skega sreza s svoje prve konference. Stanje banico za mednarodno plačilo Pariz, 5. julija. AA. Bilanca banke za mednarodna plačila znaša koncem junija v aktivah in pasivah 1.085,421.850 švicarskih frankov. Seja odbora za balkanski pokal Sofija, 5. julija. AA. Jutri v nedeljo bo seja odbora za balkanski pokal. Tej seji bodo prisostvovali razen grških delegatov tudi delegati vseh balkanskih držav. Orško-turška pogodba ratificirana Atene, 5. julija. AA. Današnji uradni list objavlja zakon, ki se i njim ratificira grško-turška pogodba. Silno neurje v Črni gori Cetinje, 5. julija. AA. Včeraj je v občini Laškopolski, srez podgoriški, divjala velika nevihta s točo. Vinogradi in tobačni nasadi so popolnoma uničeni, škode je nad 2 milijona dinarjev. Katastrofalnih posledic cepljenja proti jetiki so krivi zdravniki v Liibccku Berlin, 5. julija, n. Načelnik državnega bakteriološkega zavoda v ministrstvu za notranje zadeve v Berlinu je preiskal glede na zastrup-ljenje v Ltibecku Calmettovo cepivo in je našel, da je cepivo 6amo bilo odlično. Tisto cepivo pa, ki so ga uporabljali v Ltibecku, je . balo napačno in slabo prirejeno, ter v najvišji meri strupeno: pravo morilno orožje. Najslabio luč meče na zdravnike v Ltibecku dejstvo, da tega cepiva sploh niso odtegnili prometu in da niso opozorili babice na to, da ga ne smejo uporabljati. Monarhistična zarota na Portugalskem Lisabon, 5. julija, n. Tukaj so bili aretirani polkovnik Almeda, profesor Sicueredo in še nekaj drugih uglednih oseb, ki so bile zapletene v monarhistično zaroto. Zaplenjeno je bilo mnogo dokumentov, iz katerih izhaja, da ■bi moral priti na portugalski prestol princ Duartenumo. Aretirance so prepeljali v trdnjavo Elva. Težka nesreča Esi. letalca Hirschberg, 5. julija, n. Pri letu preko Kr-konošev z avijonoin »Jedrilica« je sloviti češki vojni pilot Bontsch padel z višine 500 metrov in dobil smrtnonevarne poškodbe. Aparat sa je razdrobil na kose. Obsojena ponarejevalca jugoslovanskih novčanic Dunaj, 5. julija. AA. Korbiro poroča: Nedavno je bil aretiran jugoslovanski podanik trgovec Peter Rupčič skupno z madjarskim podanikom Adolfom Langom, ki sta poskušala ponarejati jugoslovanske novčanice. Policija ju je aretirala na prijavo tiskarnarja, pri katerem sta hotela dati v delo ponarejanje novčanic. Pri prvi razpravi je dunajska porota oba oprostila. Danes se je vršila na osnovi sklepa vrhovnega sodišča nova razprava, pri kateri je bil Peter Rupčič obsojen na 10 mesecev, Lang pa na 6 mesecev strogega zapora. 'Predsednik SM slovaški V nedeljo je blizu 1500 češkoslovaških legijo-narjev, njihovih žen in otrok posetilo predsednika Masaryka na njegovem gradu Zidlohovice in na navdušene pozdrave otrok je Masaryk odgovoril s temi besedami: »Zdaj vain moram odgovoriti in sicer ne samo otrokom, temveč tudi starejšim, materam, očetom, dedom in babicam. Ne bom mnogo govoril. Kakor za vas, so bile tudi zame izkušnje naše borbe v inozemstvu velike in za vse moje življenje odločilne, in jaz mislim, da so bile te izkušnje tako lepe in drage, pa čeprav niso bile vedno lahke in brez bolečin, da bi lahko ta spomin nas vse, stare legijonarje in naše otroke, vodil za istim smotrom, za katerim smo šli tedaj mi v inozemstvo. Kakšen smoter je to bil? Mi smo hoteli postati svobodni, mi nismo hoteli osvoboditi samo sami sebe, temveč narod, mi smo hoteli obnoviti našo državo. Vedeli smo, da je to težka stvar, toda uspeli smo in jaz sem že neštetokrat dejal, da bi mi tega brez legijonarjev ne bili napravili. Takrat ni bil čas za to, da bi samo deklamirali o naših pravicah, kajti človek ne sme samo z besedami braniti svojih pravic in v času, ko se je ves svet boril, bi naši glasovi, ki bi se samo teoretično sklicevali na naše pravice, nikamor ne prišli. In to je pomen legijonarstva, da smo se v Izvrstno aranžiran, skrbno pripravljen se je zbral XVI. kongres komunistične stranke. Ze vnaprej v opredeljene in določene smeri usmerjeno zanimanje delegatov je omogočilo Stalinu odgovoriti kongresu na vprašanja, ki mu jih je potom vojaško centraliziranega aparata stranke, potom enotnega njenega ogromnega izvršilnega organa — tiska sam sugeriral. Neprijetna vprašanja, na katera noben teoretik stranke danes ne ve odgovora, so na ta način zabrisana, zamazana, postavljena pod očala, nemerodajnosti, dasi jih življenje v Rusiji postavlja samo, vsak dan bolj na prvo in najkočljivejše mesto — na mesto vprašanja eksistence človeka in njegove zmožnosti. Skupna naklada 22 milijonov časopisnih izvodov dnevno je spet enkrat, z uspehom zaenkrat, zadušila vprašanja o jutrišnjem dnevu in omotila mrzlično pričakujoče mase. Krona tega aranžmaja je govor Stalina, ki ga je v resnici poslušal ves svet, iščoč jv njegovem udarjanju, v njegovem sar-i kazmu in strupeni ironiji one klice, ki tako nepreračunano dolgo in nepreračun-Ijivo dolgo uporno vzdržujejo kvašenje ruskega ljudstva; upajoč razvozlati v njegovih stavkih uganko časa. In kljub svoji prevdarnosti, kljub ostroumni dispoziciji svojega govora, se Stalin sam ni mogel izogniti posrednemu razvozlavanju te uganke, nehotč, proti svoji volji) pa vendar, ker so za maso in svet izbrano pripravljeni dogovori tako tesno opleteni z reševanjem te uganke in tako organično združeni z analizo te, da je bil drug izhod nemogoč, najmanj pa molk. — Obenem je pa že rusko življenje tako jasno preciziralo to vprašanje, da je bilo vsako akrobatstvo izključeno. Priznati je, da je bil za kongres stranke Dr. Val. Rožič: Andrejčkovemu Jožefa y spomin (Konec.) Kdor hoče življenja in pisateljevanja slovenskega pisatelja Jožeta Podmiljšaka bolj podrobno spoznati, naj bere »Ljubljanski Zvon« 11884 in spise Andrejčkovega Jožeta v Narodni i Biblioteki Novo mesto 1884 ter tudi »Ljubljan-; ekd »Zvon« z 1. 1882. Andrejčkov Jože je spisal , naslednje zanimive povesti in črtice, ki so izšle po raznih literarnih revijah in listih, kakor sledi v sledečem kronologičnem redu: Slovenski Glasnik.« 1. Na savskem bregu (pesem 1865), 2. Popotnik v Arabski puščavi in Čertice iz življenja na kmetih (1866), 3. Popotni listi, Slovo (pesem), ! P.eaar Jožef v Krašnja, Nočni sprehod, Obraz iz Svi!OTJa na kmetih, Ubežnik, domača povest, Nočni požar (pesem) 1867, 4. Spiritus familiaris, Od Ljubljane do Komorna, Zgodovina motniške-ga polža, Mlada ciganka (pesem) 1868. »Besednik.« 5. Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše (iz poljščine predelana povest), Severna luč, Hudodelec, Kabilci, Spomini, Trdnjava Komaren, Deček P« potoku (pesem), Maščevanje (poslovenil iz poljščine) vse iz leta 1869, 6. Miha Brton-celj in njegove Čudovite dogodbe po svetu, Go- i ra Vezuv, Strah, Vihar na morju, Zadnji grof ; Limbarski, Ptič Guačaro, Mladi gozdar, Kmet-j tki godci, Potresi v južni Ameriki, vse v letu 11870, 7. Božja kazen (kmečka povest), Plaveč na Savinji (povest), Tarantela, Obraz iz Neapola (iz češčine), Iz malega raste veliko (povest), Klavec : in volk (hribovska povest), Čudovita zmaga J (ljudska pripovedka), Vojniška republika za porskib Kozakov (iz češčine), Emanek, lovčev ■ sin (povest iz češčine), O zgodovini mlinov (poslovenil iz Slovana), Berač (povest) vse 1. 1871, 8. El Nino, telovajški načelnik (iz češčine), , Ni vse zlato, kar se blišči, Rejenka (povest), vse ULsavyk češko~ mladim dejanju izkazali z vsem, kar smo imeli, in s krvjo; in ker so se ti naši fantje borili v zveznih armadah, so jih vsi smatrali za svoje sobojevnike in so jih tako že priznavali kot državo. To, kar se je 28. oktobra potem zgodilo doma, je bilo po eni strani zasluga legijonarjev, obenem pa so naši doma šli isto smer kakor mi zunaj. Mi smo bili zunaj na boljšem kakor naši doma. Mene zunaj avstrijski birokrati niso mogli zapreti, toda lahko so mi zaprli otroka doma in zato je bilo trpljenje doma, to vedno ponavljam, veliko in večje kakor naše zunaj. Pravičnost zahteva, da to priznamo. Toda naj bo že kakorkoli; priborili smo si svobodo in naloga legijonarjev in vaša, otroci legijonarjev, je, da ohranite in izpopolnite, kar so vaši očetje priborili in ustvarili. To je pomen legijonarstva in njegove tradicije. Vaši očetje vam bodo lahko razložili, kar so prestali, in vi, otroci, ki že znate čitati, boste lahko mnogo čitali o tem, kar se je zunaj godilo. In tega ni mogoče pozabiti. To mora biti bodrilo, to vam mora vedno biti bodrilo. Zato pa želim, in kolikor bom mogel, vam bom tudi pomagal, da se bomo razvijali v tem duhu, da bomo korakali naprej. Pozdravljam vas, zahvaljujem se vam, da ste prišli in da smo se mogli videti iz oči v oči.« yvi asi izbran precej posrečen historični moment — moment delne gospodarske krize vseh držav —, če je mogoče govoriti o izbiranju momenta. Kongres je namreč moral biti sklican, ker je napetost dosegla tako višino, da je bilo treba položiti obračun. In kongres je začel z ugotavljanjem svetovne gospodarske krize, katere se je v največji meri poslužil sam prvak, da kolikor toliko omili vtis konca svojega govora, kar je bilo po deseturnem naporu tem lažje. Sodobna gospodarska kriza, brezposelnost in nasprotja med vodečimi državami — to je bil največji as v rokah brezobzirnega igralca ob mizi svetovne politike. Njega ne moti neizogibnost valovanja življenja, perijodičnost gospodarskih kriz, ki jih je življenje še vedno rešilo mimo volje tega ali onega, proti teorijam desne ali leve meje političnega nihanja, zanj je ta kriza zadnja, odločilna, edina merodajna, ker le na podlagi te samovoljne domneve, ki je niti sam ne utemeljuje, se je v drugi tretjini svojega govora lahko obrnil k raz-motrivanju domačih opeklin in k zagovarjanju domačih, široko zevajočih ran. Njega ne moti poglavitna, naravna lastnost vsakega organizma, za kakršne je smatrati tem bolj družabno-državne sklope, da ima vse živo v sebi dovolj protistrupov, da izživi — za družbo vedno le prehodne — vročine in se avtomatično zaceli. Njemu je za delegate, ki se naj vrnejo z novimi injekcijami na svoja mesta, ne-obhodno potreben kot pojem družbe, pojem enotnega, nečlenovitega organizma, ki v celoti naenkrat lahko zamre. Ne glede na to, da Stalin precej svojevoljno izbira statistične podatke, mešajoč v soodnošajih pojmovne kategorije, so njegovi argumenti tako slučajni in površni, da se v svojem govoru zateka k mnenjem 1872, 9. Laponci, Samojedje, Mlinarjev sin (povest), Spomini na Dubrovnik (iz češčine), Popotovanje po Ruskem (vzeto iz knjige Življenje v Rusiji, poslovenjeno), Dambeški zvon, vse leta 1873, 10. Kralj Mida v mongolski obleki (mongolska pravljica 1874, 11. Sabinka, slovenska junakinja (povest iz začetka 15. stoletja) 1876, 12. Olumuc, krajevni obraz 1877. »Zora.« _ 13. Roparjeva ljubica (spomini iz vojaškega življenja 1872), 14. Beračeva povest, Tirza (obraz iz življenja Hebrejcev) 1873, 15. Graščinski zdravnik 1874, 16. Pot do pogube je kratka, 1875, 17. Jan Amas Komenski (iz češčine 1876). Družba sv. Mohorja je izdala 1. 1867 povest Žalost in veselje, 1. 1868 v Koledarju povest »Tolažba na smrtni postelji«, L 1875 (že po njegovi smrti) v 33. zvezku »Slovenskih večernic« kratko povest »Srečen«, obraz iz življenja med vojaki. Matica Slovenska (letopis 1871). Mačeha in pastorka (povest iz Ukrajine, dalje iz češčine poslovenjeno študijo Ferdinanda Kopa: Nekaj iz ruske zgodovine. Talija (slovensko dramatično društvo) je izdala v 16. zvezku Tali je 1. 1870: Sam ne ve, kaj hoče, in Umetnost in narava, po Albiniju v 21. zvezku Talije 1871—1921. V Pajkovem »Venčku« L 1875 je izšla povest »čarovnik«. Razen omenjenih so njegovi spisi še ti: V Glasniku: 22. 0 zvezdah (narodna dobrotina 1865), Matevž Klander (obraz iz francoskih vojsk 1866), Moj dom, pesem, 1864, Maščevanje (iz češčine), Popotovanje na goro Atos (po češčini 1868), Gre-gelj Koščenina (obraz iz domačega življenja 1865), dalje v Besedniku: 23. L. 1869: Ob ledenem morju, Izlandija, Skalni možiček, Sibirija, Elija Howe, ki je iznašel šivalni stroj, Kitajski značaji. L. 1870: Smodnik in njegova priprava, Praznik sv. Januarja v Neapelju, O nekdanjem tovorenji. 1871: Slikar- evroskih veličin, ki so v Evropi nepoznane, k člankom časopisov, ki jim zaradi male razširjenosti in lokalnega pomena skoraj ni potrebna pošta. S takimi argumenti Stalin osvetljuje položaj Evrope, spretno se poslužujoč res naivnih protisovjetskih premišljevanj, kot stališča in kriterija dozorelosti evropske misli sploh. Od Zapada je bilo treba kreniti domov, na kočljivo polje nerešenih, ostro ščeme-čih, uporno grozečih, nerešljivih problemov. Tedaj je bil vržen na mizo drugi as — tempo razvoja industrializacije. Žebelj kongresa, središče priprav, začasen odkup od bodočnosti, polje, kjer se je govornik lahko razmahnil. In to je on storil v polni meri. Tik za zapadnim »razvalom« sledi blesteča zgradba industrije, v kateri more zemlja pač res zaznamovati presenetljive uspehe. Igra milijonskih številk, ki se izgubljajo v bodočnost, ki je — ne breg prozornega namena — dobro povdarjena, ker je še ni. »Obračun « za bodočnost. Kongres je to gesto prenesel z ovacijami. Radi poznejšega lažjega prehoda na kočljivejša pozorišča pa je Stalin že tukaj zelo previdno ugotovil razliko med »tempom« in »višino« ter podčrtal gorostasno zaostalost Rusije, če se pogleda nanjo s stališča »višine«, opozarjajoč na bodoče težave in naloge. Tudi po njegovem mnenju ruska industrija kljub silnim tempom — ki so z ozirom na prejšnje osirotenje države razumljivi in naravni, kot zadnji zagon tonečega k rešilnemu čolnu — še dolgo ne more biti kos državni svoji nalogi, ki jo pa je treba rešiti v najkrajšem času. In tako preide govornik k stvarnosti, k pekoči, neusmiljeni, žalostni stvarnosti in sam navaja pretresujoče številke: »Kar se tiče posebne površine žitaric, dobimo, če vzamemo povprečno produkcijo žitaric 1. 1913 za 100, sledečo sliko: 1. 1927 — 91-9%; 1. 1928 — 90-8%; leta 1929 — 94-4%; 1. 1930 — 110%«, — nakar ugotovi prepočasno naraščanje poševne površine in v drugem delu govora omeni, da naraste prebivalstvo Zveze vsako leto za več, ko za tri milijone duš. Pomen in kakovost te poševne površine pa spoznamo že iz njegovih številk: »Kar se tiče tovarnega dela povprečne produkcije žitaric (izven vaški obrat)«, pravi Stalin, — »imamo, upoštevajoč normalo 100% za 1. 1913, za 1. 1927 — 37%, za 1. 1928 — 36-8%, za I. 1929 — 58%.« Iz teh podatkov jasno gledata pomanjkanje in dokaz, da polovico posejanih kultur požre plevelj, ter da ima prebivalec Zve-‘ ze le polovično zmožnost preživljati se. »Jasno je,< nadaljuje Stalin, »da smo še daleč od predvojne višine, kar se tiče obdelovanja žitaric za hrano. Se bolj vznemirjajoča slika se pa nam odkrije na polju živinoreje. Če vzamemo povprečje sta-leža za 1. 1916 kot 100 se ta normala spreminja sledeče: 1927 1928 1929 1930 Konji 88-9 94-6 96-9 88-6 Govedo 114-3 118-5 115-6 89-1 Ovce in koze 126 126 127-8 87-1 Svinje 126-1 126-1 103 60-1 Stanje, ki se je ob Nepu kolikortoliko vzdrževalo na neki konstanti — z ozirom na rast prebivalstva in potreb torej kolo-salni zastoj —, se v letu 1930 — ki ga je pretekla komaj polovica, ta konstanta mahoma zruši in razblini v nič ogromen del že itak revnih mesnih rezerv. To je uspeh kolektivizacije! stvo starih Egipčanov, Praznik pokore v Hindo-stanu, Izreja amerikanskih otrok, Slava ne osreči, Milo, Življenje na planini. 1872: Božja pot pri sv. Valentinu, Krvava krčma na Ogrski pu-stini. 1873: Lov na tigra, Revščina v Londonu, Osveta. 1874: Hudičev zaklad (pravljica), Arabska kava. Podmiljščakovi spisi so še sledeči,ki so izšli v prvi vrsti v »Slov. Glasniku«, v Besedniku, v koledarju in Večernicah družbe sv. Mohorja. 1. Zapuščena, 2. Sv. Til, 3. Sv. Marjeta, 4. Sv. Stefan, 5. O Torki, 6. O divjem možu, 7. Vegova svečanost (Novice 1865), 8. Nočni požar, 9. Vito-vec pri Trojanah, 10. Svibno, 11. Lepe pesmi, glas seže v deveto vas, 12., Vseh svetnikov dan, 13. Popotnik v arabski puščavi (Cvetnik 1868), 14. Ptičje petje v poletnem jutru (iz češčine), 15. Burja in zametje v Alpah (po češkem), 16. Razpotje življenja, 17. Boj z bikom, edini spis katerega je Andrejčkov Jože priobčil s svojim pravim pisateljskim imenom v 3. letniku Besednika 1871, 18. Boj z volkovi, 19. Izgubljena ljubezen (v rokopisu), 20. Marmaraš (balada ne tiskana), 21. Modrijan Nathan (po Lessingu nedovršen sprevod v rokopisu), 22. Spomini (pri sv. Mohorji, Za Kalom, Tolovaji), 23. Potočnice (pesem), 24. Mnogo smešnio (tiskane po raznih Besednikovih letnikih, a brez podpisa), 25. Pastork Knor (rokpis pri Družbi sv. Mohorja v Celju), 26. Damoklejev meč, gluma v I. dejanju, poslovenil Andrejčkov Jože, izdalo dramatično društvo v Ljubljani 1881, 27. Sodba v Češkem Brodu, novela iz češčine, podlistek v »Soči« 1877, 28. Nesrečni pesniki (Zora 1873), Pri tem spisu je podpisan sicer: J. P—t, ki brez dvojbe znači Jožeta Podmiljščaka, ne pa J. Parapata, ker je končni t skoro gotovo tiskarska hiba, 29. Neumni Peci val (iz poljščine), 30. Neumni volk (ka-šubska narodna), 31. V mladosti se je treba učiti in vaditi (po Komenskiju, Cvetnik 1868). Nekaj Andrejčkovih spisov se nahaja tudi v dijaškem listu »Torbica«, ki so ga ljubljanski tretješolci 1. 1863 sami pisali, kjer so imeli nekako dijaško književno društvo, čigar glasilo je bila »Torbica«. Pisatelj g. Jereb pravi v svo- Stalin je m >ral vreči na mizo najslabšo šbartno karto in priznati, da »je problem žitaric osnovni člen v sistemu sovjetskega ! metijstva in ključ rešitve vseh drugih problemov.« Problem žitaric se je še tik pred kongresom poskusilo rešiti s kolektivizacijo, po mnenju Stalina »edino za socijalistično državo možno metodo«; tik pred kongresom se je napravilo generalni naskok na kmeta po »edino možni« strategiji, rezultat nam pa kaže navedena tabela. Prav milo in previdno, izogibajoč se premega udarca, se govornik nasloni na tehnične kulture (lan, konoplja, bombaž) in v teh napove splošno načelo, ki ga je razumeti za vse kmetijske panoge, da so namreč mogoča in verjetna v bodočem velika kolebanja in spremembe, ker prevladuje mali tip kmečkega gospodarstva. S tem pa je dal znak na možnost skrajnega odpora, ki ga sam, kot človek ne-povprečnega uma, gotovo pričakuje, pa mu strahotna potenca njegove volje ne dovoli, da bi se uklonil — življenju, kateremu s tem uporno in izzivajoče nudi glavo. In življenje se ne bo obotavljalo to ponudbo brez vsake obzirnosti sprejeti. Počifaiška kolonija Rdečega križa Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je organiziral počitniško kolonijo za ljubljansko šolsko deco osnovnih in meščanskih šol, ki je socijalno in zdravstveno potrebna oddiha na deželi. Za kraj kolonije si je Rdeči križ izbral prelepo in solnčno Trato v Poljanski dolini ob divni Poljanski Sori. Na Krekovem trgu so se včeraj kmalu po 8. zbrali otroci za odhod. Prišle so deklice v starosti od 9 do 12 let v spremstvu svojih mamic. Okoli mestnega avtobusa je bil vesel živžav. Deklice so se s težkim srcem poslavljale od domačih. Zopet so pa bile vesele, ko so zasedle mestni avtobus, ki jih je ob 9. dopoldne odpeljal pod vodstvom tajnika krajevnega odbora Rdečega križa g. Ivana Malnariča in dveh učiteljic v Poljansko dolino. Bilo je skupaj 30 deklic. Vsaka je imela s seboj majhen pleten kov-čeg, napolnjen s perilom, oblekco in z drugimi potrebščinami. Na sprednjem delu avtobusa je vihrala lepa zastava Rdečega križa, deklice so se poslavljale z zastavicami z rdečim križem na belem polju. Od deklic se je poslovil tudi predsednik krajevnega odbora dr. O. Fettičh. Deklice ostanejo na Trati 4 tedne, nakar pride tja druga kolonija. Da bi bile srečne in vesele tam na Tratil Spominska plošča Andrefčkovevnu Jožefa Danes v nedeljo 6. julija bodo v romantični Krašnji slovesno odkrili Bpominsko ploščo popularnemu pisatelju Jožetu Podmiljšalcu (Andrejčkov Jože). Program slavnosti je ta-le: a) sprejem udeležencev in gostov ob 9. dop. v Krašnji, b) ob 10. sv. maša, poje moške zbor »Sloge« Medvedovo: »K tebi srca povzdigni-mo«, c) po maši odkritje spominske plošče na »Konju«. Sprevod. Slavnostni govor prof. Maksa Pirnata, več pesmi in držvana himna. Poje in igra društvo »Sloga« iz Ljubljane. Popoldne ob 3. ljudska veselica na prstem z bogatim sporedom. Udeleženci iz Ljubljane se odpeljejo ob 7.46 s kamniškim vlakom do Domžal, od tu pa z avtobusom v Krašnjo. jem spisu »Josip Podmilšak, pisatelj slovenski v »Lj. Zvonu« 1.1884, str. 731, da sledečih Podmil-šakovih spisov ni nikjer dobil natiskanih: 1. Nekaj besed našim duhovskim in deželskim učiteljem, 2. Eno popoldne na Brezovici, 3. Ruska zima 1812. leta (Francozi na Ruskem), 4. O bučelah, 5. O čudodelnem stolčku, 6. Polar-ska zima, 7. Samota, 8. Nesrečni dijak, 9. Potovanje po savinjski dolini, 10. Orel, 11. Gozdarjenje, 12. Eskimojci, 13. Deklica na obrežju, 14. Dvogovor o gospodarstvu, 15. Deček ob potoku, 16. Oda Janeževemu klobuku, 17. Suknjo doli. Dramatično društvo v Ljubljani ima baje v rokopisu še sledeče Podmilščakove prevode: 1. Slepi mladenič (romantičen igrolcaz v 3. oddelkih iz češčine), 2 Ne pravi, a vendar pravi (burka v dveh dejanjih tudi iz češčine), 3. Pred lovčevo hišo, elegična opereta v enem dejanju iz češčine, 4. Kodričeve poslednje ure (solo prizor), 5. Krojač in čevljar ali žegnanje na Dobrovi (gluma s petjem in plesom v treh dejanjih iz češčine), 6. Kmet milijonar (romantično čarovna pravljica s petjem v treh dejanjih po Ferd. Raimondu), 7. Trdoglava žena (pravljica v treh dejanjih iz češčine). Navedli smo, upam, skoro vse Podmiljščakove spise. Moje naštevanje ni kritično znanstveno, temveč sem hotel pokazati ob tej spominski priliki in slavnostnem dogodku, kako marljiv, vstrajen in neizmerno delaven je bil Andrejčkov Jože — Josip Podmiljšak. Ni imel veliko ali skoro nič_ vzglednih prednikov pisateljev, kajti k tem bi smeli prištevati k večjemu tedaj živečega višnjegorskega župnika Janeza Ciglerja in njegovo prvo izvirno in izvrstno slovensko povest »Sreča v nesreči« (»Svetin«). Dalje Levstikovega »Martina Krpana« in nekatere Jurčičeve spise iz 1. 1863—1865, zlasti Jurčičevega »Jurija Kozjaka« in »Domna«. Zato naj bo Josip Pod-milščak predvsem slovenskim dijakom svetel vzor pridnosti, vslrajnostd in ljubezni do slovenskega jezika in njegovega izvora: slovenskega naroda. število vseh Podmilščakovih spisov znaša nad 150. Seja ljubljanskega magisirafriega gremija Ljubljana, 5. julija. Magistratni gremij je na petkovi nad dve uri trajajoči seji razpravljal o raznih tekočih v njega kompetenco spadajočih zadevah občinske uprave. 0 novi tarifi za izvoščke in avtoizvo-ččke poročamo na drugem mestu. Na podlagi poročila gospodarskega urada je gremij deloma ugodil prošnji magistratnega uradnika g. Frana Koširja za odpis predpisa glede zasutja jame za Bežigradom, dalje je bilo do konca tega leta podaljšano dovoljenje Amaliji Novak, da sme še imeti ob Dunajski cesti nasproti Gospodarske zveze barako za prodajo sadja in raznih živil. Gremij je ugodil prošnji oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani, da postavi avtomatične električne tehtnice po mestu; pomladku Rdečega križa je bila dovoljena prav tako postavitev avtomatičnih električnih tehtnic na raznih krajih mesta. Na novo se snujočemu Sokolu III. za bežigrajski okraj se odda v najem prostor ob Dunajski cesti za telovadišče. Mizarskemu mojstru Perku je bila oddana naprava lesenih klopi za živilski trg na Vodnikovem trgu in drugod. POROČILA GRADBENEGA URADA. Gremij je oddal napravo kanalov pod Rožnikom stavbnim tvrdkam E. Tomažiču, Stavbni družbi in inž. Tavčarju, vsakemu po eno tretjino. Naprava železobetonskega mostu čez Mali graben na Opekarski cesti v bližini gostilne pri Koscu je bila oddana stavbeniku Matku Curku. Kredit za ta most je določen na Din 221.000'—. Gremij je za nazaj ugodil odpis stroškov za prevoz smeti iz Narodnega gledališča. Gremij je dalje odobril oddajo obnove pročelja Mestnega doma stavbni tvrdki Tonnies. V ta namen je določen kredit Din 22.000. Tvrdka Tonnies je že pričela z obnovo pročelja. Obnova je bila nujno potrebna gledena gasilski kongres, ki se bo vršil meseca avgusta katerega se udeleži tudi mnogo delegatov iz inozemstva, osobito iz Poljske in Češkoslovaške. Ureditev in poprava pločnikov je bila oddana zagrebški tvrdki Reš. Naposled je bila oddana naprava kioska za trafiko na vogalu Dunajske in Vilharjeve ceste tvrdki Matko Curk. STAVBNA DOVOLJENJA. Magistratni gremij je dalje odobril 10 stavbnih dovoljenj in sicer: Božu Račiču za gradnjo pritlične lesene hiše ob Gerbičevi ulici,in sicer provizorično. Hotelu »Miklič« je dovoljena naprava vhoda v restavracijo na Masarykovi cesti, Ivanu Marinšeku adaptacija lokala ob Poljanski cesti 57, Heleni Tušar adaptacija lokala ob Medvedovi cesti 30, Franju Omahnu stopnišča in kanal na Sv. Pe-Petra c. 53, Josipu Hudniku prizidek in kanali-tra cesti 53, Josipu Hudniku prizidek in kanali- Trbovlje, 5. julija. V dobi po letu 1903. je znatno napredovala »ocijalistična miselnost med rudarji. Tudi v tem razvoju je našla velika doba le majhne ljudi. Strankini voditelji so bili z malimi izjemami sami koristolovci, ki jim je bilo predvsem do osebnih koristi; nekateri člani or-anizacije, delavci slabše kakovosti, so kot rezvestni hujskači delavstvu pa tudi sebi le škodovali. V domnevni borbi za delavske pravice so v svoji kratkovidnosti in zaradi ne-eposobnosti postali osebni, kar je ugledu cele organizacije silno škodovalo. Uradništvo in paz-ništvo so po »ocijalističnih glasilih blatili in sramotili ter zasmehovali na javnih shodih in zborovanjih. Marsikateri od napadenih je radi ljubega miru, in ker si drugače ni vedel pomagati, vstopil v delavsko organizacijo. Demagogija neodgovornih hujskačev pa ni prinesla delavstvu nikakih koristi, nasprotno, pri delovodstvu so s tem izzvali odpor in mržnjo, katere posledice, večkrat zelo hude, je občutilo nezasluženo zopet le delavstvo. Marsikaterega od hujskačev je z odpustom, žal le prepozno, zadela zaslužena kazen. Navedeni ukrepi so znatno pripomogli k omejitvi obrekovanj in poznejši mirnejši in znosnejši dobi. Leta 1004. je pričela rudniška uprava, ki je imela takrat svoj sedež na Dunaju, s temeljito modernizacijo vseh naprav v svojih rudnikih. Meseca' junuarja leta 1906. je delavstvo, ker Be njihovim mezdnim in drugim zahtevam ni ugodilo, zopet in tokrat v zimskem času stopilo v stavko. Ponovno se vršeča pogajanja glede poravnave in zopetnega pričetka dela je vodil za delavstvo takratni tajnik strokovne in politične organizacije v Trbovljah. Pogajanja niso imela nikakega pozitivnega uspeha; še pred koncem štrajka je bil omenjeni tajnik aretiran in izgnan iz Trbovelj, delavstvo pa se je, ker je ostalo brez vodstva, vrnilo po nekaj dnevnem stavkanju na delo. Tudi v tej stavki so delavoljni in ovaduhi samo škodili. Stavkokazi, ki so najsrnmotnejši pojav v zgodovini delavskih borb, so, zapeljani po trenutnih koristih in obljubah od delovodstva, tudi v tej stavki odločilno pripomogli, da štrajkujoči s svojimi zahtevami, ki bi prišle enako tudi njim v dobro, ni9o uspeli. Vsa hvala pa gre okoliškim kmetom in drugim posestnikom, ker so v času mezdnih bojev delavstvu stali ob strani in ga podpirali z živili in drugim. Po ponovnih neuspehih in gmotni škodi, ki jo je delavstvo po brezvestnem hujskanju vtr-pelo, je končno uvidelo, da so ga le izkoriščali. Nastopila je doba popolnega pomirjenja; neodgovorni elementi, ki so povzročili toliko gorja delavstvu, so bili ali odpuščeni, ali so morali stopiti v ozadje, kjer niso mogli več škodovati. Tolikokrat prevarano in v zaupanju zlorabljeno delavstvo je krenilo na realnejša pota. Za svoje zaupnike v odbor druge rudarske skupine so izvolili trezne in prevdarne može, ki so premišljeno in energično, pa taktno, zastopali interese delavstva. Smotreno de- zacija v Hradeckega vasi 40, Adolfu Reichu adaptacije tovarniškega poslopja na Poljanskem nasipu, Franju Jerku gradnja enonadstropne hiše ob Dunajski cesti. Naposled sta bili odobreni dve važni stavbni dovoljenji in sicer za ljubljanski »nebotičnike, to je palačo Pokojninskega zavoda za privatne nameščence ob Dunajski cesti in Gajevi ulici. Visok bo 32 m. Gremij je zavrnil ugovore Ljubljanske kreditne banke, v kolikor so bili podani iz javnopravnih razlogov. Zavarovalni družbi »Dunav« je bilo izdano stavbno dovoljenje za gradnjo palače ob Dunajski cesti na zemljišču, kjer je doslej stal Korsikov cvetlični paviljon. VPORABNA DOVOLJENJA. Gremij je končno odobril 9 vporabnih dovoljenj za novozgrajene hiše in sicer: Antonu Osenarju ob Ilirski ulici, Vladimirju Vajdi ob Šmartinski cesti, Frančiški Cigler ob Staretovi ulici, Valeriji Kirchschlager ob Dunajski cesti, Danilu Saplji za Bežigradom, Ani Friškovec ob Gebičevi ulici, Dragu Kosu ob Levstikovi ulici, Nuši Breznik na Vrtači in Pavli Bohinec ob Rimski cesti. Upravi velesejma je gremij naročil, da izvede na velesejmskem prostoru kanalizacijo. NOVA TARIFA ZA IZVOŠČKE IN AVTO-TAKSIJE V LJUBLJANI Na petkovi seji magistratnega gremija je mestni obrtni urad poročal o novi tarifi, ki jo je določila banska uprava za izvoščke in avto-izvoščke.Tarifa je že z včerajšnjim dnem stopila v veljavo. Avtotaksiji morajo imeti predpisane taksametre, ki jih pa še niso dobili. — Začasno so se avtotaksiji z Dunajske ceste, odnosno Gajeve ulice premestili na Aleksandrovo cesto, ker so se že včeraj postirali v dolgi koloni od tvrdke Magdič tja do Gledališke ulice. Nova tarifa je naslednja: 1. za izvoščke (enovprežne) za prvih 10 minut vožnje 15 Din, za vsakih pričetih nadaljnih 5 minut 5 Din. Vožnja na kolodvor podnevi 20 Din, ponoči 30 Din. Za vsakih 15 minut čakal-nine 5 Din. 2. za avtoizvoščke v mestu za prvih 500 m 10 Din,za vsakih nadaljnih pričetih 250 m pa 2 Din. Za vožnje preko mestne meje, odnosno črte linijskega urada za prvih 500m 10 Din, za vsakih nadaljnih pričetih 200 m pa 1 Din. Za vsake dve 2 minuti čakalnine 1 Din. Ce se vozi več kot 4 osebe preko meje, se sme ra-črnati toliko, kolikor v mest i. /.n pc.vrotek praznega voza pri vožnji izven mesta od pričetega km 5 Din. Za prtljago ali psa pa 5 Din. Mala ročna prtljaga je prosta. Predpisan je taksa-meter, ki bo avtomatično registriral prevoznino in čakalnino. lovanje zaupnikov, ki je ostalo vedno v okvirju možnosti, je pridobilo delavstvu zopet ugled, mu priborilo marsikatero zboljšanje v gmotnem oziru ter pripomoglo k nadaljni spopolnitvi so-cijalne zakonodaje. Oblasti, zlasti rudarske, so dobile zopet zaupanje v delavske zaupnike ter podpirale njih upravičene težnje kjerkoli. Tudi v navedeni dobi je prišlo do nesoglasij med obema pogodnikoma, s posredovanjem in uvidevnostjo z ene ali druge strani in z uvaže-vanjem obojestranskih interesov je pa prišlo vedno ddo ogledali še druge zanimivosti trboveljske • udarske kotline, zvečer po odpotujejo. Blagoslovitev gasilskega d -ina na Kleku pri Trbovljah. Danes v nedeljo dne 6. julija t. 1. bo blagoslovljen novi gasi ski dom šele pred us^anovljenega gasilskega društva Klek. Odbor kakor tudi ilanstvo tega društva, ki je bilo do nedavnega še organizatorično podrejeno gasilskemu društvu Trbovlje-trg, je z vztrajnim in požrtvovalnim delom tekom letošnjega poletja delon a zbralo sredstva, deloma pa z lastno pridn istjo zgradilo dom, ki bo društvu v čast in por i os, prebivalstvu pa v sili v pomoč. Društvo je e tem dokazalo, da bo v bodoče v svojem plemenitem poklicu kos vsem težavnim nalogam .n da bo imelo prebivalstvo Kleka in okolice skrbne in požrtvovalne čuvarje in branilce pred besnim elementom ognja in narave. Gasilske svečanosti se pričnejo ob 9. uri pred novim gasilskim domom, kjer se vrši sprejem došlih gostov. Ob 10. uri sv. maša in blagoslovitev doma. Popoldne se vrši na prostoru okrog gasilskega doma veselica s pestrim sporedom. Ker je Klek priljubljena izletna točka vsled krasne planinske lege, bo ta gasilska slavnost brez dvoma izvrstno uspela. Advokat dir. Josip Požrii naznanja, Ja je oivoril odvetniško pisarno v Črnomlju l€©ccvjfe Tatinski cigani. Pretekli četrtek je potovala skozi mesto skupina hrvatskih ciganov. Neka mlada ciganka je s kartami sleparila ljudi po sosednjih vaseh in kradla, zato so jo orožniki zaprli. Pred orožniško postajo so preiskali ciganski voz, a brez uspeha. Več kulture! Mnogi obiskovalci kočevskih jam se po pravici pritožujejo nad obiskovalci jam, ki razbijajo lepe kapnike in tako uničujejo lepoto naših jam. Eleonorino jamo so zaradi tega ze zaprli. Ce bo šlo tako naprej, bodo našo jame kmalu opustošene. Pritožba. Nekaj kočevskih meščanov je vložilo na bansko upravo pritožbo proti sklepu zadnje občinske seje o sanaciji Mestne hranilnice. Vvhnika. Poroka. Te dni se poroči gdč. Anica Kočevarjeva, splošno priljubljena učiteljica iz Vrhnike, z g. Varšek Tonetom, stavbenikom v Beogradu. Čestitamo I Delo za odkritje Cankarjevega spomenika napreduje. Ograjo pred Kmetsko posojilnico so odstranili. Za temelj in za ozadje je še nalomljeno kjimenje. Podstavek iz cementa za ozadje je že postavljen. Vprašanje pa je, če bo mogoče v tako kratkem določenem času dovršiti tako ogromno delo. Prostovoljno gasilno društvo na Stari Vrhniki napreduje. Pred kratkim si je preuredilo dom. V nedeljo, 6. julija pa bo priredilo vrtno veselico na Kokaljevem vrtu. Sodeluje Vrhniška godba. Sevnica Akcija, ki je bila započeta proti Trboveljski Premogokopni Družbi radi osnaževanja Save, je našla odmev pri vseh prizadetih. Dokaz je zborovanje, ki se je vršilo v Brežicah v hotelu Volčanšek. Skoro vse prizadete občine so poslale svoje zastopnike. Smoter zborovanja je bilo {»svetovanje in sklepanje o smernicah, kako naj bi se preprečilo nadaljno onesnaževanje Save. Sklicatelj zborovanja gosp. Krulej Ernest je poročal o dosedanjih ukrepih v tej zadevi, ki je stara že nad 10 let. T. P. D. še do danes ni storilo ničesar, da omeji onesnaževanje Save, nasprotno spušča nesnago iz svojih separacij na Senovem v Brestanoo z izgovorom, da so filtrirne naprave poškodovane. Na pred-l°g predsednika zborovanja dr. Megušarja iz Brežic je bil izvoljen sledeči izvršilni odbor: Predsednik g. Krulej Ernest, župan v Sevnici. Odborniki: g. dr. Role Jesenko, odvetnik v Sevnici, ing. Kolenc Albert iz Brežic in Vodopivec Franc iz Krškega. Ivršilni odbor naj bi predložil spomenico z deputacijo pri g. banu Dravske banovine ter ukrenil vse za dosego namena akcije. Gospod Krulej je prečital spomenico, ki je bila soglasno sprejeta. Onesnažena Sava ni porabna za pranje in Ropanje, z njo ne morejo napajati živino; zato mora prebivalstvo od bližnjih in daljnih potokov voziti vodo za napajanje. Uničuje ribe in kulturne rastline, škoduje tujskemu prometu irj narodnemu zdravju celega Posavja itd. Veselica. Dne 6. julija bi 6e morala vršiti v Sevnici velika veselica Prostovoljnega gasilnega društva v Sevnici. Ker pa je istega dne v Zidanem mostu veselica S. P. D., katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo nove planinske koče na Lisci (947 m), je sevniško gasilno društvo prostovoljno odložilo veselico v Sevnici na nedeljo 13. julija. Program je isti. Za revno mladino. Sokolska mladina v Sevnici je na lastno inicijativo priredila na vrtu g. Mr. Ph. Abramoviča intimno otroško veselico, katere se je udeležilo tudi mnogo prijateljev mladine. To je že četrta taka prireditev v Sevnici. Cisti dobiček je za božičnico revnim sevniškim otrokom. — Državna šola za zaščitne sestre v Ljubljani je razpisala natečaj za sprejem gojenk v to šolo. Ker nudi dovršitev te šole lepo življensko pozicijo (II. uradniško kategorijo), bi bilo naši ženski mladini, ki čuti veselje do higijenske stroke, priporočati, da se zanima za sprejem. Pogoji so razvidni iz razpisa v »Službenih obja-vah< naše današnje Številke. Razvoj pokreia rudarjev v revirjih TPD. nam •i \^kJ3 BKt M m ii'ibm3www9*-^v^v-wQwadMaMwaBwnamgH ŽENSKA HVALA # TERKNTINOVO MILO ua h vrame aotovo / Z3UTPA3 za kkuha= vanje f>z2evzze vesfi Vsem našim cen j. naročnikom in prijateljem na deželi, ki so prejeli včerajšnjo številko s popoldansko pošto, sporočamo, da je list vsled elektr. kratkega stika v tiskarni izšel šele proti jutru. Prosimo svoje naročnike, da nam oproste to zamudo, ki se je izvršila brez naše krivde. — Proslava praznika blagovestnikov sv. Cirila ln Metoda. V Dravski banovini, zlasti po večjih mestih in krajih, se je praznik slovanskih blagovestnikov proslavil zelo lepo. Po mnogih krajih so goreli lepi in veliki kresovi, zlasti v ljubljanski okolici in na planinah. Ljubljanski grad je bil na predvečer praznika čarobno razsvetljen z električnimi reflektorji. Po državnih uradih je delo ves dan počivalo. Trgovine so bile po mestih in drugod od 10. do 11. zaprte. Tudi Ljubljana je na ta način proslavila praznik. Po cerkvah so brali sv. maše v spomin obema blagovestnikoma. — Novinarske legitimacije podaljšane. S sklepom ministrstva za promet z dne 4. julija 1930. je podaljšana veljavnost legitimacij za potovanje po četrtinski ceni poklicnim novinarjem in članom Jugoslovanskega novinarskega udru-ženja, veljavnih doslej do 1. julija 1930,. do na-daljne naredbe. — Iz zdravniške službe. Za zdravstvenega inšpektorja pri policijski upravi v Ljubljani (4/1) je postavljen dr. Pavle Avramovič. — Iz inženjerske službe. Ministrstvo za zgradbe je dovolilo inž. Ivanu F e r 1 u g i v Mariboru izvrševanje javne prakse na vsem ozemlju kraljevine, specijalno v gradbeni stroki. — Sprejem v naše državljanstvo. V naše državljanstvo je sprejet zidar Peter Košir v Ljubljani z ženo Franjo in z mladoletnimi otroci Teodorjem, Boleslavom in Petrom. — Dovoljeni listi. V naši državi so dovoljeni naslednji listi: »Hrvatska sloga«, ki izhaja v Buenos Airesu, »Hrvatska«, ki izhaja v Chicagu in »Naša nada«, ki izhaja v Chicagu. — Zatvoritev mostu čez Savo v Soteski. Zaradi dovršilnih del pri popravi mostu čez Savo v Soteski na banovinski cesti Bled—Bohinj bo vsak promet preko tega mostu ukinjen od dne 7. t. m. od 16. ure do dne 8. t. m. do 16. ure. — »Službeni list«, 12. kos objavlja: 1. Pravilnik o delokrogu zavodov in zdravstveno zaščito mater in otrok; 2. Pravilnik o delovanju zdravstvenih domov; 3. Objava ministrstva za trgovino in industrijo ob uveljavljenju zakona o pobijanju nelojalne konkurence; 4. Navodilo ministrstva za trgovino in industrijo glede tolmačenja § 32. zakona o nelojalni konkurenci; 5. Na-redba gospoda ministra za poljedelstvo o prepovedi dogona neosnažene in blatne živine na živinske sejme; 6. Popravek naredbe ministrstva za poljedelstvo o odvračanju in zatiranju ovčjih osepnic; 7. Razne objave iz »Službenih novin«. — Cvetice na okna in na balkone. Cvetice so naše prijateljice, vse so nam drage in ljube. Kajpak, vse bi rade raz vidnih mest, z balkonov in oken, tekmovale v ognjeni mladostni lepoti, ki tako blagodejno učinkujejo na naša čuvstva. Nate nekaj vzorcev za okenske cvetice. Pred vsakim tekočim številom je navedena ena ali več vrst cvetic, ki se prilegajo kot skupina na okno ali balkon. Pokončne sadi zadaj, viseče spredaj. 1. Silene; 2. silene in mačehe; 3. viseče zvončnice (Campanula isophylla); 4. kvišku rastoče luksi je in navzdol rastoče fuksije; 5. mar-garite, fuksije, pokončne pelargonije, viseče pelargonije; 6. fuksije, tradeskancije; 7. v sredi viseči nageljni, ob straneh helijotrop ali pokončne pelargonije, zadaj pa aralije; 8. helio-trop, gomoljaste begonije; 9. heliotrop, kapuci-narčki; 10. pokončne pelargonije, kapucinarčki; 11. pokončne pelargonije, viseče pelargonije (bršljanke); 12. pokončne pelargonije, viseča lobelija; 13. pelargonija meteorka, modra pe-tunija; 14. tagetes, vrbena; 15. tagetes, petuni-ja; 16. polnocvetne petunije, asparagus; 17. age-ratum, begonija semperflorens. — Na prostorne balkone v ozadje spadajo tudi ovijalke, kakor divja trta, srobot (clematis), polygonum Bald-schuanicum, bršljan, cobea, vrtni slak i. dr. Ob straneh lavor, oleander, juka, dracena ali palma. Trgovski vrtnarji v Ljubljani imajo vse te in še druge cvetice v veliki izberi na razpolago. — Nemški glas onaših rekah in mestih. »Ka-nu-Sport«, glasilo nemške in avstrijske zveze za šport z mehkimi 'čolni, je pred nekaj dnevi izdalo posebno številko o Jugoslaviji (Kanu-Sport und Falt-Boot-Sport. Sonderheft Jugosla-wien. Die Wasserwandergebiete im Konigreich Jugoslawien. Hamburg.) List prinaša podrobna navodila in načrte za vožnjo s čolni po naših rekah, podrobno navaja zlasti progo naše Drave in Save in mimogrede opozarja na lepote naših krajev, na naše planine, na Bohinj, Bled, Kranj, Ljubljano itd. Med članki je raztresenih vse polno zanimivih fotografičnih posnetkov krajev in pokrajin naše države, ki bi utegnili biti novi tudi za marsikaterega zaplečnika med Slovenci. — Vreme. Ze pet dni pritiska vročina. V Dravski banovini in tudi po drugih krajih države je bilo včeraj popolnoma jasno, brez najmanjšega oblačka. Povsod je mirno in brfte-vetrovno. Oblačnost je včeraj znašala od 0 do 1. Relativna vlaga pa od 63 do 85%. Barometersko stanje je bilo včeraj ob 7.: Ljubljana 761-8, Maribor 760'8, Zagreb 762, Beograd 761-2, Sarajevo 763-5, Split 761-5, Rab 761-2 in Vis 762-2. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 19-7, Maribor 20, Zagreb 21, Beograd 19, Sarajevo 17, Split 26, Rab 24 in Vis 24. Ejuhljana ■ Maturanti kr. drž. realke iz leta 1920. se snidejo v četrtek dne 10. t. m. ob 20. uri v hotelu Bellevue. Prosimo vse, ki se doslej še niso prijavili, naj to store nemudoma na naslov Zdenko Knez, Gosposvetska cesta 1. ■ Razstava sodobno francoske umetnosti v Narodni galeriji bo odprta le še danes. Oglejte si jo zadnji dani ■Štafetni tek v proslavo 251etnice Rožne doline. Ob priliki proslave 251etnice Olepševalnega. društva v Rožni dolini se bo vršil propagandni štafetni tek za prehodni pokal, ki ga je razpisalo omenjeno društvo. Teka se udeležita oba viška športna kluba S. K. Reka in S. K. Svoboda-Vič. Kluba sicer ne razpolagata z atleti, vendar pa bo prireditev kljub temu zanimiva, ker bodo merili svoje sposobnosti v teku nogometaši klubov. Hvalevredna je gesta Olepševalnega društva. Šport je že prodrl globoko med ljudstvo. Društvo je dalo s tem priliko mladim športnikom, da oni v okvirju proslave aktivno sodelujejo. Štafetni tek se bo vršil ob 14-30. Start je pri restavraciji »Rožna dolina«. * ■ Sokolsko društvo v Štopanji vasi priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne javno telovadbo na novem letnem telovadišču, kjer si je po dolgoletnem trudu in naporu tudi postavilo svojo lastno telovadnico. Po javnem nastopu je prosta domača zabava. Vsa okoliška društva in društvu naklonjeno občinstvo vljudno vabimo! Kuhinjsko posodo po najnižjih cenah in v največji izberi, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Sianko Florjančič, Ljubljana, Sv.Pe pa še celo nihče ne pomisli. Na letovišču živim vsekako takole: Ko se zjutraj zbudim, zazeham in zastokam, ker se pričenja nov dan. Nato se pošteno odkašljam, popijem skodelico čaja in pokadim nekaj cigaret. Kadim sploh ves dan in tudi ponoči, ko ne morem spati. Ko se odpravim, grem na izlet. Pri tem me vodi dvoje smotrov. Prvi mi pokaže pot na desno proti «Zvezdi», drugi pa pot na levo v delavnico na Mirju. Krenem na desno. Tiho in mirno je v Zvezdi, le vrabci žvrgole po košatih kostanjih in tu pa tam zakriči kavka. Po klopeh v drevoredu posedajo najbrž brezposelni moški in ženice. To je nekako letovišče utrujenih, izmučenih, od življenja tepenih in že ob rojstvu zavrženih bratov. Pa premišljujem tako mimo grede, kam bodo šli ti na oddih, kadar posekajo krasne zelene kostanje v Zvezdi. Pa čemu ta umazana družba, ti klavemi ostanki preteklosti? Proč ž njimi, saj samo kvarijo lice bele Ljubljane 1 Kavarna Zvezda je skoro prazna. Za okroglo mizico prečitam časopise, to se pravi naslove v njih, potem pa se zamislim. Moje misli se sučejo okoli gmotnih, finančno-teh-ničnih problemov. Saj veste kako je, če ima človek zveze in tesnejše stike z bankami in podobnimi denarnimi zavodi. Kaj bi govoril o zasebnih drobnarijah. No, zadnje čase gojim celo prav prijateljske stike z davkarijo. Ko v duhu premeljem te zadeve, se odpravim po trgovskih poslih. In če utegnem, pogledam še v delavnico. Potem je kosilo. Krompir je moja vsakodnevna specijaliteta. Ko si zvijem še nekaj cigaret, se odpravim zopet v delavnico, oziroma v parno kopelj. Tu si poživim telo in dušo. Imenitno, vam rečem 1 Tu je jedro mojega letoviščarskega življenja. Tu se kolobarijo misli, vročina, dim, barve, kar vse vprek ves popoldan do večera. Prepoten in očiščen odidem nato zopet v kavarniški vrt Zvezde. Bobni, rene in trobente objamejo mojo dušo in pred očmi mi zaplešejo dogodki dneva. Če Je družba, poklepetamo, navadno pa stopim v luksuzno kabino svojega aeroplana, ki je moja iznajdba, deluje izvrst- J. H. Rosny starejši: Prepozno — Ta dogodek me je silno vznemiril in .še danes mi je težko, če pomislim nazaj... je rekla gospa Louise de Nevres. Pa če bi ;bila v naprej vedela, kaj se bo zgodilo, vendar ne bi mogla ravnati drugače. Pogledala je skozi okno na razcveten sadni vrt in se nato obrnila k prijateljici ter nadaljevala: —Dogodek ti je znan, niso ti pa znani njega psihološki elementi, kakor se izražajo romanopisci. Bilo je nekako pred tremi leti. Uživala sem sloves lepotice... — Neodoljive lepote, draga moja! je vzkliknila gospa de Freville. — Toda bila sem siromašna. Vsi tisti, ki so mi dvorili, so mi dali občutiti, da je med nami ta zapreka. Samo dva od njih sta mi kazala odkrito naklonjenost in obadva sta bila bogata: Antoine de Nevres in Philippe de Gonsanne. Ugajala sta mi oba, posebno Gonsanne. Tudi sem imela vtis, da me ima bolj rad kakor Nevres. Vendar je Nevres zaprosil mojo roko. — Dovolite mi par dni odloga predno se odločim, sem mu odvrnila. — Zahtevala sem ta rok zategadelj, da bi mogla govoriti s Filipom. Mislila sem, da bo tudi on zaprosil mojo roko, ko izve, da je to storil Nevres. Ko sem mu to sporočila, se je pričel izvijati in mi dajal neka neumna pojasnila: no, 12.000 km na uro je malenkost, pa poletim na luno in odtod v Indijo, v Malo Azijo, v Španijo in v stara nemška mesta ali pa na Posavje in pod Krim. Končno se seveda le vedno vrnem v preljubo Ljubljano. Tu me sprejme moja zvesta družica-skrb in tiho kramljajoč odideva proti domu. DANILO. Kadarkoli zagledam Danila, dobim vtis, da je na letovišču, pa naj bo to spomladi, poleti, jeseni ali pozimi. Pa sem se kljub temu ojunačil in ga vprašal, kam bo šel na oddih. Pa mi je odgovoril: Kam naj bi šel na oddih, ko manjka nervus rerum na vseh koncih in krajih in imam pri vseh svojih kalkulacijah deficit. K sreči mi je poslal sin Rafael iz Amerike nekaj dolarjev za Rogaško Slatino. To je tisti, ki je režiser in igralec poleg svojega poklica. V Rogaški Slatini je bilo dolgočasno, ni bilo pravega razpoloženja kakor lani, ko smo igrali operete. Pil sem pridno vodo pri vseh izvirih in ker mi je bil fotograf Pelikan vedno za petami, sem pobegnil na «Laško» in odtod na graščino Rudo pri Zidanem mostu, kjer so me sprejeli z odprtimi rokami. Pod Lisco smo se fotografirali ob Dolinarjevi «Sfingi». Upam, da bom prebil nekaj dni še v nebeškem Bohinju; na daljše izlete pa ne morem, ker imam s svojim i«Spomini» mnogo posla. Saj veste, razpošiljanje, nadzorovanje itd. OTON ŽUPANČIČ. Skoro v vrsto smo morali pred njegovo pisarno v dramskem gledališču. Vrnil se je z Bleda, kjer je na oddihu, so mi povedali. Ko sem prišel na vrsto, me je upravnik Oton Župančič sprejel z veselim ogor jenim obrazom; in četudi bi že ne vedel, bi takoj spoznal, da je že nekaj dni na oddihu, daleč od dopisov, knjig in računov s številkami, tistimi strašnimi številkami, ki mu jih je usoda končno le naprtila. — Da, sedem let sem hodil v Kamnik, letos sem se pa odločil za Bled, kjer sem v samoti in se hočem res spočiti. Nenadoma se zresni njegov obraz, ko doda: Če bi utegnil, bi končal «Hamleta», katerega sem prevedel že dobršen del. In zopet je zažarel v osveženem solnčnem razpoloženju, ko sva še nekoliko pogovorila o številkah, s katerimi se bori z obemi rokami, dočim bi kdo drugi opravil z njimi z mezincem. v resnici pa se ni hotel poročiti s siromašnim dekletom. To je bilo možno razbrati iz njegovih besed... Občutila sem silen odpor proti njemu. — Gospod, stvar je Čisto jasna, sem mu rekla, ko je s svojim govorjenjem vezal otrobe... Za vas je najvažnejše vprašanje denar. — S tem je bil najin razgovor končan. Postala sem Nevresova žena. * — Tri leta so minula. Gojila sem do svojega moža ne morda strastno, pač pa nežno ljubezen — morda za drugačno sploh nisem ustvarjena — posebno rada sem imela svojo hčerkico.... Takrat sem spet srečala Gonsanne-a. Po moji poroki je bil izginil; dobil je flfeko malo mesto v diplomaciji... Srečala sva se kakor se ljudje ponavadi srečujejo; nisem imela namena obnavljati z njim starega znanstva. Ali on je to želel. Znal si je pridobiti prijateljstvo mojega moža, ki nima posebnega daru spoznavati ljudi. Čeprav mi to ni bilo po godi, se vendar nisem protivila in sicer iz več razlogov. Predvsem, ker ne bi hotela izzvati mnenja, da se bojim Filipove prisotnosti, potem da ne bi zbudila kakšnega sumničenja ali užalila Antoine-a in nazadnje iz radovednosti, ki je vsem ženam prirojena. — Filipovo vedenje je bilo spočetka čisto FRANC FINŽGAR. Potrkam in vstopim, župnik Finžgar sedi za svojo pisalno mizo in se ne okrene. Prebira rokopis, črta, pripisuje in popravlja. Na oddih? On ne pozna te besede. Delo, delo in zopet delo. Pa sva se pogovorila o oddihu in onih, ki so ga potrebni in onih, ki p; a niso potrebni. In sva dobila čudno bilanco. In sRo-ro v zadregi sem bil in morda mi je bilo še žal, da sem prišel vprašat župnika Finžgarja, kam bo šel na oddih. Poslušal bi ga pa še uro in več, toda rokopis pred njim mi je namignil, in vedel sem, da lahko grem. Še med potjo in ves dan so me pa pekle župnikove besede o onih, ki so odiha potrebni in ga nimajo in ga ne morejo imeti in onih, ki se pridejo oddahniti, da gredo lahko zopet na oddih. Trboveljski rudarji, jetični delavci, garači, same besede, ki vpijejo do neba. NIKO ŠTRITOF. Smehljaj mu je obkrožil ustnice, vzravnal se je in se zagledal nekam predse, potem pa prav počasi povedal, da gre na oddih med pohorske «cigane». Najbrž je opazil, da sem ga debelo gledal, zato mi je tudi prav počasi pojasnil, da je to družba iz vseh strani Jugoslavije, ki v počitnicah cigani po pohorskih hribih in katero vodita s krepko roko strumni njihov kralj Rudogeno in prelepa kraljica Rožmarinka. PAVEL GOLIA. Pavel Golia je hitel ravno v dramo in pomenila sva se kar spotoma. Teden dni je bil že na počitnicah. Kot gost g. Teodorja Pirca je obiskal lepo zeleno štajersko in jo mahnil nato tja do Krke. Odide pa še v Rogaško Slatino za štirinajst dni. Koncem julija mora pa biti že v Ljubljani, kajti naša drama bo takrat že začela z rednimi skušnjami za prihodnjo sezono. MATIJA BRAVNIČAR. Matija Bravničar ima gotovo polen žep tan-tijem, sem si mislil, gotovo se odpravlja kam na rivijero, ko se drži tako samozavestno. Ker sem se zmotil celo pri njem, nimam več upanja, da bi iztaknil koga, ki mi bo veselo razodel, da ima že rezervirano sobo v Nici. -Izlete bo delal po vsej Sloveniji, mika ga tudi Italija, če bo šlo. Lepših izletov, kakor v Sloveniji, da itak človek ne more delati. Ko sva se poslovila, se mi je porodil sum, da je skomponiral nekaj novega ali pa še komponira, tako se je muzal na vprašanje, kaj dela. 'ANTON LAJOVIC. Tudi Anton Lajovic me je na kratko odpravil, češ, da bo delal izlete po mili domovini in jo spoznaval, v kolikor Je še ne pozna. Nato sva se pa dolgo pogovarjala o — sociologiji. MATIJA JAMA. še krajši je bil slikar Jama. Kam na oddih? Kvišku in naprej. Potem mi je zapisal v beležnico strupenoduhovit epigram, vzel je pelerino in klobuk ter se poslovil od kavarniške družbe, kjer se ga našel. MARIJ KOGOJ. Marij Kogoj tudi dela za oddih. Končuje ♦Komično opero*. Sicer mi je rekel, da bo šel na počitnice na Dolenjsko, pa bo tudi tam najbrž delal. JOSIP VIDMAR. Počitnice bo prebil v Ljubljani, Večna pot št. 3. To pa zaradi situacije v žepu, kar se mu pa zdi čisto v redu. Svoboda mu je namreč dražja od najlepšega letovišča. Ko mi je to pripovedoval, mi res ni prišla na misel ona o lisici in kislem grozdju. Če se mu pa le posreči nabrati kupček cvenka, pri čemer naj mu Bog pomaga, bo šel v planine. korektno; zdelo se je, da je pozabil na preteklost, toda nisem se dala preslepiti. — Počasi je začel razkrivati svoje namene. Kadar sva bila sama, mi je vedno govoril o izgubljeni sreči. Toda moje vedenje mu ni moglo zbujati nobenega upanja; vedno sem obrnila pogovor na drugo stvar, kakor da nisem čula njegovih besed. —. Nazadnje se je odločil priti na dan z odkrito besedo. Izjavil mi je, da me niti za trenutek ni prenehal ljubiti, in da mu je življenje brez mene neznosno... —7 Bilo je v vsem tem nekaj, kar sem mu verjela. Brez dvoma ga je prevzela nebrzdana želja ali kakor pravijo strast, ki bi jo z največjim veseljem utešil na meni. To me je silno žalilo in zaničevala sem ga prav toliko radi sedanjosti kolikor radi prošlosti. _ — Ko je nehal govoriti, sem mu prezirljivo rekla, da nima več pristopa v hišo, ako misli delati tako smele poizkuse. * — Nekaj tednov je bil povsem miren, kakor da so zalegle moje besede. Bil je na videz čisto ravnodušen in nič več ni iskal prilike biti na samem z-menoj. Antoine, jaz in otrok smo odšli na naše posestvo v provinci. Na Antoine-ovo povabilo je tudi Filip kmalu prišel za nami in bil naš gost. In takrat se je zgodil klasičen prizor — vsi ljubavni prizori so klasični. — Filip je nenadoma stopil pred me, ko sem sedela sama ob ribniku. Gosto drevje nas je zakrivalo napram hiši, a na nasprot- FRANC PAVLOVEC. Svetovali so mi, naj ga ne vprašam, kam bo šel na oddih, ker je stalno na oddihu tam na Ježici. Pa sem ga le vprašal. Razodel mi je, da je za njega zdaj najlepši čas za delo, zato ne^ gre na oddih. Pa četudi bi hotel človek na počitnice; nima kam iti, povsod mrgoli ljudi, na Savi kakor na morju, še najbolje da se človek oddahne zdaj v ljubljanskih kavarnah, ker so prazne. FRANC KRALJ. Kralja sem zasačil pri delu. Modelira kip našega kralja Aleksandra. Da bi vprašal njega, kam na oddih, nisem imel po vsem tem več poguma, šele po ovinkih med pogovorom sem mu dal povod, da mi je povedal, da more šele zdaj pošteno delati, ko nima opravka v šoli itd. Pa je bilo le prav, da ga nisem spravil v slabo voljo z vprašanjem o oddihu. Moram še dodati, da nisem intervjuval sistematično, v nekatere sem se sam zaletel, nekateri so mi prišli kakor slučajno nasproti, mislim, pa da bi razgovori o oddihu z onimi kulturnimi delavci, ki jih nisem vzel na svojo repdrtersko muho, bodisi zato, ker jih ni več v Ljubljani, bodisi zato, ker so že na rivl-jeri, ne spremenili bistveno dobljenih rezultatov, ki pričajo, da slovenski kulturni delavci ne poznajo pravega oddiha, da so jim počitnice najprikladnejši čas za delo. Z. lan Kubelik - SOletfnik Slavni virtuoz na gosli Jan Kubelik bo slavil te dni svojo SOletnico. Jan Kubelik je bil rojen leta 1880. v Michli. svojo goslarsko šolo je absolviral pri zname- nitem učitelju glasbe prof. Ševčiku, kjer se Je tehnično tako izpopolnil, da se je mogel podati že kot 191eten mladenič na večjo koncertno turnejo. Od leta 1901. naprej je bil skoro vedno na potovanju po Evropi in Ameriki, povsod p« je žel velikanske triumfe, a ravno tako 1« povsod raznašal slavo češkega Imena. Za svoje uspehe na glasbenem polju je žel tudi mnogo priznanj. Tako ga je celo londonska' filharmonija odlikovala z veliko zlato medaljo. Društvo jugoslovanskih gledaliških avtorjev % Beogradu se je pred dnevi reorganiziralo. Odbor tvorijo: predsednik Branislav Nušid, podpredsednika Dušan Nikolajevič in Stevan Hri-stič, tajnik Velmar Jankovič, blagajnik Urol Dojčinovič, odborniki Mita Dimitrijevič, Velimin Zivojinovič, Petar Krstič, Josip Kulandžič, To* dor Manojlovič, Svetislav Stefanovič. Širite »Jugoslovana" K nem bregu ribnika se je razprostiral parki Filip je bil nenavadno bled in videti je bfc lo, da je občutno shujšal v zadnjem času, Nekaj časa je upiral vame svoj vročični p5 gled, nakar je pokleknil in ml jecljajoč rekel, da se bo usmrtil, ako ga ne maram. — Moj Bogi Bila sem prepričana, da trpL vendar mi je bila njegova iskrenost prat tako zopema kakor njegova bolest —• Naglo sem vstala in mu pokazala luv bet. Čeprav sem bila razjarjena, se sporni« njam, da me ni nagovarjal, naj pobegnem z njim, kakor tudi ne, da bi me vzel za ženo. Pohitela sem k hiši, toda ujel me je za roko in ležeč na zemlji zajecljal: >— Ako nočete... se bom nocoj.., — Surovo sem ga prekinila: >— Prenehajte s takimi bedastočami alf pa bom pozvala sluge! >— Obsodili ste me na smrt, Louise, kef brez vas zame ni življenja. P®}® vsaj možno, da se ne obnašata kakor zlikovec in bedaik, sem vzkliknila ter hitro obšla gozdiček in prispela na trato) kjer je bilo moje dete z guvernanto. * — Vse drugo tl je znano. Tisti Filip, ki me ni hotel vzeti za ženo, ker sem bila siromašna, ni našel drugega izhoda, kakol, da si požene v glavo dve revolverski krogli ... Moj Bogi To me strašno boli, vendalf ti ponavljam, da ne bi mogla ravnati dru*! gače, čeprav bi se obnovilovse, kar je bilg^ Perutninarsko - gospodarska pripravnica Pred drugimi gospodarskimi panogami ima perutninarstvo to prednost, da ne zahteva velike glavnice; tudi kočarju, kajžar-ju in bajtarju je mogoče kure rediti in vzrejevati. Kajpada naj se to ne godi in vrši na tuj račun in škodo. Na pravkar posejane njive in na njive, ki na njih žito zori, na vrtove z žlahtno povrtnino perutnine ne puščaj in tudi od sosedov zahtevaj obzirnosti. Če pa stoji domačijica na gmajni ali jo obdaja primerno velik sadni vrt, pa naj tudi osebenjek (kočar ali najemnik) oskusi s kurjo rejo; nabavi naj si 10 ko-oši in petelina. S tem samega sebe in svojo družino še bolj na dom naveže, ker je ilovek že od pastirskih časov in pračasov družbo živine navajen in je samemu na dolgčas. Mudeč se kolikor^ mogoče doma, pa opazi in popravi marsikateri nedosta-tek (pomanjkljivost), ki se drugače morda zanj ne bi niti brigal. Otroke pa bi nekako priklenil na dom, ker pet do deset doma znesenih jajc ali kvočka (koklja) s pisčeti pomeni njih mladi duši ze imeniten dogodek in začetek gospodarstva. Kako jih zanima že to, kaj da pobirajo in žro nežni kljunčki; kako da piščetom odpada mah ter namesto mahu poganja in vzrašča perje. Vsi srečni so, če morejo kokošji družinici postreči; zdaj jih prav lahko navadiš, da nabirajo hrošče, pobirajo zavrženo klasje itd., da začno kuram na ljubo gojiti travico ali deteljo na prostoru, ki drugače ne bi bil porabljen. ‘ Preveč sanjamo o Ameriki in dolarjih; ko je v naših gričih skritih še toliko srebrnih goldinarjev in v naših dolinah toliko tolarjev. Pa Američanom baje pečene pi-ške v usta frče! Res je, tam farmer poleti uživa večji del kokošje meso; čim zima neha, začno kokoši valiti in zarod se plodi in množi tje do pozne jeseni; ob obilni paši na prostranih pašnikih odlično uspeva, iskajoč si sam hrano. Ko bodočo farmo čele trebiš, že si nabaviš kokoši, ker za rejo velikih živali še pogrešaš temeljnih pogojev; enako si izmed sadežev zarediš najpoprej različne jagode; oboje pa, tako kokoši kakor jagode, zelo hitro raste, se najbolj razmnoži in prinaša obilen pridelek — Po kaj podobnega nam ni treba na slepo srečo hoditi in broditi preko velike luže: saj je na naših hribih in gorah še mnogo razsežnih kmetij; trdo in naporno je na njih delo, trud in znoj slabo plačan; vendar sadje marsikje dobro uspeva; tudi za vrtnarstvo bi se morda našel pripraven košček zemlje; in za perutnino obširen pašnik ali senožet (gorski travnik). Tako samotno od sveta zapuščeno (oddaljeno) posestvo bi dve družini morebiti lažje pre- živelo nego eno samo, če delo med obe družini porazdelimo. Gospodar ostane nadalje kmet kakor doslej. Brat (ali sestra) pa, ki bi drugače moral z doma, se oprime sadjarstva, vrtnarstva, perutninarstva (dalje gozdarstva, mlekarstva itd.). Ko se pe-rutninar oženi, bi mu postavili (leseno) kočo na takem mestu, da bi imele kokoši primerno veliko izletišče in pašnik. Če bi preobvladoval bratski sporazum in soglasje, pa tudi razumna razsodnost in uvidevnost, bi v mnogih slučajih dve rodbini dobro živeli tam, kjer je poprej ena sama samovala in životarila. Drugo je kajpada vprašanje, kako jajca in piščeta najbolje unovčiti (v denar spraviti). Meščani, letoviščarji, izletniki, božje-potniki in popotniki so dobrodošli odjemalci in jih bo v naši banovini čimdalje več. Če teh ni daleč na okrog, pa zaide k še tako oddaljenemu perutninarju prekup-čevalka ali jajčarica; seveda si potem moraš z njo deliti dobiček; ali pa njej ves dobiček, tebi pa morda še izguba. — Zato je perutninarstvo tudi mala trgovska šola, za katero sam plačaš učnino; prisiljen si trgovsko misliti, računati in preudarjati ter iskati stikov z odjemalci. Ako svojce, sosede in znance navajaš, da uživajo več jajc in kuretnine, storiš delo človekoljubno in obenem domoljubno: v čast naj pride doma proizvaja-na hrana pred tujimi fabrikati. Kaj je skrito pod jačno lupino, to veš; medtem pa ostane klobasa skrivnost, v črevo zavita«; kaj pa šele konzerve in ekstrakti! Jajce je kakor nalašč ustvarjeno za zajutrk ali malico; piška pa je prav primerna družinska porcija za gosposko kosilo (kmečko prazni-ško južino). Da otročnice (porodnice) uživajo kurjo »župco«, je prav umestno. Perutninarstvo te uči potrpljenja; če tega nimaš ali ga izgubiš, nisi niti za perut-ninarja. Če pa kljub neprijetnostim in nezgodam pogumno vztrajaš, se boš pozneje nad svojo slabostjo smejal. Enako kakor v čebelarstvu, najdeš tudi v perutninarstvu zadovoljnost in duševno razvedrilo. Košček žive narave se razgrinja pred teboj; opazuješ naravne sile v njih učinkih; živo bitje na zeleneči travi, to bitje je ptica in ta ptica koristna domača žival, živahna in po tvoji zaslugi odporna; če ji poznaš roditelje, utegneš presoditi, kaj je podedovala od matere (= nesne kokoši) ne koklje in kaj od očeta (petelina). Stik z živalmi ti bistri um, da ceniš prirodno lepoto. Malo delo usmiljenega brata (sestre) vršiš, kadar obole ali ranjene živali zdraviš in neguješ. DipLarg. A. Jamnik: Drž. pomoč in samopomoč v Itmeiijsivu S 6. januarjem smo prišli v novo dobo pozitivnega ustvarjenja v vseh panogah našega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja. To ustvarjajoče delo smo dolžni podpirati vsi po svojih močeh. Ker je v naši agrarni državi kmetijstvo pač najvažnejša in največja gospodarska panoga, temelj, na katerem stoji država, na katerega te opira izvor blagostanja za vse druge gospodarske panoge ln stanove in ki je oni vir, iz katerega se dopolnjuje vse naše kulturno na- Siredovanje — je važno pogledati katere na-oge ima država do kmetijstva in kakše so dolžnosti kmetijstva samega napram sebi, da se cboljša razmeroma zelo slabotno blagostanje naroda. Se izpred vojne dobe je bilo kmetijstvo na teritoriju današnje naše države navajeno, da [bo drugi mislili zanj in ga podpirali, da bi pa ;tudi samo moralo kaj storiti za sebe »- mu je ledaj le redko kedaj prihajalo na misel. Pod-porništvo je nekako postalo glavni instrument .Vse državne (javne) agrarne politike; dostikrat le zato, da se je s podporništvom lažje pridobivalo kmeta kot volilca na svojo stran. [Kmetijstvo se tega žalostnega stanja niti ni [Eavedalo, ker ni bilo nikogar, ki bi mu bil preprečevati nastajanje gospodarskih škod ali pa hitro celiti take rane, ki nimajo posledic le za posameznika, ampak za vse kmetijstvo, odnosno za narod sploh. V glavnem torej more kmetijstvo od države zahtevati samo pravično in premišljeno, ekonomski potenci gospodarskega življenja v državi odgovarjajočo gospodarsko, agrarno, trgovinsko in davčno politiko v tem smislu, da se upošteva upravičenost obstoja vseh stanov. Kdor zahteva od države več kakor to, se ne zaveda neugodnih posledic, ki v takem primeru logično morajo nastopiti in ki morajo narodnemu gospodarstvu nujno biti v škodo, blagostanja po no morejo množiti. Kakor je za vsako privatno gospodarstvo glavni pogoj gmotnega uspeha produktivnost investicij, tako ta princip velja tudi za državo. Kakor nepravilno investiranje v privatnem gospodarstvu povzroča izgubo, ravnotako jo povzroča tudi v državnem gospodarstvu. Privatno gospodarstvo si more ob danih pogojih za kritje preskrbeti posojilo, tako seveda tudi država, vendar pa more privatno gospodarstvo, ako vidi, da zadolžitev ni umestna in gospodarsko upravičena, to zadolženje tudi podpreti s podkonsumom (slabja hrana, manj obleke itd.), državno gospodarstvo pa tega naj- EUV6QttlO, Ker 111 muv uiAugai, 1 u,u' 1 f yi . x i povedal resnico in razjasnil slabo stran take- ▼cčkrat ne more, podkonsum je nemogoč, ako til j > nai ne nastaiaio težke motnie. Predvideni do- >ga podporništva, ter ga opozoril tudi' na dolžnosti, ki jih ima do sebe in družbe. V povojni dobi s svojim razpaljenim stran- Ikarstvom se je to podporništvo še pomnožilo. Cisto se je pozabilo, da država ogromnih vsot, ki jih je v obliki najraznovrstnejših podpor razdeljevala ponajveč samo strankarskim pripad-.nikom vsakočasnih režimov — ni dobivala iz j oblakov kot nekak zlat dež, nego jih je morala zbirati potom davkov. Negospodarsko uporabljanja potom davkov zbranega javnega denarja našemu gospodarstvu ni moglo koristiti, ampak mu je moralo samo škodovati. Stvarno ni moglo trajno hasniti niti tistim, ki so dobivali podpore, kajti kar so v en žep prejemali, bo morali iz drugega v neki gotovi meri zopet vra-JSati. Pomoč državo more in mora v prvi vrsti obstojati le v tem, da ustvarja pogoje, na podlagi jkaterih moro kmetovalec z uspehom gospodariti. Lo v tem smislu so upravičeni izdatki dr-fcave za ustvarjanje produkcijskih in rentabilnih možnosti in med temi izdatki zopet v prvi vrsti le tiste večje investicije, ki bodo nudile največji hasek čimvečjemu številu prebivalstva. Poleg teh so upravičeni taki izdatki, ki so zmožni lastnine v socijalističnem smislu besede, kar v svetu kapitalističnega naziranja ne more biti opravičljivo. Samopomoč je v svojem bistvu najbolj obeležena v stremljenju za organizacijo obrata v takem smislu, da se omogoči rentabilno pridelovanje s prilagoditvijo produkcije vsakočasnim gospodarskim razmeram. Spričo dejstva, da je danes v kmetijstvu — vnovčevanje najbolj težko in perečo vprašanje — je tej samopomoči že po naravni stvari odkazano velevažno, odlično mesto. Za prilagoditev proizvodnje zahtevam današnjega trga, je treba organizirati, dvigniti in trgu prilagoditi našo produkcijo, kar je tehnična stran države in samopomoči, poleg tega pa je s kolektivnim vnovčevanjem po predidoči propagandi in reklami našemu blagu treba dobiti dobrega kupca. Za pristopanje k energični in velikopotezuejši rešitvi tega vprašanja pa je poprej potrebno poznavanje raznih okoliščin doma in na tujem in končno tudi precej trgovskega duha in znanja. Tudi v tem pogledu je država že ustvarila neke predpogoje in priprave z ustanovitvijo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in pa naj ne nastajajo težke motnje. Predvideni dohodek mora torej priti v njene blagajne, kar pa je edino možno s povečanjem davkov, kar je v takem slučaju, če se tega ne tira predaleč, menda edini še opravičljiv razlog. V naši državi je pred 6. januarjem že prišlo kar v navado nepremišljeno razmetavanje denarja, kriti z vedno občutljivejšim nalaganjem davčnih bremen. Pozabilo se je, da se zemlja iztroši, ako samo žanješ in nič ne gnojiš, njena rodnost se izgubi in tako je tudi rodnost držaV-ne njive, namreč davčna sila državljanov bo nazadovala malo manj kakor do usahnitve. Za vršitev nujno potrebnih večjih državnih investicij, za popravo doslej nastalih gospodarskih škod, za obuditev gospodarskega življenja, za izboljšanje pridobitnosti in možnosti dela bodo potrebne velike investicije v obliki državnih inozemskih posojil, ker od davkoplačevalca se ni nadejati, da bi v doglednem času sam mogel državi dati dovoljnih sredstev. Glavna gonilna sila vsega napredka je bila, je in bo — samopomoč. Kolikor sami zmoremo, toliko odvzamemo državi na delu in stroških. Večno zahtevanje državne pomoči, posebno v kmetijstvu, pomenja zanikanje privatne Izvozne delniške družbe, s katero mora pridelovalec primerno sodelovati, ako hočemo doseči uspehov. Pri organizaciji našega vnovčevanja tudi ne gre slepo posnemati tako občudovanih Amerikancev, ker tudi ameriška organizacija ni tako briljantna, da bi jo bilo brezpogojno kopirati, kajti po prof. BrinkuranO znaša izkupiček ameriškega pridelovalca v primeri z nadrobnimi prodajnimi cenami: pri sočivju in sadju samo 30%, pri mleku približno 40%, pri živi živini približno 55%, pri jajcih približno 09%, pri maslu približno 75%. Pri stremljenju skrajšanja in pocenit*« od pridelovalca do porabnika in drugih organi-zatornih ter propagandnih podvzetij je zato sigurneje postopno napredovanje, če tudi počasneje. V kolikor se tiče pribave denarja kmetijstvu, ga imamo v zadrugah, država pa je svojo nalogo do neke mere tudi izvršila z ustanovitvijo Agrarne banke, o katerem delu želimo, da bi bilo kar najbolj uspešno. Država je tedaj po 6. januarju že storila velik del svojih dolžnosti napram kmetijstvu — pokaže naj se sedaj tudi kmetijstvo s samopomočjo 1 (jospoJarske vesti X Za izvoznike sadja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, je prejel obvestilo našega krttlj. poslaništva v Varšavi, da je poljsko trgovinsko ministrstvo odobrilo kontingent ‘200 ton svežih češenj do konca meseca septembra. Isto tako je bil odobren kontingent 500 ton svežih češpelj in 250 ton svežega grozdja do konca t. 1. X Povratek naše delegacije z mednarodne konference dela. Naša delegacija se je povrnila z mednarodne konference dela v Ženevi. Kakor smo svoječasno poročali se je konferenca sestavljala iz 5 komisij, po katerih so naši delegati sodelovali. Predvsem se je razpravljalo o konvenciji, o znižanju delovnih ur v rudnikih, ista vprašanja so se razpravljala tudi v konvenciji o trgovinah in pisarnah. Konvencija o delu v rudnikih je bila, kakor znano, zavrnjena, medtem ko je bila konvencija o delu v trgovinah in pisarnah sprejeta, nima pa ta konvencija nika-kega vpliva na našo obstoječo zakonodajo. »Pravo Lidu« energično pobija neosnovane vesti X Francosko posojilo praškemu velesejmu. Predsednik praškega vzorčnega sejma se že več 25 do 30 milj. Kč. To posojilo ima predvsem dni pogaja v Parizu za najetje posojila v znesku 25do 30milj. Kč. To posojilo ima predvsem namenja sanira finančni položaj, ki je nekoliko oslabel vsled ogromnih investicij za gradbo nove velesejmslce palače. Nadalje pa bo posojilo služilo novemu razširjenju te uspevajoče institucije. X Gospodarski položaj Italije in oboroževanje o oboroževanju Italije in kaki eventualni napadalni pustolovščini vlade g. Mussolinija.Pri tem naglaša ta list, da je italijanski gospodarski položaj pod tako kritično gospodarsko depresijo, da je vsak najmanjši poskus kake agresivnosti izključen. Tujski promet se je v državi znižal za 40 odstotkov, kar znači ogromno nazadovanje letnih dohodkov države. Tudi druga važna postavka italijanske plačilne bilance, brodarstvo, izkazuje zeio šibko zaposlenje. X Nazadovanje prometa v tržaški luki. Vsled stalnega nazadovanja prometa po vodi in celini se je luški promet v Trstu v mesecu maju znižal od 540.049na 381.662 ton, primerjajoč promet meseca maja leta 1929. Skupno nazadovanje prvih petih mesecev t. 1. znaša napram lanskemu letu 271.000ton. X Sanacija turške veljave. Znani francoski finančnik Rist je dovršil z raziskovanjem turških financ. Predlogi, ki jih je stavil Rist, predvidevajo utrjenje turške valute še pred najetjem stabilizacijskega posojila, nadalje črtanje gotovih neobhodnopotrebnih postavk v državnem proračunu. Proti koncu julija namerava turška vlada nadaljevati pogajanja z pariško Dette Ottomane v svrho dobave večjega stabilizacijskega posojila. Istočasno poročajo angleški listi o odhodu turških izvedencev v Moskvo, z namenom, da bi se del stabilizacijskega posojila emitiral tudi v Sovjetski Rusiji. X Delničarji »General-Motors«. Od meseca februarja 1929 do februarja 1930 je število delničarjev te svetovne avtomobilne tovarne na-rastlo za 165 odstotkov. Skupno število delničarjev znaša trenutno 218.000 oseb, kar znači, da se lastniki delnic po večini rekrutirajo iz srednjega sloja. Zanimivo je nadalje, da je v tem visokem številu delničarjev nič manj kot 84.319 članov ženskega spola. DOBAVE. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 79 komadov dimniških vratič. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. julija t. 1. ponudbe glede dobave batnih teles. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnih žebljev. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave železne črne pločevine; do 23. julija t. 1. pa glede dobave 20.000 kg livarskega grafita. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave električnega vitlja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 5. julija 1930. Devizna tržišča. Jugoslovanske devizne borze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22'725, Berlin 13-465, Bruselj 7-8905, Budimpešta 98905, Curih 1095-9, Dunaj 797-59, London 274-59—274-66, Newyork 56-355, Pariz 221-98, Praga 167-57, Trst 275 79. Curih, 5. jul. Beograd 9-125, Pariz 20-265, London 25-06, Newyork 515-25, Bruselj 71-975, Milan 26-98, Madrid 60-25, Amsterdam 207-25, Berlin 122-825, Dunaj 72-775,Sofija 3-74, Praga 15-285, Varšava 57-80, Budimpešta 90-225, Atene 6-68, Carigrad 2-44, Bukarešta 3'0625. Žitna tržišča. Novi Sad, 5. jul. Oves: baški, sremski 145 do 150. — Koruza: baška, sremska 110 do 115, ladja Dunav 118—120, ban. ladja Dunav, Bega 118—120, baška, sremska avgust 117-50 do 120, ban. 105—110. — Moka: baška Og, Ogg 315-325, 2. 285-295, 5. 225—235, 6. 170-180, 7. 105—115, 8. 80—90. — Otrobi: pšen. baški v juta vrečah 72-50—77-50. — Promet: pšenica 30 vagonov, oves 2 vagona, koruza 88 vagonov, moka 18 vagonov. — Tendenca stalna. Budimpešta, 5. jul. Tendenca pri otvoritvi prijazna, potem mlačna, promet živahen. Pše-nf-ca: oktober 19-32—19-54 (19-27—19-28). Rž-okt. 12-28-12-74 (12-27-12-28). Koruza: jul. 15-24—15-64 (15-23—15-24), avgust 15-38—15-83 15-27—15-30) trs. jul. 13-25—13-20, avg. 13'45 (13-20-13-25). Rapid< v Gasteinu. Mariborski »Rapid« je gostoval preteklo nedeljo v Gasteinu na Avstrijskem in je dosegel proti tamkajšnjim nogometašem rezultat 5 : 5 (2 : 4). Občni zbor M. O. L. N. P. Občni zbor med- kluskega odbora L. N. P. se bo vršil 6. julija ob 20. uri v hotelu »Orelc. S. K. železničar v Sarajevu. S. K. Železničar se na povabilo udeleži velikega nogometnega turnirja jugoslovauskili železničarskih klubov v Sarajevu. Odigral bo dve tekmi in sicer dne 12. in 13. t. m. Oeslerreich-IIngarns Aussenpolitik 1908-1914« Tudi Avstrija je odprla svoj panca v politiki »Bundesverlag« na Dunaju je izdal pod gornjim naslovom osem knjig, ki_ sta jih uredila mimisterijalni svetnik B i 11 n e r in profesor Hans Uebersberger. V teh osmerih knjigah je obelodanjen ves materijal diplomatičnih aktov Ballhaus-platza v letih 1908—1914. S tem, da je službena Avstrija izdala to remek-delo v fizičnem smislu besede (knjige vsebujejo 11.200 dokumentov, torej le za 4500 manj kot nemška »Aktenpublikation« s svojimi 54 deli), je nekako sklenjena vrsta onih prvotno se vojskujočih velesil, ki so že odprle svoje arhive. Kakor znano, je Nemčija obelodanila z namenom, izzvati tudi zunanje urade drugih velesil, ves »Akten-materiak od 1. 1871 do 1914, torej do izbruha svetovne vojne. Angleži so pričeli z 1. 1898 ter izkazujejo že šest knjig. Francozi so istotako pričeli z 1. 1871, obelo-danjujoč šele dve knjigi, vendar jih napovedujejo 30. Italija je že napovedala publikacijo vsebine njenih arhivov, dočim so v Rusiji izdali velik del materijala v posameznih fragmentih. Sedaj napovedujejo 40 knjig, ki bodo pričele s. krimsko vojno 1. 1853, in tako je doslej manjkala le še bivša Avstro-Ogrska. Omenjenim osmerim knjigam bo sledil predvidoma še velik register. . , Izdanje Bundesverlaga se odlikuje po veliki smotreni in vzorni štednji prostora, ne da bi bilo karkoli bistvenega krajšano. Nas Jugoslovane mora spričo te publikacije predvsem zanimati njena geneza svetovne vojne s posebnim ozirom na balkansko krizo okoli 1. 1908. Nobenega dvoma ni, da so izdali sedanji službeni zgodovinarji Avstrije omenjeno delo v prvi vrsti zato, da kolikor mogoče v odsvitu znanstvene dokumentarizacije razbremene predhodnico isedanje republike. Argumentacija, nujno izhajajoča iz zbranega materijala pravi, da je svetovna vojna nastala, ker je bivša monarhija kot eminentno agrarna velesila vodila v prvi vrsti balkansko politiko. Obrnjena proti Balkanu, je gledala bivša monarhija kristalizacijo malih balkanskih držav. In kakor je svojčas zmagovita nacijonalna ideja izrinila Habsburgovce iz Italije in Nemčije, tako so se pričele bivši monarhiji po robu postavljati mlade narodne individualnosti krčnega Balkana. In tu se^ poraja že zgodovinski paradoks. Habsburška monarhija se je cela stoletja udeleževala borb, ki naj bi za vedno uničile vpliv Osmanskega carstva v Evropi. Na berlinskem kongresu ji je Evropa dovolila celo okupacijo Bosne. Balkanski narodi pa so vstajali iz suženjstva in si pričeli graditi lastne države, vendar dolgo niso mogle uresničiti svoj nacijonalni ideal, t. j. zjedinje-nje vseh rojakov v eni nacijonalni državi, kajti tako Turčija ko Avstro-Ogrska ste imil v svojih mejah še mnogo pripadnikov teh po svobodi koprnečih narodov. iajni arhiv - Usodna diskre-bivše monarhije Nekdaj si nasprotujoči Turčija in Avstro-Ogrska sta se hrati znašli v istem mučnem položaju. Obe v defenzivi, samo s to razliko, da je imela podonavska monarhija edinole na Balkan kolikor toliko nezakrit razgled. Kar se tiče balkanske politike bivše monarhije, jo slika publikacija avstrijskega zunanjega ministrstva v njeni svojstveni dvoličnosti: češ, bila je defenzivnega značaja in ni hotela nič izgubiti. To tezo je zastopal grof Aehrenthal, zunanji minister cesarja Franca Jožefa. To je bila konservativna zunanja politika, manj točno fiksirana, zato pa konsekventnejša v dejanjih. Njegov nasprotnik je bil Conrad v. Hotzen-dorf, ki se je, dosledno zagovarjajoč preventivno vojno proti Srbiji, zapletel z Aeh-renthalom v srdito idejno borbo, čije odraz najdemo v pravkar obelodanjenih dokumentih. Conrad je bil tisti, ki je hotel 1908/09 obračunati s Srbijo, dočim naj bi Avstrija zaskočila Italijo 1. 1911, ko je imela opravka v Tripolitaniji. Publikacija hoče seveda kljub tem in takim podvigom nekdanje avstrijske zunanje politike oprati nekdanjo monarhijo pred očitkom imperializma. Nič manj zanimivo tudi ni, kako slika avstrijska uradna publikacija stališče Anglije v aneksijski krizi leta 1908/09. Naravnost čuti se, kako se skuša v knjigi dokazati, da je prestiž Anglije v Evropi že od nekdaj zajemal svojo virtuelnost iz menjajočega se izigravanja enega naroda proti drugemu. Ta tendenca je očitno^ po-vdarjena v knjigi, če je pa tudi prepričujoča je drugo vprašanje. Med drugim se pravi v knjigi, da je Grey vedno podpiral Srbijo, kadar je naslavljala na Avstrijo svoje zahteve. Omenjeno bodi še, da se v knjigi zelo slabo govori o Izvolskem ter vseh drugih diplomatih, ki so folikrat in s takšnim uspehom prekrižali Ballhausplatzu njegove račune. Pa bodi tako ali tako. Avstrijski zgodovinarji so izdali pomembno knjigo, Id z vsemi svojimi komentarji in interpretacijami ne bo mogla povzročiti očesne mrene onim, ki je nimajo. Ali tudi enostransko zbrani dokumenti imajo svojo vrednost, ker vedno bolje nekaj, ko nič. F. G, Predlog glede razdelitve občin ptujskega okraja Včeraj smo objavili članek o potrebi združitve manjših občin v večje. Danes objavljamo drug članek istega avtorja, kako naj bi se po njegovem mnenju izvedla ta združitev. Seveda pa s predlogom ni stvar zaključena, temveč šele v razgovoru. Kdor se s tem predlogom ne strinja, naj pove, kako misli on. Vsekakor pa je stvar vredna diskusije. Občine na levem bregu Drave v ptujskem sodnem okraju bi se dale, vpošteva-joč povprečno število 5000 prebivalcev, razdeliti na 2 veliki občini pretežno hribovitega in na 2 veliki občini pretežno dolinskega značaja tako-le (število pomeni število prebivalcev dosedanjih občin): 1. Vurberk 1470, Drstelja 227, Vintarov-ci 283, Janežovci 383, Jiršovci 372, Sv. Urban 538, Trnovska vas 250, Destinci 108, Ločič 321, Levanjci 263, Dolič 182, Bišečki vrh 373, Trnovski vrh 264; skupno število prebivalstva 5034. Naravno središče te občine bi bil Sv. Urban. Sedež naj bi bil ali pri Sv. Urbanu ali iz prometnih ozirov primeren kraj na križišču dveh cest pod ur-banskim bregom. Občina naj bi se imenovala Sv. Urban ali Janežovci, ali kakorkoli drugače. 2. Sv. Andraž v Slov. goricah 1156, Dra-govič 349, Sv. Lovrenc v Slov. goricah 857, Zagorci 333, Sakušak 564, Polenšak 413, Hlaponci 481, Polanci 550, Slomi 189; skupno število prebivalstva 4890. Sedež in ime te občine naj bi bili Juršinci. 3. Krčevina 975, Mestni vrh 498, Kicar 517, Rogoznica 895, Brstje 466, Spuhlje 614, Pacinje 1024, Podvinci 562, Borovci 227, Zabovci 415; skupno število prebivalstva 6193. Občina bi se imenovala ali Rogoznica, ali Ptujska okolica; sedež Rogoznica ali mesto Ptuj. Občini Kicar in Mestni vrh nista sicer dolinskega značaja, spadali pa bi v to dolinsko občino vsled prometnih razmer ter vsled gospodarske gravitacije k mestu Ptuju in njegovi okolici. 4. Mezgovci 277, Moškanjci 494, Sv. Marjeta 437, Gajovci 346, Formin 265, Mala-vas 232, Muretinci 307, Stojnci 592, Bukovci 727, Sv. Marko 793, Prvenci 442; skupno število prebivalstva 4912. Sedež in ime Sv. Marjeta. Glede na to, da je več Sv. Marjet v banovini, bi se občina lahko imenovala Gorišnica. Desni breg ptujskega sodnega okraja se da razdeliti na pet večjih občin in sicer na 3 haloške (bregovite) in na dve dolinski občini: a) Sedanje občine Zavrč, Turški vrh, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Elizabeta, Veliki Okič, Gruškovec, Gradišča, Gorenjski vrh in Slatina s 5524 prebivalci tvorijo veliko občino Sv. Barbara s sedežem pri Sv. Barbari. Če se je bati zamenjav in zmot glede na pogosto ime*Sv. Barbara, bi se občina lahko imenovala Cirkulane ali Bori. b) Občine Pobrežje, Vareja, Skorišnjak, Gruškovje, Velika Varnica, Sv. Andraž v Halozah, Dravci, Jurovci, Sedlašek, Podlehnik, Sv. Trojica v Halozah in Nova cerkev, ki štejejo 6919 prebivalcev, naj se zedinijo v veliko občino Sv. Vid s sedežem pri Sv. Vidu. Pripomniti je, da je občina Pobrežje dolinskega značaja, njen zadnji del le, kraj Sv. Vid kot sedež bodoče občine spada kot središče okoliških haloških goric v sestav te nove haloške občine. Zato bi se večji del sedanje občine Pobrežje lahko izločil iz bodoče velike občine Sv. Vid ter priklopil eni novih dolinskih občin na desnem bregu Drave.. c) Tretja velika haloška občina s 4011 prebivalci bi bila Ptujska gora, sestavljena iz sedanjih občin Ptujska gora, Dolena, Majšperg, Sv. Bolfenk v Halozah in Zgornja Pristava. č) Občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Šikole, Cirkovci, Trnovec-Sela in Lancova vas, ki štejejo 4877 prebivalcev, spadajo v novo občino Sv. Lovrenc na Dravskem polju s sedežem istotam. d) Skupaj spadajo tudi občine Breg, Hajdina, Slovenja vas in Sv. Janž na Dravskem polju s 5089 prebivalci. K njim spada tudi del občine Pobrežje, ki se ne priklopi novi občini Sv. Vid (glej b). Ker tvorijo te občine dolg terenski pas ob Dra- vi od Haloz do meje mariborskega sreza, je težko določiti središče te bodoče občine. Središče bi bil kraj Hodoše. Občina bi se lahko imenovala Slovenjavas, Drava ali Dravsko polje. Moj namen je bil samo, svariti pred bodočimi malimi občinami, ki ne bodo koal svojim nalogam. Komasacija občin pomeni seveda nekaj več, kot je omenjena spojitev že obstoječih malih občin v večje edl-nice. Če naj se pri povečanju teritorija sedanjih občin vpoštevajo vsi momenti komasacije (gospodarske posebnosti, sličnost interesov, prometne razmere in drugo), bo treba seveda vsaj nekatere sedanje občine razkosati na ustrezajoče dele ter jih’ združiti z drugimi sorodnimi občinami ali s takimi deli drugih občin. V zvezi z novo razdelitvijo občin se govori tudi o povečanju teritorija mesta Ptuja na račun sosednih občin. V poštev prihajajo menda deli občin Breg, Brstje, Krčevina in Rogoznica. Ideja ima za mesto svoje dobre in slabe strani, ki jih na tem mestu ne kaže podrobno analizirati. Druga stvar je pa s prizadetimi občina-mi. Izvzemši Vičavo v občini Krčevina in Zgornji Breg v občini Breg nimajo ostali kraji prizadetih občin nič predmestnega na sebi. Vsi v poštev prihajajoči kraji navedenih štirih občin pa imajo nekaj industrijskih odnosno obrtnih podjetij, ki bi bila s priklopitvijo mestnemu pomeriju izločena iz bodočih večjih podeželskih občin. Zato je razumljivo, da se prizadete občine^ ne navdušujejo za priklopitev svojih' davčno močnejših delov pomeriju mesta Ptuja. Ce je pa v želji po priklopitvi delov sosednih podeželskih občin vsebovan, kakor pravijo, tudi namen, povečati obseg Ptuja, da se s tem opraviči odnosno utrdi leta 1887. mestu brez stvarne potrebe podeljena avtonomija, moram brez ozira na levo in desno poudariti, da ne bo Ptuj kot mesto morda nikdar dosegel onega obsega in števila prebivalstva, ki sta potrebna za smotreno, učinkovito in uspešno izvajanje avtonomije. Rižanski. V vsaki slovenski hiši se na čila »Jugcslovazi I *r- »i ANOTOLE FRANCE*. Ko je prišla vrsta nanj, je stopil v Štacuno: košare, predali, vse je bilo prazno; pek mu je izročil edini kos krulia, ki je še ostal in ki ni tehtal celih dveh funtov. Evarist je plačal in zaprli so mu ograjo za petami, boječ se, da ne bi ljudstvo navalilo s truščem na pekarno. Toda tega se ne bilo bati: ti siromaki, ki so jih naučili pokorščine njihovi stari zatiralci kakor tudi njihovi sedanji osvoboditelji, so se razšli sklonjenih glav in drsajočih korakov. Ko je dospel Gamelin do vogala ulice, je videl gra-janko Dumonteil, ki je sedela na obcestnem kamnu s svojim dojenčkom v naročju. Sedela je brez kretnje, brez barve, brez solz, s topim pogledom. Dete jej je hlastno sesalo palec. Gamelin je za hip obstal pred njo, plaho, neodločno. Zdelo se je, da ga ne vidi. Zajecljal je nekaj besedi, nato pa potegnil iz žepa nož, velik kosir z roženim ročem, prerezal kruh čez sredo ter ga položil polovico na kolena mladi materi, ki ga je osuplo pogledala; toda že je bil izginil za cestnim vogalom. Vrnivši se domov, je našel Evarist svojo mater sedečo pri oknu, kjer je krpala nogavice. Vtaknil ji je veselo ostanek kruha v roko. »Odpusti mi, ljuba mati: utrujen, ker sem bil tako dolgo na nogah, iznemogel od vročine, sem pojedel na ulici, vračajoč se domov, polovico najine mere, ustnik za ustnikom. Toliko da je ostal še vaš delež.« In delal se je, kakor da otresa drobtinice s svojega telovnika. VII. Poslužujoč se zelo starinske govorice, je vdova gra-janka Gamelin nekoč izjavila: »Toliko kostanjev pojemo, da bomo postali kostanjevi«. Tudi onega dne, 13. julija, sta bila s sinom poobedovala kostanjevo juho. Prav ko sta končavala ta strogo skromni obed, je odrinila vrata neka dama ter hipoma napolnila delavnico s svojim bleskom in s svojimi vonjavami. Evarist je spoznal v njej grajanko Rocliemaure. Misleč, da se je zmotila v vratih in da išče grajana Brotteauxa, svojega nekdanjega prijatelja, jej je že hotel pokazati podstrešje »bivšega« ali pa poklicati Brotteauxa, da bi prihranil elegantni ženski plezanje po mlinarski lestvi; toda pokazalo se je takoj, da ima opravka z Evaristom Gamelinom, zakaj izjavila je, da se čuti presrečno, da ga je našla in da mu more biti k uslugam. Nista si bila čisto neznana: videla sta se bila neko-likokrat v delavnici pri Davidu, na nekem zborničnem govorniškem odru, pri Jakobincih, pri rastavraterju Venua: opazila ga je bila zavoljo njegove mladosti, krasote in interesantnega lica. Grajanka Rocliemaure je imela na glavi klobuk ves v trakovih nalik kodrom, in ves v perju, kakor pokrivalo kakega predstavitelja s posebnim poslanstvom; v lasulji, našminkana, napudrana, parfumirana, načičkana je bila s tolikšno umetnostjo, da je bilo njeno meso pod vsemi temi pripomočki se vedno sveže: ta nasilna modna sredstva so pričala, kako se ji mudi živeti in izdajala mrzličnost teh strašnih dni, ko ne more nihče reči, kakšen bo jutrišnji dan. Njen jopič z velikimi reverzi in z velikimi škrici je ves blestel v ogromnih jeklenih gumbih; bil je krvavordeč, in ker se je delala likratu tako aristokratko in revolucijonarko, se ni dalo doznati, ali nosi barve žrtev ali barve rabljev. Spremljal jo je mlad vojak, dragonec. Z dolgo, biserno paličico v roki, velika, krasna, ko-Šata in prsata je obhodila delavnico, primaknila k svojim sivim očem zlati, dvooki lornjon, ogledovala sli-karjeva platna, se zdaj nasmehnila, zdaj vzkliknila, se, ker se je sami hotelo laskanja. »Kaj pa ta-le tako plemenita in tako genljiva slika mile, lepe ženske poleg mladega bolnika? Kaj je to? je vprašala grajanka.« Gamelin je odvrnil, da ima biti to »Orest, ob katerem bdi njegova sestra Elektra«; ako bi ga mogel dovršiti, da bi bilo morda to njegovo najmanj slabo delo. , »Snov je vzeta iz Eurlpidovega Uresta, je pristavil. V nekem starodavnem prevodu te tragedije sem čital nekoč prizor, ki me je navdal z občudovanjem: prizor, kjer mlada Elektra podpira svojega brata na postelji njegovih bolečin, mu briše pene, ki mu silijo iz ust, mu gladi lase z oči, ker ga slepe, ter prosi ljubljenega brata, naj posluša, kaj mu hoče povedati, med tem ko Furije molče... Vedno znova sem čital ta prevod, toda čutil sem, kakor da mi nekaka megla zastira grške oblike in da te megle ne morem razpršiti. Predstavljal sem si, da mora biti izvirno besedilo bolj jedrnato in da drugače zveni. Začutil sem živo željo, da si ustvarim o tem točno predstavo, in napotil sem se h gospodu Gailu, ki je tedaj predaval grščino na Francoskem kolegiju bilo je 1. 91.), s prošnjo, naj mi raztolmači ta prizor od besede do besede. Raztolmačil mi ga je res, kakor sem prosil, in tedaj sem zaznal, da so stari veliko preprostejši in veliko bolj domači nego si jih predstavljamo. Tako, recimo, pravi Elektra Orestu: »Ljubi brat, kakšno radost mi je povzročil tvoj spanecL Sdholstvo Po sokolskih dneh v Beogradu Na Vidov dajp je našim Sokolom in So-koliicam govorirtudi kralj in jim podaril zastavo. Take prilike in taki govori so posebno pomembni, toda letošnji kraljevi vidovdanski govor je nekaj tako izrazito državnega, izrazito jugoslovanskega, izrazito v narodnem-državnem duhu, ki mora prevevati vsakega poštenega Jugoslovana bodisi v državi ali inozemstvu, da si ne moremo kaj, da opozorimo še enkrat, Četudi že nekaj post lestum, na znamenite, kakor iz marmorja izklesane besede. Beseda za besedo, misel za mislijo, stavek za stavkom Se vrste kakor zidana stavba v duhu one stare: zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, zamenjaj le besede v jugoslovansko misel in jugoslovansko državo. Globok je bil pomen beograjskih dni in globoko med nas »o udeleženci ponesli kasne utise in doživljaje; najglobokejši pa je bil kraljevi govor, pravo jugoslovansko geslo za vse večne čase. Težkih deset po-prevratnih let smo morali preživeti, težko je na nekatere prišel nadvse potrebni dan 6. januar 1929, toda Vidov dan letos je zasijal kakor solnce po nevihti, kraljev govor je po poldrugoletnem, resnem in veščan-skem delu za državo postavil sklepni kamen celi stavbi jugoslovanske državne misli. Cesar naši politiki in predstavniki niso znali ob prevratu, je naredil kralj po desetih letih. Krasne besede so parola nam yisem, no le telovadcem in telovadkam, četudi veljajo zanje v prvi vrsti in so jiim tudi najbolj potrebne. Kajti koga je praktična javnost bolj izrabljala nego naše telovadce? Sokol, — stari Sokol —, se je bil v mnogih krajih ponižal za parado pri konvencionalnih prireditvah; in Orli so bili ustanovljeni v zaščito predvojnih idej, česar mnogi niti vedeli niso. Mladini starih Sokolov je v srcih tlela prva in ista jugoslovanska misel, toda služili so nevede drugim, večkrat zelo nasprotnim idejam. Vidovdan 1930 je te megle razpršil; voditeljica naših telovadcev in telovadk je postala vladarska hiša in tako bodi in ostani v slavo in srečno bodočnost nam in vsemu slovanstvu 1 Zatorej: Sokol kraljevine Jugoslavije: zdravo! ^* Mednarodna telovadna tekma v Luatemburgu V torek, dne 8. t. m. odide naša sokolska vrsta na tekmo mednarodne telovadne zveze v Luksemburg. Na dosedanjih mednarodnih tekmah po vojni m sicer v Ljubljani leta 1922 in v Lyonu leta 1926 smo bo plasirali kot vrsta na drugo mesto, le nekoliko točk za češkoslovaškimi Sokoli. Kot posameznik je bil na obeh tekmah prvak br. Peter Šumi. Kake izglede imajo naši Sokoli letos? Na to vprašanje si pa lahko odgovorimo, ako pogledamo rezultate tekme za slovansko prvenstvo na vse-eokolskem zletu v Beogradu, ker je ta teikma obsegala iste predpisane vaje na orodju in iste discipline lahke atletike. — Kačun ne bo popolnoma zanesljiv, ker je mednarodni način ocenjevanja različen od sokolskega in ker so predpisane mere v lahki atletiki višje. Razlika je tudi v tem, da sokolski tekmovalni red ne pripušča {»oprave, med tem ko mednarodni dovo-juje za obvezno vajo eno popravo. Po našem redu se ocenjuje do 10 točk, po mednarodnem do 15 točk. Oceni se tudi nedokončana vaja, za katero dobiš pri nas — nulo. V lahki atletiki so mere zvišane za skok v daljino na 5-60 m, za skok s palico na 3 m, za tek 100 m na 11 sek., za plezanje na 8 sek.Na naši prvenstveni tekmi se meče krogljo enoročno 10 m za polno oceno, na mednarodni tekmi 19'50 obe-'ročno. Kljub tem diferencam, nam rezultati prvenstvene tekme lahko služijo kot temelj. !Na mednarodnih tekmah nastopi za vsak narod vrsta 8 telovadcev, vendar se za 'uspeh vrste vzame v obzir rezultat najboljših šest. Poglejmo torej rezultate najboljše šetorice naših in češkoslovaških So-[kolov na tekmi za slovansko prvenstvo v (Beogradu. Češkoslovaški tekmovalci so dosegli: LOffler 192-70 točk Gajdoš 187-50 točk Effenberpr 185'85 točk Rybak 183-30 točk Tintžra 181-85 točk Supčik 174-20 točk skupno 1105-40 točk Jugoslovanski tekmovalci so dosegli: " 191-25 točk Primožič Malej Štukelj Ban Šumi Gregorka 173-85 točk 173-45 točk 169-75 točk 168-45 točk 160-60 točk skupno 1037-35 točk Vidimo, da znaša diferenca skoraj 70 jtočk; ako bi hoteli doseči Čehoslovake, bi jinoral vsak naš tekmovalec popraviti svoj rezultat za več nego 10 točk. To je malo verjetno, vendar — ni izključeno! Nekaterim našim tekmovalcem primanjkuje, kot smo imeli priliko opažati na tekmi v Beogradu, predvsem borbeni duh, trdna volja do zmage. Upamo, da se to spremeni, ko nastopi vrsta in se bo vsak njen član zavedal, da se bori ne le zase, ampak za celoto. Večje šanse imamo v pogledu prvaka. Vidimo, da je le malenkostna diferenca med Primožičem in Lofflerjem. Prepričani smo, da nam br. Tošo zadrži prvenstvo poedincev, ki ga drži jugoslovanski Sokol po vojni. Naši tekmovalci, kakor tudi češkoslovaški, so odpotovali po tekmi takoj domov, da izrabijo še zadnje dneve za trening. Naša vrsta nastopi v ponedeljek 7. t. m. ob 18. uri na telovadišču v Tivoli pred odhodom v Luksemburg. Kraljev meč Tekma vrst višjega oddelka članov. Za to tekmo je kralj podaril že 1. 1925. krasen zlat meč kot prehodno darilo. Takrat Je odnesla prekrasno trolejo vrsta mladih telovadcev Ljubljane matice z senzacijonalno zmago nad vrsto Ljubljana I., ki eo jo po večini tvorili stari rutinirani mednarodniki s Tabora. Tudi to pot smo imeli senzacij. Tabor ni postavil vrste, pač pa razen Ljubljane matice še Maribor in Celje. V ljubljanski vrsti sami mednarodni gadje, v mariborski tudi večina, med njimi jugoslovanski prvak Primožič dn Štukelj. Pričakovala se je ostra borba med Ljubljano in Mariborom. Ljubljana je a lahkoto zmagala ter pustila Maribor skoraj 100 točk za seboj .Na drugo mesto so se nepričakovano vrinili pridni Celjani. Kako je to mogoče? Mednarodni tekmovalci so posvetili vso pažnjo v prvi vrsti tekmi za prvenstvo in Luksemburgu ter zanemarili krasno tekmo za kraljev meč. Izmed 5 vaj na vsakem orodju, ki so bile določene za to tekmo, so bile izžrebane na prevdečer boja ravno najbolj kočljive in — nule so kar deževale. ‘ A; /*■'' •'' ?v <• v«TJ i Nastop članstva k prostim vajam. Spremte se spremte četnici! Zadnji dan vsesokolskega zleta v Beogradu. Seljaške sokolske čete so že odstopile, ko je prispel kralj. Na njegovo željo se točka ponovi. Ob zvokih sokolske koračnice se prikaže pod godbenim paviljonom stari hercegovski ustali od vsega stadiona navdušeno pozdravljeni. Z zastavo na čelu se podajo starci v bogati hercegovski narodni noši, nekateri trudno opirajoč se na palico, pred kraljevsko ložo, kjer se njih prapor pokloni sinu velikega Petra Mrkonjiča, voditelja v težki borbi, ki je šele po tolikih letih rodila sad: Veliko svobodno Jugoslavijo. Marsikatero oko se je zasolzilo ob tem pogledu. Sledi vihar navdušenja, ko pri stranskih vhodih z dveh strani vkoraka mlada generacija — nepregledna množica seljaških sokolskih čet v bujno-pisanih narodnih nošah pod vodstvom br. Pera C o 11 <5 a, načelnika mostarske sokolske župe. S strumnim, mladeniškim korakom izvedejo nastop, nato pa proste vaje, polne krasne simbolike kmečkega življenja: setev, žetev, košnjo itd. Miroljubno delo! Vendar nam pričajo njihova plemenita lica, hovi mrki, ponosni pgledi, da v grudih nosijo levja srca, da so njihove trde kmečke pesti vsak čas pripravljene na klic vodnika zamenjati plug in koso za puško ter stopiti na branik domovine in kralja. Inicijator in organizator seljaških sokolskih čet, starosta mostarske sokolske župe br. Cedo Milič sam vežba v narodni noši ž njimi. Vaje so odlično završene, množic se polasti nepopisno navdušenje, tribune se tresejo od gromovitega ploskanja. Četaši odhajajo in odnesejo na ramah priljubljenega vodnika br. Miliča. Podpolkovnik ). Petfik Ni to vojak, ki pred hrabro vojsko vihti svoj bridki meč. Njegovo orožje ni krvavo in vendar obvlada ž njim svojo vojsko, ki mu poslušno sledi na vsak najmanjši mig. Njegova moč leži v kratki palčici — kapelniški taktirki, s katero mojstersko vodi 102 godbenikov muzike vojaške godbe beograjske garnizije, ki neumorno in odlično spremlja vse nastope na sokolskem stadionu v Beogradu. Kraljuje v ličnem godbenem paviljonu, ki je zgrajen vis-a-vis kraljevske lože. V ogromni školjki, na kateri je v loku napisano z velikimi črkami in s še večjimi notami »Hej Slovani.. .c, neumorno dirigira od zore do mraka, pri skušnjah dopoldan in pri javnih telovadbah popoldan vse koračnice za prihod in odhod telvadečih ter vse spremljave vaj, od primitivne glasbe za primitiven nastop Romunov do bravurozno zasviranega in bravurozno izvedenega dr. Murnikovega »Turškega marša« nesmrtnega Beethovna, ki ga izvajajo gojenci Pomorske vojne akademije iz Dubrovnika. Ni le kapelnik, ampak tudi odličen komponist in to sokolski komponist: napisal je krasno godbo za nastop naših malčkov — za proste vaje moške in ženske dece. Pod godbenim paviljonom čakajo češkoslovaški Sokoli, da vkorakajo na telovadišče, njemu ob strani Fr. Erben, komponist prostih vaj. Kapelnik dvigne taktirko, ko mu ob splošnem smehu iz publike zakliče star češki Sokol s Tyrševim nosom in Tyrševo bradico: »Zaigraj, to so naši k In Petfik — Čeh, kot to pove že njegovo ime — igra z dvojnim navdušenjem, pod njim pa bobni zemlja od trdih korakov nastopajočih Čehoslo-vakov. Krasne proste vaje češkoslovaških Sokolov, kot ena mogočna gesta junaškega naroda očarajo gledalce — in kralja. Br. Fr. Erben sprejme visoko odlikovanje red Sv. Save III. stopnje. Češki listi o zlete »Narodni listf < o vsettokolskem zletu v Beogradu. »Nžrodnf lisr,< ki so prinašali obširna poročila o sokoli!.rii slavnostih v Beogradu, pišejo po zletu med drugim: »Vsesokolski zlet v Beogradu se je končal z velikim uspehom; s sokolskim, državnim, slovanskim.« »Za jugoslovanski narod in državo Je bil zlet predvsem neprekosljiva, Krasna manifestacija narodnega in državnega edinstva in država ostaja jako obvezna sokolski ideji in Sokolstvu za službo, katero je Sokolstvo izvršilo za državno idejo. Na nobeni drugi osnovi — armada, administrativni aparat, politične ali druge organizacije — ni mogoče misliti tako ogromnega uspeha državne misli in službe za državo, kot se je to zgodilo z zletom. Vsesokolski zlet je dosegel vrhunec v govoru kralja Aleksandra, ko je na Vidov dan izročil Sokolu s voj dar, prapor. Kralj obvezuje Sokolstvo k službi za državo, a jugoslovanski Sokol se s sprejemom praporja zaklinja državi. Z zletom je torej zapečateno, da Sokolstvo postaja ne le hrbtenica enotne Jugoslavije, ampak tudi garda državnosti, narodna armada. Od vojaka deli Sokola le nravni moment, dobrovoljni značaj njegovega poslanstva.« Dalje piše list o prisrčnem, bratskem sprejemu Čehoslovakov v Beogradu in sploh v vsej Jugoslaviji. »Lidove noviny.< Brnske »Lidove noviny« tudi prinašajo lepa poročilo o našem zletu. Za sokolski sprevod pravijo, da je bil to »eden najmogočnejših in najkrasnejših sprevodov Sokolstva«. »Ogromni in krasni sprevod je inspiriral do sedaj mirni Beograd do takega navdušenja, pozdravljanja in vzklikanja Sokolstvu, da se kaj podobnega ne pomni.« »Zlet je zapustil v Beogradu v vseh ogromen vtis. Udeleženci so si gotovo odnesli najlepše spomine. V jugoslovanskem Sokolstvu, posebno v Beograda, je utrjen zaklad, na katerem se lahko napreduje« itd. Zlet Junakov v Sofiji se bo vršil pod kraljevim protektoratom dne 12. in 13. t. m. Častni predsedniki so ministrski predsednik O. Ljapčev, minister vojne general Bakardžiev, minister zemljedelstva Gregor Va-silev, minister prosvete prof. dr. Cankov in predsednik sobranja N. Najdenov. Računa se s 3000 tujih in 20.000 domačih gostov. Na tlet« bodo telovadili razen Bolgarov 5e Cehoslovakl, Poljaki, Rusi in Švicarji. Za tekmovalce so kup* ljene nagrade za 100.000 levov. Razen tega pripravlja mnogo narodnih društev nagrade EC* zmagovalce. Absolventi srednjih šol in agronomski študij Konec šolskega leta je in za mnoge dijak* tudi konec srednješolskega študija. Marsikateri absolvent se ne more odločiti, katero pot v življenju bi si izbral, da bi prišel do čimboljšega cilja. Pa tudi stariši ne vedo, kaj bi svetovali svojemu sinu, ko gre za izbiro življenskeg* pota, saj je ta odločitev merodajna za vse življenje posameznika. Danes jih mnogo študira, mnogo jih je £e izšolanih, zato pa visokošolcu ni lahko dobiti primerno mesto, ko je dovršil svoje študije. Tu hočemo opozoriti na stroko, ki rabi dandanel in bo potrebovala še za daljšo dobo precejšnje število kvalificiranih moči. Jo to agronomski študij. Z novim zakonom o pospeševanju kmetijstva, ki je lani stopil v veljavo, se je na novo organizirala celotna kmetijska služba v državi in f tem se je odprla pot za službe kmetijskim strokovnjakom z visokošolsko izobrazbo. Kakor j« na primer v vsakem srezu akademsko izobraženi zdravnik, živinozdravnilc, stavbeni inženir, geometer, gozdar, najmanj istotako je upravičen tudi agronom inženir, ki naj vodi celotno pospeševanje kmetijstva v okraju. Zal pa, da jih država ne more povsod namestiti, ker J« premalo izšolanih kvalificiranih moči. Toda ne samo v sreskih službah jih primanjkuje, ampak tudi drugod, posebno pri znastve-nem in poučnem delu. Tako se kmetijske Sol« ne morejo otvarjati, ker ni dovolj učnih moči, rabijo jih kmetijsko-poskusne, fitopatologične, se-menogojske, živinorejske postaje in drugi zavodi. Iz tega se torej vidi, da se agronom-absol-vent udejstvuje lahko na najrazličnejši način in si poljubno izbere tisto vejo, ki mu najbolj ugaja. Specijalizira se lahko v poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu, vinarstvu, agrikulturni kemiji, kmetijski tehnologiji, zadružništvu in kmetijskem gospodarstvu. Kakšen študij pa zahteva agronomija? Za vstop na visoko kmetijsko šolo je potrebna srednješolska matura: gimnazije, realne gimnazije ali realke. Visoki kmetijski šoli sta v naši državi dve In sicer v Zagrebu in Beogradu, ki tvorita gospodarsko fakulteto tamošnjih univer*. Študij traja štiri leta in je uvrščen v isto stopnjo, kakor ostali študij na univerzah. Po dovršenih izpitih dobi absolvent naslov »inžener-ja«; če pa položi še dizertacijo, si zasluži tudi naslov »doktorja«. Po dovršenih študijah si absolvent visoke kmetijske šole izbere lahko različne stroke ** svoj nadaljni poklic. Če želi vstopiti v državno službo, mora pa vsekakor dovršiti najmanj dveletno prakso na kakem kmetijskem veleposestvu, da si svoje teoretično znanje izpopolni ( praktičnim delom. Za to prakso preskrbi na vadno že kmetijsko ministrstvo. Šele z dovršit-vijo kmetijske prakse je kmetijski strokovnjak inžener agrnonomije usposobljen delovati v poklicih, ki imajo nalogo pospeševati kmetijsko produkcijo in zboljševati kmetijsko gospodarstvo. Razen v državnih, najdejo agronomi zaposli* tev tudi po zasebnih službah kot oskrbniki veleposestev, kot uradniki pri zadrugah, zadružnih zvezah, kmetijskih družbah, v tvornicah za kmetijske potrebščine in v drugih podjetjih, ki se pečajo s kmetijskimi predmeti. Kdo se naj posveti agronomskemu stanu? Agronomski stan ni ravno lahek, zahteva mnogo požrtvovalnosti, obilo Idealizma in posebno ljubezen do narave. Kdor tega nima, bo težko v njem uspel. V vseh drugih poklicih se mlad človek lažje uživi v svoje delo, četudi ne čuti zanj posebnega zanimanja, nego v tem. Predvsem so za ta stan pozvani sinovi kmetskih staršev, ki so že od mladosti v stalnih sti-kih s kmetijstvom, z zemljo, z rastlinstvom, s živalstvom. Samo tisti uradnik, ki čuti s kmetom, ki pozna njegove težave, njegov trud in skrb, njegovo delo od zore do mraka, uradnik, ki se zna uživeti v njegovo dušo, navezano na zemljo, edino tak mu lahko nudi pomoč in nasvet v težavah njegovega stanu za zboljšanje njegovega gospodarstva. Toda tudi za meščanske sinove se dobe mesta v agronomski stroki, in sicer predvsem na znanstvenem polju, na raznih kmetijskih znanstvenih postajah, v tovarnah in v sličnih obrtih.. Vendar tudi zanje velja kot glavni pogoj zanimanje za prirodne vede. Le tisti, ki čuti veselje do narave, se lahko z uspehom posveti temu študiju in bo pozneje na svojem mestu prav uspešno deloval. * S tem sem podal pregled agronomskega študija, ki je pri nas v splošnem še tako malo poznan, pa tudi o izgledih glede službe v bližnji bodočnosti. Tisti absolvent srednje šole, ki čuti poklic za ta stan, ki ima trdno voljo se mu posvetiti z vsemi silami Bvoje duše, ta si ga naj izbere. Ne morem ga pa nasvetovati tistim, ki bi hoteli nastopiti to pot samo radi kruhobor-stva brez posebnega veselja zanj, ker bi bili razočarani. Staršem naj pa bodo te vrstice v pojasnilo, da znajo nasvetovati svojim sinovom absolventom pot v življenje, ki bi jih morda zadovoljevala. Marij Skalan: Julij V travi »Petpedl.. .< pesem se glasi urne prepelice. Gori čez nebo plavajo lahno rožnate meglice. Julij vroči žge, dalje vse žehte, venejo cvetice. Živalsko orodje Po navadi mislimo, da se orodja poslužujemo samo mi ljudje, da živali še daleko nimajo toliko pameti, da bi se pri svojem delu mogle poslužiti tudi kakega pripomočka, ki jim ga ne nudi telo samo. Pa ni tako. Na svetu imamo celo vrsto živali, ki si često pomagajo z umetnimi pripomočki. Tako na primer vemo, da se nekatere opice pri hoji po tleh poslužujejo palic, da lažje hodijo pokoncu, druge pa se v obrambi in napadu zatekajo tudi h kamnom, kokosovim orehom, palicam itd., katere mečejo v svoje sovražnike. Poznamo pa tudi živali nižje vrste, ki se često poslužujejo raznih predmetov, ki jih rabijo kot pravo pravcato orodje. Tako bo že večkrat opazovali neko oso roparico, ki jo predstavlja tudi naša slika, kako je ujete bube metuljev, murnov, kobilic itd., namenjene za čase pomanjkanja, zagrebla v zemljo in se pri zadelovanju odprtine posluževal majhnega kamna, katerega je spretno držala s svojimi kleščicami, ki jih ima na obeh straneh ust. Podobno kakor ta osa, se poslužujejo majhnih okroglih peščenih zrn tudi neke V Afriki živeče mravlje, kadar hočejo posebno temeljito ogladiti svoje dolge podzemeljske hodnike. Pri gradnji svojih bivališč pa tudi naše mravlje rade uporabljajo razne pripomočke, posebno smrekove, jelkove ali borove igle. Danilo Gorinšek: Pravljica o razbojniku Bojku (Dalje.) Car je zbral pred palačo silno vojsko. (Vsem so se tresle hlače in so vanje drčala ( Brca, ko so jezdili v smrekove gozdove 'krog prebivališča Bajka razbojnika. Spredaj je stopal pleš razbojnik Bojko In je nosil pod pazduho v ruto zavito glavo, za njim je jezdilo na tisoče vojščakov, vsi oboroženi z bridkimi sabljami, s sulicami in ščiti. Za vojščaki so jahali častniki, sledili so jim generali, ministri, drugi dostojanstveniki in carična Zvezdana, ki se je 1 vso pot jokala. Za njo ni bilo videti nikogar, šele v daljni, zelo daljni razdalji je jezdil — car Zlatko. Tresel se je po vsem telesu, zobje so mu šklepetali, da se je slišalo daileč naokoli in plašno so mu begale ' oči naprej, v smrekove goadove... Tako so jezdili skozi gozd in so vsi trepetali. Če je urno skakal zajec skozi jaso v gozdu, že se je skoro vsa vojska obrnila, in ni mnogo manjkalo, pa bi se bili spustili v dir proti domu. Naposled se je pa ustavil razbojnik Bojko. Vsem je zastala sapa. Ko je stopil v hišo, sezidano iz človeških kosti, se je vsa vojska obrnila kot en mož in je hotela zbežati. Zadeli so vojščaki ob častnike, generale in dostojanstvenike, nastala je zmešnjava, rinili so drug v drugega, tedaj pa so zaslišali povelje: »Nazaj!« Bil je car Zlatko. Ves prepaden se je stiskal za široko smreko in s poslednjimi svojimi močmi je zaklical: »Nazaj!« Zbal se je, da bi ga pustila vojska samega pred razbojnikovo hišo. Tedaj pa so že videli, kako se ruši ogromna stavba pred njimi. Razbojnika ni bilo v bližino. Nadstropje se je sesulo za nadstropjem in ko so zašvignili rdeči plameni iz hiše visoko pod nebo in se je pri- Radivoj Rehar: Basen o kriu opravljivcu V tistih časih, ko so bile živali skoraj edini prebivalci naših dežel, je bil krt med njimi najbolj bistroviden in okreten. Urno je tekal po gozdovih, tratah in poljanah in hudomušno vtikal svoj nos v vsako božjo stvar. Izvohal je vse in naj je bilo še tako skrito. Bil pa ni samo bistroviden in okreten, ampak tudi dolgojezičen in klepetav, zato je napravil zdražbo kjerkoli se je pojavil. Tako je nekega dne poškilil tudi v ježevo luknjo. Mati ježevka je baš umivala svoje zamazane mladiče, ko je krt pomolil svoj hudobni nos v njeno hišo. Kar je videl, seveda ni mogel ohraniti zase. Stekel je v gozd, zbral krog sebe zvedave veverice in jim pripovedoval na dolgo in na široko, v kakšni nesnagi živi družina spoštovanega očeta ježa. Veverice, neumne kakor so, so se seveda smejale in preden je zašlo solnce, je vedel ves gozd kako in kaj je pri ježevih. Očeta ježa je krtova opravljivost hudo razjezila. Sklenil je, da se mu kruto osveti. Več dni je snoval svoj maščevalni načrt in ga naposled zares zasnoval. Splezal je na strmo skalo, ki je visela nad potjo, po kateri se je krt navadno vračal proti svojemu domu. Zvil se je v klopSič in čakal. Tako je ždel ves dan in ves večer, krta pa le ni bilo. Nejevoljen zaradi brezuspešnega čakanja, je hotel že oditi domov. Tedaj pa je nenadoma opazil svojega obrekovalca, kako se vesel in razposajen ziblje naravnost proti njemu. Oče jež se je pripravil. Počakal je, da je krt prišel tik pod njegovo skalo in se je potem naglo zvrnil nanj. Krt je kriknil od groze in bolečine. Ježeve bodice so se mu zasadile globoko v meso, iztaknile mu oči in od silnega udarca so se mu zvile tudi noge; obrnile so se mu čisto navzven. Zgodilo bi se mu bilo gotovo še kaj hujega, a rešila ga je mišja luknja, ki je zevala poleg poti. Zvrnil se kazal Boijko z gorečo blazino med vrati, so verjeli, da razbojnika ni več med živimi. Takrat je planil car Zlatko izza široke smreke. Vzravnal se je in dostojanstveno je korakal skozi vrste ogromne svoje vojske. Razmaknili so se vojščaki v dva dela in oair je šel mimo njih, ko da bi sam ubil najmanj tri razbojnike Bojke... * Trdo je bilo, a ker je bila zbrana vsa vojska in vsi odličniki, je moral car izpolniti svojo obljubo, in dal je razbojniku Bojku cariimo Zvezdano in vso njeno doto. Razbojniku Bojku se je smejalo srce, oči so mu zažarele, ko mu je car Zlatko odšteval zlatnike. Desetine take dote si ni mogel nagrabiti pri vseh tisočih svojih žrtev! Carična Zvezdana pa se je jokala, venomer jokala. Niso je mogli potolažiti. Prosila je, da jo puste pri očetu, čez nekaj dni da bo šla, kamor so jo bili določili. Razbojniku Bojku je ponudila carsko krono, kot jo je bil prvotno ponujal njen oče — pa ni hotel nič slišati. Ponujala mu je bogastvo, da ga s tisočimi vozovi ne bi bil mogel odpeljati — pa ni nič pomagalo. Ko je vstalo drugo jutro, ni bilo nikjer ne razbojnika Bojka, ne carične Zvezdane. Nihče ni vedel, kam in lcedaj sta izginila. Nikjer ju posihmal niso več videli, niti o njima slišali. Daleč je že bi prispel Cvetko, daleč proč od palače razbojnika, toda Bojka ni našel nikjer. Ves nestrpen je že obupaval, ko je videl za seboj goste oblake dima — in vztrepetal je. Tam je morala goreti Boj-kova palača. Stekel je v smeri dima. Vse mogočo mu je rojilo po glavi. Slutil je, da je nekdo drugi premagal Bojka ter mu zažgal domovanje. In po carjevem obetu pripade carična zmagalcul Cvetka je udarilo kot s pestjo v obraz. Tekel je, divjal kot burja. A ko je prispel na kraj, je našel le še tleče razvaline, kjer je vanjo in ubežal razjarjenemu očetu ježu. Ta je hotel sicer za njim, toda luknja je bila preveč ozka, zato si je izmislil drugo kazen. Zadelal je vhod s prstjo in zaprl krta v strašno temno ječo. Slep, polomljen in bolan se je zavlekel krt na dno. Tam je obležal, dokler ni okreval. Počasi in previdno je naposled pretipal in prevohal vse rove, da bi se rešil, toda zaman; ječa ni imela izhodal Obupan je pričel vrtati nove rove, da bi si napravil izhod na površino. Dolgo in naporno je vrtal in kopal, preden se mu je delo posrečilo, toda slep in šepast ni bil več za življenje med ostalimi živalmi. Potrt in skesan se je vrnil v svoje podzemlje in je ostal tam do današnjih dni. Doli koplje in vrta svoje skrivnostne rove, a ko privrta do površine, se vedno znova vrne v svojo samotno in večno temo, kjer dela pokoro za svoje grehe: črve zasleduje in druge žuželke in zato koristi s svojim podzemskim delom poljedelcu in vrtnarju. Kako so nastale zvezde Zamorska pravljica. V davnih, pradavnih časih, ko so možje hodili na lov in se bojevali s sovražnimi plemeni, so ženske nabirale koruzna zrna. Prigodilo pa se je nekoč, da so imele s seboj dečka in ko so nabrale dovolj zrn in jih zmlele, da bi spekle pogačo, je se je bila poprej dvigala pod nebo palača, sezidana iz človeških kosti. Ni bilo žive duše v bližini. Cvetico je ves zasopel nadaljeval svojo pot proti carski presto lici. Prisopahajočemu t ja, so mu potrdili, kar je bil zaslutil, ko je ugledal oblake dima nad Bojkovim domovanjem. Pa Cvetku ni upadlo upanje. Poiskati je hotel njega, ki mu je odvedel carično in rešiti jo. Naslednje jutro pa se je odpravil po svetu, iskat brata razbojnika in carično, ki je morala z neznancem v svet... * Daleč nekje v tujih deželah, koder še ni hodila človeška noga, se je nastanil razbojnik Bojko. Nihče ga tam ni mogel najti. Carična Zvezdana je bledela čimdalje bolj. Lica so ji bila brez krvi in hujšala je. Prejokala je vse svoje mlade dni in z grozo je opažala, da so na vrtu ptice mahoma utihnile, čim je stopil vanj njen mož in so cvetke mahoma ovele, čim ga je zanesel tja korak. Izostajal je ves dan, in ko je prihajal zvečer domov, je bil mrk in neprijazen. Nepopisen etrah jo je obdajal, ker na vprašanja ji ni odgovarjal. Ko je zjutraj odhajal, je zapahnil vrata in okna od zunaj, da ni mogla na prosto. In zvečer šele, čim se je povrnil, je od-pahnil okna in vrata. Tako se je godilo dan za dnem. Na vrtu je rasel kup človeških kosti in carični Zvezdani se je v duši budilo grozno spoznanje. Mar ni njen mož sam razbojnik Bojko? Ze je bila vzrasla iz človeških kosti hišica, višala se je, kot je slišala nekoč, da ee je višalo domovanje Bojkovo; in mrki, neprijazni pogledi njenega možal — Zgrozila se je Zvezdana... Mar ni bil prišel v pallačo njenega očeta ln trdil, da je ubil razbojnika Bojka, ki je bil sam? Pokazal je le glavo svoje bedne žrtve, zažgal je sam svojo hišo in svojo blazino. Tako je prevaral njenega očeta in njol deček ukradel zdrob, ga skril in odšel k svoji babici, da bi mu spekla zanj in za prijatelje koruznega kruha. Babica je prošnji ugodila in dečki so pojedli kruh, ko so se pa zbali, da bi jih babica izdala, so ji — nehvaležneži — iztrgali jezik. Tudi papigi, ki je znala govoriti, so brezsrčni dečki storili isto, a da jih ne bi zadela jeza staršev, so sklenili, da zbeže v nebesa. Šli so takoj na pot, prišli v gozd, p« klicali veliko ptico, ji deli v klun dolgo vrv in jo prosili, da poleti v nebo in jo priveže k najmočnejšemu nebeškemu drevesu. Ko je ptica tako storila, so drug za drugim pričeli plezati v nebo. Matere so se vrnile, a sinov niso naši doma in tudi babica in papiga nista mogli ničesar povedati. Neka mati je pa le opazila vrv, povedala je to drugim, in vse so stekle v gozd ter klicale in rotile svoje sinove, naj se zopet spuste na tla. Ko jih ti niso hoteli poslušati, so še same pričele plezati za njimi. Ko je zadnji deček, oni, ki je ukradei koruzni zdrob, priplezal v nebo in se ozrl navzdol, je na vrvi opazil vse žene plemena, zato je naglo vzel nož in jo prerezal. Žene so tako padle na zemljo in se pri tisti priči spremenile v divje zveri. Brezsrčni dečki pa so zaradi svoje velike hudobije in črne nehvaležnosti obsojeni, da gledajo vsako noč nepremično doli na zemljo, da bi videli, kaj se je zgodilo njihovim ubogim materam. In njihove oči so zvezde ... — Uganka D. G. Kuk-kuk-kuk iznad mehke mahovine belo steblo se prerine iu vrh stebla rjav klobuk. Mama ga odreže, nam se prav prileže. Rešitev uganke v prejšnji prilogi: miška. Prav jo je rešilo in rešitev pravočasno poslalo 28 malih prijateljev in prijateljic »Jugoslovana«, nagrado pa je po žrebji dobila Julči Tomazinov a, učenka III. razreda ljudske šole v St. Rupertu pri Mokronogu, ki smo jo upoštevali kljub temu, da je našo manjšo miško povišala v večjo — podgano. Rešitve današnje uganke sprejema uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede 9. t. m. Hirala je carična Zve.iana ob razbojniku Bojku in si je želela edino še smrti. S trudom, s strahom in z bolestjo je opazovala, kako se dviga na vrtu nova stavba iz človeških kosti. In z vs\o kostjo, ki je ž njo bila stavba višja, je izgubila kapljico krvi. Kapljica za kapljico, kapljica za kapljico, in carična Zvezdana je bila bleda, ko da bi že ležala na smrtni postelji. RuiU/.iik Bojko pa je hodil vsak dan štiri ure hod?, da je prišel do velike reke, ki je oblivala vse njegove bivališče. Preko nje na otok — v Bojkovo bivališče — še ni bila stopila človeška noga, ker bil je brez vode v notranjščini, brez zelenja in brez poti. Sar » golo kamenje ga je bilo, ki so se po nje plazile lačne zveri... * Carična Zvezdana je hirala vidna od dne do dne. Ko je čutila, da se ji bliža poslednja ara, je pokleknila pred razbojnika Bojka in ga prosila, da ji dovoli samo še enkrat videti svojega očeta in carstvo Zla-tovo. A razbojnik ji ni dovolil. Ko pa je nekega jutra pozabil zapahnif i vrata, je carična zbežala. Prebežala je štiri ure hoda in je prihitela do ogromne in široke reke. Vedela je, da je ne more preplavati, pa se je kljub te-mu vrgla v mrzle in deroče valove. Zakričala je, ko je strmoglavila v vodo, da jo je zaslišal Bojko. Sko» čil je za njo in jo rešil. In tako je naf^sled spoznal, da mu bo umrla od žalosti, če :i ne dd, da vidi še enkrat svojega očeta in . \r-stvo Zlatovo. Ker pa je bil omamljen njene lepote, mu ni bilo vseeno, ali umre; ali ne. . In dovolil ji je, toda samo za pet dni in pet noči. »Vem, da veš, da sem razbojnik Bojko«, je dejal, toda gorje ti, če črhneš samo besedo o tem ali če se ne vrneš šesto jutro! Po tvojega očeta pridem in po tebe in vaju oba umorim. Ne bodo vama pomagale straže ne zidovi ne skrivališča, najdem vaju. Pojdi tedaj in se ravnaj po tem!< Pili Izjava. Izjavljam, da mi je stavbena družba »Kotoma« z o. z., Ljubljana, Rimska cesta 5, izvršila notranja stavbena dela in renovi-rala fasado v Križevniški ul. št. 6. v mojo popolno zadovoljnost. Dr. OrllC s. r. Zaupajte vsako skrb v osebnih, družinskih, gospodarskih vprašanjih, posojila, zidanja Itd. Posvetovalnici „Marstan“ Maribor, Koroška 10. Priložiti Din 10, tri znamke. Stelaže in pudelne za trgovino kupim M. Pleterski, Dol. Pirošica, p. Cerklje ob Krki. MARIBORSKA PLOVBA, DRUŽBA Z 0. Z. V MARIBORU. Vozrti red. Motorni brod »MARIBOR« za vožnjo iz Maribora do Mariborskega otoka in nazaj: ODHOD: Iz Maribora od 9. do 20. ure vsako uro. ODHOD: Iz Mariborskega otoka od 9 30 do 20 30 vsako uro. VOZNE CENE: Za odrasle: v obe smeri Din 10.— v eno smer Din 6-— Za otroke: do 4. leta Din 0-— do 12. leta Din 3.— v eno smer. OPOMBE. V sobotah, nedeljah in na praznike vozi dvakrat na uro v obe smeri. Vožnja traja navzgor 17 minut, navzdol 6 minut. Priporoča se občinstvu NAČELSTVO. TISKARNA MERKUR LJUBLJANA Gregorčičeva 23 Ti s k a časopise, knjige, brošure, 44.2001— skupaj . Din 549.090'— Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg. št. 1. Kralj, banska uprava Dravske banovine t Ljubljani, dne 1. julija 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 95/30-11 1624 Dražbenl oklic. Dne 18. julija t. 1. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cirnik, vL St. 42. Cenilna vrednost: Din 75.590'—j vrednost pritikline: Din 660'—; najmanjši po-nudek: Din 50.833'66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe* nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražr beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Mokronogu, dne 30. maja 1930. P VII 100/30-2 1617 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Ptuju z dne 26. maja 1930., opr. L. 13/30—6, je bil Žumer Jakob, posestniški sin, stanujoč v Cirkovcih št. 20, zaradi zapravljivosti omejem* preklican. Za pomočnika je bila postavljena Žumer Katarina, posestnica v Cirkovcih št. 20. Okrajno sodišče t Ptuju, odd. VII., dne 20. junija 1930, Z 69/89—18 1622 Rešitev. V kazenski zadevi zoper Krolo Petra, roj. 1905 v Kamenskem, pristojnega v občino Trilj, srez Sinj, v Primorski banovini, r. k., samskega, krošnjarja, neznanega bivališča, radi poskusa zločina zoper javno moralo po §§ 31. in 273. k. z. se nahajajo v tus. depozitu kot efekti: krošnja, 46 žlic, razni noži itd. Radi nevarnosti pokvarjenja bodo ti predmeti prodani na javni dražbi, določeni na dan 29. julija 1930 ob enajstih pri tem sodišču v sobi štev. 6. Za skrbnika pobeglemu osumljencu se imenuje g. SimerL Jos., viš. pis. oficial. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na tus. uradni deski. Okrajno sodišče t Šoštanju, odd. II., dne 2. julija 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev »■------ St. 11.223/30. Razglas. Okrajno sodišče v Kranju je s sodbo Kps 111/30—3 z dne 23. maja 1930. po § 55. k. z. prepovedalo V e v a r j u Ignaciju, roj. 31. julija 1879. v Goričah, obč. Preddvor, srez Kranj, oženjenemu čevljarju iz Gorič 20, zahajati v krčme za dobo 1 (enega) leta. Prepoved stopi v veljavo dne 22. julija 1930. in traja do dne 22. julija 1931. To se objavlja v zmislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, »Služb, no-vine Kraljevine Jugoslavije< z dne 23. januarja 1930., št. 17/VI. Sresko načelstvo t Kranju, dne 30. junija 1930. St. 946/10 1620 Okrožnica. Z razsodbo sreskega sodišča v Celju Kps V. 56/304 z dne 8. aprila 1930. je v smislu § 55. k. z. izrečena prepoved zahajanja v gostilne za dobo 8 (osmih) po prestani kazni proti Bukovčanu Matiji, roj. 17. septembra 1880. v Novem grada, srez Predvorski, Savska banovina, in tja pristojnemu, oženjenemu, r. k. vere, brivskemu mojstru, stanujočemu v Celju, na Ljubljanski cesti št. 10. Imenovani je prestal naloženo mu kazen dne 26. junija 1930, po kateri je istega dne stopila v veljavo zgoraj omenjena prepoved, katera traja od 26. junija 1930. do 26. februarja 1931. V Celju, dne 1. julija 1930. Predstojnik mestne policije: Geržinič s. r. St. 21. Natečaj. Razpisuje se natečaj za sprejem v šolo za dečje zaščitne sestre v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost 18 do 22 let (za absolventke učiteljišč ali srednjih šol izjemoma do 32. leta), jugoslovansko državljanstvo, znanje državnega jezika, uspešno dovršena nižja srednja izobrazba (zaželena cela srednješolska izobrazba); telesna in duševna sposobnost (ugotovi komisija ob sprejemu), zdravniško izpričeva- lo, potrdilo občine bivališča, s čim se je prosilka bavila, odkar je dovršila šolo, kratek popis dosedanjega življenja ali posla. Pouk se prične dne 1. septembra in traja dve, odnosno tri leta. Gojenke stanujejo v internatu, spojenim s šolo. Izjemoma je dovoljeno posečanje šole eksternistinjam. Za pouk in oskrbo v internatu plačujejo gojenke mesečno: 1. za vso oskrbo. , f , Din 700‘—, 2. za polovično oskrbo < # » 350'—, 3. brezplačna mesta se podele najsiro-mašnejšim in najmarljivejšim gojenkam po dovršenem štirimesečnem pripravljalnem tečaju. Gojenka z brezplačnim mestom je dolžna, da služi v državni službi dvakrat toliko let, kolikor jih je uživala brezplačno mesto, gojenka s polprostim mestom je dolžna služiti v državni službi toliko let, kolikor jih je uživala polprosto mesto. Diplomiranim sestram z dovršeno sestrsko šolo se priznava II. kategorija državnih uradnikov. Svojeročno pisane prošnje, opremljene z dokumenti, je predložiti ravnateljstvu šole za zaščitne sestre v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 5, do 15. avgusta 193 0. V Ljubljani, dne 4. julija 1930. Državna šola za zaščitne sestre. St. 324. 2-2 Razpis. V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1930/31 gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnje, ki jim je pridejati rojstni list, izpričevalo o cepljenih kozah, zdravniško izpričevalo, domovinski list in event. izkaz o imovini, je poslati ravnateljstvu zavoda do 15. Julija t. L Pogoji sprejema so razvidni v Službenih objavah »Jugoslovana« z dne 4. junija 1930., štev. 3. V Ljubljani, dne 27. junija 1930. Ravnateljstvo gluhonemnice t Ljubljani. Št. 5800/11. 2—1 1619 Razpis. Direkcija državnega rudnika v Velenja razpisuje na dan 2 8. julija 1930. ob enajsttH nabavo 300 m* jamskega lesa. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, -dne 4. julija 1930, ~ Stev. 798/30 1628 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Stanovnik Aleš z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem na Jesenicah. V Ljubljani, dne 4. julija 1930. Advokatska komora v Ljubljani, Razne objave 1626 Vabilo na izredni občni zbor tvrdke »Metra«, združene tvornice trakov in pramenov d. d. t Ljubljani, ki se vrši X sredo, 80. julija 198 0. ob' desetih v poslovalnici v Ljubljani, Aleksandrov« cesta 2, I. nadstropje, levo, Dnevni red: 1. Poslovno poročilo. 2. Izpremembe društvenih pravil v §8 1« (naziv), 3. (namen), 0. (obrazci delnic), 27., 28., 29., 31. (upravni svet)j 36. (revizorji), 37. (poslovno leto) ter izpre^iemba kronskih zneskov s dinarske. 8. Volitev v upravni svet. 4. Volitev preglednikov računov. B. Slučajnosti. Glasovalno pravico np občnem’ zbora imajo oni delničarji, ki so vSaj 6 dni pred rečnim zborom založili svoje »elnice v po-e